- •^y?BKjrr*mipj:'pj/H vffmm H
Št. 53.
V Gorici, dne 4. julija 1899.
Izhaja dvakrat na teden v Štirih izdnnjlh, in sioer: vaaktorek in petek, jutranje izdanje opoldne, Tečemo izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Lintom" in a kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Oorioi na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. 6-—
.pol leta.  .  .,......»   3~
-    •           Četrt leta T* ",'-''.  :*•.•-» -VSO-   —.....
PosamiCne številke stanejo 6.' kr.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »OoriSki Tiskarni* A. GabrsSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez douosliine naročnino se ne oziramo.
„l»JHMOKEC"izlu«a.ne<>d^no od «So5o» trikrat mesečno in stane vse leto gld. FzO.    "                   '
•Soča* in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Seli w ar z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči C na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Tečaj XXIX.
(Večerno izdanje).
-              Uredništvo in odpramlStro
se nahaja v Gosposki ulici gfc ff v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejomlje stranke vsak dan od 11.
do 13. ure predpoldne.
Dopisi naj se poSHjajo le uredništvu.
Naravna, reklamacije in druge reči, katere ne S?afetvu^             ^edniStvia,  naj   se  pošiljajo le
Neplačanih pisem ne sprojemlje ne uredništvo ne "v upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanica
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr„ 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. ~ Večje črke po prostoru.
NaroSnino In oglase je plačati loco Gorica.
»GoriSka Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče, in «Primorca» Se ^Slovansko knjižnico«. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «Slov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bogr in narod!
G. kr. deželni šolski svet.
Našo deželo prezira visoka vlada na vse načine. Naj si bode že oddaljena lega od središča države, ali pa sploh ne pride naša dežela več v poštev; istina je, da čutimo eno in drugo ob vsaki priliki in ob vseh napravah in naredbah visoke vlade. Tako tvori tudi nekak »unicum* naše avstrijske tostranske polovine c. kr. dežel, šolski svet goriški. Pravzaprav ga ni, no imenuje se tako vsakomesečni zbor zastopnikov vlade, duhovščine in deželnega odbora. Enkrat na mesec pripotaje c. kr. namestnik kot predsednik, c. kr. namestniški svetnik kot poročevalec, c. kr. namestniški koncepist kot zapisovalec, c. kr. nadzornik za srednje šole, c. kr. nadzornik za ljudske šole, ter pristopita še v Gorici c. kr. ravnatelj gimnazije in c. kr. ravnatelj realke, dva zastopnika duhovščine (jeden slovenske, jeden italijanske narodnosti), <*va zastopnika deželnega odbora (jeden slovenske, drugi italijanske narodnosti), pa j. ! Ta sestava deželnega šolskega sveta nam kaže, da imajo odločilno besedo c. kr. funkcijo-narji in da zastopniki duhovščine in dežele zbog žalostnih narodnostnih razmer pridejo nič alt malo v poštev. Pardon! Oseba deželnega glavarja dr. Pajerja pač prihaja v poštev. Vajeni so že goriški gospodje kakor tržaški, da mora maž vsegdar evangelij oznanjati, kedarkoli odpre ustne. Zastopnika cerkve se oglasita pred vsem, kedar gre za interese duhovnega stanu; kajti o principijelnih vprašanjih, kjer bi šlo za predpravice cerkve proti šoli, pač nt umestno mnogo govoriti, in je tudi jako, jako težko govoriti. Zastopnika deželnega odbora, kolikor nam je znano, pač ne postopata soglasno, bodoč, da računi jeden na stalno podporo vladnih krogov v rumeni hiši v Trstu, drugi pa zastopa zgolj interese slovenskega dela dežele; torej dve zastopanji, Kateri gresti skupaj kakor opinj fa voda. Torej enkrat na mesec p^ipotuje takozvani c. kr. deželni šolski svet v Gorico k seji v malo obnošenem kovčegu, točno odhajaje ob eni iz Trsta, in če le mogoče odhajaje s prvim poštnim vlakom zopet nazaj, kajti »čas je drag", pravi Amerikanec. V tem kovčegu se je prikovalo že veliko lepih in koristnih rečij za našo deželo, posebno mnogo darov se nam je   odprlo   iz   njega,  kedar je šlo  za
MARCO  V1SCONTI
Zgodovinski boka:* Julijanski napisal Commaso 6rossu   "
(Dalje)
t A, lopov!« je odgovoril uni, «je že nemara tamdoli kak skriven izhod, skozi kateri bi jo ti rad popihal, in mene pustil samega kot čoka ter se mi potem še smejal, da sem se dal taktf za nos voditi. Tega ne, ti ostaneš tu s tema dvema dobrima prijateljema, katera ti bosta delala družbo. — Vidva, naj se zgodi karsibodi, ne izpustita ga. dokler se ne vrnem jaz*.
Vojaka sta stopila vsak na jedno stran brodnika, kateri ni ugovarjal. Le ko je Bellebuono privlekel ven neko svetilnico, in se je napotil proti prej imenovanim vratom, je rekel še: «Saj ne morete zgrešiti, za drugo sobo se gre doli po ovitih stopnicah, v kleti.pod četrtim sodčkom je oglat kamen...»
«l>u, da, sem si že zapomnil vse», je odgovoril Bellebuono.
imenovanje profesorjev in s u-ple nto v str ogo nacijonalno-nem-škega mišljenja. Ža našo stran darov pač ta kovčeg ne prinaša; bržkone je pre-obnošen. Prinese nam pa večkrat tudi prav gorko presenečenje; in ta obnošeni kovčeg nam je prinesel, kakor pravijo, v zadnji seji predlog, naj se imenuje za učitelja na tu kaj Sni c. kr. pri-pravljalnlci za gimnazij nikdo drugi nego II u g o M o r o, g, kr. okrajni šolski nadzornik v St. Mohorju na Koroškem. Kdo je ta Hugtf Mor o, nam povedo najbolje nemški Usti najzagrizenejše tenden-cije. Koroški list „Freie Stimmen" št. 35. 1. 1894. je prinesel poročilo, da je bil komaj 30-letni učitelj Hugo Moro, kateri deluje komaj 10 let v šolski službi, imenovan c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom. „Čuditi bi se bilo, da je tako, ako ne bi poznali odličnega šolnika Moro, in ako bi ne poznali njegovega v r 1 e ga m i TI j e n j a". Ako »Freie Stimmen* komu pripisujejo v r 1 o m i š 1 j e n j e, potem pač vemo, med katere kroge spada tak človek, in zakaj je bil imenovan. Proti temu imenovanju je bil prisiljen nastopiti javno v državnem zboru državni poslanec dr. F e r j a n č i č v aprilu 1. 1894 V svojem govoru o priliki razpravljanja dispozi-cijskega zaloga se je obrnil imenovani državni poslanec na naučnega ministra z vprašanjem, kako je to, da je bil mlad, politično skrajno razpostavljen učitelj, imenoval šolskim nadzornikom v okraju, kjer prebiva polovica Slovencev; cituje neko pesem, katero je zložil imenovani šolski nadzornik, ki kaže skrajni nem-ško-narodni fanatizem proti Slovenstvu. Kak vspeh je imela interpelacija državnega poslanca dr. Ferjančiča, nam ni znano, vse vandar kaže, da malo in da ima g. Hugo Moro mogočnih zaščitnikov pri centralni vladi na Dunaju. Ostal je kot c. kr. nadzornik ljubljenec bivšega deželnega predsednika koroškega barona Schmidta, in tako zelo, da se pripoveduje, da je svojega ljubljenca o priliki, ko mu je napravil neko ova-cijo s šolsko mladino in nalašč zanj zložil priložnostno pesem, iskreno in javno objel ves ginjen: MAuf Sie werde ich me verges^sen?. Tudi ljubezen bivšega deželnega predsednika koroškega barona Schmidta karakterizuje moža. Bolj kot-to njega poetični proizvodi! Evo najmenitnejše l Pri po-
«Pa, če hočete, da bi šel tudi jaz doli*, je še prigovarjal brodnik.
«Opravim že sam». Te so bile zadnje besede razbojnikove, kateri je bil stopil že v drugo sobo. Slišal se je potem odmev njegovih stopinj doli po nekih stopnicah, svetilnična svetloba se je izgubljala in je nazadnje povsem izginila. Nekaj trenotkov je bilo vse tiho, a na to se je slišalo, da je tam doli v kleti nekaj zamolklo zaropotalo, kakor če bi bila kaka težka reč padla.
Brodar se je tresel po vsem životu. Srce mu je tolklo, da bi mu bilo skoro prebilo prsi. K sreči je bilo na mostovžu tak6 malo svetlobe, da vojaka nista opazila strahu, ki se jo pojavljal v njegovih očeh in na njegovem obrazu.
«Kaj neki more biti' tisti ropot?* sta se vprašala drug drugega oba vojaka, ki sta varovala našega Miho. »Morda se je Bellebuono spotaknil ?... ali je morebiti kaj prevrgel?... mogoče da je bil kdo skrit tam doli?... Pojdiva gledat!,..
«Pojdiva! — Toda no, ker je rekel, naj ga čakava tu... ¦— Na vsak način ta tukaj bo dajal račun».
«Gor. Tiskarna* A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
litičnem strankarskem shodu koroškem dne 13. novembr« 1892. se je udeleževal učitelj Hugo Moro z vso vnemo ter ie zložil to .imenitno pesem:
Zrnu kamtisehen Parteitage!
(Abgehalten jn Klageiifurt am 13. November 1892). O seid willkommen und seid begrOsst Mit nller Herzensinnigkoil, die Euch Das Volk dio Besten nemil in Kflrntnerlan.de! Doch nicht der alte, gute, dcutarli« Brauch — Nein, nein! das Herz. dns dunkbcivegte H\ Dns uns zum Grusne drfingt und zum Willkommen! Ja, da»kbewcgl schl/igl jedes Kilrntnerlicrz Entgegen Eueh, da ja dio ernste Sorge Ums freie deulsehe Volk, die bange Sorge Um unsVes Landes sclnver bedrohlcn Frieden Euch, edle Mftnner, hcut« kommen hiess!
Aus unsVes Lnndes grnncr Vorzeil kumlcl
Der Volksmund uns dio Mar v on einem Unlhier,
Bas grossgemustet meh in eckiem Moor,
Ein grauses Ungethuin, das zillorn martite
In lionger Furclil und Angsl das ganze Land.
Denn alles Lobcn endete, wcnn cs
Des giftgeschvvolhien Dradien Ooifer Iraf,
Der Lindwurm war's, der unheilstifUmd Imt
Dns Land aus semem Friedon aufgcBehrcpkl.
Und von dev Karnburg InVss iIim Lurides llerzog
Dio Ijolhon zieli'n ins Land, auf dass zur Welir
Sio riefen vvieder jer.i\s griininc Unlhier.
Die Beslcn zogen nus zum harten Kam|ife:
Mulltvolle Hitler, strcilbe\vflhrle Knappcn;
Aus ulli-n Burgcn zogen sic herbei
Und tilten aus den ThiUern, von den Bergen
Die Maimen. kfllm und muthig. karapfliereil.
TJngloiuher Kainpf war's. Und gef.ossen, ach,   ,
Ist dazumal viel edlcs Kiirntnerblut.
Docli Kiirnlnerkmft, zu allen Zeitcu siegreich,
Sie hal bezwungcn dennoch jenen Drachen,
Der uns die scluine Heimat wollt' verderben!
Und ward dann sp&ter je des Landes Glflck
Bedroht, der Friede wiederum gefahrdet, —
Sei's, dass der Feind ins Land gefallen jaMings,
Sei's dass ein anderes Unheil eingezogen:
Jedwede sclnvere Zeit fand immerdar
Die Kilrnlner stels und raseh -gceint, gemeinsam
Zu ralhen und zu hclfen und zu weliren.
Und das isl gnler Trosi und das erfttlll
Die Herzen uns mil starker Zuversicht,
Maclit mutlivoll aus in diesen crnsten Tagen.
In diesen ernslen Tagen ? Ja, es sleh'n
Die Zeiclien wohl dof>lv! Es ist, als wollt'
Nun abermals d<^r tjitl gc Diatlie \vhc1isl-l<
Im K.1mlnt'i'lu!)d!       'ir;ti jbVnde fall^n ein,
Ja, Fcinde von don Karavatikoi* 3-er!
Die Felsenwand, die <v«fg<;taUrmct Gott,
Der ja den Fricden schuf. den Frieden will,    -
Sie sehreekt ihti nicht, des deutschcn Volkes Erbfeind.
Erklommen hat er kttlin den Fels, gesilet
Mil frevler Hand den Samen bosev Zwielrachl,
Den Samen wilden Hasses, li6rt es, KSrnlncr.
Gesael ins theure hcimatliche Land.
Ko sta tak6 govorila, sta videla pri medli svetlobi nekih vedno še gorečih hiš Bellebuona, ki se je prikazal na vratih, skori katera je bil prej odšel, in je namignil brodar j v, naj stopi k njemu. Ta je potihoma nekaj nregovoril ž njim, a potem začel glasneje, da sta ga rn^la slišati tudi vojaka, katera sta ga prej čuvala : «Tak<5 tedaj, ker sem jaz spblnil svojo obljubo, ste sedaj pa vi na vrsti, da spolnite svojo».
Šli so ven in tam Vzeli seboj Še tista dva, ki sta bila ostala na straži pred hišo, ter so se napotili vsi skupaj na trg pred cerkev. Ko so bili na neki stezi, je brodar poklical vojake, ki so šli naprej in rekel: «Slišite, vaš poveljnik tu gre za trenotek doli k obrežju, da položi v ladjo to-le stvar, katero drži v naročji, in se vrne takoj. Mej tem vi poj dete z menoj, da mi izročite vjet-niko».
Oni, ki jo vedno le šepetal Mihi v uho, je tedaj rekel vojakom polglasno: «Tu vzemi, Ribaldo, in ti, Vinciguerra, in vidva druga», in je dal vsakemu pe-rišče  srebrnih denarjev,   «to  imate za
In jenea freie deutsche Land, auf das Bislang des Friedens Sonne stels gesehienen. O, welcli' verruchte Tkat j Es wttchst die Saat Sehon da und dort und schiesset in die Halme, Doch vvfichsl der Unmulh auch, der hcil'ge Zorn Des Volkes, ja beim Riinmel, nllentlmihen! Und »o isfs reeht! Vernichtung muu llitn vverden Dem Drachenwurm, der wid'rum wachsen will! Zerm«Jmen muss der Kiirntner ihn, das merket, Zermalmen, ja! ehvor er gross geworden i Denn unheilvoller dflnkt mich dieser Wnrm Fars Land, als der es wav zu Karaifi Zeiten! Und aueli ilen alten Feind gilfs zu verlreiben! Der Same, den arglistig «r gestveut, ihn wird der wilde Sturru der VolksenlrOstung Von liiunen fegen, und cntwurzelt wird Ali' das, was diosem Samen schon enlkciml! Gut deutRch und frei erhalten unsor Kiirnten ™ Das isl das Ziel! nnd .Einigkeit" die Loimng. Das hehro Ziel, die Losung, ¦«¦ sio beseelon Das Kfirnlnor Volk wahrhaftig allgemeinsam: D^-uin ziohet nudi zur Volksberathung heulc Der Eileltnaun, der Dttrgcr und der Bauer, • -O, alle, die dem deutsehen Volko treu Und dio das Heimatland, das sehrtno, liebon, 0, alle, nlle, deren Ilorzen zitlern Um unsor hiJrhsles Gut, um Kflrntens Frieden. O raihel mil Bodaeht und ralhel sorglich! Die Ircuc, hoisso Liebe zu dar Heimat, Zum doulsclien Volk, die Liebo, die m tilgon Doch Nicmand jo v«rmag, pio mog' Knch leilen Uns bilten BallischlusH zoiligen! Den bringt Uns in dio freion Borge heim, auf dass Geeinl wir wehren, zielliemisst, dem Foind Und schaizen unsor freies deulsehes Knrnten! SI. H o r m n g o r, im November 1892.
Hugo Moro.
To pesem je omenil državni poslanec Ferjančič v svojem govoru, o njej se je pisalo z navdušenjem po nemško-nacijo-nalnih in nemško-liberalnih časopisih, zaman pa so bile vse rekriminacije od strani slovenskega časopisja. Druga imenovana njegova pesem pa je izšla 1. 1885. v »Beljaški Urši".
Konec se glasi: Wend" hin, o Wandersmann, den Blick zur Ketle Der mnchfgen Karavvanken! Hinter ihr Ein Volklein wohnl, dem lange schon ein Povn Im Aug' der tiefe Friede Kfirntens isl. Es mag's nicht leiden, dass der W e n d e mit Dem deutschen Bruder friedlich seinen Acker baut. Des Friedens will dies Volk. uns frech berauben!
Pesnik teh dveh pesmij nam je namenjen po milosti c. k. ravnatelja gimnazije dr. Grossa in c. k. deželnega šolskega nadzornika dr. Svvida s soglasovanjem ostalih članov našega perijodičnega c. k. šolskega sveta. Ni se še izvršilo glasovanje; kajti to je odvisno od c. k. visokega naučnega minister-stva. Še smemo pričakovati, da nismo tako
sedaj kot zadatje, in izpustite brž tiste vjetnike«.
Brodar in vojaki so šli naprej, in jeden teh je dejal svojemu torarišu: cSi slišal, kakšen izpremenjen glas je imel Bellebuono, kakor da bi ne bil več isti!*
«To je bilo radi tega, ker je imel potegnjeno krinko na obraz*.
«Pač še najbrž radi tiste stvari, katero je nesel v naročji!*
tNi vrag!» je dejal tretji, «mi vojaki nismo vajeni, videti jih toliko skupaj, in zat6 vsakemu zavre kri, kadar jih zagleda tak kupček...»
«Ali ni rekel, da bo tudi z nami delil ?»je prašal Miho oni, ki je bil spregovoril prvi.
«Vidite*, je odgovoril ta, «on hoče shraniti polovico za se, kar je tudi pravično, druga polovica pa bo za vas».
cBravo, naš kmet», se je zopet oglasil poprejšnji, «in/ tudi ti ne smeš ostati s praznimi rokami, ker si vrl možak, in nas vojake rad imaš!»
«Jaz vprašam le to, kar mi je obečal vaš poveljnik; če ste ;pa vendar tako
daleč zašli, da se nam sme javno dajati takih pljusk v obraz, kakor z. imenovanjem takega c. k. učitelja. Naša- pripravljalnica je usta-novljena za otroke slo venske narodnost i, in ne verjameno, da zna imenitni nemški pesnik toliko naše slovenščine, da bi razumel našo deco prav, še manj pa, da bi naša deca razumela njega. Kakor navdušeno je znal govoriti svojim neinško-nacijonalnim in nemško-liberalnim ovčicam v Št. Mohorskem okraju, tako ne upamo, da ga bodo mogli naši »zmajeviči*razumeti toliko, da se bodo tudi resno pripravljali za c. k. gimnazij.
Brezobzirno postopanje c. k. deželnega šolskega sveta pa nas je opozorilo na nesrečno razmerje te institucije, in treba bo našim deželnim in državnim poslancem, ba-viti se s to korporncijo in doseči take pre-membe, da bodemo imeli gotovost, da se za naše ljudske in srednje šole bolje poskrbi, kakor se je uoslej; pred vsem pa, da se nam ne importuje v naše kraje edino le učno osebje fanatičnega nemško-nacijonalnega mišljenja, ki pri vsaki priliki daj« čutiti prezi-ranje naše slovenske narodnosti in seje strup fanatizma med našo mladino.
Domače in razne novice.
F. ii. gg. naročnike prosimo, da po-nove naročnino za drugo poluletje; nujno pa prosimo dolžnike, da izpolnijo svojo dolžnost. Kdor »Soče* ne mara citati in plačati, naj jo zavrne. — Kdor obdrži današnjo in prihodnjo številko, ga bomo smatrali naročnikom tudi za drugo poluletje.
Kardinal dr. Missla se povrne najbrže jutri z Dunaja v Gorico. Na postajuh v Na-brežini, Tržiču in Zagradu namerava duhovščina, ga počastit!. Na kolodvor v Gorici pa pojdejo metropolitanski kapitelj, mestna duhovščina, zastopniki oblastij ter gotovo tudi več občinstva. V nedeljo bo slovesna maša v Stolni cerkvi, pri kateri bo prisostvoval kardinal v svoji novi opravi. V semenišču napravijo eminenci na čast akademijo z deklaracijami in petjem.
Poroka. — G. Fran Lasie, c. kr. izp. politiški komisar na Krku, se poroči z g.čno Karto Pahorjevo i/. Renč. Bilo srečno!
Imenovanja. — Ravnateljem državnega gimnazija v Pulju je imenovan Pet. M a r e s c h, doslej profesor drž. gimnazija v VI. okr. na Dunaju. Ravnateljem italijanskega gimnazija v Pazinu je imenoval istrski dež. odbor prof. Sil. M i t i s a, ki zna, kakor pravijo Itsiiijani, tudi nemški in — hrvatski, češ da slednje je potrebno. Tako torej! Kaj . pa potem še govore o tem, da Istra je — italijanska zemlja!
Priznanje našim poslancem Preč. g. dr. Gregorčiču je došlo tako-le pistio: Visokočastiti gospod poslanec! Občinski za-stop občine Š e b r e 1 j e se popolnoma vjema s postopanjem Vašim in Vaših somišljenikov v državnem zboru, kakor tudi sedaj ob kritičnem času abstinence v deželnem zboru. Stojte trdno tudi za naprej pri svojem delovanju kakor tudi pri pogajanju za zborovanje, kajti ako bil tudi deželni zbor raz-puščen in razpisane nove volitve, mi in večina naroda smo zmerom za Varni.
Delujte tudi v prihodnje v blagor našega vernega slovenskega naroda, '; Vam je poveril zastopstvo teženj v verskih, narod- J nih in gospodarskih zadevah! Torej Bog naj Vas živi in vse Vaše somišljenike, mi ! pa bomo Vam vedno trdno na strani stali, za kar bi nas potrebovali. Vse za vero, dom, cesarja! Županstvo v Sebreljah: And. Rejec, župan, Jurij Lapanja, podžupan.
dobri, da mi hočete kaj dati, vam bom hvaležen za dobro srce*.
«Na, možak, na, na U tak6 mu je vsakdo podaril ščlpec tistih novcev, katere so bili ravnokar prejeli. Bili so radodarni, ker so se nadejali velike svote od Bellebuona.
Mej tem so prišli do trga in so stopili v cerkvico. Tam so v imenu svojega poveljnika ukazali stražam, naj izpustijo vjetnike, katerim so brž porezali vezi. In Vinciguerra je rekel bro-darju: * Sedaj le pojdi, vrli možak, menda si zadovoljen*.
Toda ko so se brodar in oni, katere je bil otel, hitro napotili proti gori, in so rešenci vsi osupli in veseli vprašali Miho, kak6 je to prišlo, se je hitro razširila ta novica med vojake, ki so bili tam okoli cerkve; in nekoliko teh . je takoj "priteklo, da bi zabranili vjet-nikom odhod.
«To ne more biti!» so kričali kar vsi, «ni res! ni mogoče, da bi bil ukazal Bellebuono kaj takega!»
«Kako da ni res! saj je ukazal meni, saj je ukazal nam vsem*, so vpili štirje vojaki.
Čujemo, da clopošljejo slične izjave tudi še vse druge občine.
Izpit iz glnhoneinstra. — V ponedeljek dne 26. junija je napravilo 10 slovenskih abiturijentin izpit iz gluhonemstva z izvrstnim vspehom, in sider: Bežek Nežika, Eppich Balbina, Jakii Eliza, Katnik Cilka, Kavčič Ema, Chagaj Nežika, Mikec Franjica, Pavšič Dragotina, Plesničar Zofija in Se-devčič Olga. Čestitamo dovzetnim gospicam!
Deželni zbor goriški. — V soboto je naznanil dež. glavar dr. Pajer deželnim poslancem, da na Najvišji ukaz zaključuje sedanje deželnozborsko zasedanje. Pogajanja so se razbila, ker Italijanom ni do tega, da bi nam priznali, kar nam pritiče, temveč hočejo imeti še vedn« v svojih rokah prevlado. Priliko o zaključenju so hitro porabili ter zatrobili v svet, da Slovenci pripoznavajo, da le od njih je odvisno, ali imamo deželni zbor ali ne. Zavito! Odvisno je to od obeh slra-nij! Da se pa slovenski poslanci niso udali Pajerjevim zvijačam, to je bila njihova sveta dolžnost, ker naš narod noče več hiapčevati Italijanom v deželni hiši, temveč hoCe biti tam ravnopraven. Ker pa Italijani, ki so v večini, do ravnopravno3ti ne puste, > umevno samo po sebi, da se slovenski dež. poslanci ne morejo deležiti sej. Vsa odgovornost za nedelavnost dež. zbora in za posledice zadene torej edino le Italijane in pa tiste, ki jim gredo na roke, na mesto da bi bili posredovali v ravnopravnem sn isra. Kaj sedaj? Ali ostane vlada pri teh razmerah, ki se že neznosne ter silno kvarne deželi, ali se odloči za razpustitev dež. zbora ? V sedanji nstavi pač menda ne bo več zboroval! Mi smo za to, da se kriza pospeši, da se končno izkopljemo iz sedanjega položaja ter ustvarimo drugi, prt katerem bi se prijemalo Italijane kar najobčutljiveje 1
Shod pri Rebku je bil pri vsem slabem vremenu dobro obiskan. Prišel je tudi preč. g. dež. poslanec BI. Srca in več veljakov iz okolice. Dr. J. Pavlica je zhoro-valce pozval, da naj izberejo za predsednika g. deželnega poslanca Grča, kar so radostno storili. G. predsednik je pojasnit namen shoda in je dal besedo g. dr. J. Pavlici, da je precej obširno in poljudno govoril o programu krščansko-socijalne stranke. Opisal je najprej pijavke na zdravem životu delavskih stanov in potem navedel sredstvo proti izkoriščanju poštenega dela: zadružno s t. Sklenil je: Krščanski socijalizem je krščansko pobratimstvo vseh stanov, ki delajo. Iz tega pobratimstva so izključeni le oni, ki bi radi brez dela živeli ob žuljih delavskih ljudij. Združite se, da boste kedaj gospodarji na svoji zemlji. Letos zadnji teden avgusta bo v Gorici — ako ne bo posebnih zadržkov — poučni kurz o socijalni organizaciji in pri tej priliki osnujemo goriško zvezo gospodarskih zadrug. (Živahno odobravanje.) — Drugi je govoril g. Jos. Hr.o-vatin o »Krojaški zadrugi" v Gorici. Govor je imel. med vsemi najbolji vspeh, ker se je takoj  vpisalo  18  novih udov. —
—  G. dr. Oblak je kratko razvil misli o judovskem kapitalu, ki kakor mora tlači ljudstvo vsega sveta. —- G. župnik Jos. Kosec je govoril o zavarovalnici proti ognju. Izvolili so nekak odbor, ki bo poizvedoval in skušal ustanoviti zavarovalnico za ajdovski sodni okraj. JBog daj! — Za tem je sledilo več podrobnih vprašanj, zlasti ^vipavski železnici. G. deželni poslanec je odgovoril, da je za zdaj bolje počakati z železnico, dokler viada ne določi svojih načrtov glede zveze severnih dežel š Trstom.
—  Konečno se je g. predsednik zahvalil govornikom in zborovalcem, ki se niso vstra-šili vremena. G. dr. Jos. Paviica je zahvalil g. predsednika. Shod je bil pri kraju, ljudje so se razšli; gospodje iz Gorice in nekaj zborovalcev so še počakali, da bi dež preglasni!. Med veselimi govori in odgovori so zložili (nabirala  je  g.čna   Oblak, učiteljica v
Kainnjah) 11 K 81 vin. za .Šolski dom* in ravno toliko za Alojzijevišče.
.Krojaška zadruga" t Gorici. — Podpisano naznanja p. n. udom in deležnikom, da je g. Avrelij Bisail poslovodja iste, kateri bode vsaki dan v prostorih aKat. del. društva" ulica Seminario št. 9. od 10 do 12 d. p. in od 2 do 4 pop. za slučajna pojasnila ali spreje-ianja novih članov.
Načelništvo.
Slovenska dekliška obrtna in nadaljevalna Sala v Gorici konča šolsko leto dne 13. julija. V nedeljo, dne 10. t. m., priredi razstavo ročnih del in drugih izdelkov v prostorih .Šolskega doma*. Razstava bode trajala od nedelje 9. do četrtka 13. t. m., in bode odprta vsak dan od 9. do 12. predpol. in od 3. da 5. popoldne. Stariši in prijatelji naše mladine so uljudno vabljeni, da si. ogledajo to razstavo, v kateri se bo zrcal napredek naše mladine.
Ob jednera razstavi tudi slovenska ljudska šola svoje izdelke v istih  prostorih.
,Trgovsko-obrtna zadruga" v Gorici naznanja, da bode odslej izplačevala posojila brez vsakega pridržka ne gledč na dobo pristopa. Zadrega je v kratkem času svojega poslovanja toliko okrepela, da ji ni več toliko gledati na hitro naraščanje zavarovanega zaklada, in bode dajala, kolikor moč cena posojila. Dosedaj je moral vsak pristopi vši člen doplačati vse tedenske vloge do novega leta nazaj. Odslej pa velja to le za člene, ki bodo denar nalagali, za one, ki si bodo izposojali, pa ne, marveč prejema ves naprošeni znesek kot posojilo. Sto olajšavo namerava doseči zadruga dvoje: pomagati ceneje zadružnikom, preprečiti, da se ji ne bode očitalo prenaglo nakupiče-vanje lastnega kapitala. Sicer je naloga zadruge, prispevati v najkrajšem času do močnega kapitala, ker p? ?». lok ene stranke med nam; proti temu, < bi prišli do takega, mora se zadruga omejiti in nabirati glavnice polagoma.
Dirka »Kolesarskega društva fto-riea", — V nedeljo 2. julija se je vršila napovedana dirka našega mladega kolesarskega društva in sicer na cesti iz Šturij v Vipavo na kranjskih tleh. V soboto in nedeljo zjutraj je došlo iz Gorice v vsem skupaj nad 60 oseb, dasi je do Vipave daleč in vreme ni ugodno kazalo. —• Dirka je bila določena le za društvenike; oglašenihje bilo 11 dirkačev, in sicer 6 mlajših in 5 starejših. — Dirka je bila prirejena po vseh pravilih tega lepega športa. — Dasi je bila cesta prav slaba radi dežja prejšnjo noč, je dirka vendar pričela točno z udarom 9.15 obeh kronoiftetrov jurije v Šturijah in Vipavi; ceste je bilo odmerjene ločno 7 km. Jurija v Vipavi ni vedela v kakošnem redu in času so odhajali dirk,ači iz Šturij. V pol ure je bila dirka končana. Vsi Goričani in razni gostje *o se zbrali na to »pod skalo* ob čudovitem izviru Vipave. Jurija je dognala ,po zapiskih ob pri-četku v Šturijah in svršetku v Vipavi, da so prevozili 7 km. dolgo pot (mlajši): Rudolf Koajedic v 11 min.: Avrelij Bisail v 11 min. 2 sek.; Rudolf Drufovka v 11 min. 5 sek.; ostali nekaj malega več; —od starejših: Ivan Doljak v 11 min. 49 sek.; Ign. Saunig v 12 min. 55 sek. Konjedic je dobil torej 1. darilo (šatuljo zlatih zaponk za srajco in manšete - - in svetinjo); Bisail II. darilo in Drufovka III. darilo; od starejših Doljak I. in Saunig II. darilo.
Trije prvi zmagalci so torej narazen le za 2 oziroma za 5 sekund, kar je jako neznaten razloček. Po lepi cesti bi seveda potrebovali manj časa. Ponesrečil se je neznatno en sam dirkač iz vrste starejših.
Predno je dirka končala, je že zopet začelo rositi; na potu nazaj v Šturije je pa že dež živahno lil.
Obed je bil pod neko lopo župana Š a-ple, kjer je našlo prostora okoli 100 oseb. Tam je bila zabava prav živahna do 7. zve-
«Ne ne!» je kričal še glasneje neki drugi vojak, «vse je le izmišljeno. — Ravno ko je prej Bellebuono z vami štirimi odhajal, se je še za trenotek ustavil in mi zašepetal na uho, naj pripravim še jeden konec vrvi, da spra* vimo ž njim na uni svet tudi tega kmeta, kadar se vrne».
«Pa če je kasneje dejal nam», je ugovarjala čvetorica vojakov, «če je nam ukazal, naj parimo vse, kar želi ta dobri mož, naj izpustimo vjetnike!»
«Ne, ne, ne more biti tak6! je že kaka zvijača vmes!« Tak<5 je vpila večina tiste vojaške aodrge, in že so nekateri zopet grabili vjetnike in brodarja. Kar se je začutilo od več strani k kratn :
<A, ravno gre Bellebuono! Bellebuono! Bellebuono je tu!»
In res so vsi zagledali mogočno njegovo postavo; v vojni opravi, z železno krinko, potegneno na obraz, in s sulico v roki, je kar tekel proti trgu. Ko je prišel med ljudi, je začel s svojim tenkim orožjem udrihati na desno in levo, da je bilo kaj; kdor je kaj dobil, je moral držati; a oni, ki je udarjal, je kričal ali bolje vv-fal: «Ah, sodrga, so-drgaU
Pohlevni in pobiti so se umikali tisti, ki so bili pretepeni, in so se vsi kar najponižneje izgovarjali: «Nismo mislili, da bi bili vi ukazali! Ker ste bili rekli prej...» A uni ni nehal pretepati, kolikor so mu dopuščale moči.
Ko so bili vsi razpršeni, je on sam prijel župnika pod pazduho, in namignil unim, naj grejo za njim; ž njimi je zavil po prvi stezi, ki je vodila proti gori. Vojaki, ki so ostali na trgu, so se čudili, niso vedeli, kaj bi si mislili, zmerjali se jeden drugega in hladili udarce.
Ko so bili prišli že daleč, je župnik zahvalil kakor je najbolje znal svojega reailer ki ga je še vedno držal pod pazduho, in mu tak6 pomagal pri hoji navkreber; rekel mu je, da se lehko vrne, ker oni so že na varnem. Tudi vsi drugi, ki so bili odnesli pete, so se stisnili k možu, ki so mislili, da je Bellebuono, in so ga zahvaljevali za rešeno Življenje. Tedaj si je ta vzel pokrivalo z glave, da so ga lehko vsi spoznali. Naši bralci so že davno uganili: bil je Lupo.
(Dalje pride).
čer. Tamburaški oddelek (14 članov) ,G o-riškega Sokola* je zabaval družbo prav izborno in neutrudno pod vodstvom svojega vrlega učitelja g. Ern. Sirce. Občinstvo je vedno viharno odlikovalo tamburaše in še posebe g. Širco. To tudi zaslužijo, no bodi jim vvspodbujo, da napredujejo na sedanji poti. —- Pa tudi veliko lepega petja so nam oskrbeli naši mladi gospodje iz Gorice. To je bil pevski zbor „ad hoe* —'in vendar je vso družbo izborno zabaval. Hvala • mu 1 — Gosp. predsednik Zej je v daljšem govoru zahvaljeval vse one, ki so kakorkoli pripomogli, da se je dirka >tako lep6 posrečila, — in je razdelil darila.
V  dežju smo odpotovali iz Štmij — in v dežju smo prispeli v Gorico. Vsakdo je pač prinesel seboj prepričanje: koliko lepše še bi se bilo vse sponeslo, .ako bi bilo lepo vreme! Toda kaj hočemo, bodimo zadovoljni s tem, kar je bilo, saj nas i to vspodbuja, da izrazimo željo: naj bi nam kolesarsko društvo preskrbelo vsako leto podobno zabavo. Zdravo 1
Dostave k. — Od koles, katera so vozili zmagalci,- sta po dve iz zaloge Saunig & Dekteva in Drag. Komela v Gorici, jedno pa je francosko kolo Pcugost.. .¦«
•Prlnt. List* je priobčil Članek v obrambo „M o n t a* na »napade znanega dopisnika izven uredništva*, ki dolgi v »S oči" in  „Adr. Post*   goriško zastu-T ivnico in
hranilnico strankarstv.:....... Člane.. ,3 pisan
kolikor toliko atvarno in nam je v dokaz, da je stvarna polemika vendarle mogoča tudi pri nas. Mi prepuščamo odgovor našemu član-karju, ki je obširno pisal v »Soči* Dostavljamo le, da člankar v .Soči* nima nikake zveze z dosedanjimi članki v „Adriatische Post*. V tem pogledu se torej moti uredništvo ,P. L."
God sr. Cirila In Metoda pride leto* na dan 7. julija, t. j. na bližnji petek. Na predvečer bodo plapolali širorn sloVenske domovine kresovi v čast velikima slovenskima blagovestnikoma. Prižgite tudi vi, goriški Slovenci, mnogo kresov, zlasti ob mejah, v proslavo praznika sv. Cirila in Metoda, katera sta učila naše pradede prva častiti Boga v slovenskem jeziku, kateri jezik pa današnji dan, kjer je še> v rabi, brezvestneži preganjajo iz cerkve!
Prižgite mnogo, mnogo kresov!
V  četrtek z večer bo kres tudi priFonu na Solkanski cesti.
a soriška ljudska posojilnica* je imela v prvem polulelju prometa gld. 741.301'31, v mesecu juniju je bilo prometa za gld. 180.648*92, hranilnih vlog vloženih za gld. 66.061*61'/s in vzdignenih za gld. 24.159*92. Te številke govore jasno, da zavod, napreduje, ter da se ga slovensko občinstvo oklepa bolj in bolj. Če pa bi se vsi držali gesla »Svoji k svojim* ter bi vsi zaupali bolj domačim zavodom kot pa tujim, nam nenaklonjenim, potem bi nastala lahko »Gor. Ij. pos.* velikar.sk denarni zavod' Prizadeti, na noge!
»Gor. Ij. pos.* sprejema vloge po 4!/t %, česar ni pri nobenem drugem zavodu v Gorici. Posojila daje prav po ugodnih pogojih.
Veselica v Dornbergu se je vršila v nedeljo kljubu najneugodnejšemu vremenu. Lilo je, kakor da bi iz škafa sul vodo na zemljo, ali za veselico je bilo vse pripravljeno, ivojaška godba na mestu, torej ni kazalo več odnašati veselice, ki je bila do nedelje že trikrat odnesena. Navzlic skrajnim neugodnostim pa se je zbralo toliko domačega ljudstva, da je bil prostor, pripravljen za poslušalce in za plesalce, napolnjen; le potem, ko je dež preril skozi platno ter so bile na dilah prave luže, je odšlo nekaj občinstva, drugo pa je trdovratno ostalo na mestu ter vstrajalo do konca vsporeda, čeprav se je zdaj pa zdaj udri kak mogočen curek skozi platno ter je občinstvo, zlasti spredaj na sedežih, tičalo popolnoma v vodi. Kaj takega pa še ne l Tako je vskliknil vrl, znan goriški rodoljub, ki je trdil, da je bil navzoč že pri 1272 veselicah, ali pri nobeni še ni bil pod platnom pri tako velikanskem nalivu!
Prostor za veselico je bil opravljen in okinčan prav ukusno; nad odrom so blestele tik lire pomenljive besede: Slovan na dan ! Kar se tiče petja, treba povdarjati, da možki zbor je pel vse točke precizno, za kar gre poleg vrlih pevcev zasluga g. učitelju M e r-ljaku, ki se je moral obilo truditi, da je tako izvežbal svoj zbor.
Igra ,Kje je meja* je prav prikladna za male odre, pa tudi proizvajali so jo dobro, da je bilo občinstvo prav zadovoljno.
Petje, igra in godba, ki je vrlo svirala, so želi obilo pohvale in ploskanja. Po skon-čanem vsporedu je pričel ples, ki je bil prav živahen, četudi je bil prostor skoro ves v vodi.
Lepa, prav lepa veselica bi bila v nedeljo v Dornbergu, da ni deževalo kakor za stavo! Skoda!                                      t
Nazaj grede so se ustavili v Dofbergu tudi goriški izletniki, ki so si ogledali prostor, kjer se je vršila veselica.
Neprimerno sredstvo. — Nekemu dekletcu v Brdih je umrla mati. Oče je krošnjar, zato je oddal otroka bližnjim so* rodnikom. Dekletce je imelo navado, segati po tem in onem, kar ni bilo njeno, kar je torej kazalo, da je pregreha, ki utegne na-
rasti do velike pregrehe-tatvine, Tisti bližnji ; sorodniki so kaznovali dekletce, in sicer prav j kruto: držali so jo za roko ter jej devaljživo oglje  na dan. To seveda je protizakonito, pristojnim oblastim je prišlo tako počenjanje do ušes, in   zato  se bodo morali prizadeti zagovarjati pred sodnijo. Našlo bi se bilo pač drugih. primernih  sredstev, ki bi  bila spravila dekletce na/pravo- pot$**. ->      ¦.--Morsko kopališče v Oradožu.  — V soboto ,se-je odpeljalo iz Gorice v 4 žardi-njerah 60 škrofuloznih otrok iz. mesta in z dežele v. kopališče y Gradež. Iz Tridenta jih je došlo 30.  Otroc  z Dunaja,, iz Gradca in Ljubljane, na  številuj^ aojprisli  isti dan dopoludne z \ južno železnico do Tržiča, od tam so se peljali do Villa Vicentina, po tem v žardinjerah v Oglej ter po barki v Gradež. V kopališču se nahaja letos 240 oseb vsega vkupe; prvo leto jih je bilo samo 13.
Deželni zbor je dajal vsako leto podpore temu  prekoristnemu  podjetju,   ali  letos ni prišlo do take podpore, ker naš deželni zbor vsled zlovolje Italijanov ni mogel  zborovati. Skrajna predrznost. — Tržaški „La-voro*, ki je glasilo socijalistov, je pokazal zopet enkrat vso svojo podlost,, kakoršne je spoaobett-samo.—Jtalij&n! y odprtem,pismu na predsednika dež. sodišča v Trstu vpraša, zakaj  da  g.  Ples.  župan v Revimi, še ni zaprti   »Socijalistiška"  duša  da mu ne dopušča  mirovati,  ker  ne  ve,  kaj da je z g. Plesom, ki je bil obsojen na 8 mesečno ječo, ali še vedno ni zaprt. Pravi, da se širijo radi tega med ljudstvom govorice, ki so na kvar ugledu pravice in  sodstva v naših deželah! O Ti, mili Bože, kaka smela izmišljotina! — Italijanska podlost se zrcali v tistem pismu v kaj odkriti luči, podlost, kateri pa je namen, uplivati,  da  bi  re zgodilo z g. Plesom tako,  kakor žele  Italijani  glede njega, tisti nesramni   Italijani,   sinovi   tiste   nesramne »avite cclture", ki bi najrajši zatrli po ječah ves slovensko-hrvatski  narod  po naših deželah! In  takim  ljudem-barabam v pravem pomenu  besede  še gredd na roke tisti, ki imajo odločevati o blagru  in nesreči  naših dežel! •— Take infamije, take lopovščine, so mogoče samo še v naših  »deželah neverjet-nostij*, na katere osrednja vlada sebi in v državi v kvar vedno bolj in bolj — pozablja! Društvo »Šolski dom". — (VI. izkaa od 1. do 30. junija). Kot ustanovniki so se oglasili z doneskom 100 gld.: SI. županstvo v Nabrezini in gospod M.  Pregelj, profesor na navtični šoli, seclaj pri Sv. Luciji na Mostu.
Vplačali so:                             gld. kr.
Prof. Bežek Viktor za  masee junij     2'~ SI. županstvo v Ajdovščini ustanovnim) . . . * ,  . . . , . . 100*— Hausner Ivan, trgovec v Gorici, na fctčun ustanovr.      še .  ... .   25* —   ,
Sivec Fran,'c.'r    ;adn. učitelj, let-nino za 1899. ........    5*—
Zorzut Ant.,  nadučitelj v  Medar.i,
preostanek naročnine »Edinosti* 0*50 Santel Ant., c. kr* prof. v Gorici . 5'--Oblak Janez,  župnik v  Gradu pri
Bledu............    1;—
Golja Ulrih, posestnik v Dornbergu d-50 Vrtcvec Jos., krojač v Vel. Žabljah 0*20 F>ren A. v Gorici za april in maj %•— Blažon Fran,. » * » » » 2-~ Kavčič Jos., , . » » » 2'— Bolko Leopold, za maj in junij . . 2*— Craigoj Jos., knjigovez v Dobra vi jah 1*— Po upravništvu »Soče" št. 38   . .   2284
»      ... 40   ____2766
„  42   .  .    6-40
n           •              »        •  46   . . 136-75
»                          *             48   . .   12,61
Dragotin Treo, odvetnik v Postojni    1*20
Pavlina Pajkova na Dunaju   .  . .    5*—
Leban Fran, nadučitelj v Trnovem,
nabral v pisani družbi pri PeršiCu 1*20 Dr. Anton  Gregorčič, pokrovitelj-
nine še .  ..........300'—
Pavlica Jos., Župan v Rihembergu .    0*50 Ličen Maks, posestnik v Rihembergu    0-50 Reja Ivan, krčmar v Gorici, na račun ustanovnine   .....  rf .   25*— P. Hijacint Šalamun v Vel. Žabljah nabral  z geslom:   .Pomagajmo
svojim vojakom*.......     2*—
Hranilnica in posojilnica v Tolminu   45*— Županstvo v Kanalu podpore .  „ v.   10-— Dr. A. Rojic v Gorici ......    0'20
Gostje zbrani v Skrbin! na ženito-vanju g. Leop. Abrama dne 22.
maja............     6*—
Po upravništvu wSoče* št. 50   .  .   18-10
¦ 52 • • 5'7Q Skupaj 774-86 Vsled prejšmh izkazov . . . . . 4357-93 V, Do 30. junija torej OoSlo . ". . . 5132*791/» Odbor društva »Šolski dom". CK Likarju — zadnja beseda. — Lani sem zaključil svojo obrambo na Likarjeva žaljenja nekako tako-le: Likar mora vedno imeti zadnjo besedo, ker drugače ni konca; naj jo torej ima! — Letos pa se v »P. L.* bana, kakč me je ugnal v kozji roj,', češ: ceI6 jaz sam sem mu moral to priznati. Zat6 je postal v svojih letošnjih posianicah še bolj drzen'—v besedah, toda jedra se skrbno ogiblje. Tudi poslanica v zadnjem »P. L." je le dolga vrsta psovk in zasmehovanj, najkrepkejši je pa konec, ko me imenuje obrekovnlca in lažnjivca. — Na to izjavljam: Jat sem le na rahlo omenjal gola dejstva, ki se ne dajo utajiti s psovkami, kakoršnih je Likar bogat; kar sem rekel, je istina, katero je prav lahko
dokazati — kar sem vsak čas pripravljen, ker imam v rokah pisane dokaze in še žive veljavne priče, ki so bile neposredno prizadete... Likarjev^ psovke o obrekovanju in laži torej vračam nazaj tje, od koder so prišle, kajti jaz vzdržujem do zadnje črke vse, kar sem o njem napisal. Ako je pa to tak6 strašno žaljivo za Likarja,. a&i*$jL..o.n*JAJtj: jaz sem pripravljen na' dokaz resnice! Za zdaj me ni Volja; da bi jaz njega tiral pred porotnike na odgovor, ker imam v tem pogledu žalostjo skušnjo. Ko je izhajala Obizzijeva »Sloga« žalostnega spomina, je prinašala v vsaki številki kopico psovk in-lnžij po Likarjevem ukusu. Ko mi je bilo v »ga že preveč, sem tožil Obizzija in Likarja, — no oba sta dobila (kakor reveži) ex offo zagovornika — dr. Graziadio Luzzatto. Vspeh bi bil za me nepovoljen tudi v slučaju zmage pred skrajno me sovražečimi italijanskimi porotniki, kajti imel bi velike stroške, katerih bi mi O. in L. ne »mogla" povrniti, dočim bi ona stroškov ne imela. No Obizzi mi je dal javno zadoščenje in sem na to pravdo opustil! — Likar naj torej ne. pričakuje moje tožbe na psovke, marveč naj raj toži mene radi določenih trditev in de j ste v, katera vzdržujem v polnem obsegu.
Cela »poslanica* je opisana zopet povsem v duhu Likarjevega splelkarenja proti meni (v glavnem posledica njegove jezo, ker mu 1. 1890. nisem dal na razpolago »Soči-ne&a" denarja 300 gld,, kakor je zahteval, dasi je imel od mene že 200 gld.) Pisaril je že v vse možne liste vedno eno in isto pesem v senci sočasnega mojega razmerja do raznih listov ali oseb. Tudi zdaj, ko meni, da sem se kd". v*. kak6 spri z našimi prvaki, zlorablja , e. poio&'<, češ: hilf, \vas helfen kannl *<¦ :ii doljro trmu, ko je Likar po svoji na\ i <..'-cMovul v svoji štacuni in drugod vsa m,^: prvaka, — zdaj- pa meni, naj m»> u p .n.igajo ¦  boju proti meni.
In ? ¦'      L:Ui-ju dovolj!
Lika; j!< omenil tudi nekaj, kar ni zraslo ua njegovem zelniku, namreč: kako jaz plačujem tiste, ki so mi pripomogli do tega, karsem. Na to bodi njemu in vsakomur ta-le odgovor: Za to, kar sem, se nimam nikomur zahvaljevati — izvzemši svojce, svoje znanje in svojo eneržijo v podjetnosti, torej svojstva, katerih ni preveč med nami Slovenci. V Gorico me je spravil slučaj, t, j. moja bolezen 1. 1888. in 1889,, kajti zdravniki sami so bili prepričani, da pridem le — umirat. No, varali so se. Tu &ern prišel prav za potrebo: posledica preobrat 1. 1889. Ako sem pa ustanovil v Gorici tiskarno, ki plemenite nevošljivce tako strašno bode, nimam nikogar za to zahvaliti: potrebno znanje in koncesijo sem moral pridobiti sam, enako sem dobil potrebne svote denarja. Ceniki tiskovin in lepo število knjig mojo zaloge pa spriču-jejo, da bi takd nizkih cen zaman iskali drugod. Zat6 dobivam tudi dela iz drugih dežel in zmagam skoro vselej, kedar tekmujem s katero drugo tiskarno. Koga neki naj bi šele zahvaljeval, ako sem jaz sam ustanovil takd soliden zavod v Gorici ? Da v nekaterih rečeh ne morem in tudi nočem tekmovati z Likarjevim laškim zaveznikom — Skertom, to je umevno vsakomur, kdor pojmi, kaj je soliden zavod in kaj desperatno brcanje nezdrave konkurence. Ako pa Likar šteje prvakom v zaslugo, ker doslej se niso uničili tega narodnega podjetja, svobodno mu. Le toliko naj mu rečem, da podobno podjetje, kakoršna je moje, ne more odpihniti vsaka sapica »v propad", da bi bil L. vendar enkrat zadovoljen. Tak6, kakor so naši rojaki postreženi pri meni, bi ne bili kje drugod; naročila se izvršujejo hitro, lično, skrbimo za dober jezik, naj si bo že slovenski, nemški ali laški, cene pa so tako zmerne, da se ne bojim opravičenega očitanja. Zategadel naj Likar ohrani svoje »prerokovanje" za se, ker se »propada" ne bojim, kajti naši Slovenci niso sami — Gašparji L., marveč razsodni ljudje\, ki bodo pojem „o hvaležnosti* tolmačili vse drugače nego on. Punetum!        A. G—k.
Razgled po svetu.
Cesarjevo zdravje. — Cesarju se je obrnilo na bolje. Včeraj se je odpeljal v Ischl, kjer ostane do srede avgusta.
Skupni ntlnlsterskl svet je bil dne 29. pr. m. na Dunaju pod predsedstvom cesarja. Udeležili so se ga : grof Goluchowski, Krieghammer, Kallav, ob« ministerska predsednika, oba finančna in domobranska ministra. Razgovor se je vrf.il pred vsem o pripravah za delegacijsko zasedanje. Po seji sta se razgovarjala še dolgo časa oba finančna ministra. — Skupni ministerski svet je sklenil dalje, zahtevati potrebnega kredita za zvišanje častniških plač.
Iz vrže valili odbor čeških poslancev je imel sejo, na kateri je določil svoje stališče glede jezikovnega vprašanja z ozirom na razne pojave, došle v javnost v zadnjem času. Zastopniki češkega naroda so povdar-jali, da treba v jezikovnem ožim strogo varovati pravice manjšin v posameznih kro-novinah, ter so se izjavili, da o tem odločevati je kompetenten drž. zbor. Ta izjava je zelo važna, vzlasti z ozirom na slovensko krščansko-narodno zvezo, ki se po tej izjavi lahko prepriča, da so očitanja, ki so se zadnji čas cula od strani Poljakov,  Rusinov
in tudi Slovencev, kakor da Čehi hočejo le za-se urediti jezikovno vprašanje, popolno neognojT-ana. Ta izjava je obrnjena žlasB proti onim poljskim poslancem, ki zadnji čas očitno delujejo na to, da bi razbili desnico ter s tem Poljakom omogočili iskati drugih političnih zvez. — Na vprašanje pa, zakaj češki poslanci niso odgovorili na znane o Binkoštih objavljene zahteve Nemcev, pa pravijo češki zastopniki, da tega zato niso storili, ker je javno mnenje v Čehih tako, da bi se s tem le dal oni izjavi Nemcev važen pomen, katerega pa nima, ker stališče Čehov v jezikovnem vprašanju je znano, in ni bilo še le treba izjave Nemcev, da bi na njeni podlagi Čehi določali svoje stališče glede jezikovnega vprašanja. —
Zaprisega ljubljanskega župana It. Hribarja se je vršila včeraj v mestni dvorani primerno ozaljšani, ob navzočnosti mestnih uradnikov in svetovalcev, ter zastopnikov raznih oblastij. Zaprisego je vodil dež. predsednik baron Hein.
Shod slovenskih lesotržcev v Ljubljani v nedeljo je bil dobro obiskan. Izvolili eo poseben odbor, ki ima nalogo, baviti se ž vprašanjem o organizaciji slovenskih lesotržcev, da se stori, kar treba v uresničenje organizacije.
Ogerskl državni zbor je odložen do 2. oktobra; torej izvoli še le na jesen člene dalegacije in se bo tudi tačas še le bavil s kvoto v n&godbi. Avstrijski drž. zbor bi bil torej tudi sklican še le v začetku oktobra.
Posojilo 13 mlljonov. — Njegovo Veličanstvo je potrdilo zakonski načrt deželnega zbora tržaškega od 28. septembra 1898. za najem posojila 12 milijonov gld.
Pogreb kardinala Schtinborna v Pragi je bil prav veličasten. Udeležili so se ga med drugimi: nadvojvoda Franc Ferdinand kot zastopnik cesarjev, dalje nadvojvodi Ludvik Viktor in Franc Salvator s častniško depu-tacijo dragonskega polka št. 6 iz Welsa, dalje nadškof olomuški dr. Kohn, hm:\\ Škof dr. Bauer ter apostolski kapiteljski vikar saksonski Ludvik Wahl iz Draždan. Častniška deputacija dragonskega polka jo položila krasen venec na krstu. Potem ministerski predsednik grof Thun, naučni minister, mnogo dvomih, državnih in cerkvenih dostojanstvenikov, zastopniki raznih oblastev in nepregledna množica občinstva.
Pripetile so so pa ludi nesreče. Ko se je pomikal velikanski pogrebni sprevod po praških ulicah, se je splašil radi godbe neki konj ter se zaletel med učenke. Nastal je velik krik. Ljudje so bežali na vse strani ter pohodili neko deklico skoraj do smrti, več pa je bilo ranjenih. Podrl se je tudi neki oder. Vseh težko ranjenih je čvetero, lahko ranjenih pa 15.
Kres v Opatiji.— Na predvečer godii sv. Ivana Krstnika so palili i v a n s k i otroci kres. Gasilno društvo v Opatiji, ki hoče biti nekam nemškutarsko, menda ne pozna tega slavlja. Zato so začeli takoj trobiti alarm, ko so zagledali blizu vile Kager kres, in slednjič, ko je kres že pogorel, so prihiteli na dveh vozeh gasilci, ali na mesto k požaru le v temo, kjer so potem iskali, kje je tako gorelo, da je bilo treba gasijcev!
Velike Tojaškc vaje se bodo vršile letos, kakor znano, na Koroškem, in sicer po tem sporedu. Dne 31. julija odide 4. bata-lijon 7. pešpolka iz Celovca v Gradec. Dne 10. avg. zjutraj pride 2. bat. 17. polka iz Ljubljane v Celovec. — Od 10. do 25. avg. avg. ima vaje 8., 9. in 20. lovski batalijon okrog Št. Vida. — 11. brigada (t. j. 7. peš-polk, 2. bošnjaški polk in 7. bat. lovcev) ima vaje na črti Gradec-Volšberg-Št Andraž-Ce-lovec. — 12. brigada (t. j. 17. polk in 8., 9., 20. bat. lovcev) ima od 26. avg. do 2. sept. vaje okrog Celovca. — C. divizija (t. j. združena 11. in 12. brigada) ima vaje od 3. do 10, sept. na črti Celovec-Beljak-Trg. — 28. divizija, obstoječa iz 55. in 56. brigade (t. j. pešpolki 27., 47., 87. in 97.) ima vaje od 1. do 10. sept. načrti Kranj-Tržič: prekorači Ljubelj in gre dalje prekd Bistrice in Rožeka do Beljaka. — Dne 11. sept se združi celi 3. voj (obstoječ iz 6. in 28, divizije in 22. brambovcev) in vaje se vršijo po tajnih načrtih med 3. in 14. vojem. Končajo vaje dn6 19. sept. Cesar pride k njim dne 17. sept.
Kako postopajo k novimi posojilnicami na Koroškem. — Iz Železne Kaple poročajo »Miru*, da so Kapelčani kakor tudi uradi delali novi posojilnici velike zapreke. Pri legalizovanju odbornikov je zahtevala sodnija za vsakega odbornika en goldinar kolek. Ker njim niso ustregli, ampak za cel odbor rabili le en goldinar koleka, so kaznovali načelnika za 16 gld. 50 kr., pod-načelnika pa za 33 gld. globe.' Kazen sta morala takoj plačati v davkariji. Ker so mislili, da se jim godi krivica, so zoper to obsodbo rekurovali. Saj imajo na Koroškem 19 posojilnic, pri katerih ustanovitvi se je aa legalizovanje imen plačal le kolek za 1 gld. Samo v Kapli bi to ne veljalo. Pol leta so čakali na odgovor, pa zastonj. Mesto rešitve rekurza pa pride zopet kazen, da mora načelnik plačati 16 gld. 50 kr. Zakaj, sami ne vedo. Saj je prejšnjo globo že pred pol letom plačal. Konečno so vendar pričakali tudi rešitev rekurza. Glasi se: Kazen se potom milosti opusti, a kolki za legalizovanje se morajo dopolniti (plačati), v znesku 11 gld., ker posojilnica pri legalizovanju še ni bila re-
gistrovana> torej še ni bila; „ena. jurldična MavmU PISbjČ. Tako delajo* Aline^e-'" ijajo povsod ene in iste postave? Vse to jasno kaže, kako so Slovencem naklonjeni gospodje po raznih ,kanclijab". In vendar se drznejo nemškutarji kričati, da vlada podpira — Slovence 1
_ Tudi glede legalizovanja podpisov novih odbornikov pri starih posojilnicah si razlagajo celovške in graške sodnije ministersko naredbo od 23. maja 1895 neugodno za posojilnice in čisto drugače kakor druge sodnije.
Drevfos na Francoskem« — Dne 1. t. m. ob 6. uri zjutraj je dospel Drevfus po ladji v Quiberon, kjer so ga izkrcali ter potem pripeljali v Rennes, kjer ga bodo sodili še enkrat. Vse varstvene priprave so delovale, da se ni zgodilo nič, tako da so ga srečno spravili v zapore.
Dreyfasova krsta. — Za časa, ko je francoska vlada tožila romanopisca Zolo, je dala napraviti krsto s stekleno ploščo na krovu, skozi katero bi bilo mogoče videti Drevfusovo glavo. Bala se je namreč, da bi Drevfus, ki je bolehal, umrl, ter bil pokopan na običajni način. Hotela je pripeljati ga v tej krsti v Pariz, kjer bi se bilo ljudstvo moglo prepričati o istinosti smrti. Usoda pa je odločila drugače; Francozi bodo videli Drevfusa živega.
Tisto krsto je hotela kupiti neka ameriška tvrdka, ali francoska vlada se sramuje take trgovine.
»Kulturni« Nemci in Italijani, -To sta dva naroda, ki po svojih radikalnih življih kažeta svojo kulturo. Kar so je godilo v državnem zboru na Dunaju zadnja leta, to je še v živem spominu našim filta-teljem, n6 sedaj so našli »kulturni" Nernci vrle posnemovalce v italijanskem državnem zboru! V petek se je imela dovršiti razprava o spremembi poslovnika zbornice, Opozicija pa se je temu uprla ter jo zahtevala že kar s početka glasovanja po imenu, če je zbornica sklepčna. Radi tega je prišlo do besed, katere so imele zb posledico pravi pretep. Pesti so padale po kosteh in mesu in nekateri »kulturni" Italijani so se valjali celo po tleh. Germani in Rimljani! Kar roko naj si podajo ti zastopniki najškandaloznoj-ših dveh narodov, ki sta prava sramota za konec XIX. stoletja l —
Kuga v Egiptu. — Do 30, pr, m. je bilo v Aleksandriji 47 slučajev kuge. 18 oseb jo umrlo, ozdravilo jih je 15. Drugodi v Egiptu se ni pojavila kuga.
Dogodki t Belgiji. ¦-- Revolucionarno gibanje zadobiva vedno očitnejše republikanski značaj. Ne gre se več samo za to, da se odstrani sedanja vlada, ampak za to, da se naredi konec klerikalnemu gospodarstvu sploh. V noči od srede na četrtek je prišlo do krvavih izgredov v Bruselju. Liberalci, socijalni demokratje in drugi so priredili skupno velike shode, na katerih so poživljali svoje pristaše k ustajiin naravnost grozili kralju, da ga preženo, ako odobri klerikalno volilno reformo. Shodi so ljudstvo tako razburili, da je že tisto noč prišlo do male revolucije. Nad 20.000 delavcev in meščanov si je s srditim naskokom na orožnike in vojaštvo naredilo v Bruselju svobodno pot na Grande Plače do kraljevske palače. Tam je vse klicalo: »Proč z vlado! Proč s klerikalci! Proč s kraljem I Živela republika!8 Narodna garda se je deloma pridružila manifestantom. Orožniki so najprej s sabljami poskušali razgnati demonstrante, a ti so imeli pripravljene kamne in so ž njimi bombardovali orožnike. Ti so na to zače streljati v množico. Ranili so kakih 50 osebi mej katerimi je 10 nevarno  ranjenih.
V  Rue Madelaine in na sosednem trgu so delavci napravili barikade, izza katerih so z revolverji streljali na orožnike. Slednji so naskokoma zavzeli barikade  in jih razdrli.
V  tem ko so delavci začeli pripravljati druge barikade, se je vlila ploha in je naredila konec vsem bojem. Županstvo v Bruselju je prepovedalo vsako zbiranje ljudij na javnih prostorih. Tudi 30. pr. m. ponoči so se zgodili večji neredi. Socijalisti groze, da pridejo z revolverji v parlament. Sodi se, da kralj odslovi sedanje ministerstvo.
V Llegu so opozicijonalci uprizorili velike demonstracije proti vladi. Istotako so se demonstracije primerile v drugih mestih, koder se vse pripravlja na revolucijo.
Demonstracije se nadaljujejo dan za dnevom. Vlada je pred pouličnimi dogodki popolnoma kapitulovala, ker je odredila, da se razpi-ava o njenem načrtu volilne reforme odloži na nedoločen čas.
Ustanovljeno lota 1883.
Prvi primorski zavod za izde- | lovJnje aromatišfcih izcedkov, likve- j '< rov itd. tvrde                                      j
Fratelli Maregai
Gradišča, Isonzo.
Čistilnica na par;               (
konjaka, slivovke, troplnovca in najfinejših
likverov.                                      |
Tovarna vinskega kisa
\ po edino racijonelrii sistemi »Pasteur*. j
prišli pod .bližnjo" faro Dornberg, bi pa ne imeli nobene. Razumete, nobene !
Za slučaj da bi mi za res tako nespametni bili in prišli pod Dornberg, bi mi morali tam v Dornbergu širiti farno cerkev sv. Danijela na svoje stroške, ker ta cerkev zadostuje zdaj ravno za Dornberžane same; ako bi pa tudi mi tje prišli, bi bila ona za nas Zaloščane - Saksidovce in Dornberžane vkup premajhna in bi se morala širiti ali daljšati, ali pa oboje.
To povečanje dornberške cerkve bi šlo na stroške ZaloščanovrSaksidovcev, bi se godilo zavoljo njih in za nje. Oni stroški bi znašali 6 do 8 tisoč goldinarjev — nekater-niki hočejo, da bi znašali še celo mnogo več. Zalošfiani - Saksidovci bi bili v tem slučaju na škodi. Ako bi oni ta denar obrestonosno naložili, bi si iz samih obrestij od njega skoro popolnoma izdržavali lastnega vikarja!
.Radovednež" ve, da je nekdo svoj čas rekel, da so Zaloščani - Saksidovci vbogi in zarad trtne uši ne bodo mogli vzdržavati si lastnega vikarja Glej pred poldrugim letom je tudi ž> M!a Irtna uš na svetu, pa takrat nas je imel tisti nekdo za silno bogate, ker je spravil nas do tega, da smo sklenili, omisliti si še tretji zvon k unima dvema, katera smo že imeli. Omislili smo si ga in ga zdaj plačujemo, pa kako ? Tudi naj-vbožniši, ki nima nič na svetu razun strehe pod katero, spi in cesto, po kateri hodi, mora pod rubežem plačati „roto\ Dalje so takrat premotili Zaloščane • Saksidovce, da so tudi sklenili, zidati si nov samostojen zvonik za svoto 3472 gold. in 10 vin. — zavrgli pa da so nasvet, popraviti stari zvonik s svoto 50 ali morda 60 gold. Glej, ljubi .Radovednež", takrat smo bili mi bogati, zdaj pa smo vbogi, ko gre za lastnega duhovna!
Dalje iii.namo mi še lastnega katastra, ker ko smo v drugič na vse kriplje delali, da bi dobili svoj kataster, je bil nekdo očitno proti temu in le z velik' «v prošnjami smo dosegli, da ni pismene * 'J. nam nastopil, temveč da je molčal.
Povedal bi še lahko,  zakaj se tako s silo dela za združenje z Dornbergom, pa to--| liko naj zadostuje za zdoj!
Razlagovalec.
Iz Roelnja. —- Povsodi na Slovenskem praznujejo z velikim navdušenjem praznik Sv. Cirila in Metoda. To po vsej pravici, ker nikdar se nam ni bilo tako silno bojevati za narodni obstanek kakor ravno sedaj. Prav je torej, da očitno pričamo o svojem narodnem mišljenju svojim sovražnikom v spoznanje, da nismo osamljena peščica.
Tudi pri nas je mlada podružnica sv. C. in M. vzbudila, t. j. oživila narodno gibanje. Milodoneče natrkovanje je na predvečer (4. t. m.) oznanjevalo vseslovanski praznik, in kresovi sredi pevajoče mladine so obče navdušenje le povekšale. Topični streli so nas veselo iznenadili tudi drugega dne pri slovesni sveti maši, katere se je udeležilo mnogo občinstva, kazoče s tem, da zna ceniti delovanje prvih slovan. blagovestnikov in biti jima hvaležno. Naša podružnica napreduje vrlo pod vodstvom predsednice gospe Alojzije Perše-tove. Je pa tukaj še mnogo odličnih gospa, ki bi tudi lahko sodelovale v narodni blagor, in upamo, da društva blag namen premaga sčasoma vso neodločnost, sebičnost, sploh vse ovire, in privabi tako tudi nje v narodni delokrog. K letu se nadejamo torej boljše Žetve s tem, da se po-vekša število vnetih društvenic. Vnete pa so — sedanje društvenice.. Bodi si dekle ali žena, kako radovoljno žrtvuje vsaka kolikor more v društveni namen. Gotovo nas bodo v tem podpirale tudi druge zavedne okoli-čatike kakor to store rodoljubkinje v sosednjih Avčah po vnemu vrle gospe Gabrijelčičeve. Ker je temu društvu namen podpirati šolstvo, naj omenimo še nekaj. Lani je starešinstvo sklenilo poslati .Šolskemu domu" 10 gld. podpore, a sklep je ostal na papirju menda, uresničil se ni nikdar pri vsem prizadevanjn nekaternikov. Sicer se govori, da je v občinski blagajnici splošna suša a pri tolikem dežju v zadnjem času se mora gotovo tudi najtrše blagajnično dno omečiti. Zato opozarjamo novo starešinstvo, posebno novoizvoljenega župana, gospoda Alojzija Pftrše-ta, na ono zastareli dokument, da bi se ga oče-dilo prahu in spravilo v srebro. In to ni težavna naloga; kar vsako leto se larfko ponavlja in tako lahkim potom bi si pridobila naša občina čast postati podpornica .Šolskemu domu1'. .šolski dom* pa bo najbolje vedel, oziroma čutil, ako ostane ta poziv glas vpijočega v puščavi!
Domače li razne novice.
Oeebne vesti. — G. Gino Saraval na gimnaziju v Gorici je imenovan pravim gimnazijskim učiteljem, sa isti zavod. Na gimnazij v Gorico pridejo suplenti dr. Gust. He m ets b er ger z Dunaja in dr. Rih. Schu-ber pl. Soldern iz Maribora, in sicer prvi kot pravi, dragi pa kot prov. učitelj. G. F. Ž n i-deršič je imenovan prov, učiteljem tudi za goriški gimnaziji, na katerem je bil doslej suplent
Tolika nesreča. — Včeraj okoli 5. ure popoludne so se napotili bogoslovci 1. tečaja na sprehod. Okoli 7 V* so se vračali domu, kar jih je doletela nevihta sredi poti pod Kostanjevico, ki pelje v Panovec. Bogoslovca gg. P1 e s n i č a r in V o d o p i v e c sta šla kakih 30 korakov oddaljena od drugih, držeča se pod pazduho. Nesreča je hotela, da je udarila strela v bližnjo topol baš, ko sta šla mimo omenjena gg. bogoslovca. Strela je zadela g. Plesničarja v glavo, z njega je švignila na g. Vodopivca, mu predrla klobuk, šla po eni strani telesa doli ter po drugi strani telesa-navzgor do rokava, iz katerega je izginila v zemljo. G. Piesničar je bil na licu mesta mrtev, o g. Vodopivcu pa je upati, da okreva. G. Plesničarja so pripeljali domov k starišem v Židovsko ulico okoli 10 Va v spremstvu 3 bogoslovcev in ^g. dr. Faiduttija ter dr*Luz= zatta. Kaki so bili občutki siromašnih sta-rišev, ko so videli pred seboj svojega sina, edini up svojega življenja, za katerega so se toliko trudili, to se ne da popisati.
G. Vodopivca so prenesli v semenišče; nocojšnjo noč je douro prebil.
Pogreb predragega pokojnika, ki je bil poznat kot vrl in značajen slovensk mladenič, bo jutri ob 6. uri popoldne iz hiše št. 19. v Židovski ulici.
Trpeči rodbini izrekamo svoje sožalje, blagemu pokojniku pa naj bo večni mir in pokoj! Njegova eiuincnea kardinal dr.MissIu. — V sredo dopoludne" ob 10*8 se je pripeljal kardinal z Dunaja v Gorico. Na kolodvoru so ga pozdravili razni dostojanstveniki vojaški in civilni s sodnij, s pošte s finance, s srednjih šol, stolni kapitelj, obilo druge duhovščine, grofje Karol in Fran Co-ronini, Attems, Lanthieri, itd. Govoril je zlasti z grofoma Coronini. Na to je otvoril sprevod dvorni svetnik vit. Bosizio z nadkbmisarjem, katerima je sledilo še 52 kočij. Takoj za Njegovo eminenco se je peljal goriški .po-deštat" dr. Venuti. Vsi vozovi so se peljali do kardinalovp palač«*. V veži iste so bili zbrani semen • Iki. Po ulicah, koder se je vil sprevod, je bilo videti na oknih raznih okraskov. Kardinal, ki je videti zdrav in čil, je blagoslavljal gledajoče občinstvo. Ves čas sprevoda so zvonili po vseh cerkvah v mestu.
K sprevodu je bil prišel torej »šjor po-deštat", čeprav je občinski zastop sklenil, oficijelno ne se udeležiti sprevoda, temveč so dali le na prosto, če hoče kedo privatno prisostvovati. Italijanski radikalci so grdo gledali svojega .illustrissimo", ker jim le ni šlo v glavo, kako more župan .privatno" biti pri tem sprevodu!
Na železniških postajah v Tržiču in Za-gradu je tudi počastila kardinala duhovščina iz bližnjih dekanatov.
Goriški občinski zastop in kardinal. - Ker ni bilo kardinala k zadnji nameravani seji v deželnem zboru, ga, Italijani grdo gledajo, in zato je sklenil občinski zastp|>, da se oficijelno ne udeleži sprevoda v meš'ol To priliko je porabil .Corriere", da se Zw letava v kardinala, češ da je .tujec", da ni hotel biti hvaležen Goričanom, ker ni šel v deželni zbor takrat ko so ga klicali, čeprav je bil .tanto festeggiato" (muzika!), ko je bilo naznanjeno, da je določen kardinalom. Zlil je na kardinala ves svoj žolč ter ukazoval, da „pravi" Goričani se morajo držati nasproti njemu le pasivno. No, kijubu temu ni bilo vse tako, kakor so hoteli, — ali namen jim je bil, pokazati češ, če bo z njimi, ga bodo spremljali .evviva" - klici, mesto bo o* a-šeno, godba bo igrala, če pa uoče biti z njimi, skrajnimi sovražniki Slovencevv pa bo vse pusto in pasivno. — Tudi način laškega uplivanja 1
.Povero podesta!" — Udeležil ser je sprevoda v sredo kardinalu na čast. Za to mu včerajšnji »Corriere" bere levite. Vpraša ga, koga je prav za prav zastopal na sprevodu. Občine ne, ker občinski zastop je skleiiil, ne deležiti se vsprejema, kot dež. peslaneo ni mogel prisostvovati, ker ni bilo tudi nobenega njegovih tovarišev, svojih prijateljev in meščanov tudi ne, ker ti so bili nasproti vsa-.kemu vsprejemu, koga torej ? Zastopal je le svojo voljo, da ni bil odsoten pri izobilju kortezije nasproti prizadetim, ter ni se vzdržal, da je zadal bolečino svojim prijateljem ter pljusko v polni obraz mesta' in volilcev. Storil  je  j a k o   r i s k i r a n korak, ker
mesto in meščani se spominjajo.....
- To je vsekakor važno, da si zapomnimo! Prete mu torej med vrstami glede na prihodnjo izvolitev županom! In pa kako so ga degradirali! Prej vedno .illustrissimo podesta* je sedaj postal samo .dr. Venuti!" Poverol
God *v. Cirila in Metoda. —' Rodoljuben duhovnik z dežele nam piše:
.God sv. Cirila in Metoda je letos preložen od 5. julija na dan 23. oktobra, ka^or kaže cerkveni koledar .Directorium Li-turgicum pro anno 1899". Ne vemo, na kaki podlagi naznanja .Primorski List" prvega julija t. L, da se obhaja letos v katoliški cerkvi god sv. Cirila in Metoda dne 7. julija mesto 5. julija.
To premeščenje slovesnosti slovenskih apostolov je nekako razburilo duhove, in delajo se razna" sumničenja.
Mi za danes opozarjamo sestavljalca li-turgičnega direktorija, da odločujejo rubrike glede premeščenja godov (De Translatione Testorum) pod št. 6 tako le: ,Si duo vel plura festa novem Lectidnum simul codem die veniant Hat Officium de majori, id est de Duplici, et seminduplicia transferantur. At si omnia fuerint Duplicia, vel omnia Se-miduplieia, fiat de digniori seu solemniori et quae minoris solemnitatis sunt, transferantur".
Z ozirom na to določbo bi moral biti dne 5. julija god sv. Cirila in Metoda, ki je .dignior et solemnior" iz raznih razlogov, a premeščen bi moral biti god novega svetnika, ki je .minoris solemnitatis", kajti god sv. Cirila in Metoda je bil z nenavadno slovesnostjo upeljan od sedaj vladajočega pa-prža Leona XIII., njegov oficij je bil obdarovan z navdušenimi himnami, zloženimi cd sv. očeta papeža, s katerimi se izpo-suje pri Bogu zjedinjene vzhodne pravoslavne cerkve z zahodno rimsko-kat. Iz tega namena je bil postavljen god sv. Cirila in Metoda med osmino sv. apostolov Petra in Pavla t. j. dne 5. julija, da javno kaže svetovno važno vez med obema cerkvama".
Tako je v naši škofiji, na sploh pa se obhaja praznik sv. C. in M. danes. Včeraj zvečer so plapolali mnogoteri kresovi sirom slovenske domovine, tako tudi po Goriškem, ponekod pa so bili prižgali kresove že v sredo zvečer; tačas je bila zlasti sv. Gora kaj lepo in mično razsvetljena.
Tako se nam poroča, da v okolici Sv. Križa vipavskega na daleč okrog je gorelo okoli 20 kresov. Tudi vrhu Nanosa se je bliščal velik kres, kazaje na daleč okrog, da tukaj še stanuje, diha mali a čvrti slovenski rod. Tudi v Pevmi so bili prižgali včeraj velik in lep kres.
Danes v praznik  naših  velikih  blagovestnikov puhte po širnih slovanskih zemljah proti nebu  molitve, ki se strinjajo -v konec: Sv. Cirila in Metod, čuvajta verni svoj roti!
Na zemljiški knjigi v florlcl. -Če kje, tedaj je gotovo na zemljiški knjigi v Gorici prava kolobocija, kar se tiče slovenščine. Vse je italijansko: ime, kraj, itd., kakor da je Goriško- Gradišča nska prava pravcata laška dežela. Uradovanje seveda je samo italijansko, slovenščine ne poznajo. Evo dokaz! Slovenski odvetnik v Gorici je naprosil okrajno sodnijo, da se izvrši prisilna dražba nepremičnin nekega dolžnika, seveda v slovenskem jeziku. Izvršilno dovoljenje je bilo izdano v slovenskem jeziku, ali na zemljiški knjigi so napravili na popolnoma slovenski spis svoj .Si annota itd." v italijanskem jeziku.
Splošno se čtijejo pritožbe, da baš na zemljiški knjigi, kjer se gre za tako važne reči, ni nobenega slovenskega uradnika, ne diurnista, in sploh nobenega, ki bi bilzmožen slovenskega jezika!
Pač je skrajni čas, da se takim razmeram naredi konec ter da se začne pri tako važnem uradu upoštevati slovenski jezik tako, kakor mu pritiče. Prizadeti, ganite Se!
Stcnografičiii tečaj v .Šolskem domu*. — S šolskim letom konča tudi steno-grafični tečaj v .šolskem domu". Meseca februvarja, je pričel poučevati slovensko tes-nopisje stenograf v pisarni odvetnika dr. Staniča in pravnik H. leta g. K. S kap in. V dvomesečni dobi je imel, toliko vspeha, da je bilo moč tudi po njega odhodu nadaljevati pouk. Prevzel ga je sedmošolec gosp. Tomaž Šorli s pomočjo g.čne Erženove, učiteljice v .Šolskem domu", Do konca leta je predelarmožki oddelek po sestavi prof g. Bezenšeka prvi del tesnopisja do krajšanja besedij in stavkov. Ženski oddelek se je vežbal v lepopisju ter predelal samoglasnike in soglasnike. Ker se je stenografski tečaj pričel že pozno v šolskem letu in menjala učna moč, ni bilo mogoče priti do končnega vspeha. Vspeh tečaja pa je ta, da se je jelo vzbujati zanimanje za slovensko tesnopisje in se pridobila že ena dobra moč g. Tomaža Šorlija. Za njim pa obeta postati dobrim stenografom tudi več drugih d;;,kov. Hvalevredno je, da se srednješolska miV ;na in gojenke tukajšnjega učiteljišča po lasi: m nagibu uLo tesnopisja in med seboj vzdržujejo potrebno disciplino. Po vspehu prvega poskusa se sme upati, da se bode tesno-pisni pouk v šolskem letu 1899—1900 nadaljeval, oziroma da se prične redno s prvim oktobrom; ter napravita dva tečaja, eden za začetnice in začetnike, drugi za udeleže-valce bivšega tečaja. Javno zahvalo moremo nekako izrekati g. Tomažu Šorlijir, ki se je z vso vnemo lotil slovenskega tesnopisja, in daje upanje, da se isti stalno udomači med našimi srednješolci.
Šolsko izvestje goriške realke. — Iz tega izvestja, katero smo dobili na pregled, posnemamo le najznamenitejše. Goriška realka je še vedno- tako ustrojena, da poduk ne odgovarja pedagogiškim načelom, ker podučni jezik je skozi in skozi nemški, in to v deželi, v kateri sta deželna jezika le slovenščina in italijanščina. Vsprejemni izpiti za ta zavod se delajo samo v nemščini; za to je določen za italijanske učence poseben pripravljalni razred, kakoršnega pa za Slovence ni. Slovenski otrok se mora naučiti nemščine ali v ljudski šol« alt privatno toliko, da napravi   izpit, posebne  pripravljal-
nlce za-nj ni, in to v deželi," ki'je po dvo-tretjini slovenska, taka pripravljalnlc je samo za italijanske otroke. Sicer pa se pri-pravljalnice za gimnazij ali za realko nekak .unicum", ki kaže, da srednje šole slone na nepravi pedagogiški podlagi, ker otrok ne more iz ljudske šole prestopiti kar naravnost v srednjo, temveč mora še eno celo leto porabiti na pripravljalnici, in eno leto več študirati kakor pa nemški otroci v deželi. Realko je obiskovalo lansko šolsko leto 332 učencev; med njimi je 80 Slovencev, 147 Italijanov (50 jih je bilo v pripravljalnem razredu, ti torej še niso realci) in pa 53 Nemcev. Razmerje za slovenske dijake je precej ugodno, in vidimo, da Slovenci čim več pohajajo tukajšnjo realko, kar nas mora le veseliti. Da je italijanskih učencev več, je umevno, ker realka stoji v mestu, ker imajo za vstop na realko in na realki več udobnostij kot slovenski dijaki, in pa ker je lepo število Slovencev upisanih za Italijane; le poglejte imena!
-    Odličnjakov med 332 učenci koncem leta je bilo malo. V višjih razredih, v petem; nobeden, v šesteny. Podgornjk Anton, v sedmem dva. 23 sedmošolcev dela maturo.
Naznanilo glede na prihodnje šolsko leto je tiskano samo v nemškem jeziku, čeprav je namenjeno slovenskim in italijanskim -starišem.
Slovenščino sta podučevala gg. prof. Plohi in Seidl. Imeni nam pričata, da je bil poduk v dobrih rokah, ali drugače pa je slovenščina na realki — pastorka. Še le s prihodnjim šolskim letom bo na realki poseben prosti tečaj, v katerem se bodo mogli učiti slovenščine — Neslovenci. Doslej naučno ministerstvo še ni smatralo za potrebno, ustanoviti tak tečaj za Neslovence v deželi, v kateri je velika večina slovenskega prebivalstva; za italijanski jezik obstoji tak tečaj že zdavna. Če pogledamo izkaz biblioteke, vidimo, da se p za isto nakupilo dokaj nemških knjig, in med njimi celo takih, ki so pisane proti Slovanom, slovenskih pa samo, kar jo izdala .Matica slovenska". Vse to so kupili!!
Poslopje, v katerem je nastanjena realka, je last goriškega magistrata, ki dobiva od nje dohodkov toliko, da iznašajo, prav pošteno najemščino; no kijubu temu se mar gistrat malo briga za poslopje.
O naših srednjih šolali spregovorimo še, ko skonča tudi gimnazij svoje šolsko leto.
Iz obrtnih krogov v Gorici smo prejeli obširneji dopis, iz katerega povzemamo le te-ie bolj stvarne stavke:
SI. uredništvo! Z ozirom-na toliko za-trjevano neodvisnost upamo, da sprejmete v Svoj cenjeni list nekaj vrstic.
Te dni hodi  po  Gorici okoli vseh slovenskih trgovcev in obrtnikov neki znan de* lavec iz Vaše  —   .Goriške tiskarne*! in  z  zgovorno   besedo  sili   vse,   naj   dajo oglas v novi list, ki izide menda v petek v Gorici. Kdor se ni udal prvič, ga ni izpustil, marveč prišel je še drugič in tretjič.  Čudno se nam zdi, kak6 je prišel delavec iz Vaše tiskarne do takega opravila! (Nam ne! Ur.) —- V Gorici  imamo že toliko listov, vprašamo: ali bomo slovenski trgovci in obrtniki vse zalagali« z oglasi, da se ne zamerimo......
Saj nas zlasti slovenska inteligenca veliko premalo podpiral Na vse kraje ne bomo mogli dajati oglasov brez škode (— ? I Ured. —) Prosimo, da bi se to uvaževalo! Ako so naši slovenski trgovci tudi dali zdaj oglas na ope-tovano prigovarjanje, ker se zameriti ne marajo nikomur, naj se iz tega še ne sklepa, da smo Bog ve kako navdušeni za to novo reklamno sredstvo, katerega mi nismo prav nič potrebovali. Ne torej preveč reflektirati na naše žepe, raje naj nas gospodje razumniki (!!) nekoliko bolje podpirajo. (— Dostavljamo, da se gg. goriški trgovci in obrtniki nikakor ne morejo hvaliti, da veliko izdajajo za reklamo, ki je pri nas šele v povojih. Zategadel ne moremo povsem pritrditi gornjim besedam g, dopisnika. Kako vspešna je reklama, n. pr. v .Soči", je spoznal neki slovV trgovec pred par tedni, '•/odja tiskarne je sprejel oglas ital. tvrdke v ivštelju, ki se je zavezala plačati 2 gld. za vsakikrat. Že pok drugem oglasu je tvrdka naredila več kupčij edino vsled tega, ker je Jjil v .Soči" njen oglas. O tem se je prepričala neka slov. tvrdka — in vsled tega smo mi oglas ustavili in raje zgubili 20 gld. le za prvo naročilo. Oglase tujih tvrdk kolikor mogoče, odklanjamo — naši rojaki pa rnentjo, da jim reklame hi treba, oziroma da je preveč ona malenkost, katero izdajo. Uredn.)
Od kresa y zapor.. ~ Lani smo sporočili v ,Soči","kak6 so Lbčničanje zažgali na predvečer sv. Ivana po stari navadi več kresov, skakali čez nje in-govorili: o se bielkries! — To je jako vznemirilo ta-mošnje .purosangovce", — in letos je županstvo kresove prepovedalo. Ali vkljub temu so jih zažigali, občinski sluga rjih.je pa razdiral, Neki Ločničan je kres branil, beseda je dala besedo, tem so sledila dejanja — in moža so odgnali v zapor.
-    Ako je pa županstvo kot krajevna policijska oblast tako skrbna, ;da prepoveduje starodavne kresove sv. Ivana, zakaj ne obrne svojega očesa tudi na predrzne razgrajače, ki neprenehoma popevajo preč. g. dekanu po načinu .Maramea" skovano pesem-psovko?! Celd šolska mladina, popeva to pesem pred dekaniščem? Lepa je ta vzgoja v lahonski zagrizenosti!
uniipuip
UUillflM^
Občni zbor »Slovenskega AlojzJJe-viSca" bode dne 17 julija t. 1. ob 10. uri v zavodu Via Ponte Isonzo 7. s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo duhovnega pre-fekta za 1. 1898.-99. 2. poročilo blagajnika za 1. 1898-99. 3. o pripravljavnici v zavodu. 4. morebitni, predlogi. 5. volitev odbora. V Gorici, dne 4^ julija 489S*~Pojjefenih< vabil I ne bomo izdajali za takrat. Dr. J. Pavlica, * t. č. predsednik.
Prodajalnice papirja In knjig r Gorici ostanejo zaprte vsled medsebojnega" dogovora vse nedelje in praznike, počenši od 9. t. ns. do 10. sepfembja.,
Vskliena komisija za osebno doho-darino za Goriško-Grradiščansko za lansko leto je bila zaključena v torek. Dvorni svetnik vit.. Zimmermann je o tej priliki izrekel članom komisije zahvalo na požrtvovalnem in zvestem sodelovanju glede na posle komisije, na kateri način je bilo mogoče rešiti težavno nalogo, kakor je predpisana po zakonu o osebnih davkih. A. Ca-sagrande je zahvalil predsednika v imenu komisije za objektivno vodstvo razprav; izrazil je toplo priznanje komisiji za skrbno in točno pripravo predmetov, o katerih se je razpravljalo.
Podpori z;t obnemogle delavce. -~ Deželni odbor razpisuje dve denarni podpori po 10 gld. na mesec, kateri podeli iz dohodkov zaloga prevzvišenega gospoda grofa Franca Coronini-Cronberg za obnemogle delav(.-, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nadvojvodinje Ha rije Valerije.
Za podpore se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so pristojni v kateri občini poknfežene grofovine goriško-gradiške ter so postali trajno nesposobneža delo; v prvi vrsti pa se bode ozir imelo na potrebne med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike aH male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih.
ProSnje je vložiti do 15. avgusta t. 1. v pisarnici deželnega odbora in priložiti jim je;
1.  spričevalo župnijskega urada dotič-nega kraja, potrjeno a!», če treba, dopolnjeno po županstvu domovne občine, v katerem spričevalu je vestno popisati starost, stan družine, preživila prosilčeva, kako se je bavil z obrti in kakšno je njegovo nravno zadržanje.
2,  zdravniško spričelo, potrjujoče prosilčeva bolehavost ali pohabljenost, ki za-krivlja njegovo nesposobnost za delo. Ce se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl popisanec, ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi se takoj podpora. —
Zaveza županstev ajdovskega okraja. Iz Kamenj nam poročajo: Na poziv gg. županov F. Trpina in J. Pavlice so se s*ešla županstva ajdovskega okraja po svojih zastopnikih pri Rebku dne 29. junija z namenom, osnovati »Zavezo županstev ajdovskega okraja", da bi tako ložje dosegli cilj in namen pri 3Vojem poslovanju. Po dlječa3nem pretresovanju se je sklenilo: izvoliti odsek treh udov, ki imajo v najkrajšem času izgotoviti taka pravila, ki bi bila primerna; v ta odsek se je soglasno volilo g. J. Vidmarja, župana lokavškega, J. Pa v ti c o, župana rihemberškega in A. Lok a rja, župana ajdovskega. — Nameravanemu društvu se želi najboljt vspeh, da bi se krepko delovalo za gmotno in narodno blaginjo zatiranega tu bivajočega naSega naroda.
Vedno po starem. — Iz učiteljskih krogov nam pišejo: »V Ajdovščini tudi letos ne more c* kr. davkarija pravočasno izplačevati plač učiteljem. Za ljudsko šolstvo in učiteljstvo ne skrbi nihče — pač pa za nemško nacijonalne vadniške učitelje v Gorici. Tukaj je dovolj dela za deželni šol. svet in njegovega predsednika ekscelenco Goessa! Se li čudite, Če je naše učiteljstvo ogorčeno I ?
Z Tlaka je padel sprevodnik Vil. Lange v ponedeljek na progi od Zagrada dalje za kake 3 km. Spodrsnilo se mu je in revež je padel čez* železniški nasip. Ko so zapazili na vlaku, da ga ni, so brzojavili v Zagrad; Šli so ga iskat ter našli hudo pobitega. Odpeljali so ga v Trst v bolnišnico.
Naductteij g. Medvcšček, posebno dobro znan od zadnjega zbora .Sloge",je priobčil v »Narodu* poslanico, v kateri pravi, da z menoj »ni imel nikakega osebnega; spora, temveč strogo s t v a r n e g a' zaradi napadov »Soče" na pčiteljstvo sploh in posebe" na urednika »Uč. Tovariša*. — Tak6 torej: tisto neprestano zmerjanje po Likarjevem uzorcu je g. H. »stvaren spor?t." Lepa hvala za tako stvarnost! Ako je »Soča" prinesla kak članek, je bilo treba, da se je g. M. zakadil v mene ter me ozmerjal kakor paglavca na cesti? Povedal sem že, da najhuje me je obdeloval radi dopisov, katere so priobčili v »Soči" baš — učitelji. Ono udrihanje po moji osebi imenuje g. M. stvaren spor! — D.ije moram zanikati, da je »§oča" napadala učiteljstvo. Ako je padla v polemiki kaka trda beseda, ni merila nikdar na učiteljstvo, marveč vselej le na posamične učitelje, k* so uprizorili takrat ono nečedno gonjo proti slovenski oficijani politiki na Goriškem. Jaz sem čutil dolžnost, zagovarjati napadane poslance in vodir tel je. Kar sem. jaz napisal, je bilo stvarno, vsekdar z najboljšim namenom, da bi uči-teljstvu koristil:  ako  sem  cesto tudi pikro
zavrnil rovarje iz »učiteljskih krogov", se je , zgodilo s prepričanjem, da ti možje silno škodijo ugledu učiteljstva med narodom, kar ] prej ali slej mora roditi slabe posledice. Tega prepričanja sem še danes, saj je zdaj pač vsakomur jasno, da učiteljskemu imenu ni bilo mogoče bolj., škodovati nego je uprav Medvešček s svojimi dopisi in s svojim na-sfo^onTlfa' oEclleTTf zboru »S 1 o g e*. Kdor med učiteljstvom ni* še prišel do tega prepričanja, ga pomilujem. —' Zanimivo je vsekakor, kakošno plačilo sem dobil jaz za tedanje nastopanje »Soče*. Kdor ima oči — že vidi! Ako sem pa priobčil v predzadnji »Soči" -ono izjavo, sem storil to, ker sem bil pozvan od raznih strani j; meni se je zdela nepotrebna vsaka beseda, kajti kdor ima oči, se lahko prepriča sam o resnici. A toliko nesebičen nisem, da bi učiteljstvo pehal od sebe, ker v svojih podjetjih rad vidim tudi učiteljstvo v svojem krogu. To se urneje! Toda — kdor pri meni kaj kupi, dobi za denar dobro blago po jako zmerni ceni. In da skušam, prodati kolikor mogoče mnogo blaga, to se umeje, saj ima v tem oziru vsak privandran Nemec v Slovencih več sreče nego jaz, ki sem izdal v 6 letih več knjig nego vsi drugi tiskarji na Slovenskem skupaj. »Knjižnica za mladino" n. pr. je bilo podjetje, o katerem je učiteljstvo dolgo snivalo; jaz sem jo ustanovil, ceno sem udaril takč bagatelno nizko, da ni najti enake pri večjih narodih za podobna podjetja — toda gg. učitelji so me pustili na cedilu, ker so se menda bali, da bi preveč n« obogatel; še danes je okoli 900 gld. deficita I Še slabše je bilo z »Učit. koledarjem*. V taka podjetja se ne bom spuščal nikdar več, ker sem zares postal manj idealen in več — sebičen v zmislu Med-veščekovih očitanj.                             A. G.
0 »liadzorovalnik odborih" pri po-lltlšklh časopisih. — Ko sem po občnem zboru »Sloge" pojasnjeval svoje stališče v sestavkih podnaslovom ,,Soča* in »Sloga", sem nameraval govoriti tudi o takozvanih »n a d z o r o v a 1 n i h odborih" pri časopisih ; toda gradivo je bilo preveč naraslo — in opustil sem takrat taka pojasnila. — O »nadzorovalnem odboru" je namreč govoril na zboru »Sloge" g. nadnčitelj Bajt, ki je hotel sicer udariti po »Soči", ali o svojem predlogu in kako bi ga bilo mogoče izvršiti, najbrže ni imel pravega pojma. In takih ljudij je veliko, katerim takoj ugaja lak predlog, ker ne poznajo uredniških poslov. Ako bi bil pa enako govoril n. pr. predsednik »Sloge", s katerim sva velikokrat govorila tudi o tem In sva bila povsem enakih nazorov, bi imelo govorjenje vse drugačno, skrajno nemoralno tendenco.
Takozvan »nadzorovalni odbor" je v obče malo znan pojm, kajti tak odbor je naravnest nesmisel (posebno v duhu Bajto-vega predloga). Celo pri časopisih, ki so last kakih konsorcijev, se je vedno pokazala praksa, da je tak odbor le nedosegljiv ideal nepraktičnih glav.
Urejevanje in izdajanje časopisa, seveda ne šušmarskega, zahteva precej raznovrstnega znanja, skrbnosti, truda, trdnih živcev, odločne volje, po potrebi previdnosti in ob enem nevstrašenosti, hitrosti v mišljenju in odlcčevanju itd. Osebe, ki delujejo leto za letom v uredništvu, pridejo v posredno ali neposredno dotiko z najrazoovrstnejšimi osebami, spoznajo do mozga nje in odnošaje, v katerih se premičejo. Zategadel morejo uredniki najbolje presoditi, zakaj in kakd naj nekaj objavijo ali opuatd. Tudi gre v uredništvu navadno vse hitro izpod rok: stavec cesto čaka na rokopfc, ki prihaja sproti iz urednikove roke. Veliko in največkrat naj-važniše reči prihajajo par ur pred izidom lista, čestokrat le pol alt četrt ure. Vprašam: kak6 naj opravlja tu svojo »nalogo" oni nadzorovalni odbor?! Ne bom zgubljal dalje besed ; kdor še kaj dvomi, naj popraša n. pr. konsorcij »Prim. Lista", kakd mu je mogoče, takd izvrševati nalogo »nadzorovalnega odbora", kakor je menil g. Bajt in za njim morda še kdo drugi, ki v teh rečeh ni poučen.
In ako bi bilo tudi vsaj deloma mogoče, nastane vprašanje: kdo pa naj bo v takem odboru? Ali morda taki, ki sami ni.-majo o uredniških poslih dosti pojma? Ali bo urednik, ki je kaj napisal, šele njim predlagal v pregled, predno odda v tiskarno, ako bj bilo to tudi mogoče? Ali bo šele njim razlagal, zakaj je napisal to in to, pričkalse morda- s kakim članom, kateremu je kaj drugega padlo v glavo, in potem rokopise pre-narejal po njegovi volji?! Neodvisnega moža, urednika, ne dobite za tak posel!
»Nadzorovalni odbor" je torej le fantazija morda dobro mislečih duš, a v praksi je gola nesmisel ali pa: s 1 e p a r s t v o občinstva! Kdor bi hotel dati kakemu časopisu kdo ve kako veljavo z zatrjevanjem, da je uredništvo pod nadzorstvom, ta občinstvo slepari!
Ako je kako nadzorovanje mogoče, je to le v glavnih načetih, katerih naj se list drži. Ako bi prišel, denimo slučaj, „Prim. List" v roke možu, kateri bi začel •očitno liberalno" pisati ter lasati n. pr. goriški ordinarijat itd., tedaj nastopi konsorcij s svojim »veto*. Dokler pa ima urednika, kateremu zaupa in ki se drži splošnih načel, pusti ga na miru pri delu. Ako enemu ali drugemu ni bilo kaj po volji, kar je bilo že tiskano, pove uredniku svoje mnenje, ki zopet pojasni svoje nazore in vzroke, zakaj se
je to ali ono zgodilo — in moža se gotovo sporazumeta. Urednik sam je gotovo hvaležen, ako mu kdo odkritosrčno pove svoje mnenje, to je zanj dobra šola. Za take odnošaje pa je oficijalni »nadzorovalni odbor" med svobodnimi možmi najmanj primerno sredstvo; tu je treba prijateljskega občevanja in...xaz,gQ.yarjanja, katero lahko silno veliko koristi vsem članom uredništva in po njih časopisu in ž njim čltateljem.
Da sem jaz vedno teh nazorov, mi lahko spričujejo vsi veljaki v Gorici; rad sem iskal njih družbe in se ž njimi razgovarjal, iskal sveta in sem skušal izvedeti njih mnenje, kakč sodijo o tem ali onem v »Soči". Veliko mi je koristilo tako občevanje in rad sem poslušal prijazne svete, — kajti vedno sem imel v mislih piislovico: Več očij več vidi! Delovanje po tej prislovici sem hotel cel6 sistematiški organizovati, o čemur sem večkrat snival. Koncem leta 1897. sem pa povabil v Sudov hotel kakih 2C gospodov, samih odličnjakov; prišli so — in ko sem jim razložil svoje načrte, so bili jako zadovoljni. Namen moj je bil, da bi se cesto shajali, razgovarjali se o vseh možnih vprašanjih, o čem in kako naj bi se pisalo, kri-tikovalo to, kar je bilo že tiskano, vsakdo bi ¦odkrito povedal svoje mnenje, vežbale bi se morda nove pisateljske moči in razni gospodje bi pisali koristne razprave o sočasnih predmetih svoje stroke itd. itd. Toda že pri drugem večeru nas je bilo manj — in takd čedalje manj in manj, dokler ni vse zaspalo. Moja krivda ni bila.
Tak6 sem si jaz mislil ne nadzorovanje ampak prijateljsko sodelovanje vseh sposobnih m oči j. Edino v takem delu je vspeh, vse drugo govoričenje o »nadzorovanju" je le pesek v oči ali pa idealna blodnja nejasnih pojmov in smotrov, ali na kratko: utopija,
Kar se »Soče* tiče, ne deluje tu ona sama oseba, ampak več njih, ki so uredništvo in nadzorstvo ob enem. Nadzorstvo so tudi mnogi naši naročniki in prijatelji, ki nam ne prikrivajo svojega mnenja. Skušamo pač vršiti svojo dolžnost nezavisnih časnikarjev kolikor mogoče dobro in previdno, toda vsake besedice ne pokladati na preveč natančno tehtnico, kajti časnikarji nismo angeljci. Kdor pa hoče biti nepristranski sodnik, mora pritrdili, da »Soča" pogumno in dovolj previdno vrši nalogo neodvisnega narodnega glasila na Goriškem. Ako komu to ali ono ni po volji, naj nam prijateljski svetuje, za kar mu bomo le hvaležni, če tudi bi drugi vzroki odločevali, da bi mu ne mogli ustreči. Toliko, da bomo na čistem tudi na to stran.       A. Gabršček.
Radodarni doneski.
Za »ŠolsM domux                        *
Prejelo je naše upravništvo: O priliki poroke g. Alojzija Pirjevec iz Orlika z gospico Marijo Orel iz Ponikve dne 11. jun. je nabral g. Vekosl. Orel med rodoljubnimi svati gld. 1*05. — Zamorec požrl pri gosp. Janezu Semolič v Dolu št. 61. gld. 1*51. — France Jejčič, čuvaj v Kopru 40 kr. — Skupaj gld. 2-96.
Razgled po svetu.
Trgovinsko mlnistcrstvo izda v kratkem času naredbo glede na premembe volilnega reda za trgovske in obrtne zbornice. Vsled davčne reforme se mora spremeniti volilni red, ker stoji na podlagi davkov, katere plačujejo  trgovci in obrniki.
Nemška dijaška zveza t Llpskent je sklenila poslati iz Nemčije na vseučilišče v Prago kolikor mogoče veliko dijakov, da se oživi nemštvo med Čehi! Bo-li vlada dopustila, da bi prihajali v Avstrijo Nemci iz »rajna" s takim namenom?!
Bolgarska. — V Budimpešto in na Dunaj je došlo iz Bolgarske več vestij, katere trdč, da so pregnali kneza Ferdinanda s prestola. Na vprašanja, če je to res, še ni nikakih določnih izjav. Bolgari se upirajo neki pogodbi, katero je sklenila bolgarska vlada z ravnateljstvom turških železnic.
Filipine. Amerikanci nameravajo osnovati 10 polkov prostovoljcev za vojaško službo na Filipinah. Ali te treba Še le dobili, jih izuriti, in potem je še vprašanje, če bodo mogli ustrahovati deželo, ki je tako velika kakor Avstro-Ogerska.
Španska. — Na Španskem so po zadnji vojni z Amerikanci na sploh zamotane razmere privedle ljudstvo že skoro do revolucije. V raznih mestih so bili veliki nemiri in ponekod pravi boji. Ljudstvo naskokuje carinske in davčne urade, samostane, jezuvitske šole itd.; v Barceloni so bombardovali celo škofovo palačo.
Drevlns je sedaj v Rennesu na Francoskem. Dan obravnave še ni določen: naj-bržo bo dne 31. t. m. ali po 6. avgusta.
Slovani na šoli političnih znanostlj v Parizu so letos dosegli nenavaden vspeh. Izvzemši prvo nagrado v znesku 300 frankov, so vsa druga mesta dobili Slovani. Tako je drugo nagrado 200 frankov dobil Hrvat St. Radič, tretjo Poljak Kinjotski, četrto Bolgar Mihajlov, peto Hrvat Jelavič, sedmo zopet Poljak Kripski; v vrsti odličnjakov sta tudi dva Rusa.
V Belgiji* — Vsled zadnjih dogodkov
je poklicala vlada v Bruselj vojaštva, kar se
t je dalo.  Po deželi je bilo  več socijalištih
shodov, to pa so bili po večini mirni. Členi desnice v državni zbornici so sklenili,, da pntrde\ predlogu vlade, po katerem se imajo vse prejšnje in nove volilne predloge izročiti komisiji 21 členov, katere izvolijo vse stranke. Po tem potu mislijo pomiriti ljudstvo. V obče se misli, da zadnja volilna predloga je s tem pokopana ter ne pride nikdar več na dnevni red. Zahtevajo, da odstopijo tudi ministri, ki so si izmislili tisto predlogo.
V Belgiji ni mirii. Ljudski shodi se vrste drug za drugim; na istih poživljajo govorni;;5) narod, naj nadaljuje agitacijo za občo volilno pravico. Neki katoliški zavod v Bruseliu so namazali s krvjo 1
Sodi se tudi, da utegne biti vsa reč nekak borzen manever.
Mirovna konferenca t Haaga dovrši v malo dneh svoje delo. Konferenca ni prinesla tega, kar je nameraval car s svojo okrožnico, ali nekaj se je vendar doseglo. Doseglo se je, da bode iz vojne izključeno divjaško orožje, ki ne razorožuje nasprotnika, ampak ga mesari. Ideja mirovnega sodišča prodere tudi, če prav ne popolnoma, dasi se jej odločno upirati Nemčija in Turčija. Najslabše so se sponesli posli tretjega odbora, ki se je bavil z razoroženjem, Predlog, dn bi še množenje efektivnega stanja zaustavilo vsaj za dobo petih let, je bil odbit. V po-Uličnem pogledu pa konferenca ne ostane brez posledic, kajti na konferenci se je vnovič sijajno manifestovalo sporazumljenje mej Rusijo in Francijo. Resnica je, da se je ravno, zastopnik Francije najnavdušeneje 2avzemal za idejo ruskega carja. Zastopniki Rusije in Francije so nastopili povsem soglasno in igrali glavno vlogo.
Razgled po slovanskem svetu.
Pevsko druStvo »Adrija« v Barkov-Ijah priredi veliko narodno slavnogt povodom slavlja desetletnice svojega obstanka dno 9, in 10. t. m. Dne 9, bo po maši slavnostno blagoslovljene zastave, potem slavnostni sprevod v »Narodni dom*. Popoludne bo slavnostni koncert s prav bogatim vsporedom, Za njim bo ples in svobodna zabava, Vstopnino za osebo 40 nvč. k veselici, k plesu pa 50 nvč. 10. t. m. je popoludne sestanek v »Nar. domu" ter potem izlet v Miramar, Zvečer: prijateljski sestanek v veliki dvorani »N. d." s petjem in glasbo.
Novo zastavo si je omislilo društvo Že lani v jubilejnem letu; zato nosi na traku letnico 1848-1898. Na eni strani zastave sta glasbeni in spominski letnici 1889-1899. na drugi strani pa slika sv. Cecilije, zasčitnice glasbe. Pod podobo se vidi barkovljansko obrežje.
Na c. kr. državnem gimnazija t Trsta je bilo preteklo šolsko loto 142 Slovencev, 137 Nemcev in 132 Lahov, 26 Hrvatov ter nekaj drugih narodnostij. Dobra tretjina vseh učencev je Slovencev; a teh moralo je biti dosti več, kar lahko presodi vsakdo iz imenika učencev. Obilo slovenskih dijakov je bilo odličnjakov, ali bilo bi jih več, da je gimnazij ustrojen tako, kakor treba po pedagogiških načelih. Tako pa vlada nemščina povsodi in nemški profesorji po svojem vkusu postopajo s slovenskimi dijaki ! Jc-li torej čudno, da se toliko srednješolske mladine pogubi?!
Mestna hranilnica t Radovljici na
Kranjskem. V mescu juniju 1899. je 142 strank vložilo 24459 gld. 67 kr.. 120 strank vzdignilo 11534 gld. 09 kr., 33 strankam se je izplačalo posojil 16065 gld., denarni promet 86467 gld. 15 kr.
Slovenščina pri vojakih. — Pri zadnjih vajah v Mariboru je bilo kakih 500 Slovencev, peščica Nemcev in okoli 30 Italijanov. Častnik je govoril vojakom nemški in laški, slovenski pa ni črhnil niti besedice, in vendar je bilo slovenskih vojakov okoli 500! To je drastično, kako se prezira v Avstriji Slovence, menda le zato, ker so preveč udani in ker so najboljši vojaki I
Tako postopanje pač ne navdušuje, temveč ohlaja slovenska srca, zategadel — caveant consules!
Primorski Hrvatje — Italijani. — Dober poznavalec primorskih razmer piše dunajskemu listu »Suden*: Ges. namestnik grof Goess trdi, da so Hrvatje le Italijani, ki pa se kažejo Hrvate, ker kot dobri katoliki sovražijo Italijo, ki je papežu ugrabila Rim. Taka izjava visokega dostojanstvenika mora vzbujali nevoljo. Istra ni bila nikdar italijanska, ker so rimski naselniki bivali le v nekaterih mestih. Koncem šestega in začetkom sedmega veka pa so se v deželi naselili Hrvatje in so bili poleg Slovencev na severu edini stanovalci v deželi do 13. in 14. veka, izvzemši nekaj rimskih družin v mestih. , V srednjem veku so pač Benečani vsilili nekaj Italijanov ter mesta večinoma polaščili. Ob času turških bojev pa se je v deželi naselilo zopet mnogo hrvatskih družin iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Dežela pa je do no-, vejšega časa bila in veljala kot hrvatska. Se 1. 1848 so javni funkcijonarji imenovali. Hrvate prave prebivalce v deželi, a Italijane le goste. Odi. 1860pa skušajo avstrijske oblasti v šoli in uradu širiti italijanski jezik, in grof Goess sedaj že taji hrvatsko narodnost v Istri. Grof Goess veja v višjih krogih zakon* servativnega centrafiata, a je destruktivna liberalec.
FreširaoT   spomenik v Ljnbljani.
Odbor za postavljenje Preširnovega spomenika razpisuje dvoje častnih nagrad po 600 in 40O kron za najboljši načrt Preširnovemu spomenik«. O načrtih bo sodila posebna komisija, katere členi se priobčijo v časnikih da 1. dne decembra. V presojo pridejo le načrti umetnikov in arhitektov siovenske narodnosti. Stroški spomenika ne smejo presegati svote 20.000 gld.; prednost pa se bo dajala načrtom, ki ob sieer jednakovredni umetniški dispoziciji omogočijo postavljenje spomenika z manjšo svoto, vendar pa ne izpod 15.000 gld. Načrtom, ki naj se zaznamujejo s šifro, je priložiti tudi proračune stroškov; ime« projektantovo pa bodi naznanjeno v zapečatenem pismu, na čegar zavitek naj se isto tako zapiše šifra. Nate-čajni rok je določen do 20. dne decembra t. ]. in se na kasneje došle načrte ne bo oziralo. Načrta, katerima bosta prisojeni častni nagrad;, postaneta last odbora za postavljenje PreSirnovega spomenika.
Rohseidene Bastkleitfer M. 8'65
Ms 43'75 per Stoff z. korapl. Robe — Tussors und Sliantuntrs - Pongees — sowie sclnvarze, wefese und farbige llemieberff-Seiae vero 45 kr. bis H. H-65 per Mel. — in den modernslen Geweben Farben und Dessins. in Privite porto- und steuerfrel las Haas. Muslcr amgehend,                                                (3)
Seldoii^Fabrlken 6. Henneberg (k. u. k. Hofl.) Zarich.
Proda se ali odda v najem
hiša v Oseku
pri šempasu v sredini vasi. Obkoljena je z lepim vrtom ter prostornim dvoriščem. Pripravna je za vsakega rokodelca in kmeta. Za poizvedbe se je obrniti do gosp. Jožefa Kožuh v Sagradu pri g. Acquarolli.
Nova hiša na prodaj!
V Vilijitmi Miza Št. Petra, 1 uro oddaljsnl od mosta.
Poslopje je bilo zidano pred letom ter leži poleg glavne ceste, z lepimi sobami, hramom in hlevom ter krasnim vrtom, pripravno za vsakega gospoda in kmeta. V bližini hiše se prodajo tudi 4 njive z vinogradom ter majhno šumo. Ponudbe je pošiljati na naslov: Jožef A brani i č, ranjkega Jožefa (delto Kavčič) v Volejidragi p. Št. Peter.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno in hitro postrežbo.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelaem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicab utež otvoril
v Semeniški ulici štev. 8
lastno zalogo z izdelovalnico talilnic raznovrstnih sistemov in višine, v kateri izvršujem vsa naročila« ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem dela more dati slavno županstvo v ŠL Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo koles prvih anteri-kaasklh sistemov, katera so pripoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani
KAR0L KOMEL,
02—6                               v Semeniški ulici številka 8
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu   občinstvu v 64                  Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso iz  tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga iveplenk družbe sv. Cirila In
Anton Štojs,
pekovski mojster v Gorici
Gosposka ulica'Stv.. 19.
izdeluje dober in zdrav  kruli
i? navadne in fine pšenicne moke, v različnih oblikah, kakor:   hlebe, štrace, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Išče se
ucettta za m.vo&tfmto
(drogerijo). ,
j  sprejemajo v mirodiinici
Razglednice
krasilo dovršene od 20-25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerkic, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
Domača slovenska gostilna
črtati lOtUttl
v Trstu v ulici Solitario št. 12
toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okoličansko Tino. Daja se tudi vino na debelo krftmar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, krčmar.
Ponudbe v tržni ulici.
Garancij i  6  lat
M. ŠUL1GOJ,
vae&T v Kanalu-
Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffcheh in Rundschiff-chen .Afrana" s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegjjiva (1000-2000 Šivov v minuli), Siva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za Šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni.
Garancija  6  lat.
Krty   Svoji k svojim!
Priporočam veleslavnemu   občinstvu  v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,   zraven  Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani " 68—9                               Anton Pueelj.
JLnton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici štev. 4
W" v Gorici,   ^fl)
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. NaroČila se izvršuje hitro.
^arol prasal^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Zeta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
3,
priporoča prež. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno cA na perilo.               (P. cl.)
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno  - srebrno  svetinjo
Tovarna »zgrnili tslavarinih priprav «FOS. 1TCNDYS--Af
v Fragri na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinobradska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornenm prirej evanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečna obroke po volji in zmožnosti.
Navadne priprave se vedno y zalogi.
# Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno iu poSlninc prosto.                                                                 —3
Ftnvava Izvrtaj« po najnižjih cen*h.
Jurij Hose v Gorici
trgovec z manafakturnim (krojnim) blagom
v Raštelu št. 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda In kmeta. Najnovejše moderno blago In perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itef. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.
IDO 10 31 gll. ItSCtOO be vseh^stanov fn v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. - Ponudbe pod Ludwig Oster-reieher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest           10-1
Naznanila gospodom kmetovalcem!
Z ozirom na oglas v »Soči* z dne 23. junija t. 1., v katerem se opozarjajo gg. kmetovalci, da je c. kr. kmetijsko društvo v Gorici razpisalo naročbo za »tomaževo žlindro" z 16—18 odstotki fosforove kisline za gld.'3*78 100 klg., si dovoljuje
društvo za prodajo umetnih gnojil
in kemičnih izdelkov v Gorici
v ulici Gontavalle (poleg kavarne Sctnvarz), naznaniti gg. kmetovalcem in posestnikom, da si je nabavilo naravnost iz tovarne veliko partijo toniažere žlindre. 16/ie odstotki fosforove kisline, s katero bode lahko zalagalo z vsako množino od meseca julija do decembra po najnižji ceni in sicer:
za 260 gld. vagone po 100 kvintalov;
na drobno pa za 100 klg. po feld. 2*65. Zagotavlja rečeno jakost 10/i8 odstotkov fos-j forove kisline ter se podvrže tudi analisi pri c. kr. kam. pOskuševališcu v Gorici. Opozarjamo, da smo prodali po gld. 2*60 velikim posestnikom za mesec december mnogo vagonov še poprej, nego je bila razpisala kmet. družba prijave za naroČila.
povsod
pripoznano najbolje sred stvo za čiščenje zob.
1
NAZNANILO.                       *
Podpisanec uljudno priporoča slavnemu občinstvu, posebno častiti duhovščini, uradnikom, učiteljem, sploh gosposkemu, delavskemu in kmečkemu stanu, posebno pa novoporočencem
svojo bogato zalogo vsakovrstnega pohlitva,
podob na platno in šipe z različnimi okvirji, ogledala vsake velikosti  ter preproge za okna. Različne stolice iz trsja in po nemškem slogu,  posebno za jedilne sobe. > Blazine na strune in afriške trave z zimami in platnom na  izbero ter razne tape-i carije.  Sprejema naročila  raznih divanov ter naročila od priproste do  najfineje , jedilne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih  mojstrov,  posebno od odlikovane Črnigojeve delavnice v Gorici.
Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi Izven Gorice po železnici in parobrodih.
Nadejajo se obilega obiska iz mesta in dežele, belježirn z odličnim spoštovanjem
Anton Brešdak,
Gosposka ulica štev. 14- (Via Signori N.o 14.)

*+* + *** + * + ****+^
Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
Tryeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in 7denjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Ventiorelov. Mlafilnlce, mlini   za žilo, stiskalnico  (preše)   za vino  in sadja različnih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono  tlačilno moč kakor hidravlične vodovodne preše). Slamoraznica jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice, za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najbopi izvršitvi
Ig. Heller na Dunaju
II/2 Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem s8 je posebno treba varovali! - Zastopniki se iščejo.
S)SXXXXXXw3 Kava družbe sv. Cirila in Metoda t Eflffg{ffffi jfejgj^j
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati dragih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in »Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
¦V*  Dobiva se povsod!   1HM Glavna zaloga pri: Iv. Jehačinil V Ljubljani.
gfeCvEffiftg3    Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda 1    C3KEŽXjE|(ffi
Mirodi.nica (drojerija)
t Tržni ulici v poslop. okrož. sodišču
je bogato založena * Magom na\tat}se wste
ter more na drobno in debelo po skrom • nih cenah postreči kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem-in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mi-rodilniškega blaga. Posebno se priporočamo cerkvenim oblastim, županstvom, uradom, Šolskim vodstvom, društvom, javnim in piiv. zavodom, tvornicam, mojstrom, trgovcem, živinozdravnikom, pirotehnikom itd. Priporočamo zlasti barve suhe in oljnate, aniline in lesna barvila za obleko, bronze; po-kosti (lake). suSilo, kit, kiej, votlič, razne krede, fini cement portlandski, čopiče, Sčeti, ote-rače za noge, šablone, zamaSke, gobe, milo; sveče, vžigalice, petrolej; najfineje »žveplo in bakreni vilrijol; cevi in druge reči, iz kavSuka (galoSe);' razne soli, zdravilna zelišča, mineralne vode; cedike (gume), cerkveno kadilo in kot primeso dišeči sloraks; razna čistila, gladila in mazila; prepasi za kilo, obveze in drugo kirurgično opravo, pogačo za f-ae: toaletno milo in drugo lepodišeče blago (parfumorije); potrebščine' za fotografijo itd.