Poštnina plačana pri pošti 2254 Trnovska vas TISKOVINA Y _ 1 22. december 2000 leto I, številka 2 fi-te- I f ^. JF i P! 0 im yjj R ,33 ^j UTRINKI PRAZNOVANJA 2. OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE TRNOVSKA VAS V soboto, 28. oktobra 2000, smo se krajani občine Trnovska vas zbrali na osrednji proslavi ob 2. občinskem prazniku v domu krajanov. povabljeni gosti udeležilo več županov sosednjih občin ter predstavnikov investitorjev. Med njimi je bil tudi poslanec Državnega zbora in župan Zanimiv kulturni program je pripravila OŠ Trnovska vas pod vodstvom prizadevne učiteljice Milene Meznarič, ki je tudi povezovala celotno prireditev. Otroci so na sproščen način in v domačem pogovornem jeziku prikazali, kaj znajo in zmorejo. Ubrani glasovi zbora Jakoba Gomilška, Bolfenških fantov in ljudskih pevcev so ustvarili prijetno vzdušje med poslušalci. Proslave se je med drugimi občine Destrnik Franc Pukšič, ki se je v pozdravnem govoru zahvalil volivkam in volivcem za glasove na nedavnih volitvah. Bolfenčanom je čestital ob doseženih rezultatih in obljubil pomoč pri uresničevanju zastavljenih ciljev - to je predvsem pri gradnji šole. Pomoč je na državnem nivoju občanom naše občine obljubil tudi svetnik v Državnem svetu in župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Trnovski zvon Izdajatelj: Občinski svet Občine Trnovska vas Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno. Javno glasilo TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1725. Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Občan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %. Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Telefon: 02/757-95-10 Telefaks: 02/757-16-61 E-pošta: obcina.trnovska.vas@siol.net Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 350 izvodov Odgovorna urednica: Marija Pukšič Lektorica: Anita Vršič Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Slavnostni govornik sobotne prireditve, župan Karl Vurcer, je na kratko orisal prehojeno pot in med drugim dejal: “Zavedati se moramo pomena lastne občine, ki ima prednosti pa tudi slabosti, saj smo po številu prebivalcev med najmanjšimi v državi. To se odraža predvsem v finančnem smislu. Da bi se izognili slovenjegoriškemu blatu, smo letos namenili 70 milijonov tolarjev proračunskih sredstev investicijam. Tako smo posodobili štiri odseke cest: kilometer dolg odsek Bišečki vrh-Črmlja, kilometer dolg odsek v Trnovskem Vrhu, 500 metrov ceste Trnovski Vrh -Straže in kilometrski odsek v Crmlji. Pomembna investicija je tudi melioracija jarka v Ločiču ter ureditev štirih odsekov javnih poti v spodobno makadamsko stanje.” Na prireditvi so bila podeljena tudi občinska priznanja za uspešno in prizadevno delo, ki so jih prejeli Mešani pevski zbor Jakoba Gomilška, desetine Prostovoljnega gasilskega društva Biš in Strelska družina Trnovska vas ob 20. obletnici obstoja. Po končani prireditvi je bilo družabno srečanje z glasboin pogostitvijo, ki ga je pripravilo Društvo kmetic Trnovska vas. Marija Pukšič NAGRAJENCI 2. OBČINSKEGA PRAZNIKA STRELSKA DRUŽINA TRNOVSKA VAS Strelska družina Trnovska vas letos praznuje 20 let delovanja. Ima 70 članov različnih generacij. Največ tekmujejo z zračnim orožjem, v zadnjem času pa tudi z malokalibrskim. V okviru bivše občine Ptuj so se redno udeleževali strelske lige, ki jo je organizirala takratna občinska Strelska zveza Ptuj. Sedaj sodelujejo v slovenjegoriški ligi. Udeleževali so se tudi raznih meddruštvenih tekmovanj in turnirjev. Kot posamezniki in kot ekipa so si priborili preko petdeset pokalov, precej tudi za prva mesta. Društvo je leta 1990 kot prvo izmed vseh strelskih družin v Sloveniji razvilo svoj prapor. Aktivni so bili tudi na družabnem področju. Organizirali so precej dmžabnih prireditev, med katerimi so zagotovo najbolj odmevne Igre dobre volje. Prireditev je pritegnila starejše in mlade, od doma in drugod in tako pripomogla k povezovanju različnih generacij in krajev. S tem je prispevala pri razvoju turizma in promociji domačega kraja. V vseh dvajsetih letih delovanja je Strelska družina aktivno sodelovala tudi na različnih drugih področjih in tako tudi pripomogla pri razvoju in razpoznavnosti naše občine. Odbor za priznanja m ■=* ■] i ■ I 104,3 FM 98,2 FM 1485 AM TELEFON 062 749 3410 FARNO ŽEGNANJE IN ODKRITJE DOPRSNEGA KIPA DR. JOŽEFU MURŠCU Čudovita sončna oktobrska nedelja je privabila na žegnanje k Sv. Bolfenku številne obiskovalce iz domačega kraja in tudi od drugod. Letos meniva 210 let od posvetitve cerkve v Pesniški dolini farnemu zavetniku sv. Bolfenku, ki praznuje god 31. oktobra. Sv. Bolfenk se je rodil leta 924 na Švabskem. Bil je duhovnik, nekaj časa misijonar in kasneje škof. Ker imamo Bolfenčani čut in posluh za vzdrževanje ter lepšanje skupnega župnijskega hrama, je pomožni škof dr. Jože Smej ob somaševanju duhovnikov - patra Slavka Krajnca, domačega župnika Jožefa Rajnerja in bivšega župnika Matija Hajdinjaka - pri nedeljski sv. maši opravil obred blagoslovitve novih oken v domači cerkvi. Vrhunec praznovanja in sklenitev sporeda prireditev je bilo odkritje doprsnega kipa pred cerkvijo Sv. Bolfenka pomembnemu rojaku, župniku, jezikoslovcu in dobrotniku dr. Jožefu Muršcu - Živkovu. Po končani slovesni maši se je množica vernikov in naključnih obiskovalcev zbrala pred cerkvijo, pomožni škof dr. Jože Smej navzočnosti ostalih duhovnikov blagoslovil doprsni kip Jožefu Muršcu. Spominsko obeležje sta odkrila župan Karl Vurcer in daljni sorodnik dr. Muršca - Ignac Muršec. Doprsni kip je delo akademske kiparke Irene Čuk. O pomenu in veličini velikega Slovenca, Prleka in jezikoslovca so spregovorili župan Karl Vurcer, pater dr. Slavko Krajnc in direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Lovrenčič. V svojem nagovom se je spomnil daljnega leta 1848, ko je dr. Jožef Muršec v Gradcu ustanovil Društvo Slovenija, ki si je že tedaj prizadevalo za samostojno Slovenijo. Kulturni program so obogatili domači pevci, godba na pihala iz Destrnika, uniformirani gasilci PGD Biš. Poleg domačega zvona s pritrkavanjem so se v ozadju oglasili še možnarji in naznanili, da se po 105 letih ponovno vrača v Slovenske gorice in domači kraj spomin velikega moža dr. Jožefa Muršca -Živkovega. Po zaključku uradnega dela je sledilo prijateljsko kramljanje ob moštu in dobrem pecivu. Zadnja sončna oktobrska nedelja, imenovana tudi kostanjevo žegnanje, nam bo ostala v lepem spominu. Marija Pukšič NAGRAJENCI 2. OBČINSKEGA PRAZNIKA PEVSKI ZBOR JAKOBA GOMILŠKA Pevski zbor Jakoba Gomilška je nastal iz cerkvenega pevskega zbora župnije sv. Bolfenka. Tako zbor nastopa kot cerkveni in občinski ter nadaljuje tradicijo pevske kulture v naši občini. Pevski zbor je deloval že pred drugo svetovno vojno in krajši čas po njej, ko ga je vodil župnik Drago Žižek, kateremu pa je bilo v času okrog 1951 poleg omejevanja njegovega pastoralnega delovanja prepovedano tudi delo na kulturnem področju s strani takratne oblasti. Mešani pevski zbor Jakoba Gomilška, imenovan po duhovniku, narodnem buditelju in avtorju pesmi Slovenec sem ter drugih pesmi, je bil ustanovljen 1995 leta. Od ustanovitve ga vodi dirigent Ludvik Krajnc. Zbor deluje kot sekcija Kulturnega društva Trnovska vas. Mešani pevski zbor sestavlja okrog 35 pevcev, predvsem mlajše generacije, ki pa se z ostalimi ujemajo v skladen glasbeni kolektiv. S svojim ubranim petjem osrečujejo mladoporočence, bogatijo nedeljska bogoslužja, kulturne prireditve ter slehernega pospremijo k zadnjemu počitku. Zbor ima vsako leto vrsto nastopov na kulturnih prireditvah svojega društva, revijah cerkvenih pevskih zborov, revijah medobčinskih pevskih zborov v Ptuju ter pevskih taborih v Šentvidu na Dolenjskem, Vurberku in drugod. Zbor je v obeh svojih vlogah, kot cerkveni pevski zbor in zbor kulturnega društva, kakovostno zorel in napredoval, obogatil kulturno življenje domačega kraja, omogočil ljubiteljem petja udejstvovanje ter kvalitetno predstavlja domači kraj. Odbor za priznanja ya NAGRAJENCI 2. OBČINSKEGA PRAZNIKA TEKMOVALNE ENOTE PGD BIŠ IN NJIHOVI MENTORJI Tekmovalne enote PGD Biš imajo dolgo tradicijo in s tem tudi mnogo velikih in pomembnih uspehov tako v okviru Slovenije kot tudi izven naših meja. Naslednje leto društvo s svojimi člani praznuje veliki jubilej -125-letnico svojega delovanja. Po mnogih letih dela in truda so se prvi vidnejši rezultati pričeli leta 1988, saj so na tekmovalnem področju dosegli veliko uspešnih rezultatov. Tekmovalne enote v PGD Biš trenutno štejejo 65 tekmovalcev, ki so razvrščeni v desetine pionirjev, pionirk, mladink, mladincev, 2 ekip članov, članic in veteranov. V društvu tako na področju gasilskih tekmovanj delajo z vsemi generacijami, še posebej pa so ponosni na veterane, ki že nekaj let z navdušenjem nastopajo na tekmovanjih naše gasilske zveze, kjer dosegajo solidne rezultate. Trud in delo, vsakodnevno odrekanje ter trdna volja odlikujejo vse tekmovalce PGD Biš in njihove mentorje. S podporo društva, krajanov in občine bodo imeli še en razlog več, da se bodo zavedali, da na tekmovanjih izven meja občine Trnovska vas ne zastopajo samo društva, temveč občino in ljudi, ki v njej živijo. Odbor za priznanja Tekmovalne ekipe PGD Biš OTVORITEV CESTE ČRMLJA-BIŠEČKI VRH V okvir praznovanja drugega občinskega praznika občine Trnovska vas spada otvoritev ceste Črmlja - Bišečki Vrh, ki povezuje ravninski del Sovjaka z gričevnatim predelom Bišečkega Vrha. Čudovito sončno popoldne je 25. oktobra privabilo številne krajane na otvoritev 936 m dolge javne poti, ki se ponaša z novo asfaltno prevleko. Projekt za zahtevno cesto je izdelalo podjetje Projekta iz Ptuja. Zemeljska dela na tem odseku je opravilo gradbeno podjetje Epson, asfaltiranje pa podjetje Asfalti Ptuj. Celotna investicija je znašala 15,5 milijonov SIT. 2,3 milijona tolarjev so zagotovili krajani s prostovoljnimi prispevki, 13 milijonov SIT je zagotovila občina iz proračuna. Z novo podobo ceste in z boljšo povezanostjo tega dela Slovenskih goric stopamo korak naprej za razvitimi kraji. V današnjem času ni nikomur nič podarjeno, pač pa si moramo sami z vztrajnostjo in delom pridobiti naklonjenost širše dmžbe. To so dokazali tudi krajani Črmlje ob pomoči celotne občine in se tako izkopali iz blata, saj cesta, o kateri danes govorimo, v zimskem in deževnem času skoraj ni bila prevozna. Predsednik gradbenega odbora, Marjan Herga, ni skrival veselja z besedami, da se jim je uresničila dolgoletna želja. Vrvico je prerezal Janez Herga, upokojeni poštar, ki je opravil na tisoče kilometrov po nekdanjem klancu, danes sodobni cesti. Za srečno in varno pot vseh voznikov je podal prošnje farni župnik Jože Rajner. Kulturni program so popestrili Bolfenški fantje s furmanskimi pesmimi in mladi harmonikaš Siniša Čeh iz Ločiča. Po uradnem delu smo vsi sku- paj nazdravili novi pridobitvi in uživali ob prekrasnem razgledu po Slovenskih goricah in Pesniški dolini. Marija Pukšič NOVA PODOBA CESTE, KI POVEZUJE TRI OBČINE Petek, 27. oktobra 2000, je bil v znamenju praznovanja krajanov zgornjega dela Trnovskega Vrha. Prireditve ob predaji nove ceste svojemu namenu v novi, lepši podobi se je udeležilo veliko domačinov, živečih ob cesti, ki povezuje občino Trnovska vas z občino Destrnik in preko Selc občino Lenart. Tako se odpira boljša prometna povezanost tega dela Slovenskih goric z Mariborom in širšo okolico. Pred pričetkom modernizacije tega dela odseka je bila cesta v zimskem času neprevozna. Z voljo in skupnimi napori je prišlo do uresničitve ideje. Vrvico je prerezal predsednik gradbenega odbora Dušan Janžekovič skupaj z županom Karlom Vurcerjem. Slovesnosti so se udeležili predstavniki KS Voličina, tajnik občine Destrnik Miran Čeh in Srečko Vrečar, predsednik odbora za infrastrukturo občine Destrnik. Investicija ceste Trnovski vrh-Straže je stala 7 milijonov SIT. Del sredstev je zagotovilo Ministrovo za ekonomske odnose in razvoj, nekaj krajani, ostalo občina Trnovska vas. Za popestritev programa so poskrbeli ljudski pevci iz Trnovske vasi. Blagoslovitev in priporočilo sv. Krištofu za varno vožnjo vseh voznikov na tem delu ceste je opravil farni župnik Jože Rajner, gostoljubnost so prevzeli prijazni domačini. MP AKTIVNOSTI GASILSKE ZVEZE V LETU 2000 Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci je na občnem zboru zveze sprejela program dela za leto 2000, ki ga je kljub pomanjkanju finančnih sredstev skoraj v celoti realizirala. Naloga zveze je, da povezuje prostovoljna gasilska društva z Gasilsko zvezo Slovenije, da povezuje društva z občinami, v katerih delujejo. Glavna skrb pa je, da so društva, ki skrbijo za požarno varnost, dobro opremljena z gasilsko tehniko in opremo in da so operativni člani društev strokovno usposobljeni. Prav tako je ena od glavnih nalog zveze, da zagotovi usposabljanje operativnih vodstev društev in zveze. V tem letu, za katerega dajemo oceno aktivnosti, je Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci poskrbela za več izobraževanj in usposabljanj. Poveljnik gasilske zveze je obiskal na izobraževalnem centru IG tečaj za vodenje katastrofalnih požarov. Vodstvo zveze se je redno udeleževalo vseh posvetov regijskega poveljstva, posvetov sveta Podravske regije. Skrbelo je tudi za udeležbo vseh komisij na posvetih, ki jih organizira Gasilska zveza Slovenije. Nadalje je gasilska zveza organizirala v PGD Vitomarci tečaj za izprašane gasilce, ki ga je uspešno opravilo 22 slušateljev. V mesecu juniju je organizirala medobčinsko tekmovanje, kjer je sodelovalo 11 ekip iz obeh občin. V mesecu avgustu je organizirala z PGD POSODOBLJENA CESTA V TRNOVSKEM VRHU Konec meseca oktobra je bil za Trnovsko vas in Trnovčane posebej prazničen. Otvoritve cest so se vrstile ena za drugo. 26. oktobra smo bili navzoči ob svečani otvoritvi nove asfaltne ceste na odseku Trnovski Vrh proti Heregu. Del Trnovskega Vrha in krajanov, ki živijo na tem predelu naše občine, so postali bogatejši za novo modernizirano cesto. Kilometer dolga cesta bo pripomogla k boljši prevoznosti in povezanosti s krajem. Zemeljska in asfaltska dela sta prevzeli cestni podjetji Epson in Asfalti Ptuj. Celotna investicija je stala 13,5 milijona SIT. Od tega so krajani prispevali 16 %. Za kritje ostalih stroškov investicije v višini 4 milijone bo zagotov- ljenih iz Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, 2 milijona pa iz kmetijskega ministrstva v okviru vinsko-turistične ceste. Ostala sredstva bo zagotovila občina. Predsednik gradbenega odbora Alojz Brunčič se je vsem navzočim zahvalil za pomoč pri asfaltiranju njihove ceste. Za popestritev programa so poskrbeli ljudski pevci s pesmimi, prirejenimi za to priložnost. Da bi bilo poskrbljeno za varnost voznikov, je župnik Jože Rajner v priprošnji sv. Krištofu blagoslovil cesto. Ob kozarcu vina, dobri hrani in prijaznem klepetu smo se zadržali do sončnega zahoda. Marija Pukšič Vitomarci “Dan gasilca” in veliko parado. V mesecu oktobru smo organizirali dan odprtih vrat v PGD Biš in PGD Vitomarci ter srečanje s šolsko mladino in učitelji na obeh šolah. Prav tako sta na pobudo zveze obe društvi organizirali preventivne preglede po gospodinjstvih in delovnih organizacijah. V okviru meseca požarne varnosti in v okviru občinskega praznika občine Trnovska vas smo organizirali veliko gasilsko taktično vajo Trnovska vas 2000. Prikazali smo reševanje in gašenje v primeru požara v bloku s predpostavko, da je eksplodirala plinska jeklenka in zanetila požar. Na tej vaji je sodelovalo 78 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Vitomarci, Ptuj, Destrnik, Desenci in Biš. Zraven gasilcev so še sodelovali Elektro Ptuj in stanovalci bloka v Trnovski vas in učenci OŠ Trnovska vas. Vajo so spremljali tudi novinarji Radia in Tednika Ptuj, Radio Slovenske gorice z direktnim prenosom in drugi. Ogledali so si jo tudi številni občani, svetniki, občinska uprava, poveljnik civilne zaščite ter župan g.Vurcer, ki je ocenil vajo za zelo zanimivo in uspešno. Po končani vaji so se vsi udeleženci udeležili analize, ki je pokazala kar dobro usposobljenost gasilcev, vendar pa se je pokazalo, da za morebiten takšen požar društvi v naši zvezi še nimata primerne opreme ne za reševanje ne za gašenje. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem gasilcem, stanovalcem bloka ter sosednjim gospodinjstvom, da so nam odstopili svoja stanovanja in zelenice za izvedbo vaje. Predstavili smo vam nekaj aktivnosti, ki jih je Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci vodila v tem letu, da bi s tem zagotovila boljše delovanje prostovoljnih gasilskih društev v teh dveh občinah in s tem zagotovila dobro požarno varnost na področju, ki ga pokrivamo. Spoštovani občani! Leto se bliža h koncu, zato je prav, da ocenimo med drugimi dejavniki, ki nas spremljajo skozi leto, tudi področje požarnega varstva in drugih nesreč v okolju, v katerem živimo. Ugotovimo lahko, da v tem letu nismo beležili večjih požarov ali nesreč. Naloga vseh nas je, da skrbimo za preventivo, in s tem preprečujemo možnosti nastanka požarov ali drugih nesreč. Bliža se novo leto 2001, zato Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci želi vsem gasilkam in gasilcem vse najlepše v novem letu in čim manj intervencij. Vam, spoštovani občani, pa želimo vesel božič ter veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v NOVEM LETU 2001. RADIO .\ z i|Ar« 96,4 MHz Slovenske gorice Trg osvoboditve 5, 2230 Lenart, tel: 062/727 324, 729 0 220, fc 062/727 322 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodio-rsg.si Poveljnik Gasilske zveze Trnovska vas-Vitomarci: Alojz Fekonja PRED PRAZNIKI Leto se izteka v praznične dni, v mesec pričakovanj, premišljevanja o minulem in iskanja prihodnosti. Najsrečnejši v tem mesecu bodo otroci, kar jim iz srca privoščimo, a košček sreče se naj dotakne vsakega izmed nas! Prelistajmo leto! Drugo leto “nove “ občine Trnovska vas in vsaj del njene skupne zgodbe, kajti posameznih je najmanj toliko, koliko nas je na tem koščku zemlje . Da bi se rešili slovitega slovenjegoriškega blata, smo letošnje leto, ki se izteka, nemenili modernizaciji cest v občini, kar je že opisano v današnjih prispevkih. Tako je odšlo na ceste dobrih 70 milijonov občinskega mošnjička, da bi se v naslednjih letih lahko posvetili številnim drugim perečim potrebam. Največ poti v “belo” Ljubljano, kjer me vedno znova bolj kot katerokoli ministrstvo in moram priznati, zelo prijazna osebja, seveda po opravljeni službeni dolžnosti, mistično pritegne klepet s Prešernom in njegovo muzo ob Ljubljanici, sem opravil za uvrstitev izgradnje šole v državni program, tudi v spremstvu svetnikov Franca Pukšiča in Franca Tašnerja, za plaz v Trnovskem Vrhu, odpravo posledice suše in denar za ceste. Med 280 šolami smo trenutno na 34. mestu, z vrtcem pa na 10., kar nam (verjetno) zagotavlja začetek gradnje v letu 2002, za plaz smo po dveh vztrajnih letih ( star pa je že štiri ) dobili odobren projekt vreden 25 milijonov, katerega pa moramo realizirati v mesecu dni! Tako se ve država šaliti, česar pa predsednici državne komisije, g.Sonji Beseničar, veliki in tankočutni poznavalki svojega posla, ob vseh letošnjih problemih s sušo, plazom pod Mangrtom in mnogim drugim, sploh ne zamerim, nasprotno, čestitam ji za pronicljivo izbiro, verodostojnost in držanje besede ter se ji zahvaljujem. Z izjemnim razumevanjem in začudujočo preprostostjo nas je sprejemala svetovalka vlade za šolstvo, gospa Koren, na kmetijstvu ga.Vida Kokalj, kot človek široke duše in mož beseda ter izredno vljuden, verjetno zato, ker je bil vzgojen v tujini, mi je ostal v spominu g. minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj. Vedno je pozdravil prvi z “dober dan, gospod župan” in me tako presenečal, da sem odzdravljal le z dober dan, gospod minister pa kar nevljudno izpuščal. Nadvse skrbna in zahtevna priprava zajetnih razpisnih dokumentov delavk občinske uprave pod vodstvom tajnice, gospe Irene Polič, brez katerih ni nobene možnosti na razpisih, razumevanje odločujočih za našo problematiko, prava beseda na pravem mestu ter ustrezne odločitve svetnikov občinskega sveta, vse to je pripomoglo k obogatitvi našega proračuna za dodatnih 33 državnih milijonov prepotrebnega denarja za naš kraj! Ministrstvu za okolje in prostor, minister Pavle Gantar, Ministrstvu za ekonomske odnose, minister g. Marjan Senjur, Ministrstvu za kmetijstvo, g. minister Ciril Smrkolj, Ministrstvu za šolstvo, zadnji minister g. Lovro Šturm, se s spoštovanjem zahvaljujem! S svojim delom in svojimi odločitvami so se ustvarjalno dotaknili tudi nas! Za kmetijstvo, v živinorejo, prašičerejo, pospeševanje vinogradništva, kreditiranje in odvodnavanje ter izobraževanje smo namenili 5,5 milijona tolarjev in državni odškodnini dodali pol milijona iz občinskih rezerv za ublažitev posledic suše. O porabi namenskih sredstev za šolstvo (4,5 milijona ), vrtce (7 milijonov), šolske prevoze (6 milijonov), domska varstva (3,5 milijona) sem brez številk govoril v prvem Zvonu. Nedvomno še nikoli lokalna skupnost ni razpolagala s podobnimi finančnimi sredstvi. Zato je takšna oblika lokalne samouprave pravična, a naše potrebe so bi bila sredstva zadostna! prevelike in še bodo, da Podpirali smo življenje društev in kulturne prireditve, postavili spomenik rojaku dr. Jožefu Muršcu, sodelovali pri obnovi domače cerkve Sv. Bolfenka in izidu knjige Spomini Antona Ferša in s sodelovanjem s sosednjimi občinami nadaljevali ustvarjalni utrip Slovenskih goric ter širšega območja. Slovenske gorice, Slovenske gorice, od narave izsanjani, od težkega življenja preteklih stoletij izmučeni svet, ki kot da še skriva svoje zaklade in kliče, kot Vodnik, "bistre glave”. Ko bomo vedeli, po Župančiču “dvigniti zemlje zaklad”, ne bomo več nerazviti in zakrpani s podobnimi oznakami. Ta pokrajina, ta čas in ti ljudje so zreli za preporod, kar bo eno najtežjih dejanj, a druge možnosti ni! S tem prepričanjem in upanjem se zahvaljujem za ustvarjalno sodelovanje vsem občanom, občinski upravi, svetnikom in članom vseh društev! Duhovno bogate, družinsko srečne božične praznike ter prešerno, upanja, zdravja in zadovoljstva polno novo leto Vam, s spoštovanjem, želim! Župan: Karl Vurcer NAJ V MIRU SREČA NEŽNO VAS OBJAME Prazniki so nekaj lepega, so nekaj, kar človeka poživi in mu napol-m .duh a^so.tista.čudavito.sredstm^M.nam. omogoča,.da.se.adprjemjo. drugemu, mu pokažemo, da ga imamo radi. Skrita želja vsakega človeka je biti ljubljen, nekomu pripadati. Živimo v času neizmerne naglice. V hlastanju za vsakodnevnimi dobrinami pozabljamo na sočloveka, prijatelja, ki je mogoče potreben lepe besede, tople dlani in ušes, ki bi ga poslušale. Postojmo za hip, prisluhnimu glasu srca, najdimo v sebi drobec sreče in zadovoljstva ter ga razdajmo med ljudi. Bliža se nam najlepši čas v letu. Čas, poln želja po sreči in zdravju. Čas namenjen družini, prijateljstvu, vsem, ki so nam blizu! Ko se prižgejo božične praznične luči sredi bele mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca višine: “Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vse, kar je lepo, naj raste in cveti! NAJ V MIRU SREČA NEŽNO VAS OBJAME”! Vesel božič in srečno novo leto vam želi uredniški odbor Trnovskega zvona. KAKO DELUJEJO OBČINE Po veljavni zakonodaji so organi občine občinski svet, župan in nadzorni odbor. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, med najpomembnejšimi akti, ki jih sprejema, pa so statut, proračun in odloki. Občinski svet ima stalne in občasne komisije kot svoja delovna telesa, imenuje jih izmed članov občinskega sveta (katerega član mora biti predsednik), največ polovico pa izmed drugih občanov. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo mnenja in predloge. Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi seje občinskega sveta (nima pa pravice glasovanja), predlaga v sprejem občinskemu svetu proračun in zaključni račun, odloke in druge akte, skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta in je predstojnik občinske uprave. Nadzorni odbor je po zakonu najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Za člane nadzornega odbora predpisuje zakon nezdružljivost s funkcijo župana, podžupana, člana občinskega sveta, člana sveta ožjega dela občine, tajnika občine, delavca občinske uprave in člana poslovodstva organizacije, ki je uporabnik proračunskih sredstev. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi, kar morajo obravnavati občinski svet, župan in porabniki proračunskih sredstev ter ta priporočila upoštevati. Zakon o lokalni samoupravi je najprej (do kasnejših sprememb v letu 1998) glede organov v občinah in njihovih medsebojnih razmerij - predvsem med občinskim svetom in županom izhajal iz stališča stroge delitve oblasti. To se je kazalo tudi v tem, da je občinski svet izmed sebe izvolil predsednika in da je bil župan lahko vabljen na seje in na njih sodeloval na način, ki mu ga je predvidel predsednik občinskega sveta. Nespametnost tega modela delitve oblasti med organi se je izkazala kmalu po volitvah (1994), posebej v občinah, kjer sta bila občinski svet predvsem pa njegov predsednik na eni strani in župan na drugi strani iz različnih političnih strank. Izkazalo se je, da takšne sistemske ovire prepogosto hromijo normalno delovanje organov v občinah. Zato so med spremembami zakona o lokalni samoupravi v letu 1998 najpomembnejše spremembe, ki so uvedle glede medsebojnih razmerij med organi evropsko primerljive rešitve. Za razliko od dotakratne ureditve (po novem) delo občinskega sveta vodi župan, saj preveč ostra ločitev na organe, ki sprejemajo odločitve, in na izvršilne organe za lokalno samoupravo ni primerna. Vsebina delovanja občinskih organov ni izvrševanje oblasti, ker lokalna samouprava nima atributov oblasti, ki so značilni za državo. Občinski svet in župan mora biti v položaju povezanosti in soodvisnosti, kar pripomore k učinkovitemu uresničevanju javnih zadev lokalnega pomena. V zakonu so opredeljeni tudi ožji deli občine. Tako se lahko s statutom občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti) za opravljanje nalog, ki se nanašajo na prebivalce teh delov in so prenesene v izvajanje ožjim delom občine. Status teh ožjih delov občine in njihove naloge se opredelijo v statutu občine. Organizacijska struktura občine: ŽUPAN OBČINA OBČANI - VOLILCI OBČINSKI SVET l.Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin; 2. Svet za preventivo in vzgojo v cest.promet; 3. Odbor za razpol. s sredstvi požarnega sklada; 4. Štab civilne zaščite; 5. Svet za varstvo najemnikov stanovanj; 6. Komisija za nezdružljivost opr. funkcije s pridobitno dejavnostjo. NADZORNI ODBOR Obč. volilna komisija Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Odbori občinskega sveta Komisije občinskega sveta GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Obvezne: oskrba s pitno vodo; odvajanje in čiščenje odpadnih voda; ravnanje in odlaganje Izbirne : pogr.in pok.dejavnost; preskrba s plinom; preskrba s toplotno energijo; javne tržnice; JAVNE SLUŽBE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI osnovna šola; vrtec; osnovno zdravstvo lekarna; komunalnih odpadkov; urejanje in uprav, parkirišč; knjižnica; urejanje javnih površin emisijski monitoring (v mestih); osebna pomoč družini; in površin za pešce; kopališka dejavnost lokalna turist, otganiz. dimnikarska služba; avtobusni promet (v MO) gasilska služba; gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. SKLADI (niso obvezni) OBČINA LAHKO USTANOVI TUDI: Stanovanjski sklad glasbeno šolo, zavod za izobraževanje Sklad za razvoj malega odraslih, javni raziskovalni zavod, kulturni zavod, arhiv, zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in Neprofitno stanovanjsko organizacijo. PREGLED NALOG V OBČINI IN NJIHOVA RAZDELITEV: OBČINSKI SVET: - sprejema statut občine, odloke in druge občinskega akte, - sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, - sprejema občinski proračun in zaključni račun, - daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino, - imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta, - daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote, - odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premožanja, če ni z zakonom drugače določeno, - imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, - odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine. ŽUPAN: - predstavlja in zastopa občino, - sklicuje in vodi občinski svet, - predlaga občinskemu svetu proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, - skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta, - skrbi za objavo statuta in drugih splošnih aktov občine, - zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, - odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na drugi stopnji. NADZORNI ODBOR: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namenskost in smotrnost uporabe proračunskih srestev, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, - izdela poročilo in o kršitvah obvešča pristojne organe. OBČINSKA UPRAVA: - izvaja upravne in druge naloge izvajanja predpisov in odločitev iz občinske pristojnosti, - odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji, - opravlja inšpekcijske naloge iz občinske pristojnosti, - opravlja naloge občinskega redarstva in službe nadzora (varstva okolja, ceste); - opravlja strokovna opravila za občinske organe, - opravlja organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. Naslednjič pa več o financiranju občin. Irena Polič Uradni vestnik Občine Trnovska vas 22. december 2000 Leto I, številka 2 IZ VSEBINA 1. ODLOK O MERILIH ZA DOLOČANJE DEŽURNIH PRODAJALN 2. PRAVILNIK o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Trnovska vas 3. PRAVILNIK O CENAH IN POVRAČILIH ZA ZBIRANJE, TRANSPORT IN ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI TRNOVSKA VAS 4. ODLOK O USTANOVITVI VAŠKIH SKUPNOSTI 1. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 10/98, 12/99, 16/99, 59/99) in člena Statuta Občine Trnovska vas je občinski svet Občine Trnovska vas na svoji 16. redni seji dne 30. 11. 2000 sprejel ODLOK O MERILIH ZA DOLOČANJE DEŽURNIH PRODAJALN I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se določajo merila za določitev dežurstev prodajaln in pogoji za prodajo blaga zunaj prodajaln na območju občine Trnovska vas. Prodajalne lahko obratujejo v času dežurstev, če trgovec za to zaprosi in mu čas dežurstva potrdi pristojni organ občinske uprave Občine Trnovska vas. Trgovec lahko prodaja blago zunaj prodajaln, če za to zaprosi in v skladu s III. poglavjem tega odloka dobi soglasje občinske uprave. Kot trgovec se po tem odloku šteje vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost v skladu z Zakonom o trgovini. n. MERILA ZA DOLOČITEV DEŽURSTVA PRODAJALN 2. člen Redni obratovalni čas prodajaln je od ponedeljka do sobote med 7. in 21. uro. Prodajalne, ki obratujejo izven določenega časa ter ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, so dežurne prodajalne. 3. člen Trgovec zahtevek za prijavo urnika dežurstva prodajalne vloži v občinski upravi Občine Trnovska vas. Trgovec prijavi dežurstvo prodajalne na predpisanem obrazcu, vlogi pa priloži: - fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno v obravnavani prodajalni, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, ki ga izda pristojna DURS in ne sme biti starejše od 60 dni, - dokazila o številu redno zaposlenih delavcev, za katere delodajalec plačuje prispevke in davke ter neto kvadratura prodajalne, v kateri uvaja dežurno prodajo. Občinska uprava ima pravico od trgovca zahtevati dodatna pojasnila in morebitno dopolnilno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje izpolnjevanja meril. Občinska uprava je dolžna od inšpektorja za delo ali reprezentativnega sindikata dejavnosti trgovine na območju pridobiti pisno mnenje (soglasje) v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje in kolektivne pogodbe. 4. člen Merila za določitev dežurstva prodajaln na področju občine Trnovska vas so: - izvajanje delovnopravne zakonodaje in kolektivne pogodbe pri delodajalcu, - interes trgovcev, - interes potrošnikov, - turizem, - tranzitni cestni promet, - gostota poseljenosti prebivalstva, - krajevni običaji, - nakupovalne navade potrošnikov, - zagotavljanje javnega reda in miru. 5. člen Dežurna prodajalna je prodajalna, ki v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti opravlja kot glavno dejavnost dejavnost trgovine v enem izmed naslednjih razredov ; 52.11, 52.22, 52.23, 52.24, 52.25, 52.26, 52.27, 52.47 in 50.50. Take prodajalne obratujejo od ponedeljka do sobote med 5. in 7. uro, od ponedeljka do petka med 21. in 24. uro, ob sobotah med 21. in 22. uro, ob nedeljah med 7. in 18. uro ter prazniki ali dela prostih dnevih med 7. in 15.uro. Vse druge prodajalne lahko kot dežurne obratujejo od ponedeljka do sobote med 6. in 7. uro in med 21. in 22. uro ter ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevnih med 7. in 16. uro. Odločitev o obratovanju prodajaln iz prejšnjih odstavkov tega člena, na podlagi meril iz 4. člena tega odloka sprejme občinska uprava. 6. člen Če občinska uprava ugotovi, da je prijava urnika dežurstva prodajalne popolna in so upoštevane vse določbe tega odloka, v 15 dneh prijavo urnika dežurstva potrdi. Dežurstvo trgovine se potrdi za tekoče leto. Prijavljen urnik dežurstva prodajalne lahko z odločbo zavrne, če ta ni v skladu s določbami tega odloka. 7. člen Ne glede na določbe II. poglavja tega odloka sme občinska uprava dovoliti, da lahko prodajalne na celotnem področju občine obratujejo kot dežurne prodajalne v primeru: - večjih javnih prireditev, - posebnih dohodkov turističnega značaja, - navesti katere in termin. Trgovec lahko zaprosi za enkratno dovoljenje za obratovanje prodajalne iz prvega odstavka tega člena, ki velja samo za čas trajanja dogodka. Časovno obdobje dovoljenja se določi ob nastanku vzroka. Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka mora trgovec vložiti vlogo vsaj 10 dni pred dogodkom iz prvega odstavka tega člena. ffl. MERILA ZA DOLOČITEV POGOJEV ZA PRODAJO BLAGA ZUNAJ PRODAJALN 8. člen Trgovec mora za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo prodajalno pridobiti soglasje občinske uprave. Soglasje iz 1. odstavka tega člena izda občinska uprava za mesto, kjer se bo blago prodajalo in za blago, ki se bo prodajalo na enega od naštetih primerov. 9- člen Trgovec vloži vlogo za pridobitev soglasja najmanj 10 dni pred pričetkom prodaje blaga. Vlogi iz prvega odstavka tega člena mora trgovec predložiti : - odločbo upravne enote o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno zunaj prodajaln ali potrdilo občinske uprave o lastni proizvodnji, - opis oziroma navedbo blaga, ki ga bo prodajal, - časovno obdobje, v katerem bo prodajal z navedbo dni in ur prodaje, - seznam lokacij, na katerih bo prodajal, - pisno soglasje lastnika nepremičnine, kjer se bo opravljala prodaja blaga izven prodajalne, - potrdilo DURS o plačanih davkih in prispevkih, ki ne sme biti starejše od 60 dni, - dokaz o številu redno zaposlenih delavcev, za katere se plačajo davki in prispevki ter neto površina dežurne prodajalne. Poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena mora trgovec, ki želi izvajati prodajo na javnih površih ali nepremičninah, ki so v lasti občine Trnovska vas priložiti še potrdilo, iz katerega bo razvidno, da je predhodno poravnal komunalno takso, ki se nanaša na prijavljeno prodajo. 10. člen Če občinska uprava ugotovi, da je vloga za pridobitev soglasja iz prvega odstavka 8. člena tega odloka popolna in so upoštevane vse določbe tega odloka, v 10-ih dneh izda soglasje za prodajo na enega od naštetih načinov iz 8. člena tega odloka. Občinska uprava izda soglasje iz prvega odstavka 8. člena tega odloka za posamezne dneve v letu, vendar največ za obdobje enega leta. IV. KAZENSKE DOLOČBE 11. člen Z denarno kazijo 200.000,00 tolarjev se kaznuje trgovec - pravna oseba ali podjetnik posameznik : - če obratuje v času dežurstev brez potrditve s strani pristojnega organa, - če obratuje preko potrjenega urnika dežurstva prodajalne, - če opravlja prodajo blaga izven prodajalne na javnih površinah ali površinah, ki so v lasti občine Trnovska vas brez soglasja občine. Z denarno kaznijo 100.000,00 tolarjev se kaznuje trgovec - pravna oseba ali podjetnik posameznik, če opravlja prodajo blaga izven prodajalne na zasebnih površinah brez soglasja občine. Z denarno kaznijo 50.000,00 tolarjev se kaznuje : - odgovorna oseba pri trgovcu, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, fizična oseba, ki prodaja izdelke lastne proizvodnje, če opravlja prodajo blaga izven prodajalne brez soglasja občine. V. NADZOR 12. člen Uresničevanje določb tega odloka nadzoruje občinska uprava Občine Trnovska vas in tržni inšpektor. 13. člen Ta odlok začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas. Trnovska vas, 30.11.2000 Številka: 032-02/16-01 Župan občine: KARL VURCER, l.r. 2. Na podlagi 7. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) in 2. člena Odloka o gospodarjenju s komunalnimi odpadki na območju Občine Trnovska vas(Uradni vestnik Tednika št. 11/99) je Občinski svet Občine Trnovska vas na 16. redni seji dne 30. 11. 2000 sprejel PRAVILNIK o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Trnovska vas 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se ureja način ločenega zbiranja, transporta in odlaganja komunalnih odpadkov, določijo se vrste odpadkov posod za ločeno zbiranje na izvoru nastan- ka, naloži se obvezno ravnanje povzročiteljev in izvajalca, določi se obratovalni čas odlagališča komunalnih odpadkov v Brstju (v na daljnem besedilu odlagališče Brstje) za individualni odvoz odpadkov. 2. člen Določbe tega pravilnika se uporabljajo na celotnem območju Občine Trnovska vas. 2. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV 3. člen Vrste komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na izvoru svojega nastanka po sistemu suho - mokro: 1. Biološki odpadki Biološki odpadki, ki se odlagajo v posode za biološke odpadke: - suhi organski odpadki (ostanki hrane), - jajčne lupine, - ostanki mlečnih izdelkov, - volneni in bombažni ostanki, - lasje, perje, - higienski papir (serviete, papirnati robčki), - razrezane grmovnice, žive meje, drevesni ostanki, žaganje. Zgoraj navedeni odpadki se lahko zbirajo v biološko razgradljivi embalaži ter se predelajo v kompostarni na odlagališču Brstje. Biološki odpadki, ki jih ni dovoljeno odlagati v posode za biološke odpadke: - pepel, - vse vrste tekočin, olj in masti, - sanitarni izdelki, - kosti, - plenice, - vsebina sesalnikov, - drugi sestavljeni biološki odpadki. 2. Sekundarne surovine 2.1. Odpadni papir, ki se odloga v posodo za odpadni papir: - časopis, revije, prospekti, - zvezki, knjige, brošure, - embalažni papir in škatle, - drugi izdelki iz papirja in kartonov. Odpadni papir, ki ga ni dovoljeno odlagati v posodo za odpadni papir: - zelo umazan ali z drugimi materiali kombiniran papir (folije, kovine, povoščeni papir); - staniol papir in celofan, - papirnati jedilni pribor (krožniki, podstavki). 2.2. Odpadno steklo, ki se odlaga v posode za odpadno steklo: - vse vrste steklenic, kozarci za vlaganje in druge steklene posode, s katerih pa morajo biti odstranjeni vsi nestekleni deli. 2.3. Odpadna kovinska embalaža: - pločevinke za alkoholne in brezalkoholne pijače, - konzerve iz prehrambene industrije, - kovinski pokrovi steklenic in konzerv ter druga kovinska embalaža iz prehrambene industrije. Odstranjeni morajo biti vsi nekovinski deli. 3. Ostali odpadki so trdni odpadki, ki ne sodijo med posebne oziroma nevarne odpadke in jih ni mogoče odlagati v posode za biološke odpadke (odpadki iz 1. točke tega ni mogoče odlagati v posode za biološke odpadke) ali uporabiti kot sekundarne surovine (odpadki iz 2. točke tega člena, ki jih je prepovedano odlagati v posode za odpadni papir): - PVC vrečke in sestavljeni materiali (tetrapaki), - odpadna plastika in druga odpadna embalaža, razen polietilenske plastike (v nadaljnjem besedilu PET-plastika), ki se odlaga v posebne namenske posode za PET-plastiko, - odpadki z javnih površin, zbranih v koših. Ostanek odpadkov po ločenem zbiranju se odlaga na odlagališču Brstje. 4. Kosovni odpadki so odpadki, ki jih ni dovoljeno odlagati v tipske posode za odpadke (pohištvo, bela tehnika, TV in akustični aparati, kolesa, umetni podi,...). Zanje organizira izvajalec odvoza v skladu s 1. odstavkom 20. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu Odlok). 1. člen Posode za odlaganje odpadkov se (glede na uporabo) razlikujejo po tipu, barvi in velikosti ter morajo biti skladne s tehnologijo izvajalca zbiranja, transporta in odlaganja odpadkov. Vsaka posoda mora biti obvezno opremljena z ustrezno nalepko, katere vsebina določa vrste odpadkov, ki se smejo oziroma jih je prepovedano vanjo odlagati. 2. člen Vrste posode za odpadke: 1. Za biološke odpadke - 240 1, rjava PVC-posoda. 2. Za odpadni papir - 240 1, kovinska posoda, - 700 1 in 1100 1, namenska posoda z odprtino in rdečim pokrovom. 3- Za odpadno steklo - 240 1, kovinska posoda, - 800-2000 1, PVC-iglu - namenska posoda, zelene barve za odpadne steklenice. 4. Za odpadno kovinsko embalažo - namenske 240 1, 500 1, 700 1 ali 1100 1 posode. 5. Za PET-plastiko - namenska mrežasta posoda z vrečko za zbiranje PET-embalaže. 6. Za ostale odpadke - 240 1, 700 1, 900 1 in 1100 1 kovinske ali PVC-posode sive oz. zelene barve. 7. Za odpadke z javnih površin - kovinski loputniki, - koši za smeti na lastnih stebrih ali pritrjeni na steno. 3 3. člen Za občasne dodatne odpadke morajo povzročitelji uporabiti ustrezne vrečke za smeti v treh velikosti: 60, 80 in 100 1 . V primeru stalnega povečanja količin odpadkov je povzročitelj dolžan pri izvajalcu naročiti dodatno posodo. Koši za smeti in loputniki se na javnih površinah in mestnih ulicah namestijo in praznijo po potrebi. 4. člen Na območju gostejše poselitve, ob večjih trgovinah, zdravstvenih domovih, bolnici, šolah, vrtcih in v individualnih naseljih opremi izvajalec, skladno s projektom, lokacije stalnih odjemnih mest za zbiranje sekundarnih surovin, bioloških odpadkov in PET-plastike, tako imenovane ekološke otoke, ki so namenjeni širšemu krogu povzročiteljev. Projekt mora obvezno vsebovati tudi teritorialno razmejitev območja, v smislu pripadnosti povzročiteljev posameznemu ekološkemu otoku. 5. člen Ekološke otoke sestavlja različno število namenskih posod za odpadke, odvisno od dejanskih potreb na določenem območju. Vrste namenski posod: - za odpadni papir: 240 1 oz. 1100 1 PVC-posoda z rdečim pokrovom (obvezno), - za odpadno steklo: 2401 oz. 800 1 PVC-iglu zelene barve (obvezno), - za biološke odpadke: 240 1 PVC-posoda, rjave barve (po potrebi), - za PET-plastiko: namenska mrežasta posoda z vrečko (po potrebi), - za odpadno kovinsko embalažo: namenska posoda (po potrebi). 6. člen Posode za ostale odpadke se namestijo pri vseh lastnikih, uporabnikih oziroma upravljavcih stanovanjskih hiš, stavbah in poslovnih prostorih, pri katerih nastajajo komunalni odpadki in so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. 7. člen Vsako spremembo stalnega prebivališča, sedeža poslovnih in proizvodnih prostorov ter obrti na območju Občine Trnovska vas je treba sporočiti izvajalcu v roku 20 dni pred spremembo. Le-ta mora namestiti nove oziroma odstraniti odvečne posode, kadar je to potrebno. 8. člen Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, so dolžni o tem obvestiti izvajalca, ki prireditveni prostor oskrbi z ustreznim številom ustreznih vrst posod za odpadke. 9. člen K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske ali storitvene dejavnosti mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca (v skladu z 2. odstavkom 4. člena Odloka in s tem Pravilnikom). Šele na podlagi izdanega potrdila izvajalca izda Upravna enota Ptuj povzročitelju odločbo o izvajanju pogojev za opravljanje dejavnosti. 3. ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE POSOD 10. člen Vzdrževanje in čiščenje posod je obveza izvajalca in povzročiteljev. Izvajalec je dolžan vzdrževati in čistiti posode na območju blokovne pozidave in iz ekoloških otokov. Glede na vrsto odpadkov se čistijo: - posode za biološke odpadke praviloma ob vsakem praznjenju oz. najmanj na vsakih 14 dni, razen v zimskem času, ko se čiščenje izvede po potrebi. Posode se praviloma 1-krat mesečno tudi razkužijo. V primeru uporabe biološko razgradljivih vreč za notranjo oblogo posode, ki jih je potrebno ob vsakem praznjenju zamenjati, se le-te čistijo in razkužijo po potrebi, - posode za ostale odpadke najmanj 1-krat letno oziroma po potrebi, - ostale posode za ločeno zbiranje odpadkov (papir.steklo) po potrebi, - loputnike ter koše za smeti z javnih površin 1-krat mesečno, - vreče za PET-plastiko in namenske posode za kovinsko embalažo se zamenjajo po potrebi. Posode za ostale odpadke so na zgoraj opisan način (pri individualnih stanovanjskih hišah in poslovnih prostorih) dolžni vzdrževati in očistiti povzročitelji sami. 4. ODJEMNO MESTO 11. člen Izvajalec mora datume odvoza odpadkov s posameznih območij Občine Trnovska vas razglasiti v sredstvih javnega obveščanja -na krajevno običajen način. 12. člen Povzročitelji so dolžni na dan odvoza dostaviti posode za odpadke in vrečke (iz 6. člena tega Pravilnika) na odjemno mesto do 6.00 ure zjutraj ali do dogovorjene ure največ 5 m od prevozne javne poti. Vrečke morajo biti zavezane in nastavljene na odjemno mesto od posodi za odpadke. Vrečke brez oznake izvajalca, kartonske škatle in drugo neprimerno embalažo z odpadki odstrani izvajalec v skladu z 2. odstavkom 10. člena Odloka. 13. člen Območja, ki so začasno nedostopna za komunalna vozila ter začasna zbirna in odjemna mesta, objavi izvajalec v sredstvih javnega obveščanja - na krajevno običajen način. Odpadki se na začasna zbirna mesta dostavijo v tipskih posodah, kadar je to mogoče oz. v ustreznih vrečkah. 14. člen Če izvajalec pri praznjenju na odjemnem mestu ugotovi nepravilnosti v zvezi z ločenimi zbiranjem podatkov, pusti o tem kršitelju obvestilo, v katerem zahteva odpravo nepravilnosti in ga opozori na posledice ponovne kršitve. V primeru ugotovljene ponovne kršitve istega storilca, izvajalec o zadevi sestavi zapisnik in ga predloži inšpekcijski oz. nadzorni službi Občine Trnovska vas za gospodarjenje s komunalnimi odplakami. 15. člen Povzročitelji so dolžni o nepravilnem ravnanju v zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov pri dmgih povzročiteljih in izvajalcu obvestiti pristojno inšpekcijsko oz. nadzorno službo Občine Trnovska vas za gospodarjenje s komunalnimi odpadki. 4. OBRATOVALNI ČAS ODLAGALIŠČA 16. člen Obratovalni čas odlagališča komunalnih odpadkov v Brstju je za individualni odvoz odpadkov: ob delavnikih v zimskem času od 8.00 do 17.00 ure, v ostalem delu leta od 8.00 do 20.00 ure, v soboto pa od 8.00 do 14.00 ure. Ob nedeljah in praznikih odlagališče za individualni odvoz odpadkov ne obratuje. 17. člen Za individualni odvoz odpadkov pripravi upravljavec odlagališča Brstje. Obratovalni red odlagališča, v katerem predpiše pravila ravnanja. Z njim je dolžan seznaniti povzročitelje ob dovozu, le-ti pa se morajo ravnati v skladu z določili obratovalnega reda. 18. člen Ob uveljavitvi tega Pravilnika za območje občine Trnovska vas preneha veljati Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Destrnik - Trnovska vas (Uradni vestnik občine Destrnik - Trnovska vas št. 3/96). Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. Številka: 032-01/16-03 Datum: 30.11.2000 Župan občine: Karl VURCER l.r. 3. Na podlagi 7. člen Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) in 29. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 11/99) je Občinski svet Občine Trnovska vas na svoji 16. redni seji, dne 30. 11. 2000 sprejel PRAVILNIK O CENAH IN POVRAČILIH ZA ZBIRANJE, TRANSPORT IN ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI TRNOVSKA VAS I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določi način obračunavanja storitev odvažanja ločeno zbranih odpadkov in odlaganja ostanka odpadkov na odlagališču v Brstju ter pogoje za individualni dovoz odpadkov in način obračunavanja le-tega. 2. člen Določbe tega pravilnika se nanašajo na povzročitelje in izvajalca na območju celotne občine Trnovska vas. H. REDNI ODVOZ ODPADKOV 3. člen Izvajalec zbiranja, transporta in odlaganja odpadkov oblikuje ceno posameznih storitev v skladu s 5. členom Zakona o cenah (Ur. List RS, št. 1/91/1) v zvezi z veljavno Uredbo Vlade RS o oblikovanju cen komunalnih storitev ter v soglasju z Občinskim svetom Občine Trnovska vas. 4. člen Osnovna cena odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov iz gospodinjstev je sestavljena iz deleža za odvoz in odlaganje ostanka komunalnih odpadkov po ločenem zbiranju ter deleža za odvoz odpadkov iz ekoloških otokov. 5. člen Osnova za obračun cene odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov iz gospodinjstev je prostornina tipizirane posode ali vreče z oznako izvajalca, vrsta odpadkov, število odvozov na mesec in oddaljenost od odlagališča v Brstju. V več stanovanjskih območjih se obračun iz prvega odstavka tega člena enakomerno porazdeli med stanovalce. 6. člen Za odvoz oziramo individualni odvoz odpadkov iz industrije, podjetništva in obrti izdela izvajalec cenik v soglasju z občinskim svetom občine Trnovska vas. Če se pojavi potreba po rednem odvozu odpadkov iz 1. odstavka tega člena, se med povzročiteljem in izvajalcem o tem sklene pogodba. 7. člen Odpadki iz 6. člena tega pravilnika se morajo ločeno zbirati, sicer ima izvajalec pravico do povrnitve stroškov za njihovo ločevanje. HI. INDIVIDUALNI ODVOZ ODPADKOV 8. člen Individualni odvoz odpadkov je brezplačen za fizične osebe za: - neomenjeno količino vseh vrst bioloških odpadkov iz vrtov in zelenice (pokošena trava, vejevje, grmičevje, odpadna zelenjava in sadje, ...), - manjše količine odpadkov dnevno, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno od tipskih posod iz Pravilnika o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 2/00). Za manjšo količino odpadkov se smatra tista količina odpadkov, ki jo lahko posameznik pripelje v prtljažniku osebnega avtomobila oziroma do 1 m3 na prikolici za osebni avtomobil. Za odpadke iz 1. odstavka tega člena vodi izvajalec poseben dnevnik o količinah in vrsti pripeljanih odpadkov, za manipulacijo z njimi pa mora občina Trnovska vas zago- toviti proračunska sredstva, vendar le, če gre za ekonomsko upravičeno ravnanje izvajalca. Nadzor nad delom izvajalca in povzročiteljev iz tega člena vrši nadzorna služba občine. 9- člen Za individualni odvoz večje količine odpadkov od količine, navedenih v 2. odstavku 8. člena tega pravilnika, izdela izvajalec cenik v soglasju z občinskim svetom občine Trnovska vas. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 10. člen Cenike svojih storitev mora izvajalec objaviti v sredstvih javnega obveščanja na krajevno običajen način. 11. člen Ob uveljavitvi tega pravilnika za območje občine Trnovska vas preneha veljati Pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v občini Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Destrnik - Trnovska vas št. 2/97). Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas. Številka:032-01/l6-04 Datum: 30.11.2000 Župan občine Trnovska vas: KARL VURCER, l.r. 4. Na podlagi 58. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99), 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97) je občinski svet Občine Trnovska vas na 16. redni seji, dne 30. 11. 2000 sprejel ODLOK o ustanovitvi vaških skupnosti 1. člen Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij se v občini ustanovi vaška skupnost. Mandat članov vaške skupnosti traja štiri leta. 2. člen Vaške skupnosti se ustanovijo v vseh naseljih občine Trnovska vas, in sicer v: - Biš, - Bišečki Vrh, - Črmlja, - Ločič, - Sovjak, - Trnovska vas in - Trnovski Vrh. 3- člen Vaška skupnost šteje 3 do 5 članov. Vaška skupnost izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika. Predsedniku, podpredsedniku in članom vaške skupnosti preneha mandat s pretekom časa, za katerega so bili imenovani. 4. člen Član vaške skupnosti je lahko občan, ki ima stalno prebivališče na območju vasi, za katero se vaška skupnost imenuje. Predlog sestave članov vaške skupnosti lahko podajo občani vasi, za katero se vaška skupnost imenuje, politične stranke, župan ali občinski svet. Predloge obdela Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in poda predlog za imenovanja občinskemu svetu občine Trnovska vas, kateri na seji imenuje vaške skupnosti in razrešuje posamezne člene. Funkcija člana vaške skupnosti je nezdmžljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Vsak član vaške skupnosti lahko odstopi pred potekom mandata. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 5. člen Vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: - dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzom nad oprav- ljenimi deli, - sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, - dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, - dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, - dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), - predlagajo programe javnih del, - sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, - dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, - seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, - sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, - spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, - dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. 6. člen Vaška skupnost je sklepčna, če je na sestanku prisotna večina vseh članov. Vaška skupnost veljavno sklepa, če je za sklep glasovalo več kot polovica navzočih članov vaške skupnosti. 7. člen Predsednik vaške skupnosti prejema obvestila za seje občinskega sveta, če je na dnevnem redu točka, ki zajema delovno področje vaške skupnosti. Na sejah občinskega sveta lahko razpravlja v skladu s prvim odstavkom tega člane, nima pa pravice glasovanja. Po seji občinskega sveta o zadevah, ki se nanašajo na vas, katero zastopa, seznani člane vaške skupnosti. Predsednik vaške skupnosti lahko zahteva od občinske uprave vpogled v tiste dele gradiva, ki se nanašajo na vas, katero zastopa v skladu z organizacijo občinske uprave. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po sprejemu, objavi se v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas. Številka: 032-01/16-02 Datum: 30.11.2000 Župan občine: Kari VURCER, Ir. DRAŽJE POŠTNE STORITVE IN TELEFONIRANJE Zaradi uvedbe DDV je s prvim decembrom 2000 Pošta Slovenije za 19 odstotkov povišala vse javne storitve v notranjem in mednarodnem poštnem prometu razen poštnih nakaznic. Za šest odstotkov je dražji tudi telefonski impulz, za osem odstotkov pa cena telefonske naročnine. Nova cena znamke za standardizirano pismo znaša 23 SIT, za nestandardizirano pa 24 SIT. Dopisnica stane po novem 23 SIT. Znamka za standardizirano pismo za tujino stane odslej 95 SIT, za nestandardizirano pa 107 SIT. Za navadno dopisnico za tujino je treba odšteti 83 SIT oz. 107 SIT. Cena telefonskega impulza je po novem 4,35 SIT. Dražja je tudi naročnina za enojni priključek, ki znaša 1,302,00 SIT, za dvojnega pa 1,061,00 SIT. MP OBVESTILO O BREZPLAČNEM ODVOZU ODSLUŽENIH VOZIT, Občane občine Trnovska vas obveščamo, da bo v začetku naslednjega leta organiziran brezplačen odvoz odsluženih avtomobilov. Odvoz bo opravilo podjetje Wolf d.o.o., Skakovci 35, 9261 Cankova. Podatke o tem, kje se nahajajo odsluženi avtomobili oziroma naslove lastnikov sporočite do 31. 12. 2000 na občino Trnovska vas, telefon 757 95 10 ga. Klavdiji Arnuga. Z akcijo dajemo lastnikom odsluženih avtomobilov možnost, da se brezplačno rešijo starih in neuporabnih avtomobilov in istočasno zagotovimo zdravo in čisto okolje, zato vabimo vse občane k sodelovanju. Sabina Jtipič, komunalna inšpektorica vaša štajerska kronika KAKO JE ORGANIZIRANA ZIMSKA SLUŽBA OBČINE TRNOVSKA VAS Za zimsko sezono 2000/2001 smo v občini Trnovska vas pripravili program zimske službe za področje občine in ga razdelili med Cestno podjetje Ptuj in pogodbene izvajalce zimske službe naše občane, ki bodo plužili večino javnih poti v občini. Cestno podjetje Ptuj bo prevzelo zimsko službo na naslednjih odsekih cest: - Trnovska vas-Vitomarci; - Trnovska vas-Bišečki Vrh; - Trnovska vas (prečka); - Biš-Črmlja-Selce; - Črmlja-Sovjak-Biš; - Ločič-sp. Ločič. Pogodbeni izvajalci bodo plužili javne poti v občini, in sicer : NASELJE TRNOVSKA VAS in delno TRNOVSKI VRH Izvajalec: JANKO HORVAT, teL št 757 -11-41. 1. Od lokalne - prečke Janez Horvat-Požegar, Trnovska vas 24 z odcepom - smer Šketa in Gredin, 2. od lokalke - mlekama-Benko-Kocmut, Trnov.vas 11-lokalko, 3. od lokalke - Ernest Fras -Branko Kos, Trnovska vas 29, 4. od lokalke proti Antonu Mohoriču, Trnovska vas 25, 5. regionalka Trnov. vas-Kogler, Tm. vas 60 (“Kozlovec”) z odcepom proti Murko, Trnovski Vrh 26/a, 6. Kogler, Trn. vas 60-Slanič Trnov, vas 6l-Polanec, Trnov, vas 51 z odcepom proti Rajšp-Klemenčič, Trnovska vas 62, 63, 7. odcep od lokalke v “Kužni” -smer Kupčič, Slanič do Herega Trn. Vrh 4, 8. parkirišče z dovozno potjo pri OŠ Trnovska vas in dvorani ter parkirišče z dovoznimi potmi pri občini in zdravstvenemu domu; 9. Trnovska vas—novo naselje (pri cerkvi). NASEIJE BIŠ, SOVJAK in delno BIŠEČKI VRH Izvajalec: SLAVKO ŠTEBIH, tel. št 757-03-51. 1. odcep od regionalke za Marjan Pukšič, Jože Ornik, 2. od Šalamun, Biš 61 do Petrič Biš 67, 3. od Alojzije Ferčec, Biš 61 na Gorno Bmmen, Biš 65 z odcepom od lokalke do Danice Fras, 4. od regionalke do Srečko Čeh, Biš 69, 5. od regionalke mimo Jakop -Biš, 6. GD Biš-zgomji kot do Vrečar, Biš 13 s cesto pred GD; 7. od regionalke do Vogrinčič, Biš 56 (spodnji kot), 8. od Mirka Krajnca, Sovjak 9/a do Majerič, Sovjak 4, 9. od Majerič, Sovjak 4 do Klobasa, Sovjak 5/a, 10. Štebih-Kuhar-Zelenko; 11. od Ornik, Sovjak 3 do Majerič, Sovjak 4, 12. od regionalke v Trnovski vasi do “gmajnske mlake” (HUM), 13. od Hari, Biš. Vrh 4 do Zelenko, Bišečki Vrh 19. NASELJE LOČIČ Izvajalec: Franc Belec, tel. št: 757-12-21. 1. od Dominkovega ovinka v smeri Janez Kocmut, Ločič 24, 2. od regionalke pri Cajnku, Ločič 3 do Kos, Ločič 8, 3. od Potrč, Ločič 15 do Belec, Ločič 10, 4. od Benko, Ločič 23 do Bezjak, Ločič 27. NASELJE TRNOVSKI VRH IN BIŠEČKI VRH Izvajalec: FRANC HORVAT, tel. št. 757-49-81. 1. od Horvat, Trnov. Vrh 1 do Prigl Trnov. Vrh 7-priklop na lokalko Bišečki Vrh z odcepom Žirovnik, 2. odcep proti Straže-Strmec, 3. odcep Vodulec-Klaneček, Trnov. Vrh 38, 4. Trnovski Vrh-Škrinjari z odcepom do Verlič, 5. od lokalke Biš. Vrh do Lah, Biš. Vrh 32, 6. od lokalke Biš. Vrh do Muršec, Biš. Vrh 35, 7. od lokalke pri Kumer, Biš. Vrh 56 do Mirana Murka, Biš. Vrh 46, 8. od Kumer, Biš. Vrh 56 do Muršec-Markež-Janžekovif, Biš. Vrh 64, 9- od lokalke Biš. Vrh 42 do Sauer-Kuplen-Horvat, 10. od lokalke Biš. Vrh z odcepom pri Edvardu Potrču, Trn. Vrh 31 do Bninčič, Trnovski Vrh 30. NASELJE ČRMLJA Izvajalec: Janez Korent, tel. št 757-07-21. 1. od lokalke do Draksler, Črmlja 14 do Friderik Kramberger, Biš. Vrh 62, 2. od Edvarda Lorbeka, mimo Mesareča, Šamperli do lokalke, 3. od mosta v Črmlji do Kopitar, 4. od LC pri Kranvogel, Črmlja 7/a do Antona Čeha, Črmlja 6 z odcepom do Hari, Bišečki Vrh 4. Irena Polič V kratkem opisu bi želel predstaviti društvo upokojencev ter naše aktivnosti skozi celotno obdobje. Predvsem moram poudariti, da DU ni profitna dejavnost - je društvo, ki skrbi in delno zagotavlja dobro razpoloženje članov, ki so predvsem že vsi upokojeni. Delamo manj, kar je razumljivo, saj nam delovne moči počasi pešajo, zato si želimo, da nas družba in svojci temu primerno tudi obravnavajo. V letošnjem letu smo planirali tri izlete, vendar smo realizirali samo dva, in sicer izlet v Slovenske Konjice in nakupovalni izlet na Madžarsko. Udeležili smo se tudi srečanja upokojencev Slovenskih goric v Cerkvenjaku in srečanja Podravske regije v Lovrencu na Dravskem polju. Kot vsako leto smo tudi letos organizirali martinovanje na kmečkem turizmu DU TRNOVSKA VAS Simonič v Jablancah. Povedati moram, da smo se imeli lepo. Trudimo se in skušamo po najboljših močeh organizirati vsako srečanje v najboljšem razpoloženju vseh članov, ki se le-tega udeležijo. Vsako leto organiziramo tudi letni občni zbor društva, na katerega vabimo vse naše člane. Za tiste, ki pa se našega zbora ne morejo udeležiti zaradi zdravstvenih težav, jih obiščemo na domu. Če smo mogoče v letošnjem letu kateri obisk na domu spregledali, se opravičujemo in vam zagotavljamo, da se v bodoče to ne bo več zgodilo. V kratkih orisih sem vam približal delovanje našega društva upokojencev v pričakovanju novih članov, ki ste vedno dobrodošli. VOŠČILO ZA PRAZNIKE Vsem članom DU Trnovska vas, predvsem pa članom upravnega in nadzornega odbora ter komisiji za rekreacijo, se zahvaljujem za ves prosti čas, ki ste ga vložili v letu 2000 za obstoj in dobrobit društva. Obenem želim vsem našim članom društva upokojencev, krajanom ter občinskim delavcem vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno novo leto 2001. Predsednik DU: Franc Kuplen Predsednik DU: Franc Kuplen POGOVOR S PRIJAZNO NATALIJO TAŠNER Ob mojem prihodu meje že čakala za mizo. Kot vedno nasmejana in vesela. Vedno si najde kakšno zaposlitev, da si krajša čas. Tudi sedaj je izdelovala novoletne voščilnice. Hitro sva navezali stik. Z Natalijo in njeno mamo smo prijetno klepetale in celo večkrat krenile s poti, ki sem jo imela v mislih. Pogovor je bil sproščen, prisrčen, saj je Natalija zgovorna in zelo prikupna deklica. Tudi sama sem bila presenečena nad njeno zgovornostjo in navihanostjo. Kot mi je zaupala, je članica društva Sonček in Rdečega križa Trnovska vas, kjer jo imajo zelo radi. Ob božičnih praznikih ji prinesejo darilo ter jo povabijo na občni zbor in piknik. Seveda tudi ne izpusti nobenega srečanja invalidov, kjer je zelo zanimivo, prijateljsko, iskreno, predvsem pa veselo srečanje. Čas, ki sem ga preživela z Natalijo, mi je minil zelo hitro.Spoznala sem, da je malokdo med nami, ki smo zdravi, tako dober, iskren in odprt kot ona, ki je zaradi svoje bolezni priklenjena na invalidski voziček in je za marsikatero stvar na svetu prikrajšana. Natalija, prosim povej mi nekaj o sebi, da te bodo bralci Trnovskega zvona bolje spoznali? Natalija: “Sem Natalija Tašner iz Ločica. Rojena sem 2. 12.1982 in že eno leto delam pri društvu SONČEK na Ptuju. Imam cele-bralno paralizo in možgansko krvavitev. Prva tri leta sem bila doma, potem sem bila od tretjega do šestega leta starosti v Stari Gori pri Gorici. V tem času sem imela štiri operacije na nogi in kolku. Nato se je stan- je izboljšalo, tako da sem lahko obiskovala 9 let šolo v Vipavi. Sedaj sem doma in hodim v službo”. Opiši mi tvoj delovni dan? Natalija: "Vstanem ob pol sedmih. Moja desna roka je mama, ki mi vedno priskoči na pomoč. Tako me obleče in uredi, da sem pripravljena, ko pride kombi in me odpelje v službo. Delati začnem ob osmi uri to, kar mi določijo vodje društva. Opravljam različna dela, kot so: brušenje, zlaganje, rezanje, izdelovanje vizitk, slikanje na svilo in še mnogo drugega. Ob deseti uri imam malico. Delovni dan zaključim ob 15. uri, ko me kombi odpelje domov, kjer se najprej pogovorim z mamo o tem, kar sem počela čez dan. Potem se lotim svojega dela. Najraje berem revije kot sta Prijatelj in Ognjišče. Tako spoznavam ljudi z podobno usodo, kot je moja. Rada poslušam glasbo. Kadar imam čas, pišem na računalnik pa tudi z roko. Ker ne morem hoditi, se z vozičkom odpeljem na sprehod po vasi. Spat hodim ob 8 uri”. Vem, da si vedno nasmejana in vesela. Taka dobra volja uspeva malokomu. Imaš kakšen recept za nas, ki tega ne zmoremo? Natalija: "Res je. Odkar sem doma in ne hodim v šolo, sem vedno dobre volje. V šoli mi ni bilo prijetno, ker so bili zelo strogi. Obiskovala sem Center invalidnih otrok Janka Premrla v Vipavi. Tam sem bila zelo žalostna .V šoli se nismo smeli smejati, ker smo bili potem kaznovani. Če se je kdo smejal, ga je učitelj poslal v kot. Pa tudi drugače so bili zelo strogi do nas. Če sem ponoči poklicala, da rabim pomoč za stranišče, so se jezili in jim ni bilo prav. Zelo sem pogrešala domače. Sedaj, ko sem doma, sem zelo srečna, da sem lahko z svojo družino, ki jih imam zelo rada”. Se ti zdi, da te ljudje, ki jih srečaš na cesti, kdaj gledajo”postrani”? Natalija: Včasih se mi zdi, da me gledajo zelo čudno, ko gremo po Ptuju. Obračajo se za mano. Imajo občutek, da jim bo kakšen invalid kaj naredil. Tudi to moram povedati. Ko sem hodila v Ljubljano za voziček, so mi rekli, da mi bodo odobrili navaden voziček, ker sem ga potrebna. Potem pa mi ga niso hoteli dati, z utemeljitvijo, da nimam te pravice. Ko sem odhajala, me ni nihče niti pozdravil". Kako ste potem rešili zadevo? Natalija: “Oglasili smo se na Rehacentru v Ptuju pri gospodu Jožetu Kovačecu, ki je direktor centra, in prav tako na invalidskem vozičku. On mi je zelo pomagal, da sem dobila voziček, ki mi dobro služi in s katerim se lahko premikam. Tudi doktor Šolman je zelo dober z mano in mi priskoči na pomoč. V Ljubljano nisem več šla in tudi več ne bom, ker ne razumejo ljudi s posebnimi potrebami in ne spoštujejo pravic invalidov”. Natalija, si rada v družbi ljudi, prijateljev, znancev ali si raje sama z sabo? Natalija: Zelo rada sem, ko so z mano domači in prijatelji.Imam pa tudi svoje dneve, ko sem raje sama. Tudi v službi imamo svoje dneve, ko kdo praznuje rojstni dan. Tisti dan ne delamo, ampak praznujemo. Lahko si zaželimo kakšno pesem, ki nam jo fant Jaro, ki je slep, zaigra, mi pa zraven pojemo in plešemo”. Kaj najbolj sovražiš pri ljudeh? Natalija: Zelo me razjezi, če me kdo ne pozdravi, tako kot se je to zgodilo v Ljubljani. Sovražim tudi to, če koga kaj vprašam, pa mi ne odgovori. Ali če me ne pustijo do besede, ali me ne poslušajo. Prav tako mi niso všeč grde besede. Obstajajo kakšna stvar ali dogodek, katerega se nerada spominjaš? Natalija: "Šola! Tudi na obisk več ne grem, ker jih nočem videti. Zelo grdi primer se mi je zgodil, ko smo šli s starši v Benetke. Mama mi je pomagala pri hranjenju. Takrat se je učiteljica razjezila in me drugi dan okregala, češ, kakšno mamo imam, da mi pomaga, če pa mi ne bi, pa bi rekli, zakaj mi ni pomagala. Ko smo imeli valeto, sem prosila učiteljico, naj mi pomaga pri hranjenju, da ne bo spet rekla, da mi mora mama pomagati. To je tudi storila in za kazen je imela sama mrzlo večerjo. Ob odhodu me je učiteljica prosila naj še ostanem eno leto, vendar nisem hotela. Sedaj ne želim zanje več slišati”. Bližajo se prazniki, ki v nas prebudijo posebna čustva. V teh dneh smo vsi nekako zasanjani, polni pričakovanja. Zanima me, kako ti doživljaš praznike? Natalija: "Praznike imam zelo rada. V decembru praznujem rojstni dan in god, zraven tega je Miklavž, božič in novo leto. Zelo mi je všeč, ker takrat dobim darila, na obisk pridejo moji prijatelji, ni mi treba iti v službo in lahko zjutraj dolgo spim. Pomagam tudi pri krašenju božične smreke, kar mi je zelo všeč”. Bliža se konec leta. Kaj si ti najbolj želiš v življenju oziroma v naslednjem letu? Natalija:”Predvsem si želim zdravja in veselja.Pa tudi kakšnega darila se že veselim”. Kaj bi zaželela našim občankam in občanom za praznike? Natalija:” Vsem želim sreče, zdravja, dobre volje in naj radi pomagajo vsem ljudem. Držijo naj se mojega najljubšega pregovora, ki pravi: Ljubo doma, kdor ga ima!” Družini Tašner prisrčna hvala za topel sprejem. Nataliji pa veliko poguma in volje na poti skozi življenje. Romana Breznik ŠOLARJI - MLADI RAZISKOVALCI Že od samega začetka, ko je moj dom postal v Bišu, so me na nek poseben način privlačila Jezera. Iz legende sem spoznala, da je ta del naše občine obstojal že v davni davni preteklosti. Sive čaplje - krasne, veličastne ptice dajejo temu jelševemu logu piko na i. Narava — vir vsega, nekaj, kar nam razum narekuje, da moramo ohranjati, je del rnojega preučevanja z željo, pridobiti še veliko somišljenikov. Že v šolskem letu 1998/99 sem kolektivu naše šole predlagala, da bi natančneje spoznali sivo čapljo in Jezera kot ostanek poplavljenega jelševega loga. Imam srečo, da so z mano ljudje, ki imajo posluh za raziskovanje, smisel za nesebično timsko delo. Na osnovi ankete med učenci smo izvedeli, da le 35% otrok pozna sivo čapljo in Jezera. Povezali smo se z ornitologi -Borutom Štumbergerjem, Damjanom Denacem, Dominikom Bombekom, naravovarstve- nikom Francem Bračkom, s Pedagoške fakultete v Mariboru - z dr. Mitjem Kaligaričem - z ljudmi, ki so nam nudili strokovno pomoč. Vsi učenci naše šole, tudi mali šolarji iz Vitomarcev, so se nam pridružili na naravoslovnem dnevu. To je bilo doživetje ! Ne le z daljnogledi, tudi skozi teleskope smo lahko opazovali sive čaplje in druge ptice. Ornitologi so slikovito predstavili otrokom svet ptic. Z biologom smo prepoznavali različne rastline, kačje pastirje in metulje. Take vrste učenja - neposredno v naravi, navdušuje naše šolarje. Z manj številnejšo skupino otrok smo vse leto opazovali in zapisovali, kar smo doživeli v Jezerah. Temu smo rekli, da smo imeli terensko delo. Ob tej priložnosti smo nabrali po tleh jajčne lupine sivih čapelj, nekaj okostja in perja. Z vsem naštetim in zapisi smo sodelovali na lovski razstavi v Trnovski vasi. Učenci so vložili precej truda pri iskanju literature - knjige in revije - iz katere smo dopolnjevali naše znanje. Tako je začela nastajati raziskovalna naloga. Ravnatelj šole nas je vzpodbujal pri delu in nam svetoval, da smo nalogo tudi prijavili na “Bistro “. Pogumni četrtošolci so znali naše delo zagovarjati. Bili smo nagrajeni s srebrnim priznanjem, kar nam veliko pomeni. Z opazovanji so naši mladi ornitologi - kakor jih imenujem, nadaljevali tudi letos poleti, ko je bilo tako vroče. Takrat so se tudi sive čaplje hladile z razprostrtimi krili ob potoku. Nastajala je nova, dopolnjena raziskovalna naloga. Prijavili smo se na VI. srečanje mladih ornitologov Slovenije. Spet nov izziv ! V drugi polovici novembra smo se v Mariboru imenitno odrezali na zagovoru raziskovalne naloge. Učenci, Benjamin Vršič, Simon Polič, Aleksandra Fras in David Pukšič, so prejeli nagrade in priznanja za najboljšo raziskovalno nalogo v starostni skupini od 1. do 6. razreda. Težko je opisati njihovo veselje in zadoščenje-vidite, kaj znamo mi! Ponosna sem na vse, kar so dosegli, zlasti na njihovo znanje in nekoliko drugačno, spoštljivo gledanje na naravo. Tako nam je uspelo spoznati zanimivost in hkrati posebnost naše občine. Pouk smo obogatili še z okoljsko vzgojo, v okviru katere so učenci pridobili znanje o pomenu okolja za človeka. Prizadevamo si, da bi vsak zavedal, da lahko veliko prispeva k ohranitvi narave. Predlagamo tudi, da bi učenci pri naravoslovju spoznali sivo čapljo in morda še druge redke ptice našega okolja. Hvaležni smo Danilu Muršcu za čudovito umetniško upodobitev sive čaplje, kiparju Stanku Koledniku za ličen čapljin kip in Marjanu Magušu za izvirne fotografije, ki so obenem dokaz o našem raziskovanju. Učenci so v svojih sklepih predstavili še nekaj aktivnosti, za katere smo prepričani, da jih bodo odobravali na občini, saj bodo povezane kot veliko vsega — z denarjem. Vsa naša prizadevanja želimo v pomladnih mesecih predstaviti širši javnosti. Angela Fras LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC LIMONINA TORTA BISKVIT: 7 beljakov, 150 g sladkorja, 80 g topljenega masla, 180 g moke, 1 vanili, 50 g opranih rozin NADEV: 500 g stepene sladke smetane, sok 1 limone, lupina Vi limone, 2 jajci, 150 g sladkorja, 80 g masla. Posip z strani s 100 g narezanih biskvitnih kock. 1. IZDELAVA BISKVITA: Beljake stepamo s sladkorjem v čvrst sneg. Med moko pomešamo vanili in rozine ter previdno dodamo k snegu. Počasi in previdno primešamo še tekoče, vendar ne vroče maslo.Napolnimo model premera 26 cm in pečemo pri temperaturi 190 stopinj C približno 25-30 minut. Pečen in ohlajen biskvit dvakrat prerežemo, da dobimo tri dele biskvita. Torto nadevamo in obmažemo z limonino kremo. ta. Kose torte lahko okrasimo z rezinami limone, ki smo jih narezali na tenko, zvili, posladkali in prekrili z želejem. Torto ohladimo. Zvaljamo marcipan v debelini 3 mm in ga položimo na površino torte. Stran torte posipamo s kockami biskvi- 2. IZDELAVA LIMONINE KREME: Limonin sok, lupino, sladkor, maslo in jajca stepamo nad soparo, da se zmes zgosti. Nato zmes ohladimo in ji dodamo stepeno sladko smetano. Za vasje kuhalo Društvo kmetic. ANALIZA PLAVALNIH TEČAJEV Tudi v letošnjem šolskem letu smo v JVIZ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci organizirali plavalne tečaje za učence od 1.-3. razreda in za malošolce. Tečaji so potekali od 24. 9. - 29. 9- in od 2. 10. - 6. 10. 2000. Letos je tečaj prvič potekal 13 ur, učenci pa so bili razvrščeni v manjše skupine tako, da je bila zagotovljena večja gostota vadbe. Prav zaradi povečanega obsega vadbe (3 ure in gostote vadbe) so rezultati zaključnega preverjanja boljši, kot so bili v preteklem letu. Plavalnega tečaja se je udeležilo skupaj 216 učencev, in sicer 42 malošolk in malošolcev, 6l učenk in učencev prvih razredov, 69 učenk in učencev drugih razredov in 44 učenk in učencev tretjih razredov. Za kvalitetno razumevanje analize je treba poznati tudi kriterije preverjanja. Kriteriji so za vso Slovenijo enotni in jih je izdelalo Ministrstvo za šolstvo in šport: - učenec dobi oceno 5, in s tem osvoji bronastega delfina ter obenem dobi naziv plavalec, kadar prične plavanje s skokom v vodo na noge ali na glavo in preplava 50 m brez ustavljanja in pomoči kogarkoli in česarkoli; - oceno 4 dobi učenec, ki prične plavanje s skokom na noge in preplava 35 m; - oceno 3 dobi učenec, ki preplava 25 m; SEJA OBČINSKEGA SVETA Zadnjega novembra so se sestali svetniki občine Trnovska vas na 16. redni seji, na kateri so med drugim obravnavali osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavnega zemljišča v naši občini ter programsko ponudbo podjetja GISDATA d.o.o., ki je potrebna za spremljanje podatkov o zavezancih za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Prav tako je občinski svet obravnaval in sprejel Odlok o merilih za določanje dežurnih prodajaln v občini Trnovska vas. Svetniki so sprejeli Odlok o ustanovitvi vaških skupnosti, v katerem so podrobneje opredeljene naloge in pristojnosti vaških skupnosti. Sprejet je bil pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Trnovska vas, s katerim se ureja način ločenega zbiranja, transporta in odlaganja komunalnih odpadkov. V pravilniku je razdelana vrsta komunalnih odpadkov, vrsta posod za ločeno zbiranje glede na izvor nastanka, obveznost ravnanja povzročitelja in izvajalca, odjemno mesto ter obratovalni čas odlagališča. Dogovorjeno je bilo, da se morajo v odvoz smeti vključiti vsa gospodinjstva v občini. Vaški odbori morajo v svojih naseljih zagotoviti lokacijo za namestitev ekoloških otokov. Sledila je obravnava in sprejem pravilnika o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v občini Trnovska vas. Župan je seznanil svetnike občine s sklepom občinskega sveta Kidričevo, ki so proti graditvi sežigalnice odpadkov in s pismom civilne iniciative. Občina Gorišnica je dobila soglasje za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnino v državni lasti. Občinskemu svetu je bila predložena poveritev pristojnosti Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki temelji na Zakonu o lokalni samoupravi, v katerem je opredeljena nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitveno dejavnostjo. Na svetu je bila obravnavana pritožba občana ter ugoditev vlogam, ki so prispele do konca razpisa za subvencioniranje nakupa plemenskih živali v prašičereji. Svetniki so podprli vlogo zobozdravnika Stjepana Pintariča iz Ptuja za pridobitev koncesije opravljanja zobozdravstvene dejavnosti v občini Trnovska vas. Občina Trnovska vas bo odslej prisotna tudi na internetu s svojo spletno stranjo. Uprava - oceno 2 dobi učenec, ki preplava do 15m; - oceno 1 dobi učenec, ki zna drseti na vodni površini z rokami naprej, z glavo v vodi in aktivnost izvaja vsaj 5 sekund. V celotni analizi nas najbolj zanimajo učenke in učenci tretjih razredov (čeprav so tudi rezultati napredka ostalih razredov zelo vzpodbudni), ki nekako zaključujejo ciklus plavalnih tečajev skozi 4- letno obdobje. Za primerjavo služijo rezultati drugih razredov v šolskem letu 1999/2000 in rezultati tretjih razredov v šolskem letu 2000/2001. Rezultati drugih razredov v šol. 1. 1999 /2000 ocena 0 1 2 3 4 5 Skupaj Št. učencev 7 810 16 6 38 V lanskem šolskem letu je tečaj obiskovalo 38 učencev. Naziv plavalec in s tem bronastega delfina je osvojilo šest učencev. Isti učenci so kot tretješolci obiskovali tudi tečaj v tem šolskem letu in dosegli naslednje rezultate: Rezultati tretjih razredov v šol. 1. 2000/2001 Ocena 0 1 2 3 4 5 skupaj Št. učencev 1 7 9 7 1 19 44 ker je bilo v tej populaciji že lani 6 plavalcev, smo v tem šolskem letu pridobili še 13 novih plavalcev. Odstotkovna primerjava: ocene Neplavalec (0,1,2,3 ) Polplavalec (4) plavalec (5) Šolsko leto 1999 / 00 68,4% 15,8% 15,8% Šolsko leto 2000 / 01 54,5% 2,3% 43,2% Če odmislimo 6 plavalcev iz lanskega šolskega leta, se je v letošnjem šolskem letu povečalo število plavalcev za 34, 2%, kar je zelo velik odstotek. Razveseljivo je, da je v generaciji, rojeni leta 1991 /92, že skoraj 50 % otrok plavalcev in da je le 2,3% takšnih, ki so le prilagojeni na vodo (ocena 0). Vsi učenci, ki še niso osvojili naziva plavalec in s tem bronastega delfina, bodo imeli še veliko možnosti. Prva se jim ponuja že ob koncu šolskega leta, ko bodo učenci odšli v poletno šolo v naravi, kjer je glavni poudarek na plavalnem opismenjevanju otrok po nacionalnem programu Ministrstva za šolstvo in šport - vsaka Slovenka in Slovenec naj zna plavati. Pripravil športni pedagog na JVIZ: Branko Lah NEBO NI KRAJ IN TUDI NI ČAS. NEBO JE TO, DA SI POPOLN • (Richard Bach: Jonatan Livingston Galeb) Ura je že odbila devet, Ljubljančanov pa še ni. Ali bo danes lepo vreme? Bo jasno? Ali se bo megla dvignila? Ali bomo imeli dovolj lep razgled? V katero smer nas bo odnesel veter? Takšna in podobna vprašanja so se nam rojila po glavi tistega 14. oktobra 2000 v soboto zjutraj. Kmalu za tem so se na dvorišče pri Tatjani, kjer smo že bili zbrani Zvonko, Miran, Klavdija, Marjan, Irena, Stanko, Sandi, Boštjan, Dani, Fredi in Julija, pripeljali balonarji s tremi baloni Balonarskega kluba Ljubljana Aleš Švagelj. Poiskali smo primeren kraj, kjer so balone pripravili za vzlet, seveda tudi z našo pomočjo. Balone smo najprej razgrnili po travniku in jih nato napihnili z toplim zrakom. Nekaj kratkih minut in že so bili pripravljeni za vzlet. Adrenalin je narasel do maksimuma, prišel je namreč odločilni trenutek Sužnikov travnik se je spremenil v vzletno stezo za balone. Na travniku je bilo veliko radovednežev in tudi takih, ki bi radi poleteli skupaj z nami, ampak za vse pa res ni prostora. Vzlet je bil nežen in že smo bili z vsemi tremi baloni v zraku. Hitro smo se dvigali in že smo bili na 500 ali 600 metrih. Pokrajina, vasi in hiše so ležale pod nami kot maketa. Glede na višino in zračne tokove nas počasi nese čez Gočovski vrh, Nadbišec proti Lenartu. Nekaj časa se spuščamo, spet dvigamo, tekmujemo z drugima dvema balonoma. Jadramo eden nad drugim. Počasi in nežno plujemo sem ter tja. S pilotom balona prijetno kramljamo. Pripoveduje nam o svojih izkušnjah, o doživetjih na balonarskih tekmovanjih na različnih koncih sveta. Govori nam o drugih deželah, ljudeh in pokrajinah. Zelo doživeto opisujejo balonarska tekmovanja. Pove, da leti skoraj vsak dan, da to rad počne in rad vozi različne ljudi. Najlepše spomine ima prav iz štajerskega konca (bravo Štajerci), saj so ljudje tu zelo prijazni in se razveselijo vsakega balonarja, ki pristane na njihovi zemlji (tudi takšnega, ki tu in tam splaši čredo radovednih govedi). Gorenjski kmetje so se že naveličali loviti naokrog svoje kravice. Med pogovorom počasi srkamo borovničevec, ki smo si ga s seboj vzeli za popotnico. Kraji pod nami pa kažejo svojo lepoto. Drevesa so odeta v prekrasne žametne barve. Opazujemo sledi starih strug potokov, zorane njive, ki že čakajo na zimo, pokošeni travniki, ki so komaj sedaj ozeleneli in si opomogli od sušnega poletja. Ljudje še ponekod pospravljajo zadnje pridelke iz njiv. Za trenutek se ozrejo v nebo, nam pomahajo in nadaljuje s svojim delom. Pri Lenartu na igrišču igrajo nogomet. Ena od ekip je zabila gol. Bravo! Še mi v balonu zaploskamo. Ura in nekaj čez je v zraku zelo hitro minila. Začnemo se pripravljati na pristanek. Opazimo travnik, na katerem se pasejo krave. Odločimo se, da bomo pristali med njimi, ven- dar krave niso vesele čudnih obiskovalcev. Zmedene in prestrašene se odločijo, da nam bodo vseeno odstopile pašnik za naš pristanek in vihravo oddirjajo domov. Še dobro, da je bil njihov lastnik Štajerec. Naš pristanek pa je vseeno prijeten. Pomagamo pospraviti balon in košaro ter počakamo na spremljevalno ekipo, ki nas vesele in z novo izkušnjo odpelje domov. Nekaj časa še ostanemo skupaj, da strnemo spomine in doživetja. Na koncu se z nepozabno izkušnjo poslovimo od naših pilotov balonov z tiho željo, da še to kdaj ponovimo. Dan zaključimo s kostanjevim piknikom pri Stanku in Barbari v Sovjaku, ki pa se zavleče pozno v noč - ampak to je že druga zgodba. Julija KURBOS SREČALI SO SE Z ABRAHAMOM Kje so tiste stezice, ki so včasih bile, zdaj pa raste grmovje in zelene trave. Bilo je pred petdesetimi leti, ko so na svet prijokala majhna, nebogljena bitja, ki imajo danes za sabo že pol stoletja. V petdesetih letih se je marsikaj spremenilo, toda naši abrahamovci so ostali isti, le da so malce starejši, tu pa tam s sivino v laseh. In kot se spodobi je potrebno tak jubilej tudi uspešno obeležiti in proslaviti. Kaj pa je lepšega kot po tolikih letih srečati dobrega starega prijatelja in sošolca? V takšnih trenutkih se obudi vsaka majhna, še tako nepomembna reč. Lepo se je spomniti mladostniških, šolskih dni. Sami dobro vemo, koliko neumnosti, ljubezni in vsega ostalega se doživi prav v mladosti. Toda leta žal prehitro bežijo, spomini pa vseeno ostanejo. Življenje ni vedno lahko. Na poti se pojavijo prepreke, toda z močno voljo, ljubeznijo in z delom je moč marsikaj premagati. Tako je bilo v soboto, 25. novembra, na kmečkem turizmu Druzovič v Drbetincih prav veselo. Po tolikih letih se je srečala in noč preživela generacija iz leta 1950, ki je s seboj pripeljala tudi svoje boljše polovice. Stare lepe pesmi so ob dobrem harmonikašu odmevale pozno v noč. Abrahamovci so dokazali, da so še vedno polni moči in energije, saj se lahko zasučejo ob dobri glasbi in noč prebedijo. Tako je ob sproščenem veselem vzdušju čas prehitro minil. Ob slovesu so si vsi dejali: "Ponovno se bomo srečali čez 50 let, ko bomo dopolnili celo stoletje!” Držimo pesti, da jim bo res uspelo! Tudi uredništvo Trnovskega zvona jim želi zdravja, osebne sreče, ljubezni in razumevanja še naslednjih 50 let. Romana Breznik Takšne generacije ne delajo več! DAN ODPRTIH VRAT DRUŽBE SITUS d.o.o. V okviru praznovanja 2. svetovnega dneva geoinforma-cijskih sistemov (GIS) je družba Situs, agencija za prostorski inženiring, d.o.o., v sredo, 15. novembra 2000, povabila strokovno javnost (zaposlene v javni upravi oz. delujoče v sektorju okolja in prostora) na dan odprtih vrat na sedežu podjetja v Trnovski vasi 40. Temeljna dejavnost družbe Situs je svetovanje občinam v osrednjih Slovenskih goricah na področju urejanja in varovanja prostora. Svetovni dan GlS-a je ponudil priložnost, da se uporabnikom njenih storitev predstavi z vsakodnevnim delom. Obiskovalcem je bila predstavljena tako sama tehnologija kot konkretne aplikacije, ki se vsakodnevno odvijajo, nakazane so bile smeri razvoja oz. bližnja prihodnost z delom na tem področju, odgovorjeno je bilo na vprašanja, ob tem pa na željo gostov napravljenih še nekaj priročnih kart. Kaj je GIS? GIS pomeni geografsko-infor-macijski sistem in predstavlja računalniško orodje za kartiranje, spremljanje in analiziranje objektov in dogodkov. Povezuje moč podatkovnih baz s predstavitvenimi zmožnostmi, ki jih ponuja kartografija. Večina dogajanj na tem svetu je namreč geografsko opredeljenih, torej jih lahko predstavimo na karti in analiziramo informacije tudi v drugi luči. Raziskujemo lahko odnose med podatki, spremembe v atributnih ali kartografskih podatkih se sproti zrcalijo v kartah. Primeri uporabe GIS tehnologije: Izdelava “politične” karte Slovenskih goric (občinske meje in meje katastrskih občin so lahko kot sloji položeni preko topografskih ali digitalnih orto-foto načrtov) - Definiranje območij vodnih zajetij in kartiranje njihovih varovanih območij (zgoraj omenjenim osnovnim slojem dodamo še geološke analize); - Priprava podatkovnih baz zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (osnovnim slojem priložimo evidence hišnih številk s centralnim registrom prebivalstva); - Preveritev možnosti gradnje na določenem območju ali posamezni parceli (osnovne sloje prekrijemo z občinskim prostorskim planom, grafičnim delom prostorskih ureditvenih pogojev, varovanimi vodnimi viri, spomeniško varovanimi območji in objekti...); - Analiza pogostnosti dogajanja določenih pojavov (prometne nesreče, poplave, potresi...); - Izdelava požarnega načrta (analiza požarne ogroženosti v povezavi z dostopnostjo gasilskih vozil); - Analize v okviru varovanja okolja (onesnaženje zraka s plini in hrupom ob avtocesti, vnašanje nevarnih snovi v zemljo...); - Izdelava karte vinskih cest s turističnimi zanimivostmi (občinska, kolesarska transverzala); - Spremljanje in analiziranje trga nepremičnin; - Navigacija na potovanju (potovalni računalnik - zaslon v avtomobilu, ki vodi voznika skozi neznane kraje ali mu celo predlaga manj obremenjeno ali turistično zanimivejšo cesto); - Analiza lokacij prodajaln, servisnih con, konkurence in iskanje nepokritega trga. Dejavnost družbe Situs Situs d.o.o. pri delu uporablja predvsem podatke, ki predstav- ljajo občinski prostor, so z njim povezani ali označujejo spremembe v njem. Mnogo podatkovnih slojev je pripravila že država oz. njene strokovne institucije in so za relativno ugodno ceno dosegljive na naslovih raznih ministrstev. Verjetno najpomembnejše oz. temeljne podatke ponuja Geodetska uprava RS (katastrski načrti, temeljni topografski načrti, digitalni ortofoto posnetki so grafične oblike, medtem ko centralni register prebivalstva in evidenca hišnih številk predstavljajo numerične podatke, ki jih po potrebi lahko pridružimo prejšnjim ali jih z njimi povežemo). Te osnovne podatke se nadgrajuje s sektorskimi evidencami (prometna mreža, vodovod...). Seveda ne gre brez upoštevanja varovanih območij, naj bo to naravna in kulturna dediščina ali pa varovanje vodnih virov. Programska oprema, ki jo uporablja Situs, je ArcView GIS ameriške firme ESRI. Njen pooblaščeni predstavnik v Sloveniji, družba Gisdata iz Ljubljane tvorno sodeluje tudi pri večini večjih projektov, ki jih pogodbeno vodi Situs za okoliške občine. Družba Situs pričakuje, da ji bo razmah tehnologije, ki jo že uspešno uporablja, omogočil še natančnejšo in bolj ažurno delo na predmetnem področju, saj njeno delo pogosto predstavlja pomoč pri vodenju upravnih postopkov na občinah. Posledično tako predstavlja uvajanje in razvoj GlS-a tudi hitrejše odvijanje upravnih postopkov na tistih občinah, ki se pomembnosti projekta zavedajo in z družbo že sodelujejo. Rasto Kirn Situs d.o.o. 2254 Trnovska vas 40 telefon (02) 7579300, fax 7579301. TRENUTEK RESNICE Prijaznost ustvarja prijateljstvo, resnica sovraštvo. Rimski pisec Kdor v mladosti dobro gospodari, na starost lahko polenari! Slovenski pregovor Otroci, ki jih starši kolnejo, srečni nikoli ne bodo! A. Martin Slomšek SPOMINI ANTONA FERŠA V nedeljo, 19. novembra 2000, je v okviru kulturnih večerov v dvorani v Trnovski vasi potekala predstavitev knjige Spomini Antona Ferša. Za izdajo so se odločili vnuki in vnukinje ob 20-letnici smrti svojega starega očeta.; gradivo je zbral in uredil vnuk, pater dr. Slavko Krajnc. Anton Ferš je bil rojen na Pobrežju 1903. leta. Družina je bila revna in se je veliko selila. Po odlično zaključeni ljudski šoli so mu ostala vrata v višje šole zaprta. Na jožefovo 1919 je postal pastir in hlapec v hiši Janeza in Gere Šketa v Bišu 39. 1. januarja 1920 je začel v dnevnikih popisovati fantovska in kasneje zrelejša leta. 1930 se je poročil z Lojzko Hameršak. Še istega leta se je rodila prva hčerka Trezika, konec 1931 Marija, naslednje leto pa še sin Anton. Kljub družini je g. Anton našel čas še za številne druge dejavnosti: deloval je pri prosvetnem društvu, gasilski četi, občinskih odborih, cerkvenih poslih, njegovi dopisi so bili objavljeni v Slovenskem gospodarju in Našem domu... 1941 se je družina preselila v Sovjak. V župniji Sv. Bolfenka je preživel 50 let svojega življenja. V letih 1967-1971 in 1976 ter do svoje smrti - 1980 je živel v Špitaliču. Knjiga, ki je bila ta nedeljski večer predstavljena, je razdeljena na dva dela. V prvem so zbrane lirske in epske pesmi, in sicer tiste, ki so etnološko zanimive. 1973 je nastala tista znamenita Bišancem v spomin, naši kraji in ljudje pa so zaobjeti tudi v pesmi Leta mladosti v bolfenski fari. Drugi del knjige prinaša kroniko, ki ji je avtor dal naslov Spomini I. V nji popisuje svoje spomine do vključno leta 1955. Že iz naslova je razvidno, da mu je sledil še drugi del, ki pa se je izgubil. Zapisani so za vas pomembni gospodarski in politični dogodki, etnološko pa zanimivi opisi vsakdanjika in praznika na vasi. Knjiga nam prinaša nov pogled v svet preteklosti našega kraja ter obuja spomin na dogodke in ljudi, ki so že odmaknjeni in napol pozabljeni. Spomine je doživeto predstavil pater dr. Slavko Krajnc. Svoje misli in poglede so predstavili še g. Karl Vurcer, ki je tudi predsednik kulturnega društva, z zgodovinskega stališča domačin prof. Ivan Lovrenčič in nekdanji Bišanec Jakob Emeršič. Poleg govorjene besede je bilo slišati tudi prijetno domačo pesem domačega pevskega zbora in Bolfenških fantov, z violino in kitaro pa sta se predstavili Polona Kapun in Anka Vurcer, ki je z Markom Krajncem interpretirala tudi Ferševe pesmi. Celotni program je povezovala Barbara Drumlič. Tako se je v Trnovski vasi odvilo prijetno druženje, bolj žalostno je le, da se tako številno kot sorodniki Antona Ferša niso odzvali tudi drugi občani. Anita Vršič TRNOVSKI ZVON Čuj srce, čuj glas zvona, iz cerkvice, kjer sem jaz doma, iz zvonika pesem zvonov se vije, vedno vabi, ko noč pogled mi skrije. Preljubi moj trnovski zvon, je Bolfenk sveti tvoj patron, že od daleč sliši se tvoj glas, budiš spomin na mojo rodno vas. Ko pesem se zvonov začuje, črna v srcu slutnja kljuje, je žalosti ta pesem peta ali vabijo na dan veselja. Njih je glas res vedno isti, glas predrami me iz misli, zvečer je pesem v čast Mariji, zjutraj nam, da zbudili smo se živi. Čez planine veter pesem nosi, po srebrni rosi želje trosi, tam najlepše je, kjer stoji mi dom, kjer iz zvonika oglaša se premilo zvon. Cesta širna, le čemu? Ne, tu ostal zavedno bom! Marjan Potrč TIHOŽITJE Nad vasjo ugasnil dan je v temo, iz meglic stkal je zvezdnato preprogo. V hišah prižiga luč se za lučjo, skozi okna soj luči si išče pot v temo. Le vetrič blag in mil, nočni moti dar spokojni. Ne more spati, ne more mirovati, ker bolečina dneva, vsa bahavost polna gneva iz duše mu izvira. Zato ne spi, poln skrbi, nima mira. Moja vas utonila je v teme črnino, iz zvezd spleten je plašč, ki zdaj jo skriva. Ugasnile so že luči, zastrla so se okna, k počitku legla moja je vasica, utrujena in čista. Le vetrič boža ji vrhove streh! Marjan Potrč TIHO PADAJO SNEŽINKE Tiho, tiho padajo snežinke. Oh, ve male potepinke, Povejte, kam vas veter nosi, povejte, jih nekdo zaprosi. Ena pade na beton, pravzaprav je to balkon na veliki mestni hiši, kjer se hrupa dosti sliši. Druga v črni dimnik pade, kjer se uničijo ji nade, saj tam reva dolgo ni; od toplote se stopi. Tretja pade na smučišče, nima sreče za prgišče; tam jo le vse dni teptajo, gor in dol vsevprek mendrajo. Četrta pade tja na vas, kjer se sliši dece glas, tam otroci se igrajo, vse snežinke radi imajo. Romati Maguša Delovni čas: od 8. do 18. ure sreda od 12. do 18. ure sobota od 8. do 14. ure FRIZERSTVO "MIRA" Mira Arnuga s.p. Trnovska vas 49, 2254 Trnovska vas 02/757 13 31 OGLED KULTURNIH IN ZGODOVINSKIH ZNAMENITOSTI MADŽARSKE Peta ura zjutraj. Trnovska vas še spi sladki spanec. Tu pa tam se sliši lajanje psov, ponekod se prižigajo luči. Pred občinsko zgradbo v Trnovski vasi že čaka avtobus, ki bo odpeljal občinsko upravo, svetnike, predstavnike odborov in njihove partnerje na enodnevni izlet v Madžarsko. Pot nas vodi preko Slovenskih goric do ravninskega Prekmurja. Murska Sobota se počasi prebuja iz nočne otrplosti. Na obzorju se nam kaže gričevnato področje Goričkega. Srečamo se z novo zgrajeno železnico, ki bo povezovala severovzhodno Slovenijo z jugozahodno Madžarsko. Svojemu namenu bo predana v začetku prihodnjega leta. Bližamo se mejnemu prehodu Hodoš. Obdaja nas nemirni občutek izpred nekaj let, ko so na meji stražili oboroženi vojaki. Tega danes ni več, vendar je obmejno območje še vedno revno, gospodarsko zaostalo. Jugozahodna Madžarska nosi viden pečat in vpliv Varšavskega pakta. Madžarska leži približno na 200 metrih nadmorske višine. Ima 10 milijonov prebivalcev. Politično je razdeljena na 20 županij - dežel. Ima veliko rodovitne zemlje in je pretežno kmetijska dežela. Znana je po pridelavi žitaric, zelenjave, vina, sira, klobas, zemeljskega plina, rudnin in po turizmu. Predhodniki Madžarov so bili Kiti, Kelti, Rimljani. V letih 575 se je začelo preseljevanje narodov. Takrat so tod ropali Huni, ki so prišli iz Azije v Panonsko nižino, in se tu naselili med Donavo in Tiso. Prvi postanek na naši poti je v mestu Zalalevom, ki je namenjen nakupom. Po poldrugi uri nadaljujemo pot v smeri Zalaegerzeg - Blatno jezero. To mesto je znano po klavnici in predelavi puranjega mesa. Na poti nas spremlja reka Zala, ki se izliva v Blatno jezero. Bližamo se turističnemu in zdraviliškemu mestu Heviz, ki je znano po naravnem toplem vrelcu vode. Voda diši po žveplu, vsebuje radij in ima 35 stopinj Celzija tudi pozimi. Globina jezera je približno 3 metre. V vodi so nameščeni leseni drogovi, ob katerih se zadržujejo kopalci, ki smejo biti v vodi največ 20 minut. To zdravilišče so uporabljali že Rimljani za zdravljenje svojih vojakov. Naravno jezero meri 5 hektarjev. Kraj ima 5 tisoč prebivalcev in se preživlja izključno s turizmom, saj ima preko 23 modernih hotelov in zasebnih apartmajev. V sezoni obišče kraj do 50 tisoč turistov. Sledil je ogled naravnega zdravilišča, v katerem so kopalci na prostem. Voda zdravi revmatična obolenja, kožne bolezni in nekatere ženske bolezni. Svoje lačne želodce smo nasitili v prijetnem lokalu ob dobri madžarski hrani in pijači. Pot nas vodi naprej po vinorodni pokrajini do Keszthelyja, kjer sledi ogled Festetičevega gradu. Grad je dobil ime po znamenitem častniku in zbiralcu starin Festetiču, ki je živel v 18. stoletju. V muzeju je na ogled čudovita knjižnica, ki razpolaga z več tisoč knjigami. Stene so z njimi napolnjene od tal do stropa. Razdeljene so po posameznih področjih, kot so: kultura, zgodovina, politika, filozofija, geografija, književnost... Kar strmiš in gledaš, koliko znanja na enem mestu. Prostore krasijo kristalni lestenci iz Kitajske. Grajskim sobanam daje čar stilno pohištvo, orožje, sablje, predmeti iz porcelana, zanimivo izdelani kamini, ki so predhodniki sedanje centralne kurjave. Neprecenljive vrednosti in bogata kulturna dediščina, na katero so Madžari izredno ponosni. Znali so ohraniti del kulturnega bogastva današnjim generacijam. Grad premore 105 soban, od katerih se nekatere uporabljajo tudi v protokolarne namene. Dvorišče je preurejeno v park s številnimi sprehajalnimi potmi, ogromno je okrasnega grmičevja, dreves, rož, vodometov in letni prireditveni prostor. Zaradi časovne stiske in natrpanega urnika moramo zapustiti čudoviti ambient. Odpravimo se do vinorodne pokrajine Badascony ob Blatnem jezeru. Na levi in desni strani ceste z odprtimi očmi požiramo pravljično grajene hiše, “čarde”, restavracije, ki so oblikovane v stilu Atilovega šotora. Zaradi naravovarstvenih ukrepov je okolica jezera zaščitena ter močno zarasla s travo in grmičevjem, nekoliko vstran pa so vinogradi, ki slovijo po rdečem vinu. Pozno popoldne se sprehodimo ob obali Blatnega jezera, ki meri 600 kvadratnih kilometrov. Globoko je od 3 do 3,5 metra. Voda ima v letnem času 25 stopinj, v zimskem času tudi zamrzne, zato se tu razvija turizem na ledu. Podnebje je celinsko, pihajo močni vetrovi, ki dvigujejo pesek na površje, zato se imenuje Blatno jezero. Najožji del jezera je na razdalji 8 kilometrov od polotoka Tihani, do katerega vozi trajekt. Blatno jezero obkroža 50 naselij, največje med njimi je Kestel. Zaključek našega izleta je v kraju Szigliket v Esterzhazijevi kleti, kjer so nas pričakali s pogačo in aperitivom. Sledi degustacija treh vrst vina, v naslednjem prostoru pa glasbeni program ob narezku. V uri in pol dolgem programu uživamo v spoznavanju madžarskih plesov, glasbe in petja. Prijetno vzdušje nas poveže med seboj, da se tudi mi zavemo svojih korenin, pripadnosti narodu, kar izrazimo v izpetih slovenskih pesmih. Spomnimo se sv. Martina, ki se je rodil okoli leta 316 na Madžarskem ter mu nazdravimo v čast, da je očistil mošt v vino. Veselje in radost nas v poznih nočnih urah spremljata nazaj proti domovini, domačemu kraju in našim družinam. Spomini na prelepo pokrajino in kulturno bogastvo nas bodo še dolgo spremljali. Marija Pukšič www.posia.si II info®posta ji STORITVE NA DOMU Zakaj bi hodili na pošto... ... če pride pošta k vam?! Več informacij dobite pri vašem pismonoši. V POŠTA SLOVENIJE