143 Dopisi. Iz nemškega Stajerja 15. aprila. R. *) — Veliko veselje je na tujem živečim Slovencem vzbudilo naznanilo , da se je vendar enkrat tako potrebna naprava, kakoršna je banka „Slovenijau, na domači zemlji ustanovila. Kdor je delovanje na denarstvenem polji le količkaj opazoval, moral je težko pogrešati take domače naprave. Čestitamo tedaj gospodom, ki so se trudapol-nega dela, delnice bankine domačinom v roke spraviti, poprijeli, ter jim želimo iz srca dober vspeh. Pri tej priložnosti moramo pa tudi vse narodnjake, kterih še bahanje tujcev z njihovo „inteligenco" in „kapitalom" ni vzbudilo, vljudno opomniti, naj s krepkim sodelovanjem temu v prihodnje tako koristnemu podvzetju k zaželenemu vspehu pripomorejo. Na zdar! Iz Tomiuskega 23. aprila. — Moj dopis v 16. listu „Novic" meril je očitno na društvo „Soča", v ožjem pomenu na društvene kolovodje, čijih glasilo je list „Soča". Slovenskim čitateljem pa je javna skrivnost, da ima „Soča" še drugo glasilo v „Slov. Nar.", kte« *) Draga nam prijazna ponudba! Vred« 144 remu dopisuje. Al naj se posluževa že unega ali tega glasila, izvir je isti. V svojem 16. listu se oglaša vred-ništvo „Soče" Novicam in njih prijatelju naTominskem, češ, da „Soča" ni širila vesti, da se je Črne obesil. List „Soča" ne, eden njenih društvenikov pa, in prišla je ta vest potem cel6 v nemške časnike. Dalje kovicam" očita „šepasto" slovenščino. Vsak slovensk list vsaj nekako ima svojo pisavo, — ktera da je prava, je še odprto vprašanje. Res, da „Novice" niso našpikane z „baš", „jedva", „ka", ,,mej" itd., so pa tem lože umljive njim, za ktere so pisane. *) Da vrednik „Soče" oni goriški dopis v 40. listu „Slov. Nar.", ki je meni povod dal v ,;Novice" pisati, kakor lastno dete, gorko zagovarja, tudi nekaj pomeni. Ne bi ga bilo brigalo, kaj kdo iz Gorice v „Slov. Nar." dopisuje, ako bi ne bila kaplja „Sočine" vode. „Nam ni treba delati kakor delajo tisti „mi trije", ki v „Novicah" eden druzega hvalč" — te besede „SoČine" me spominjajo na neko trojico, ktera iz Kranjskega prisedši hoče v Gorici gospodovati. Menda meri po svojem laktu. — Konečno naj Še omenim, da jaz, ki bivam v onem kraji, ki je razsvitljenja najbolj potreben, ne urnem, zakaj da vrednik „Soče" zarad mojega dopisa po „Novicah" maha? Je-li misli, da je meni „Loča" nedotakljiva? Ali se jezi zato, da so „Novice" moj dopis sprejele? In kako da ljubljanske reči, cel6 kranjski deželni odbor v odgovor na moj dopis pritira! — Ta logika mi je nova! Vidi se, da mu je edino na tem, da le udriha, naj zadene, kogar zadene, kakor vinjen človek, ki insultira vsacega, kogar na poti najde! — Zdaj pa samo še to: „Treba je vse poznati, a vsega ne imenovati", veli pregovor. Dopisniki v „Sočo" in v „Slov. Nar." pak govori o nas Tomincih, osobito o Winklerju, kakor da bi njihovo mnenje bilo naše mnenje. Ees, da vsak svoje misli imeti sme; al vsak ve, kaj mu je prav, kaj ne; o koristih naše hiše ne bodemo „Soče" za svet vprašali. Iz Trsta 30. aprila. — (Rojanska Čitalnica) napravi 12. dne t. m. besedo s predstavo igre „Ženin od gladi" in umetnim ognjem. Vljudno se vabijo vsi častiti udje. Črnomelj 23. aprila. (Čitalnica; mestni zastop.) Preteklo nedeljo je naša čitalnica zopet napravila veselico z obilnimi udi in gosti. V gledališki igri^„Kteri bo?" smo opazili izvrstne dve moči: gospodičino Susterjevo in gospodičino Seringarj evo: očitna hvala jima! Čeravno so zaslužili hvalo vsi gospodje igralci, moram vendar še posebno omeniti, da g. Perše je „doktorja" tako dobro delal, da smeha ni bilo ne konca ne^ kraja. Srčna hvala gre gosp. Medicu, da je rolo „Stefka" še le 24 ur pred igro prevzel, pa jo vendar jako dobro *) ,,Novice" , po ttcrih se je marsikdo slovenščine naučil in ktere se pač nikdar ne bodo slovenščine od ,,Soče" učile, se dc-slednje ogibljejo onih ,,novotarij" , ki drnzega niso, kakor enoletne rastline , ki si jih izmisli ta ali nni, za njim pa potegne mm žica pipateljev, ne vede", zakaj. Ce tudi nekteri o slovnici slovenski nimajo ne slfdu ne tiru, pisarijo one enoletnice, Češ, „zdaj smo pa že ,,na vrhuncu abeedarske slave!" To niso le prazne besede; to govorimo iz obilega lastnega prepričanja. Pred malo leti niso naši tiskarji ne desetine toliko Črk i in j potrebovali, kakor jih dandanes potrebujejo, kedar tipkajo nekterih pisateljev sestavke. Leta 1864. menda je bilo, ko je pismerika i kakor toča bila na vse besede; tako smo brali: ,,gospoda , na zdravijo!", ,,klobukovo pe-rUe"> ,,veselije", ,,mir gospodije!" rciganije" itd. itd. Nekoliko Časa je tega i bilo kakor je ogršice včasih med ajdo. Zginul je ta plevel. Potem se je prikazala črka j, ktere je danes v nekterih spisih vse polno. Naša poštena ni in niso, kakor ju narod izgovarja v večini, zatrla sta v nekterih spiskih n e j in n e j s o; al tndi to ni trajalo dolgo, in prikazal se je ni j in nij so, umetno s tij namesti umetnosti, reč i j namesti reči, jedi j itd. „Novice" se nikdar niso brigale za te „novotarije", dobro vedŽ, da vse to je le od danes do jutri, zato pa so se za-se tudi ogibale teh enoletnic, pustivši jih le takim svojih dopisnikov, kterih srce je začasno na-nje privezano. In še danes bile bi pustile te stvarce na miru, ako ne bi je bil omenil čestiti naš dopisnik. Vred. izvršil. Bog daj, da se mu trdno zdravje povrne in ž njim zdatna moč ohrani našemu gledališču. — Donesek te veselice, namenjen dramatičnim potrebščinam, je bil precejšen; zato se zahvajujemo vsem udom in gostom za prijazno podporo. — Ce čitalnica binkoštne praznike zopet napravi kako veselico, gotovo jako vstreže mnogim željam; zato le marljivo naprej z domačo Talijo! — Kakor lepo pa napreduje narodna stvar pri nas, tako nazaduje občinski zastop po razdoru, kije med županom in njegovimi tremi privrženci (Virant, Pavlin in Sprajcar) in pa med drugimi deseterimi. Ali ona tr6jica z županom vred ne vidi, da je ž njimi vse nezadovoljno, a vendar se kot smola, drže krmila? Najnazadnje bode Črnomelj vendar le Črnomelj ostal! Evo! mal obrisek, kako se zdaj pri nas županuje, ker pritožba večine odborove za razpust sedanjega zastopa še ni rešena. Zupan razpiše sejo k sebi, — ker je pa odbor zarad tehtnih vzrokov drugo pisarnico odločil, pride 10 odbornikov v novo pisarnico, župan in njegovi gori imenovani 3 ^prijatelji" pa gredo k županu! Se ve, da oni 4 ne morejo nič skleniti, večina 10 odbornikov pa brez župana tudi ne. Ali ni to res lepa mešanica? Bralci vprašajte se sami: s kterimi boste potegnili? z manjšino ali z večino? In ravno o tem vprašanji ni reŠenja pričakati. Ali se občinska postava od 17. svečana 1866. 1., posebno njen §. 28. ne pozna? Najbržeje da se poznati noče. Po takem pa nastane vprašanje: kdo bo pa druge postave spoštovati imel? Letos bi imel po navadi poljak (poljski čuvaj) postavljen biti; župan je hodil po krčmah in hišah odbornikov poprašavat, kako so zadovoljni? Je li to spodobno za mesto? Ali pa je tudi pošteno to, da se baha, da on mestno blagajnico zaklada? On, se ve da lahko zaklada, ker v 48 urah 20.000 forintov premore! Mi pa vendar-ie dobro vemo, da je velik siromak, kakor nas drugih več. To je za mesto sicer razžaljivo; ker pa ga poznamo, da ni kos županstvu, prenašamo vse njegove brklarije, trdno prepričani, da bode enkrat konec tej anarhiji mestnega sedanjega zastopstva. Iz Kninja 29. aprila. — Prihodnjo nedeljo 5. maja ob 5. zjutraj napravita čitalnica in „Gorenski Sokol" svoj prvi izlet na goro sv. Jošta. Iz Ribnice. — 23. dne u. m. so nas Ribničane zapustili prečastiti g. Anton Zoreč, duh. pomočnik in predsednik naše narodne Čitalnice. S svojo posebno gorečnostjo v opravljanji težavne duhovske službe, s svojo dobrotljivostjo in prijaznostjo v navadnem občevanji so si pridobili prečastiti gospod verno vdanost in iskreno ljubezen vseh Bibničanov in ni se čuditi, da se je pri očitnem slovesu zadnjo nedeljo pred odhodom utrnila marsikaka vroča solzica in da se je na dan ločitve zbrala obilna množica ljudi svojemu zvestemu prijatelju zaklicat zadnji „Bog vas obvaruj!" Pa ne samo kot izvrsten duhovnik, temveč tudi kot navdušen buditelj narodnega gibanja, kot prvi načelnik naše narodne čitalnice si je gosp. Zoreč nabral velike zasluge. Predsedoval je čitalnici od njenega spočetka do sedaj — in kaj se pravi „predsedovati" na deželi mlademu društvu, ki se je komaj povilo, ki ima med svojimi udi večidel neizvedene priproste ljudi, ki vsi gledajo le na predsednika in njemu prepuste vso skrb in vse delo, — to ve edino le isti, ki je sam nosil to breme. Spoznali so a to tudi ČitalniČarji in so svoje spoštovanje in svojo valežnost pokazali gosp. predsedniku pri odhodu njegovem na samostojno duhovnijo Ž al in o. Dvignili so tribojno zastavo in ga sprejmili ž njo do Velikih Laši& Jako ginljivo je bilo slovo od predrazega gospoda, vrlega narodnjaka, ki je obljubil tudi zanaprej ostati ud Čitalničin in jej je zagotovil bogato podporo. Čast takemu možaku! V znamenje največega spoštovanja, blagi 145 gospod Anton, naj Vam še enkrat zakliče cela fara ribniška: „Srečni!" „Z Bogom!" — naj Vam, častiti gospod predsednik, zadnjikrat zagromi ribniška Čitalnica: „slava!" Iz Ljubljane. — Radovedni smo čakali te dni razsodbe c. kr. državne sodnije dunajske o pravdah dveh. Ena je bila ta, da ljubljanski mestni odbor se brani, deželnemu zakladu plačati stroške preteklih let za mestne bolnike v ljubljanski bolnišnici in je zarad tega pravice iskal pri državni sodniji; druga pa je bila ta, da je tržaški deželni z&stop tožil kranjski deželni zastop , ki noče plačati stroškov za take nezakonske otroke (najdence), ki niso bili v porodnišnici tržaški rojeni, ampak zunaj nje v Trstu ali kje drugod. Deželni odbor kranjski v obeh pravdah je zastopal gosp. dr. C o sta, deželni naš odbornik in advokat. Razsodbo je sodnija razglasila v pondeljek. Zavzeli smo se, da je visoka sodnija zdaj prvo pravdo drugače razsodila kakor lani in deloma prav dala mestni tožbi, in to o tem, da od leta 1866. začenši se ima plača na dan za bolnika računati le po 52% kraje, (ne tedaj po 60 kr.) in deželne priklade mestne (kolikor spadajo na bolnišnične stroške) se imajo vračunati v ta znesek; odbila pa je državna sodnija zahtevanje mestnega odbora, da bi se mu povrnili že plačani zneski od leta 1851. do 1865. leta in da bi se deželni zbor prisilil v gotovem času definitivno uravnati bolnišnično tarifo. Po takem dobi mestni odbor veliko manj, kakor je pričakoval in kolikor je deželni odbor v svojem času v deželnem zboru mu ponujal, kar pa so odbili Auersperg, Apfaltrern in Kromer. — Veliko neugodnejše je iztekla tožba tržaška; sodnija se je izključljivo le prijela postave leta 1868., povdarjaje, da c. kr. dvorni dekret od leta 1841. — naša bramba — je bila dana le za dol j no Avstrijsko. Ali ne kaže to prav očitno, da je dunajska vlada že od nekdaj špo-gala federalizem, ki se ga dandanes tako strašansko bojf; vsaj je v istih zadevah ločila deželo od dežel! — {Iz deželnega odbora 26. aprila.) Plačilu učitelja ljudske šole v Bruznicah je deželni odbor dovolil iz normalnega šolskega zaklada letni donesek 100 gold. od 1. 1874. začenši. — Ker c. kr. ministerstvo za grajenje Save pri „Gorenji Savi" vštric Kranju ni nobene podpore dovolilo, se je deželni odbor obrnil na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranj i, da ono z dotičnimi vasmi, kterim Sava škodo dela, o tej zadevi obravnava in dogovori: koliko dela in stroškov bi na-se vzeli. — (Kozavih ovac v Istri), zavoljo kterih so kranjske ovce ondi zaprte , je po dopisu c. kr. tržaške vlade od 24. aprila čedalje manj. Po zadnji preiskavi so našli v isterskem Crnemvrhu (Vertineglio) le 3 hud6 kozave ovce, ki so se pa koj pobile in zakopale; v Jelovcah je zdaj le še ena sama bolna. Po takem je pričakovati, da bode kmalu konec bolezni in zaprtiji. — {Dvoje posebno lepih mladih Sufolskih mrjaŠČekov Čistega plemena) je na prodaj ^pri predstojniku kmetijske podružnice v Gradacu blizo Črnomlja gosp. Homaču; eden je 8 mesecev star, drugi pa 2. Naj se pismeno obrne do g. Homača, kdor si želi zarediti izvrstno to angležko pleme. — (Na korist siromakom notranjskim in dolenskim) v soboto napravljena predstava je deželno gledališče napolnila v vseh prostorijah; vspeh vseh predstav, posebno pa operete „Gorenski slavček", bil je jako č&sten. Gospodičina Podkrajšekova je nastopila prva in govorila sledeči prolog, ki ga je gospa Lujiza Pesjakov a na prošnjo odborovo složila in ki je občinstvu v miločutni besedi razložil blagi namen te predstave, po n&rodnih društvih napravljene: Prijazno gledal stvarnik je mogočni Na milo domovino nam predrago, Ker lepa je, da skoraj njej enake Ne najdemo na krasnem širem sveti. Ked6 prebival v gajih je gorenjskih In tamo čutil čara nij narave? Ked6 pozabil naše bi planine? Kedo v srcalih videl je čistejših Podobo bolj cvetočo še bregov? —• Komu neznani čudeži bi bili, Ki N6tranjec jih svoje imenuje? Jezero, kjer vesla ponoči ribič, Kjer lovsko petje se glasi veselo In kjer duhteče kmet sen6 kosi; Sumeča „Reka", ki do m6rja teče In ki izgine in se spet prikaže; In hrib očarani, kjer stanovanje Mamljivo je izginilih nam Vil? — Ked6 nij bil v vinogradu vesel, Ki pridni ga Dolenjec obdeluje? Komu prijetni nQ bi bili logi, Zeleni griči, trate in livade, Katerim Sava moči cvetna tla? —• Da! lepa domovina nam je draga Obdarjena se čudi in s krasoto, In zvesta, mila je in dobrotljiva — In vendar se nesreča polastila Preljube je, in nedrije njej blago Bolesti krik zdaj trga tisočerni. Tam iz dežele Notranjske se žene, Cez gore se razlega in ravnine In na Dolenjskem mu odmeva jek. Al slišite izdihljaje tožeče In srcetrgajoči jok — in oj! Obup, ki vmes glasi se grozovito? — Poglejte v revno kočo Kak6 pustd je tam, Nij ognja na ognjišči In prazen, gol je hram. Kak6 medleva mati, Ker polmrtev leži V naročji jej dojenec Z udrtimi očmi. Da mogla bi rediti Se srčno ga krvj6 — Gotovo bi spet cvelo To detece ljubo! Starejši sinček toži: ,}Imel bi kruha rad, Le malo daj ga, oče, Prestrašna bol je glad". In križem rok posluša Brezupen in bolan On, ki poprej je delal In trudil se ves dan. Nikoli se kalilo Mu bistro nij oko, A zdaj solze pekoče Cez lica mu teko. Le ded slabotni, sivi Molče se veseli, Ker čuti, da bo kmalu Tam, kjer uboštva nij!-------- Narisala prizorov vam enakih Bi, žalibog, še lehko sto in sto, Vendar čemu? — saj dosti je, če rečem, Da vbogi, ki mori jih grozno zlo, Rojaki nam so vrli in prezvesti, Da so sinovi domovine vsi, In da se ona, kakor mati vsaka Z otroki joče, ž njimi da trpi. Na p6moč kliče brata nas nesreča, Otetbe njega prosijo solze, Tožeča reva steza hrepeneča Do brata zaupljivo zdaj roke. In klicala ne bo zastonj sirota, Trenotek ta oznanja to glasn6, Saj davnoznana vaša je dobrota Postavila si znamenje novo. O hvalo vam, ki ste se tukaj zbrali, Pričaje, da ljubezen plameni, Ki domovini ste jo skazovali In ki za-njo naj večno v vas žari! Po prologu sledila je s častnim deželnim darilom poslavljena opereta, kterej besede je složila gospa L. Pesjakova, glasbo pa gosp. A. Forster, kije bila — in to po pravici — navdušeno sprejeta. Dogodba operete, ki ima imL od deklice, ki tako lepo poje kot slavček, se vrši pod Triglavom; krasen idiličen prizor je, prava narodna igra, ki nikjer ne žali nravnosti, kakor je to navada pri operetah francoskih in nemških današnjega časa. Iz tega ozira je djanje res „mager", kakor „Laibacherica" pravi, ker ne kaže — debelih golih stegenj. In prav zato še posebno častitamo gospej pisateljici, ki po slovstvenem delovanji zasluži lični lavorovi venec, ki ga je danes prejela. — O muziki, ki jo je zložil našim bralcem dobroznani gosp. Forster, se po-vračamo na razsodbo 3 čeških učenjakov v Pragi, v „Novicah" naznanjeno, ki so vsako sekirico Forsterjeve skladbe pretresali in soglasno izrekli, da je v vsacem oziru izvrstna, popolnoma vredna prvega darila. Gro-movita hvala, ki je njegovi kompoziciji donela, je potrdila to razsodbo. Se ve da, kdor je tudi v glasbi želel lahkokrilatih napevov za ples ali godbe Offen-bachove, ni je naj del v vzvišenih melodijah, ktere večidel vladajo v tej opereti. Zaslužil je tedaj kot pravi mojster skladbe venec, ki so mu ga podali rojaki njegovi Čehi, druzega pa njegovi častitelji Slovenci. — Ker pa je muzika umetna, je tedaj tudi težka, včasih prav težka, zato ne smemo moči diletantov meriti z mero gledaliških pevk in pevcev. Kdor tedaj iz tega ozira pravično sodi, bode nam pritrdil, da gospodičina R o s o v a (ki je zaslušila venec priznanja že zavoljo svoje rado-voljnosti, s ktero je prevzela rolo Minke in arijo za sceno res angeljsko pela), gospodje Nolli, Meden, Pucihar, in pevci in pevke v zboru, so zaslužili živo pohvalo, pa tudi gospodičina Potočnikova kot inte-resantna Francozinja, gospodičina Podkrajšekova kot skrbna mati in zmirom komični gosp. Kaj zel. — Nezadovoljnim nekterim dandanašnjim nemškim gostom pa rečemo le to: „geht hin und macht esbesser!" Končala pa se je predstava s produkcijami „Sokola", v kterih so se posebno odlikovali gospodje Schweiger (novi načelnik), Gintar in Juvančič. Občudovali smo res njih izurjenost telovadsko. — Zadovoljno z vsem je zapustilo občinstvo gledališče, v kterem se je danes za dobrotni namen nabralo čistega dohodka 134 gold. 40 kraje. — (Slovensko gledišče.) Na korist priljubljenega komika dramatičnega društva gosp. Kaj žela se bode jutri, četrtek 2. maja v deželnem gledališči predstavljala „Županova Micka", v kteri beneficijant dela „Glažka", potem prizor „V nedeljo pri gledališki kaši" in vesela igra „Medeni tedni". — V nedeljo 5. maja se bode ponavljala na korist^ mnogocenjenemu igralcu dramatičnega društva gosp. Smidu z veliko pohvalo prvikrat sprejeta igra „Turki pri Sisku". Nadejamo 146 se obilo polnega gledališča in to temveč, ker to ste zadnji slovenski predstavi letošnje saisone. — (Pobirki iz časnikov.) Ees smešno je, če se bere, kako decemberski lakaji može, ki dandanes vladno krmilo v rokah imajo, povzdigujejo s tem, da v blato teptajo moža, čegar geslo je: zadovoljno s t vseh narodov avstrijskih in po njej mir v Avstriji. Tako je te dni dunajska „Presse" psovala slavostni sprejem bivšega ministerskega predsednika grofa Ho-henwarta na Notranjskem, ko se mu je poklonila velika množica rodoljubov na kolodvoru Št Peter-skem in na svojo grajščino v Ravne potujočega grofa pozdravljala z navdušenimi živio- in slavaklici. In kaj je rekla žolčasta „Presse"? „Da mora vendar-le bridko biti odstavljenemu ministerstvu — je rekla — ako po-tovaje (als „Wanderprediger") prodajati mora svojo modrost". — Ne, ne, ohola „Pressa"! vsaj vemo, da po vseh udih čutiš, da glorija centralistična ne more dolgo trpeti in da Avstrija, ako hoče priti do mini in sprave, mora na čelu imeti ministre, kterim geslo je „pravica vsem narodom in deželam". Zato vsak v resnici lojalen Avstrijan z vrlimi našimi Notranjci navdušeno ponavlja živio-klice besedam grofa Hohenwarta, ki jih je 16. in 17. dne t. m. izustil na Krasu, rekši: „res sem prepričan, da v Avstriji je le vlada taka mogoča, ktera si prizadeva pomiriti in zadovoliti vse dežele in vsenarode in po tej poti vresničiti in ustanoviti pravo". — „Triesterica" je o opisu unidanjega zbora „pisateljev slovenskih" v Ljubljani, kterega, kakor pravi, se je udeležilo 20 žurnalistov in pisateljev, zapazila, da pisateljev „stranke" Bleiweisove in Jeranove ni bilo blizo. Ce je dr. Bleiweis kje zraven, brž pravijo „žurnalisti": „povsod mora biti!" — če pa kje ni, pa brž opazijo: „ni ga bilo!" „Na Dunaji — nam je rekel dr. Bleiweis — je tudi društvo pisateljev, kteremu ime lepo je „Concordia"; kedar bodo Slovenci sopet si tudi osnovali društvo z naslovom,, Sloga", onda pristopi tudi on, in — „Triesterica" ne bode ga pogrešala. „Tagblatt" je te dni o banki Sloveniji iz nekega obskurnega časnika prinesel, kteremu se na čelu bere umazana zavidnost. Po takem morajo vendar-le „tolsti cmoki" biti, ki so jih dozdaj žrli tuji želodci! Kar se pa „leitende Personlichkeiten" tiče, naj bi „oče" nesramnega spiska pred vsem vrtal v svoje obisti.