PROLETAREC
ŠTEV,—VOL. 718.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 16. junija (June 16th), 1921.
LETO—VOL. XVI.
Upravništvo (Office) 3689 WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Z AMERIŠKEGA INDUSTRIALNEGA BOJIŠČA.
Zedinjene države so danes kapitalistično ena najbolj razvitih dežel. To se pravi, kapitalizem je tu razvit kot nikjer drugje in kapitalisti so tu razredno zavedni kot v nobeni drugi deželi. Ameriški kapitalizem je danes naj mogočnejša trdnjava reakcije in iz Amerike prihaja vzpodbujanje za boj kapitalistom tistih dežel, kjer proletarijat ugrožava obstoj današnje družbe. Vsa ameriška industrija je takorekoč eno telo, ena industrija izpopolnjuje drugo. Koncentrirana je, vlada se jo z ene točke, iz finančnega New Yorka.
Ogromna je moč ameriškega kapitalizma, močne;jša, ikalkor je moč vlade katerekoli dežele. Vsa notranja in zunanja politika gre v soglasju z željami nevidne vlade finančne Amerike. Ima razvito časopisje, s katerim se ne more meriti 'časopisje nobene dnige dežele. Najsposobnejši talenti so v službi kapitalizma. In organizem ameriškega kapitalizma se še vedno izpopolnjuje.
Ameriški privatni interesi so vzeli v zakup "patriotizem." Odeli so se v zastavo te republike in se pn»glasili za stoprocentne patriotične borce za ohra-ii ji nje oibstoječiih institucij. V ta namen so ustanovili številne organizacije, ki jih financirajo, dokler služijo njihovemu namenu, oziroma, dokler so jim potrebne. Imajo organizacije, katerih zadača je nastopati nasilno proti elementom, ki delujejo "proti obstoječim institucijam." Imajo organizacije, ki delujejo "legalno" za ohranitev ameriških u-stanov in tradicij. Vse, kar vrše, pa ima prozoren namen: uničiti vsako gibanje med delavstvom, ki količkaj ugroža privatne interese. .
Ameriški kapitalizem se je med vojno pojačal ■kakor še nikdar poprej. Nagrabil si je bogastva o kakršnih nismo bili vajeni slišati pred vojno. Toda pri tem se je pripravljal na ofenzivo proti organiziranemu delavstvu, kadar bodo prilike ugodne za take ofenzive. Delavstvu so dopovedovali v svoji jem časopisju, da se plaič ne bo nikoli več znižalo. Brezposelnosti, kakršne smo poznali pred vojno, se več ne povrnejo. Ker večina delavstva uživa svojo "duševno hrano" le iz kapitalističnega časopisja, jr.;se je v resnici tudi udala topi brezbrižnosti in se ni niti najmanj brigala, da bi se zavarovala pred kapitalističnimi napadi. To velja seveda za tisti del a-meriškega delavstva, ki je za socialistično gibanje indiferenten in se včasih" k večjemu pobriga za delovanje v svojih unijah. Tako delavstvo je na žalost v Zedinjeni hdržavah še v večini.
Prišla je brezposelnost, zniževanje plač in pa neizprosen boj proti unijam. Ampak preje so privatni interesi sistematično potisnili vise radikalno gibanje k steni. Progoni in nasilja so bili na dnevnem redu proti delavstvu, organiziranemu v vrstah "Industrialnih delavcev sveta," v socialistični stranki in v komunističnih skupinah. Pri tem delu so jim direktno ali indirektno pomagali tudi vodilni elementi v reakcionarnih ameriških strokovnih unijah. Radikale! so obratno vršili boj proti reakcio-narjem v unijah in tako se je organizirano gibanje ameriškega delavstva vsestranskp oslabilo.
Vse stavke v zadnjih par letih so bile izgubljene, in če so uspele, so bili uspehi neznatni, nevredni žrtev, ki jih je doprineslo delavstvo v svojih borbah. To je zato, ker ameriško delavstvo dovoli svojim sovražnikom, da mu diktirajo taktiko in mu izbirajo bojišča. Ameriko delavstvo je vedno v obrambnem boju. Kapitalizem vodi ofenzivo.
Sistematičen boj za odprto delavnico, kakor ga je povzel ameriški kapitalizem sedaj, datira v industrials boje v Seattlu v poletju leta 1919. Od takrat so se vršile (številne konference industrialnih magnatov, ki so izpopolnjevali načrte za ta boj. Propaganda s tiskano in ustmeno besedo se je razvila do popolnosti.
Boj se torej vrši za "odprto-delavnieo," kar pomeni, da hočejo imeti delodajalci pravico nameščati v svojih obratih kogar hočejo, neoziraje, ali je prizadeti član. unije ali ne. "Odprta delavnica je ameriška institucija in sloni na načelih ameriške svobode, medtem, ko je unijska ali zaprta delavnica diktatorstvo in tiranstvo, ker jasno določa, kdo sme in kdo ne sme delati v unijskih obratih." To so argumenti visokoplačanih besednikov ameriškega kapitalizma. Kar v resnici hočejo, je zaprta delavnica, zaprta za člane unij. Tisoče in tisoče delavcev se iz ameriških industrijalnih obratov vsako leto oidpušča samo zato, ker so aktivni v radikalnem delavskem gibanju. To se prakticira najbolj v "odprtih delavnicah," ki pa seveda niso odprte za tiste delavce, ki znajo misliti s svojimi možgani.
Kdo nosi odgovornost za šibkost organiziranega delavstva v teh bojih ? Mnogi trdijo, da pade krivda na radikalne elemente, ker so s svojo radikalno taktiko porušili slogo v unijah (katere nikdar bilo ni) in s tem oslabili moč organizacije. Drugi, ki pa niso sami radikalci, dolže Gompersa in njegove pristaše, ker so s svojo taktiko povzročili, da je ameriško delavstvo ostalo daleč zadej za razvo-
jem; kajti med tem, ko se je kapitalizem razvijal in koncentriral, se je ameriško delavstvo, organizirano v Ameriški delavski federaciji, držalo starih potov in stare taiktike. Dokler so bila podjetja še razdražena, je bil boj ene strokovne unije v enem podjetju lahko uspešnejši; danes je to drugače. Največji greh ameriškega strokovnega lunionizma, v kolikor se tiče štrajkov, je v tem, da v enem in istem podjetju ali obratu ena stroka delavcev stavka, medtem ko draga dela. En tak slučaj je sedaj v Chicagu v pekovskem obratu: peki so na stavki, vozniki, ki razvažajo kruh, pa Idelajo naprej. In oboji so v uniji, peki imajo svojo in prevozniki svojo. Kompanije so najele skebe, unijski prevozniki pa raizvažajo kruh, ki ga pečejo skebi. Tako pomaga ena unija zlomiti stavko drage unije in to se v ameriškem unijskeip gibanju vedno ponavlja.
Ali so neznatni uspehi dolgoletnih bojev nekaterih ameriških unij vredni žrtev, ki so jih morale dati v svojih bojih za izboljšanje delovnega stanja in življenskih razmer? In ali ne bi bili uspehi lahko mnogokrat večji, če bi se vodil boj za delavske interese tako kot bi se moral vršiti?
Vse nazadnjaške unije stoje še vedno na stališču nepriznavanja razrednega boja. Še vedno verujejo, da moreta živeti v slogi med seboj podjetnik in delavec. Edihi cilj jim je povišavanje plače in skrajšanje delavnika ter malenkostne socialne reforme. V svoje vrste ne dopuščajo nikakršne socialistične propagande in v tem ozira so take unije dobre zaveznice kapitalistov, četudi nezavedno.
Gompers in vsa linijska reakcionarna gospoda bi se lahko mnogo naulčila od unije Ikrojačev (Amalgamated Clothing Workers of America). Njo so vzeli kapitalisti za prvo tarčo, toda si niso izbrali pravo. Delavstvo te unije je razredno zavedno in veruje v razredni boj. Končni cilj ji je več kakor pa oovišanje plače za kakih 25c na uro. Za izobrazbo svojega članstva stori več kot katerakoli draga unija njene velikosti; v vseh bojih zavednega delavstva nudi ona vsestransko pomoč. Za zadnjo stavko delavstva v jeklarski industriji je prispevala $100,000, torej več, kot pa najsibo (katera druga unija. In organizacija Amalgamated Clothing Workers ni včlanjena v A. F. of L. Od leta 1915 je dosegla že velikanske uspehe in mnogo prispevala v korist resničnega delavskega gibanja v tej deželi. Nasprotnike pa ni imela samo med kapitalisti, ampak tudi med vodilnimi krogi A. P. of L., ki so ji o.b raznih priložnostih metali polena pod noge.
Tudi A. F. of L. ima nekatere zahteve, ki se lahko smatrajo za napredne. Semintje se na kaki njeni konvenciji govori celo o socializaciji. Vse pa je le pena in pesek v Oči, kajti ljudje, ki jo kontrolirajo, ravno tako sovražijo socializem ,kakor kapitalisti.
Sramota za ameriško delavstvo v A. F, of L. je, da še vodno dopušča svojim najvišjim uradnikom moledovati za "koncesije" na konvencijah kapitalističnih strank. Ne samo to, ampak pomagajo od svoje strani na svoj način potlačevati vsako gibanje med tistim delom delavstva, ki je spoznalo blaz-
nost taktike, ki jo igra eksekutiva Ameriške de- ' lavske federacije in njeni privrženci.
Na dragem mestu v tej izdaji je priobčen članek, ki ga nam je poslal Ben Goggin, dolgoletni organizator unije rudarjev po zapadu. Uredništvo se ^ člankarjem v mnogih ozirih ne strinja, najmanj pa še odobrava apele na kapitaliste, da naj se "poboljšajo ter postanejo dobri ljudje," če nočejo,, da se tudi v Ameriki ponovi ruski slučaj. Če je v delavskem gibanju kaj neplodno, tedaj je prav gotovo neplodno vsako apeliranje na kapitaliste, naj se poboljšajo. Mnogi kapitalisti so kot individuji zelo dobri ljudje. Celo dobrodelnost podpirajo in ustanavljajo različne fonde, ki imajo na en ali drug način služiti človeštvu. Ampak delavstvo nima opraviti z individualnimi kapitalisti kot takimir-ampak s kapitalizmom kot razredom. In v tem je greh nazadnjaškega ameriškega unionizma, ker ne pozna gospodarskega ustroja, ker se ni nikdar posvetil študiranju ekonomskega razvoja. Mesto, da hi imeli tu jako armado zavednega delavstva, ki bi vedela kaj hoče in ki bi znala voditi svoj boj, ki bi poznala svoje cilje, imamo tu jokave apele in grož- < nje malenkostnih unijskih vokliteljev, ki so glasni le tedaj, kadar je treba obsojati Rusijo ali pa celo amsterdamsko internacionalo strokovnih unij. To- -i rej celo v Amsterdamu so jim preveč radikalni!
Kako bo izšlo ameriško delavstvo iz sedanjega boja?
Vse, kar je zdravega, bo ostalo. Unionizem bo dobil udarec, kajti boj ni niti od daleč končan, to je, kapitalistična ofenziva bo trajala še precej i"asa. Sedanji čas je kakor nalašč za njihovo ofenzivo in tisti, ki se tolažijo, da bodo v kratkem zopet boljši časi, so obsojeni na nova razočaranja. Ameriško delavstvo je hotelo v Washingtonu republikansko administracijo, da bo dala ideželi "zopet dobre čase." i Mesto dobrih časev pa mu je dala vse kaj drugega.
Dokler se ameriške strokovne unije ne postavijo na stališ/če razrednega boja, dokler ne bodo pod-vzele akcije za izobraževanje svojega članstva na razredno zavedni podlagi, dokler mu bodo utepale mržnjo proti socializmu, toliko časa se kapitalizmu ni bati ničesar, paič pa se je bati za unije, da se zrušijo v razvaline. Nekaj jih že gre rakovo pot, ene so že popolnoma oslabele, mnogo pa jih je v sedanjih bojih čisto nezmožnih, da bi se postavile uspešno v bran.
Morda bo ta kriza prinesla rekonstrukcijo tudi v gibanje ameriškega strokovno organiziranega delavstva. Morda bo delavstvo v teh zaostalih unijah spoznalo, da se ne izplača trošiti energije v bojih za sama povišavanja plač, ki se jih v največ slučajih ne doseže, v bojih pa se potrošijo stotisoči, ne da bi prinesli kake rezultate, ki bi se jih lahko smatralo \ za uspeh. Delavstvo mora pričeti misliti tudi na kaj drugega kot na večno štrajkanje.
Niso vse ameriške unije, pridružene k A. F. of L., reakcionarne. Ene so napredne, če že ne rečemo socialistične. Dobe pa se posamezne podružnice, katerih članstvo je razredno zavedno in delujejo, da pridobe tudi druge v svoj tabor. V tem oziru pred-

njačj delavstvq po zapaidu, posebno v Seattlu in nekaterih drugih mestih. Ti so jedro prerojenja ameriškega strokovnega delavstva, ki mora prej ali slej preiti iz starokopitnega cehovstva v industrial-ni unionizem.
Pohlep plutokratov po premoči in bogastvih, ki jih ne rabijo.
Ben Goggin.
Z vidnimi instinkti divjaštva nastopajo pluto-kratični delodajalci te dežele v svojem desperatnem boju proti organiziranemu delavstvu. Vse organizirane sile reakcije in pohlepnosti so se združile, da zadajo smrten udarec vsemu, kar je doseglo delavstvo v mnogih težko dobljenih industrialnih bitkah. Nič prizanašanja ne poznajo; nič manj kot popolna kapitulacija in peonaža delavstva bo šele zadovoljila te bestialne pijavke. Komercialni klubi, trgov-, ske zbornice, industrialne zveze in številne druge organizacije, ki imajo edini namen služiti privatnim interesom, četudi se odevajo s krinko stopro-centnega patriotizma, trošijo vse svoje energije v boju za uničenje delavskih unij. Za ta cilj se poslužujejo vseh sredstev in potov, najsibodo legalna ali nelegalna. Prodane marionete se v tem boju gibajo s prožnostjo, ki jim je lastna, kadarkoli potegnejo za nit njihovi gospodarji.
Pod krinko "amerikanizma" in "patriotizma" to zadnje zatočišče pijavk — in z izgovori, da delujejo za svobodo delavskega ljudstva proti arogantni in despotični nadvladi organiziranega delavstva in proti neameriški "zaprti delavnici", so se zakleli, da izbrišejo s pozorišča vsako formo delavskih unij. Radikalna ali konservativna unija, njim je to vseeno, vse se mora uničiti; ti veliki patriot je (?) so pokazali, da so leta čakali na ugodno priliko.
Če bi delavstvo stalo na enakem stališču in izkoristilo enako priložnost 1. 1917, če se ne bi hotelo boriti, razun pod pogojem, da se pristane v gotove njihove zahteve in pogoje, kaj bi rekli gospodje v zakonodajnih telesih in administrativna eksekutiva v Washingtonu miljonom velikega ameriškega ljudstva in narodom ostalega sveta ?
Delavstvo je bilo potom dobro premišljenih načrtov, ki so jih skovali gospodarji, to je delodajalci, zavedeno v času, ki bi ga moralo izrabiti delavstvo za svoje organiziranje v vseh industrijah, ravno tako, kakor izrabljajo denarni kralji sedanje razmere in so izrabljali vsako priložnost, ki se jim je nudila, da so utrjevali svojo moč, brez obzira na pomanjkanje, trplenje in druge neprilike med delavstvom. Če bi delavstvo izrabljalo priložnosti kakor jih ne, ter se organiziralo stoprocentno v vseh industrijah, bi sedaj ne imeli zniževanje plač in kampanje za "odprto delavnico". Ali vidite sedaj vaše napake? (Ali vas nismo nepretrgoma svarili?
Skozi vrsto let so delodajalci pripravljali svoje
sile z največjo popolnostjo. Konsolidirali so svoje moči, pripravili ogromno blagajno, vse je bilo v redu in končno, izdan je bil klic pod orožje, čist in gla-san. Skozi leta, ko so se pripravljali na ta boj, so besedičili o takozvanih radikalcih in radikalnih unijah, da bi na ta način obdržali ljubo javnost v temi, da ne bi videla, kaj so njihovi glavni cilji. Oni so realizirali, da so konstruktivni radikalci misleci in da ustvarajajo; z njimi v delavskem gibanju imajo računati z nasprotnikom, ki se ga mora vpoštevati; ker znajo misliti, tudi poznajo cilje in načrte gospodarjev; treba jih je torej iztrebiti iz delavskega gibanja in ob enem pomesti tudi s takozvanimi "radikalnimi unijami", potem se bodo počutili varne in bodo lahko pričeli z ofenzivnim bojem proti vsemu organiziranemu delavstvu. Ampak iztrebit; "radi-kalce" iz unij ali zrušiti delavske organizacije je mnogo težja stvar kakor pa mislijo dividendni pa-triotični izkoriščevalci.
Recimo, da bi oni uspeli v svojih prizadevanjih — kaj potem? Ne pozabite na zgodovino, ki uči, da je povsod, kjer je vladala velika opresija, izbruhnila ob času tudi revolucija; in postopanje denarnih grabežev, ki hočejo v svojem blaznem pohlepu iztrgati srca ljudstvu, ustvarja na tisoče "rdečih" boljševikov, dasiravno tega ne realizirajo. Zgodovina Zedinjenih držav nam pove, da je vsled opre-sije izgubila Anglija eno najboljših kolonij; Irska je danes v vrtincu civilne vojne vsled opresije od strani Anglije, ravno tako Indija s svojimi številnimi miljoni. Drug jasen vzgled je Rusija, kjer je bilo ljudstvo zatirano in preganjano skozi stoletja od carja in vladajočega razreda. Plemstvo je živelo v veri, da bo v stanu za vedno tiščati k tlom svoje podanike, da se bo s terorizmom preprečilo evolucijo, in zato so pošiljali tiste, ki se niso podali, v ledene pokrajine na severu cesarstva v pregnanstvo. Ampak ko je vladajoča gospoda jedla in pila ter se veselila, se je med ljudstvom polagoma budil duh' maščevanja in končno je bruhnil z vso silo na dan in pomel z vsem vladajočim razredom; in tako se jih mnogo, ki so preje zatirali, potepa po svetu in iščejo, kje bi dobili jesti in prostor, kje bi spali. Bodite pazni, gospodje, da ne izgubite tla pod nogami. Če ne želite Trockija in Lenina, se ravnajte po Gom-persovih nasvetih. Se ne brigate? "Božji mlini meljejo počasi pa sigurno". Da, bitka je v teku, ampak ali ste že mislili, da morda pomeni vaš Waterloo? Vaše akcije so bile in so brezdvomno tudi sedaj povzročiteljice velikega trpljenja med delavskimi množicami. In če se pomisli na pomakanje, ki ga povzročate; da ste odgovorni za tisoče ostarelih očetov in ljubljenih mater ter njihove otroke; ta mladina, nedolžna kakor je, nepoznajoča nadloge sveta, plaka in prosi kruha; mnogo otročičev plaka na prsih mater in hoče mleka; skrbipolne matere pa nimajo sredstev, da bi ga oskrbele; te in tisoče drugih krivičnosti, ki jih trpe matere in mladina, bodo zapisane v srcih in v dušah delavske mase. Morda boste dosegli začasno zmago, ampak vsejali boste seme sovraštva in maščevanja, vsled vaše neumnosti
in stupidnosti, vsled vašega pohlep^ po zlatu in moči in bogastvu, kar vas je upijanilo; in ne pozabite: "Karkoli sejete, to boste tudi želi".
Vi, gospodje posestniki železolivaren, vi lahko odklonite prodajati stavbinsko železnino podjetnikom, ki vposlujejo unijsko delavstvo; vi lahko; uničite podjetnike, ki nočejo izvrševati vaših povelj, ampak zapomnite si, da pride tudi za vas dan obračuna, ko boste morali plačati polno ceno za vaše čine. Vaše sedanje akcije bodo v pripomoč ojača-nju delavskih vrst in mu pomagala do večje aktivnosti in solidarnosti. Uničite sedanje delavsko gibanje in iz razvalin se bo porodilo novo, močnejše in bojevitejše delavsko gibanje; ali to, ali pa kakoi-mi je rekel pred kratkim neki sodnik: "Uničite unije, pa bomo dobili individualne akcije'". Individualne akcije pomenijo akcijo drhali in drhal je slaba stvar za pijavke kot ste vi. Kakor veste, da se je med vojno napravili izrek, da mora vsakdo, ki je fizično sposoben, "v vojno ali pa delati" in da je ta ukaz podpirala vlada. S tistimi delavci, ki se niso takoj pokorili temu ukazu, se je takoj postopalo po izdanih naredbah. Kaj pa današnja situacija? Miljone jih je, ki bi radi delali, pa jim je odrečeno od tistih, ki lastujejo delovna sredstva. Ali je vlada stopila vmes in zagrozila delodajalskim interesom z denarnimi kaznimi ali z zapori, če ne bodo imeli svojih tovaren in drugih podjetij odprtih obratu? In nadalje, imamo postave, ki določajo, da se ne sme zapostavljati linijskih delavcev. Ali bodo gospodje, ki odslavljajo unijske delavce in ki nočejo prodajati produktov iz svojih tovaren tistim podjetnikom, ki vposljujejo unijske delavce, kaznovani? Da počenjajo take stvari so sami priznali na preiskavi, ki se je vršila pred nedavnim v New Yorku. In kaj mislite napraviti vi? Ljudstvo trpi na pomankanju gmotnih sredstev za nakup živil, primanjkuje mu stanovanj, kurjave in drugih potrebščin, vlada pa se ne zgane. O da — vlada preiskuje? Kadar je preiskava v teku, se sempatja iznajde, da so visoki gospodje prizadeti in tedaj se s preiskavo preneha, o nji pa se nič več ne omeni niti besede. Če pa se more kaj najti na delavcih, tedaj se jim pritiskajo vsakojaki pečati in stvar se razglaša po vseh kotih dežele, kazen pa se določa po najvišji meri, ki jo dopušča postava. Kdo so diktatorji tega velikega ljudstva? (Ali niso gospodje z newyorškega Wall streeta? Da se prepričate, vprašajte g. Rockefellerja — on vam bo povedal. Miljoni lahko trpe, ampak v velike interese se ne sme umešavati: dopuščeno mora biti, da se maščevalno nastopa proti vsem, ki se ne strinjajo s taktiko privatnih interesov. Če bi bil naš dobri stari prijatelj Nikolaj (?) še živ, ali ne bi zardel sramu vsled naše demokracije?
Kadar zvezina vlada dovoli premogovniškim kraljem ukrasti ljudstvu v enem letu petnajst sto miljonov dolarjev, in zakonodajei v Washingtonu odklonijo sprejeti zakon, ki bi določil $3,000,000 v pomoč bednim materam, da bi obvarovale 300,000 nedolžnih otročičev, kolikor jih umrje vsako leto
pred enim letom starosti vsled pomanjkanje prave hrane, potem taka vlada ni vlada — kakor jo imel v mislih naš nepozabni Lincoln — "od ljudstva za ljudstvo", ampak od roparjev za roparje.
Bog blagoslovi plutokrate, ki imajo vsega dovolj, in k vragu z delavci, ki producirajo vse in nimajo nič.
V tem članku sem rabil par ostrih desed, toda ne morem pisati drugače, ker razumem, koliko krivice, koliko mizerije, trplenja in agonije povzroča miljonom in miljonom ljudi tolpa banditov z Wall streeta. In zato pišem tako, kakor mi veleva razum in srce.
Potek dogodkov v Rusiji.
Kljub bojem, ki jih je započel ataman Sefnenov v Sibiriji, je vsaj evropska Rusija sedaj rešena vpadov zunanjih sil, za kako dolgo, se seveda ne more prerokovati. Vsled te nove situacije se je v Moskvi pričelo resnejše misliti na gospodarsko obnovo. Do-sedaj so morali vladni organi trošiti skoro vse energije za obrambo proti zunanjim vpadalcem in kon-trarevolucijonarjem.
V	zadnji izdaji smo priobčili Leninov govor, v katerem zagovarja novo smer v pogledu ekonomske politike napram kmetom. Mnogi so zakričali, da se je Rusija s sprejemom novega ekonomskega programa povrnila v kapitalizem. Mnogi idealisti (ali kakor jih imenuje Lenin, sanjači), so razočarani, ker stvari ne gredo tako gladko kakor so pričakovali. Lenin ni nikdar mislil, da nastane v Rusiji popolen socialistični družabni red že v treh letih, kajti "ljudi se ne more izpremeniti v treh letih, ampak šele v teku generacij". I^enin je sicer dejal, da bi bilo prehajanje v socializem mnogo hitrejše tudi v Rusiji, če bi se izvršila socialna revolucija še v drugih, visoko razvitih kapitali$tičnih deželah. Ker se to še ni zgodilo, mora tudi gospodarska politika sovjetske Rusije računati s tem dejstvom.
V	začetku junija so se v Moskvi vršile številne konference, kot četrti vseruski kongres strokovnih delavskih unij, katerega se je udeležilo 3000 delegatov, vseruski kongres delavstva kovinske industrije ter izredna konferenca komunistične stranke.
Kongres komunistične stranke se je vršil v marcu, na katerem je Lenin predložil svojo propozicijo glede stališča z ozirom na ekonomsko politiko napram kmetom. Na tej izredni konferenci pa se je razpravljalo o podrobnem načrtu glede obdavčenja kmetov, kooperativ, zunanje trgovine in svobodnega izmenjavanja v Rusiji sami ter podpiranja privatne iniciative v malih obratih.
Lenin je na tej konferenci zanikal, da pomeni nova ekonomska politika fundamentalni prelom načel komunistične stranke. Nova ekonomska politika je potrebna vsled posebnih razmer, ki vladajo v Rusiji. čist komunizem bi se dalo uvesti le v deželi i visoko razvito, centralizirano industrijo in z velikim, dobro discipliniranim proletarijatom. Lenin je izvajal, da Rusija sedaj še nima teh potrebnih ele-
mentov in če hoče obvarovati revolucijo, mora uravnati svojo ekonomsko politiko po razmerah kakršne so in paziti, da pri tem ne postavi v nevarnost obstoj novega režima, oziroma vlade delavstva in kontrolo delavstva nad industrijo.
Rusija je desorganizirana vsled vojne, notranjih revolucij, pomanjkanja živil, blokade, pomanjkanja sirovin in sploh vsled tega, ker je bilo rusko ekonomsko življenje še za časa carizma strašno zanemarjeno.
Rusija potrebuje sedaj stroje vseh vrst, sirovi-ne, razne druge potrebščine in pa medsebojno kooperacijo za svojo rekonstrukcijo. Komunistična stranka, ki je na krmilu, mora v prvi vrsti skrbeti, da utrdi vso glavno nacionalno industrijo in potem se ni bati, da bi bil režim delavstva v nevarnosti. ,
Nadalje je argumentiral Lenin, da odvisi uspeh j, nove ekonomske politike od dveh pogojev: kmete se mora pridobiti, da bodo povečali pridelek živil in inozemski kapital se mora pridobiti za investicije v rnsko industrijo.
Lenin je povdarjal, da bodo kmetje povečali produkcijo živil le, če bodo zagotovljeni, da bodo z njimi razpolagali po svoji volji, to je, da jih bodo lahko poljubno prodajali. Raditega je potrebno, da se preneha s prejšnjo politiko konfisciranja, ki je privedla kmete, da so skrivali svoje pridelke in zmanjšali produkcijo. Lenin je priznal, da je bila re-kvizicija pridelkov potreba časa, kajti druge poti ni bilo v prvi periodi revolucije.
Gotovo je, da se bo z novo ekonomsko politiko obnovil močan razred privatnih posestnikov in malih kapitalistov, ki bodo vsi delali za profit. -Saj trgovina niti dosedaj ni bila odpravljena, četudi je bila prepovedana. Nemogoče je, da se kapitalistične . institucije, ali kramarska trgovina, ki je stara toliko časa kakor človeštvo samo, če se odšteje doba popolnega divjaštva, odpravijo čez noč. Lenin pravi, da se ni delavstvu ničesar bati od tega kapitalizma, dokler bo imelo v posesti železnice, vse glavne industrije in naravna bogastva ter politično moč za kontroliranje ekonomske aktivnosti. V teku razvoja bo socializirana industrija presegla popolnoma privatna podjetja in Rusija bo v stanu napraviti nadaljne korake v izpopolnjevanju socialističnega reda.
Zelo težko je danes natančno predvideti, koliko bo morala sovjetska Rusija še popuščati v korist kapitalizmu. Če pridobi tuje kapitaliste, da bodo izkoriščali njena naravna bogastva in gradili industrijo, se bodo morale koncesije v gotovih ozirih večati za-eno z razvojem domačega in tujega kapitalizma v Rusiji. Obenem po se bo seveda razvijala tudi nacionalizirana industrija, ki bo odvagala naraščajoče vplive privatne industrije.
Med kmeti se bo pospeševala zadružna aktivnost, ki je v sedanjih razmerah edina pot, da se med njimi ustvari razumevanje dela skupnosti za skupnost.
V mnogih ruskih krajih vlada še vedno pomanjkanje živil. Dežela je ogromna in transportacijski sistem je slab. Vzelo bo več let, predno bo vsaj za
silo zadosten. Sploh se ga je v zadnjih mesecih precej izboljšalo, toda ker še nikdar ni odgovarjal potrebam Rusije, se ga ni moglo napraviti boljšega v času, ko so se vršili boji na vseh mejah Rusije.
Marsikd6 se je zaničljivo smejal tistim, ki so že od vsega začetka trdili, da bo Rusija morala priti na to pot, ker jo bodo v to prisilile razmere. Dežela ne more postati socialistična, tudi če jo vladajo socialisti, ako je še ves ostali svet kapitalističen. Pač pa lahko stopnjevaje približuje svoj ekonomski sistem socializmu. Rusija ne more sama ustvariti v sedanjih razmerah industrije, ki jo rabi za svoje potrebe, zato skuša dobiti v deželo inozemski kapitalizem, da ji jo pomaga graditi. Zakonov ekonomskega razvoja se ne more izpreminjati z navdušenimi govo-rancami. Po enem gotovem merilu gre ekonomski razvoj naprej od koraka do koraka, ki je do gotove meje enak v vseh deželah.
Na krmilu sovjetske Rusije so danes najsposobnejše moči, strokovnjaki vseh vrst, in ti so garancija Rusiji, da se bo razvijala in napredovala. Nobene bojazni ni več, da bi padla revolucionarna Rusija nazaj v reakcijo carizma. Premembe pa bodo še velike. Vzdržala se je z napori, ki jih občuduje ves svet, do danes in se bo vzdržala naprej. In tudi sanjači, utopisti in idealisti so ji bili potrebni, kajti v časih najhujše krize in največjih nevarnosti imajo pravi pogum le tisti, ki se zavedajo, da se bore za ideale. Kadar pridejo razmere v normalnejši štadij, pa je čas, da imajo prvo besedo praktični ljudje. In ti so danes dinamo nove Rusije.
Umazan konkurenčni boj.
V Chicagu obstoje izmed številnih dve velike družbe za prevažanje ljudi v taksijih, hamreč Yellow Cab Company in Checker Taxicalb Company, med katerima divja že dalj časa konkurenčen boj posebne vrste.
Yellow CaJb Co. je ljubljenka privatnih interesov, ker v časih štrajkov prevaža skebe v in iz delavnic, da se jih na ta način varuje pred napadi štraj-karjev. Checker TaxicaJb Co. je bila organizirana na zadružni podlag,i to je, vsak šofer je založil tolikšno svoto v podjetje, kolikor stane en taksi. Podjetje je uspevalo bolj in bolj in je postajalo nevarno Yellow Co. Toda gospodje, ki so v vodstvu zadnje imenovane družbe, so si znali pridobiti koncesije od čikaških hotelov, od mestnih uradnikov, naklonjenost policije, drugih javnih funkcionarjev itd. Na ta način so hoteli popolnoma izključiti iz prometa taksije, ki jih lastuje Checker Co., in jo na ta način potisniti iz prometa ,oziroma v bankrot. Yellow Co. je izdala velike svote za oglašanje v velikih čikaških dnevnikih, da se jih na ta način "pridobi" za zagovarjanje načinov njenega konkurenčnega boja proti Checker Co. Stvar pa ni šla prav gladko; pričel se je boj med šoferji obeh kompanij in listi so vsaki dan poročali o streljanju med njimi. Pred hotele v glavnem delu mesta so pričeli prihajati tudi taksiji Checker Co., in to je še bolj pod-
ž salo uradnike in šoferje Yellow Co., ki se morajo ravnati po ukazih gospodarjev, da so se (zaletavali v taksije Checker Co.
Pred par dnevi je bil eden šoferjev od Yellow Co. v teh h o j ili ubit in ta dogodek je« služil ljudem okoli Yellow Co., da so se z vso silo vrgli na svojo konkurentinjo Checker Co. Policija, ki je strani Yellow Co., je aretirala mnogo šoferjev od Checker Co., med njimi tudi Bhillipa Foxa, katerega so obdolžili umora šoferja Yellow Co. Obdolženca so v uradu državnega pravdni k a mučili na vse načine, da so iz njega izsilili priznanje umora. Prodano časopisje je potem z debelimi naslovi prineslo to vest, da očrni Checker Co. Ko pa je Fox prišel pred sodnika, se je zgrudil in z jokajočim glasom pripovedoval, kako so ga detektivi državnega pravdnika in policaji pretepali, suvali in mučili, da so izsilili od njega priznanje umora. Pred sodnikom je zanikal resničnost priznanja, ki ga je storil vsled mučenja, katerega ni mogel več prenašati. Na obrazu Foxa se je poiznalo, da so po njem padali udarci pesti. Sodnik Wilson je obdolženega šoferja vzel iz področja državnega pravdnika in ga izročil šerifu.
Grossman, pravdnik Checker Co., je podal daljšo izjavo, v kateri pojasnjuje, kako je Yellow Co. najemala notorične pretepače, da ibi dobili delo pri njegovi druižfbi in bi z napadi na Šoferje konkurenčne družbe škodovali ugledu Checker Co. Nekaterim takim pretepačem se je posrečilo dohiti delo in ti so izvajali nasilja proti ljudem iste kompanije, ki jih je najela, da skušajo dobiti delo pri Checker Co. Obdolžil je mestno upravo, da je korumpirana od Yellow Co., bodisi, da so njeni uradniki direktno podkupljeni ,ali da imajo delnice ali pa kupone za brezplačno vožnjo. Raditega ne pričakuje nepristranske obravnave od uradov, ki so pod kontrolo mestne politične mašine in želi, da sprejme zadevo v roke generalno pravništvo države Illinois. Tudi se na vse mogoče načine ovira promet Checker Co. od strani mestnih oblasti, zato ima družba zelo težko stališče. Tendenca Yellow Co.» gre za tem, da dobi monopol nad prevažanjem V taksijih, da bo lahko določevala' poljudne cene, ko se iznebi konkurence. Za ta cilj ji ni nobeno sredstvo preumazano.
Yellow Co. je ena največjih sovražnic linijskega delavstva in je bila aktivna v mnogih protiunij-skih bojih. Delavci, ki se morajo včasih vsled enega ali drugega vzroka voziti v taksijih, naj si to družbo zapomnijo.
Mnogi vprašujejo, zakaj ni med delavstvom sloge. Naj rajše vprašajo, zakaj ni sloge med njimi in njihovimi sosedi delavci, zakaj so si ob vsaki priložnosti v laseh za vsako malenkost. Malenkostni boji prenehajo, kadar bo ljudstvo znalo kaj več kot hesedičiti.
Kari Gareis, vodja neodvisnih socialistov na Bavarskem je bil zavratno umorjen. Umor so povzročili junkerji. V protest na ta zavratni čin bavarskih šovinistov je delavstvo proglasilo tridnevni generalni štrajk.
SEMINTJA.
Publicijski fond, konvencija A. F. of L. in irsko vprašanje. — Krompir zastonj. — Rojalistična poroka v Ko-penhagnu. '— Zarote,1. — Elija Tolstoj. — Pohlep po bogastvih. — Petra in Pavla peče zgaga.
John W. Hays je priporočal konvenciji Ameriške delavske federacije, ki zboruje v Denverju, naj ustanovi publicijski fond, iz katerega naj se potroši $2,-500,000 na leto za propagando v 346. velikih časopisih in v 8. največjih revijah (magazinih). Svoje priporočilo je utemeljeval s tem, da finančni interesi potrošijo ogromne svote za propagandno oglaševanje v časopisju za pridobivanje javnega mnenja. Enake taktike se mora poslužiti organizirano delavstvo, če hoče
imeti simpatije javnosti v delavskih bojih.
* * *
Hays ne, bi smel biti na vodilnem mestu v Ameriški federaciji dela kajti ta njegova sugestija pokazu-je, da spada v pokoj, v kolikor se tiče delavskega gibanja. Z dvema in pol miljonom bi se ustanovilo vsako leto najmanj pet delavskih dnevnikov in več tednikov, ki so za delavstvo najboljše bojno orožje. Novice, članki, tisto, kar list piše in ne kar oglaša, ustvarja javno mnenje. Če kapitalistične firme dajejo svoje propagandne oglase časopisju ,delajo to raditega, da ga podpirajo. Če je ta podpora v obliki dobro plačanih oglasov, se jim ne more očitati, da skušajo podkupiti list. Ampak lastniki časopisja dobro vedo, da so deležni take podpore le toliko časa, dokler je ves list urejen v smislu zagovarjanja privatnih interesov. Hays bi moral to vedeti, saj je član unijskega tiskarnega oddelka v uradu A. F. of L.
* * *
Železniško delavstvo bo oškodovano $700,000, 000 na leto vsled znižanja plač. Nekatere železnice skušajo uvesti deseturni delavnik, čikaški klavniški kralji zahtevajo nadaljno znižanje plač za svoje delavstvo. 60 tisoč delavcev je prizadetih, v transportni industriji pa nad dva miljona. In povprečna plača delavstva na železnicah bo na podlagi znižanja $12;i mesečno. Naprej in naprejf se ponavlja povest o znižanjih plač, konvencija Ameriške delavske federacije pa je zaposljena z irskim vprašanjem, kakor da je to najvažnejši problem na vsem svetu. Svobodo za Irce hočejo, Rusijo ignorirajo, ker je delavska Rusija. Končno, na svetu je še precej narodov, ki so pod tujim jarmom.
Konvencija ameriške delavske federacije tudi to pot ne bo sklenila nič takega, kar bi stremilo za odpravo sedanjega gospodarskega ustroja. In tudi če sklene, ne bo izvajala konsenkvenc, kajti ljudje, ki izrabljajo take konvencije za naciolistične propagande, niso sposobni boriti se za svobodo delavstva v deželi
v kateri žive, niti ne za delavstvo v drugih deželah. * * *
Kljub temu, ameriški Irci so vredni občudovanja. Ves boj Ircev na otoku sv. Patrika leži na njihovih ramah. Vsako unijsko konvencijo izrabljajo za svojo propagando; tudi zadnja konvencija socialistične stranke je sprejela resolucijo, v kateri se zahteva neodvisnost Irske. In tako bo tudi na sedanji denverski konvenciji najjačji tisti glas, ki bo zahteval od Velike Britanije naj pusti Irsko Ircem.
* * *
Kongresnik London, socialist iz New Yorka, je v zbornici predložil resolucijo za priznanje sovjetske Rusije. Resolucija ne bo sprejeta; toda če bi bila konvencija Ameriške delavske federacije nekoliko bolj delavska, bi se morala washingtonska zbornica in vlada več ozirati na take predloge. Tudi naš dan prihaja in na polju ameriškega strokovnega unionizma se kažejo znamenja preobratov.
V družinah brezposelnih delavcev vlada pomanjkanje. Na poljih ameriških farmarjev gnijejo živila. Krompirja so michiganski farmarji pridelali toliko, da ga ne morejo vsega prodati, poleg tega mu je cena nizka. V mestih, kjer se ga prodaja na drobno, je višja. Farmarji so potom časopisja razglasili, da si lahko vsakdo, kdor more, nakoplje krompirja in si ga odpelje kolikor hoče, seveda za svojo porabo. Krompir na michiganskih farmah se torej dobi zastonj. V drugih krajih bo gnilo po vrtovih sadje, v enih sočivje itd. Rešilna armada pa prosi pomoči za reveže, ki nimajo kaj jesti in ne stanovanj, kjer bi sapli. Če bi delavci kaj mislili, bi si lahko stavili mnoga vprašanja in iskali nanje odgovor. In kočni odgovor bi bil, da bo le socializem odpravil socialna zla današnje družbe.
* * *
Princ Rene iz hiše Bourbon-Parma, brat bivše avstrijske cesarice Zite, se je poročil s princezinjo Margareto, hčerko pruskega princa Waldemarja. Poroka se je vršila v Kopenhagnu, v navzočnosti danske kraljeve dvojice, ruske cesarice vdove, (mati bivšega ruskega carja) in druge dvorne gospode. Dogodek sam na sebi ni zanimiv. Ljudje, ki so bili na tej svatbi, niso drugačni od drugih. Ali hiša Bourbon Parma je bila enkrat mogočna, ravno tako pruska in habsburška in romanovska. Danes imajo le še naslove, od katerih pa ne morejo živeti. Gostujejo pri tistih rodbinah, katerih ni še dosegla usoda nove dobe, ki je na pragu in pometa z ostanki monarhizma. Hrvatski župniki v A-meriki, ki se navdušujejo za Habsburžane, bi se lahko domislili, da je nekje, menda v bibljiji, zapisano:
"Vse na svetu je minljivo."
* * »
Ko je bil rojalizem na vrhuncu, je bila želja vsakega vladarja razširiti svojo državo. Bogastva v današnjem smislu niso prišla toliko vpoštev, ampak velikost države. Danes je to drugače. Kronane vladarje so nadomestili finančni vladarji; ti hrepene po bogastvih. Bogastva se ustvarjeja z delom in tako je ljudstvo prešlo iz enega podaništva v drugo podaništvo, ki je v bistvu enako, ki pa vendar ni enako. Korak naprej je; še nekaj korakov, pa bomo postali podaniki drug drugemu, ker ne bo več vladarjev, razun enega: ljudstvo.
* * *
Tako daleč do danes še nismo prišli, zato gradimo mornarnice, trdnjave in služimo v armadah, da o-stanemo podaniki. Francoska zbornica je dovolila 1,-416,000,000 frankov za gradnjo novih bojnih ladij. V tem proračunu so vštete svote za gradnjo 6 lahkih kri-žark, 12 rušilcev in 36 submarink. Francosko in nemško ljudstvo bo plačalo te ogromne stroške. Poleg tega mora vzdržavati še en milj on mož francoske armade.
Morda ne bo nikogar zanimalo: Grški potniški parnik Boumoulina se je dne 9. junija zaletel v mino in se potopil. Z njim se je pogreznilo v valove tudi 240 ljudi. Mnogo min, položenih tekom vojne, se je odtrgalo in so vedna nevarnost za parnike. To so seveda malenkosti. Stare mine so večinoma pobrane in sedaj pripravljajo nove, da jih nastavijo, kadar izbruhne nova vojna, če ljudstvo poprej ne pomete s sistemom, ki povzroča vojne.
* * *
Vsak trenotek odkrijejo ameriški varnostni organi kako nevarno zaroto za nasilno strmoglavljenje vlade. In vselej, kadar se aretacije zarotnikov izvrše, je domovina rešena. Ali morejo male zarotniške skupine, če eksistirajo, stromoglaviti vlado? Blazna misel. Kljub temu, strah je strah. Tudi na Švedskem so odkrili zaroto, ki jo je baje podpiral sam Lenin, da vrže švedsko vlado. Vsi zarotniki so finski radikalci, ki so ubežali pred finsko vlado po neuspešni finski revoluciji. Zarotniki so "deloma oborožili 400 mož". Teh 400 mož in pa kopica finskih radikalcev naj bo torej nevarna švedski vladi. In še ta vest je pretirana. Tudi švedska vlada bo padla ob svojem času, kajti njeno padanje je že pričelo. Če se bo po tem načinu nadaljevalo, padec ne bo silen in koncem konca bo le malo aretacij, ki pa bodo drugačne, kakor so danes. Jetniki bodo drugi.
Pokojni Lev Tolstoj je poleg svojih slovitih književnih del zapustil tudi sina, grofa Elija Tolstoja, ki že par let prorokuje konec boljševizma. Eni pravijo, da je grof Elija Tolstojev sin, drugi, da je le njegov vnuk. Kakršnokoli je že njegovo krvno sorodstvo, duševnega sorodstva mu Lev Tolstoj ni zapustil.
» * *
V Rusiji je zopet dovoljena medsebojna trgovina. Instinkt pohlepa po bogastvu je še velik v človeku in sega daleč nazaj v barbarizem. Ni še dovolj takih, ki bi delali z namenom, da koristijo splošnosti. Sebi hočejo koristiti, sebe obogateti; in mnogo jih pri teh prizadevanjih koristilo splošnosti, drugi, ki so danes še najjačji, pa jo izkoriščajo. Čemu je Človeku ogromno premoženje? Kaj ti koristi, če imaš ti miljone, tisoči drugih pa niti toliko ne, da bi mogli dostojno živeti? Tsti, ki nimajo nič, se mučijo iz dneva v dan, "da bodo enkrat kaj imeli." C. H. Mačka so našli v njegovi sobi v New Yorku mrtvega. Zdravnik je izjavil, da je umrl vsled stradanja. V njegovem žepu so našli $40, njegova vloga na banki pa znaša «20.000. Tisoče ljudi, ki so čitali to vest, se je zedinilo v mnenju: bedak. Pri tem pozabijo, da skoro vsi streme po bogastvu in to je vzrok, da toliko ljudi umira vsled pomanjkanja. Kadar bodo ljudje spoznali, da je bogastvo posameznikom nepotrebno, bodo organizirali družbo, ki bo skrbela za vse ljudi enako in nihče več se ne bo mučil zato, "da bo enkrat kaj imel", ampak vsakdo bo delal za vso družbo človeštva in s tem bo delal zase. Do te
stopnje pridemo, ampak ne še tako hitro.
* * *
Peter in Pavel sta se srečala. Ne tista dva, ki jih pozna sveto pismo, pač pa zgagarska Pavla, eden frančiškanski šifkartaš, drugi zapit študent, tudi v službi šifkartaša. Peter vidi med socialisti same miljonarje, ljudi, ki žive v najboljših hotelih in ki so največje pijavke človeštva. Pavel mu sekundira. Socializem je bratovščina, ali pa kak samostanski red, kakor n. pr. frančiškanski. Socialisti se morajo postiti trikrat na teden, živeti morajo v kletih. oblačiti se v črne, zamazane srajce in če bi bili res tak "meniški" red, bi Peter in Pavel vseeno ne bila zadovoljna. Sovražita socializem in ker ga ne znata napadati drugače, napadata osebe. Dober tek.
* * *
Prodani ljudje hočejo biti včasih sarkastični v napadanju na socialiste. Ko bi se mogli videti v ogledalu, če bi mogli videti svojo umazanost, bi se poskrili. Niti enega čina ne morejo pokazati, ki bi bil v korist ljudstvu. Vse njihovo delo, če se sploh sme imenovati delo, je bilo v prid tistim, ki so jih plačali in ki jih podpirajo zato, da pomagajo protiljudski politiki, da pomagajo zasužnjevati delavski razred, l^otrata ali kdorkoli že igra zgagata, naj nekoliko svojega žolča prihrani za svojo zadnjo uro, da bo vsaj jezen umrl. Tudi Pavle bo zraven. Socialistična organizacija slovenskega delavstva pa bo napredovala kljub vsem
zgagam, pa naj prihajajo od kjerkoli.
* * *
PROLETAREC je bil ustanovljen zato, da širi socialistično propagando, da izobražuje delavstvo in ga varuje pijavk, ki preže nanj na vseh koncih in krajih. Glas Naroda je bil ustanovljen za privatne profitar-ske namene in se je že bogato izplačal. Tudi "delavsko" podjetje Edinost, last "očetov frančiškanov", je profitarsko podjetje in dobiček od šifkartaštva, od pošiljanja denarja v stari kraj in od prodaje škapulirjev, svetih podob in kipov gre v privatne žepe. Za umirajočega Amerikanskega Slovenca velja isto, za milwau-ško Slovenijo ravnotako. Proletarec pa je lastnina delavstva, organiziranega v J. S. Z. In če bi list delal tisoče dolarjev dobička na leto, ga ne bi mogel biti deležen noben posameznik, ampak bi se porabil za izobraževanje in propagando. V tem je razlika, ki pa jo na tisoče delavcev ni še spoznalo.
Morda bi za vas ne bila prevelika gmotna žrtev, če bi naročili Proletarca svojcem v Jugoslaviji ali Julijski Benečiji. Pomagali bi s tem našemu tisku in socialistični propagandi.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
Izvleček zapisnika seje eksekutive J. S. Z.
dne 9. junija 1921.
Navzoči so: Tauchar, Udovich, Mary Udovich, Gottlicher, Godina, Mary Auohin, Luchich, Aleš, Cain-kar, Zajec, organizator Oven, tajnik Petrich in uprav. Proletarca Pogorelec.
Predseduje Tauchar. — Zapisnik zadnje seje pre-čitan in sprejet. Po zapisniku poroča tajnik, da so vsi zaključki zadnje seje izvršeni. Vzeto na znanje.
Tajnik Petrich poroča, da se vrši seja eksekutive tako rano v mesecu radi treh zadev, ki so važne in morajo biti rešene še pred strankinim zborom, to je o stališču, ki ga zavzame J. S. Z. z ozirom na nameravajoče izpremembe, tičoče se narodnostnih federacij, radi česar je eksekutiva že na zadnji seji izvolila odbor, ki naj izdela tozadevno rezolucijo; dalje o stališču, ki se tiče tretje Internacionale, in radi gmotne ali moralne podpore, ki naj bi jo dala naša Zveza vsled povodnje prizadetih jugoslovanskim elementom v Pueblo, Colo.
Nato prečita list kluba št. 83 v Ft. Smith, Ark., v katerem dajejo sodrugi navodila glede Proletarca in Koledarja za 1. 1922. Vzeto na znanje. Istotako se vzame na znanje poročilo, da je poslal državni tajnik soc. org. Pennsylvanije, sodrug Birch Wilson, Zvezi $50 ček, v priznanje za organizatorično delo, ki ga je J. S. Z izvršila v državi Pennsylvaniji.
O konvenciji stranke.
Dalje poroča tajnik, da se je odbor za izdelanje resolucije z ozirom na stališče, ki ga zavzame Zveza v zadevi narodnostnih federacij, sešei in zadevo izvršil. Ker je delal te dni poročilo za eksekutivo skupne sti-anke, je po nasvetu strankinega tajnika vplel to resolucijo v svoje poročilo, in sicer s takim uvodom, da jo more smatrati strankina eksekutiva za priporočilo in za akcijo na strankini konvenciji v Detroitu, Mich. Ker je ta resolucija vključena v tem poročilu, predlaga, da se to poročilo prečita in da se potem sprejme, popravi ali zavrže besedilo. Vsi eventualni popravki ne bi bili prepozni, ker je tajnikovo poročilo za strankino eksekutivo še vedno v uradu in ni še poslano članom eksekutive skupne stranke. To se vzame na znanje in čitanje tajnikovega poročila eksekutivi skupne stranke je s tem na mestu. Dotično poročilo se v originalu glasi:
Chicago, 111., June 5th, 1921.
JUGOSLAV SOCIALIST FEDERATION REPORT
To the Executive Committee of the Socialist party. Dear Comrades:
When the Jugo-Slav Federation rejoined the Socialist party in August 1920, there vyere 32 active locals or branches with a membership of 435. Since that time and up to May 30, 1921, 12 new branches have been organized and the membership of the federation now is 750.
The Federation took an active part in Presidential campaign by having a speaker in the field, distributing campaign literature and seling and distributing campaign ensigna of the Socialist party.
For this purpose a campaign fund was collected amounting to $2,372.84. From this sum $1,023.98 was spent for literature, postage and other campaign supplies; $650.00 was donated to the weekly paper "Pro-letarec," official organ of the Federation, because it needed financial aid and $698.86 was paid to the speaker on the field.
Finances.
Since August 1920 and up to May 30, 1921, the financial status of the federation was as follows: Income:
Balance of June 30, 1920 ..................$ 158.60
Beceipts for July, 1920 .................... 1,028.51
Beceipts for August, 1920 . . Beceipts for September, 1920 Becepits for October, 1920 .. Beceipts for November, 1920 Beceipts for December, 1920 Beceipts for January, 1921 . . Beceipts for February, 1921 Beceipts for March, 1921 Becepits for April, 1921 Becepits for May, 1921
1
Total receipts
.117.63 971.52 300.33 145.26
moo
444.65 220.83 295.73 598.43 449.63
5,071.12
July 1920 .... August 1920 .. . September 1920 October 1920 . . November 1920 . December 1920 January 1921 . February 1921 . March 1921 ... April 1921
Expenses:
........$	491.08
................656.94
................773.14
................601.25
................352.30
................544.58
................754.04
................433.79
................346.49
................310.66
May 192................................................................615.03
Income . Expenses
$5,897.60, $6,071.12 5,897.60
Balance May 30, 1921 ....................$ 173.52
Assets:
Balance May 30, 1921 ....................$ 173.52
Outstanding accounts
27.43
Total Assets...........................
Liabilities:
Bills payable to the Nat'I Office for supplies.
To the Nat'I Printing Co................
Befund to Slovenian and Serbian Section... Amnesty fund S. P......................
Total liabilities Total Assets . .
200.95
92.75 147.85 129.14 37.10
406.84 200.43
Deficit May 30, 1921
Dues stamps account:
206.41
To State
	Stamps		To Nat'I	and Co,
	regul.	dual	office	offices
August 1920	400	60	$ 50.00	—
Sept. 1920 . . .	. .. 400	—	40.00	—
Oct. 1920 .	340	60	40.00	—.—
Nov. 1920 . . .	. . . 400	_	40.00	—__
Dec. 1920	400	40 exem. 40.00		_,—
Januarv 1921 .	.. 499	73	57.20	71.49
Feb. 1921 .	471	24	49.50	61.86
March 1921 . .	... 393	60	45.30	56.60
April 1921 . .	. .. 568	64	63.20	78.98
May.1921 . . .	... 527	53	58.00	72.11
Total . . .	.. .4,438	394	$483.20	$34L04
Convention stamps 1921 sold 338, amounting to $169.00 and paid to the National Office.
Active locals at the end of May 1921. Arkansas: Ft. Smith. Indiana: Indianapolis.
Illinois: Chicago No. 1, No. 20, No. 224; Virden, Springfield, Nokomis, La Salle, Waukegan, E. Moline. Iowa: Madrid.
Kansas: Skidmore and Gross. Michigan: Detroit N. 114 and N. 210. Minnesota: Chisholm.
Ohio: Glencoe, Cleveland, Collinwood, Girard.
Pennsylvania: Forest City, Sygan, W. Newton, Herminie, Canonsburg, Southview, Wick Haven, Hos-tetter, Meadowlands, Slovan, Lawrence, Aliquippa, Greensburg, Luzerne, Bon-Air, Irwin, Avella, Cuddy.
Utah: Murray. — Total active branches at the end - of May 1921, 41.
There are new branches to be added to the Fede-i ration in a short time from Panama, 111., Lloydell, Pa., Grav, Pa., Farmington, 111., and from Winterquarters, Utah.
At present the Federation is collecting money for organization purposes, having in view the necessity , of sending out again an organizer. Because of present industrial depression, the responding to the call is not such as we expected.
There are in the branches of Slovenian progressive fraternal societies over 75,000 members that are more or less sympathetic to our movement. This field we must and will exploit for the benefit of Socialist movement. To this end the Federation will do all that circumstances will permit.
The sentiment of the members towards the third or Moscow International is strong, but it does not go ' beyond bounds. This is one reason that at no time were demands made by the members that the federation should accept, or that the Socialist party should accept unconditionally the twenty-one points submitted by Moscow International. The membership thus E concurs with the stand that the party took toward the Russian revolution and affiliation with the Third International some time ago. It should be clear to everyone, that the Socialist party must have a chance to live, to work and to bring the working-class in the United States to unity and power.
To renew the vitality of the federation, a convention will be held shortly after the convention of the Socialist party. This convention will be held at Chi-i cago, 111. The agenda for the convention prepared by 1 executive committee is following: 1. Secretary's report [ since 1916; 2. The reports of the Slovenian and Serb-! ian sections; 3. Literature and press; 4. The Interna-i tional; 5. Immigration: its laws and citizenship; 6. Ways and means for propaganda; 7. Co-operatives; 8. The Jugo-Slav question; 9. Declaration of principles; 10. Constitution; 11. Special resolutions and questions.
The Jugo-Slav question was put in the agenda for ! the purpose of treshing out once and for all the tactics that were followed by the federation during the war and to eliminate all features that do not concur with the tactics of main body — that is of the Socialist party. — I should add here that our official organ "Proletarec" is edited strictly in harmony with Socialism of the Socialist party and its activity.
As to the proposition that Language federation's status in the Socialist party be changed, the executive committee of Jugoslav Federation decided to submit to you the following as recommendation for action at the coming national convention at Detroit, Mich.:
"Whereas it is well known from our past experiences that organization work among the workers of various nationalities' for the Socialist movement in the United States is indispensible, and
Whereas, a healthy growth of such a movement is possible only by maintenance of language, literature, books, meetings, distribution of papers, collecting of monthly dues etc., and
Whereas all this depends upon an organized effort of a central body of Comrades known as the executive committee who administrates the functions and must therefore have a budget upon which it can relay, and
Whereas such a body must also have a central office and a medium known as Translator-Secretary, who functions between the officials of the Socialist party and the language groups, be it therefore
Resolved, that we urge the Socialist party at Detroit convention to adopt no changes in regard to the language federations, and that the present
Article XI. of the National constitution be in force without any alterations."
The national constitution provides that each federation shall be entitled to elect one representative to meet with the National Executive Committee of the party. In view of the fact that other matters of very pressing nature were before the meetings of the executive committee o fthe federation, and that the meeting of the Detroit convention was at hand, the election of a member to attend the meetings of N. E. C. was postponed until after the Detroit convention.
The executive committee of the federation holds that the federations should be maintained as they are now constituted, but that the control over them should be more rigid. The provisions of present party constitution in this regard gives the N. E. C. ample power to do so.
Fraternally submitted,
Frank Petrich, Secretary,
Jugoslav Federation.
Po kratki razpravi, ki se je vdeleže Oven, Zaje, Godina in Tauchar, se sklene, da se resolucija, vključena v tajnikovo poročilo kot rekomendacija za akcijo na strankinem zboru v Detroitu, Mich., sprejme kot je čitana ,in da se vzame tajnikovo poročilo, prirejeno za eksekutivo skupne stranke, na znanje. Dalje je zaključeno, da stori tajnik vse potrebne korake, ki bi šli v smeri vzdržanja stališča, ki je izraženo v predležeči resoluciji. Tudi če detroitska konvencija stori z ozi-rom na narodnostne federacije drugačne zaključke, je naša dolžnost, da vstrajamo na našem stališču, dokler se ne izteko vse inštance prizivov, to je splošnega glasovanja. Če bi kazalo, mora tajnik na konvenciji delati tudi na to, da sprejme konvencija z ozirom na to vprašanje, priziv manjšine.
O Pueblski katastrofi.
Glede povodnji, ki je uničila mnogim jugosl. delavcem v Pueblo, Colo., domove in jih spravila s tem na beraško palico, je bil gl. tajnik mnenja, naj bi začela J. S. Z. pomožno akcijo na svojo pest, in je zato pripravil že primeren predlog. Izvedel je pa med tem, da ima tako akcijo že v teku SNPJ. in SDPZ., vsled česar bi ne bilo umestno podvzemati posebne akcije, ampak podpreti akcijo teh dveh Jednot, na katere se lahko zanesemo in gledamo, da se pomožna akcija vrši nepristransko in pravično.
Z ozirom na to ,stavi sodrug Zaje sledeči predlog:
"Povodenj v Pueblo, Colo., ki jo je zadela koncem maja, je spravila tudi mnogo Jugoslovanov ob stanovanje in vse drugo, kar so imeli premičnega.
Pomožne akcije sicer ne spadajo v področje J. S. Z., toda ker je v tem slučaju potreba velika, priporoča eksekutiva J. S. Z., naj članstvo J. S. Z. moralno in gmotno podpira akcijo, ki jo je že započela SNPJ. in SDPZ, z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za pue-blske rojake, prizadete vsled povodnji.
V teku so razne pomožne akcije in zato je treba skrbeti, da pridejo sredstva, nabrana v ta namen od naših rojakov v roke tistim, ki so jih v resnici najbolj potrebni. Navadno se zgodi, da so v odborih, ki dele podpore kaki profesionalni političarji, ki mešetarijo z raznimi meščanskimi strankami, in pa duhovniki, in ti ljudje niso nikdar nepristranski. Ker J. S. Z. nima svojega kluba v Pueblo, ne more priporočiti nobenega v odbor za razdeljevanje podpore. Zaupamo pa upravnemu odboru SNPJ., da bo izmed članstva v Pueblo dobil odbor, ki bo delil to podporo, ne da bi pri tem odločeval kak vpliv nepoklicanih faktorjev, ki bi skušali škoditi tistim, ki niso njihovi pristaši."
Ta predlog se odobri.
Poleg tega se dostavlja, naj tajništvo :T. S. Z. stopi v pismeno zvezo s tamkajšnjimi somišljeniki, ki so tajništvu poznani, in naj jih vpraša, da pojasnijo od časa do časa o pravi situaciji z ozirom na potrebe in delitve, ki bodo v zvezi s pomožno akcijo.
Tretja Internacionala.
Glede tretje Internacionale se odpre razprava, ki ima sledeči potek:
Tajnik pravi, da kot je razvidno iz večine člankov, objavljenih v strankinem časopisju, nanašajoči se na vprašanje priključitve ameriške socialistične stranke k tretji ali komunistični Internacionali, se ameriški sodrugi sedaj nečejo nič več pečati z vprašanjem, če naj se deluje na to, da se dobi od moskovske Interna-cionale boljše pogoje, ampak vlada pretežno mnenje, da ostane stranka, pod razmerami kakršne so, brez vsake mednarodne priključitve, kar pomeni, da pride na konvenciji vpoštev skoraj gotovo propozicija št. 4, ki določa, naj bo .stranke prva naloga ustvariti jako, revolucionarno socialistično organizacijo," itd. V pričo tega je naravno, da o prvi propoziciji, kjer se zahteva brezpogojno priključenje moskovski Internacionali, niti govora ne more biti, in ga tudi, kakor je razvidno, ne bo. (Cita vse štiri propozicije, ki se nanašajo na vprašanje Internacionale). -— Da neče strankina eksekutiva — nadaljuje tajnik Petrich — ničesar slišati o prvi propoziciji.. pa je vzrok to, ker je eksekutiva tretje Internacionale baje izdala na ameriške socialiste, člane socialistične stranke, apel, v katerem jih pozivljve, naj zapuste stranko in se pridružijo komunistični stranki. Vsled tega je strankina eksekutiva predložila (neverno če sama, ali kot donesek kakšne krajevne organizacije) propozicijo, ki cilja na to, da se izključi iz socialistične stranke vse elemente, ki zagovarjalo pristop k tretji Internacionali, dokler ta In-Interncionala uradno ne prekliče tistega apela, ki ga je izdala na člane socialistične stranke. Dotična resolucija se glasi v originalu:
WHEREAS, the Communist International is attempting to disrupt and destrov the Socialist Partv of the United States as evidenced by numerous declarations to that effect, and
WHEREAS, in their reply to the application of our party for affiliation they make the following appeal to their sympathizers among our membership: WORKERS: Leave the American Socialist Partv. It is your enemy and ours. Already in America there is a revolutionary party, the United Communist Party, the American section of the Communist International. These are our true comrades. Thousands of them have suffered for the Revolution. This is the party of the revolutionary' working class. JOIN THE UNITED COMMUNIST PARTY! AND WHEREAS, those of our membership who are honestly in accord with the Communist International and who accept its conditions and dictation will, in response to the above appeal, either withdraw and join the United Communist Partv or will remain in our party only for the purpose of creating dissension and attempting to destroy our organization.
AND WHEREAS, it is our duty to protect our party against such treachery on the part of the unprincipled and unscrupulous members serving the interests of either the Communist International or the Department of Justice, and in either case serving the interests of the American capitalists.
THEREFORE RE IT RESOLVED, that until such time as the Communist International has officially withdrawn the above appeal and others of a similar import, members of the Socialist Party supporting or endorsing the Communist International or advocating affiliation therewith, shall be subject to expulsion by their respective branches. And be it further
RESOLVED, that the National Executive Committee be instructed to enforce this decision.
V slovenskem se ta resolucija glasi:
"Ker poskuša komunistična Internacionala raz-dejati in uniči—Socialistično stranko Zedinjenih držav, kot je razvidno iz številnih izjav, in
ker so v svojem odgovoru na aplikacijo naše stranke za priključenje izdali na svoje simpatičarje v stranki sledeči apel:
DELAVCI! Zapustite ameriško Socialistično stranko. Ona je vaša in naša nasprotnica. V Ameriki je že ena revolucionarna stranka, ameriška združena komunistična stranka, ameriška sekcija komunistične Internacionale. Ti so naši pravi sodrugi. Na tisoče teh je
trpelo za revolucijo. (Dejstvo je, da ameriški komunisti niso združeni. Op tajnika). To je stranka delavskega razreda. Pridružite se komunistični, stranki!
In ker se bodo tisti naši člani, ki odkrito soglašajo s komunistično Internacionalo in ki sprejemajo njene pogoje in diktate, odzvali gornjemu apelu z odstopom in bodo šli v komunistično stranko ali pa bodo ostali v stranki z namenom, da povzroče razkol in ko-nečno uničijo našo organizacijo.
in ker je dolžnost, da varujemo našo stranko pred takimi intrigami nedisciplinarnih in nečuvenih članov, katerih namen je služiti interesom njihovi komunistični Internacionali ali pa justičnemu oddelku v Washingtonu, v vsakem slučaju pa interesom ameriškega kapitalizma ,
bodi sklenjeno, da dokler komunistična Internacionala uradno ne prekliče gornji apel in druge izjave podobne vsebine, člani Socialistične stranke, ki podpirajo, sprejmejo ali zagovarjajo priključitev ameriške Socialistične stranke h komunistični Internacionali, zapadejo izključitvi potom kluba, h kateremu pripadajo.
Dalje bodi sklenjeno, da ima narodna eksekutiva
navodilo izvesti ta odlok."
* # *
Iz tega je torej razvidno, pravi tajnik, da je eks-tremno leva struja izzvala v stranki ekstremno desno strujo, kar je za gibanje slabo znamenje; zlasti bo to stališče zadelo nas, ki zavzemamo srednjo pot, in pridemo vsled tega med dva ognja. Da se temu odpomo-re to je, da se odstrani ali vsaj zmanjša započetne vzroke, ki vodijo, če vstrajajo obe frakciji pri svojih pozicijah, do zopetnega razkola, je konferiral s tajnikom italjanske federacije, sodrugom Valentijem. Rezultat te konference je bil, da je bil povabljen na ponovni sestanek še tajnik Čehoslovaške federacije so-drug Kolarik. Češka federacija vstraja namreč na stališču, da mora stranka sprejeti brezpogojno vse pogoje, ki jih daje Moskovska Internacionala za priključenje. Italijanska federacija pa zavzema tako stališče kot jo zavzema približno naše članstvo. Najn namen je bil torej v prvi vrsti izvedeti, če bi bila češka federacija pri volji modificirati svoje stališče, kakor so ga modificirale v teku časa razne druge Socialistične stranke in sekcije, in da če bi bilo kaj takega mogoče, bi šli potem z zadevo pred Cook County organizacijo, kjer leži zadeva brezpogojne priključitve ameriške Socialistične stranke na ramah sodruga L. Engdhala. Opravila nisva nič, in stvar mora vzeti sedaj za dobro ali zlo svojo normalno pot.
Po njegovem mnenju ,pravi tajnik, bi bilo priporočljivo, da sprejme naša Zveza propozicijo št. 2, če pa konvencija ne bi sprejela propozicije št. 2, tedaj bi bila vsprejemljiva točka 4, nikakor pa ne točka 3, ali 1. To meni je treba zakljuičti formalno radi tega. da tajnik lahko pove, če ga konvencija vpraša, kakšno stališče napram Internacionali je zavzela naša eksekutiva, ker glasu tajnik po pravilih itak nima na konvenciji. — V smislu tega predloži sodr. Zaje te dve točki za podlago debate, ki se odpre in se je vdeleže Oven, Zaje', Godina, Tauchar, Aleš, Luchich in Petrich.	_,
Luchich izjavlja, da mora v imenu srbske sekcije povedati, da žele srbski sodrugi pripadati Internacionali, ki vključuje Ruse, in nobeni drugi.
Oven je mnenja, da se je o tem že dovolj debatiralo pri klubu št. 1, in da je kompromis glede našega stališča z ozirom na tretjo Internacionalo že storjen. Manj kot to ni mogoče. Radi tega je proti temu, da se misli na točko 4, če propade točka 2., ki odgovarja našemu kompromisnemu stališču. Za svojo osebo bi bil za propozicijo št. 1.
Godina je istotako proti temu ,da pride vpoštev kakšna druga kot 2. točka propozicije. Ne vidi vzroka ,zakaj naj bi se strinjali s točko 4., če konvencija zavrže točko 2. Za nas mora veljati samo ena propozicija, ne pa dve.
V istem smislu govori tudi Tauchar. — Zaje pravi, da so te dve točki prirejeni za podlago debate, strinja se pa, da se sprejme za naše stališče le ena točka,
to je točka 2. Aleš pravi, da bi Petrich rad vsem ustregel, in da gre točka št. 4 v prilog skrajni desnici, ki se kaže vse bolj reakcionarno. Pravi, če bo skrajna desnica zmagala, bo pometala vse iz stranke, pa naj zagovarjamo št. 4 propožicijo, če ne prodre propozicija št. 2., ali pa ne.
Petrich pravi, da je do te akutne reakcije v stranki privedlo držanje skrajnega levega krila, ki hoče po vsaki ceni prisiliti stranko, da vstopi v Internaciona-lo. Če bi bili ekstremni elementi v stranki jačji kot so, bi naravno storili isto z desničarji, kar hočejo izvesti sedaj nad njimi skrajni desničarji, to je izključevati bi jih začeli. To bi bilo treba preprečiti. Skrajna levica bi morala opustiti zahtevanje brezpogojnega priključenja k moskovski Internacionali, in potem bi bilo skrajnim desničarje«! odvzeto vse orožje za kakšno izključevanje iz rok. — Ugovarja Alešu, da bi rad vsem vstrezal, in Aleš bi moral to že vedeti, da to ni res. Če propade propozicija št. 2, pravi tajnik, tedaj bi bila sprejemljiva propozicija št. 4, ki postavlja Socialistično stranko na stališče, da ostane za gotov čas, to je dokler se stranka ne pojača, brez mednarodne afilijacije. Konvencija bi se morda strinjala s propožicijo št. 3, ki pravi, da deluje stranka z delovnim odborom Socialističnih strank za obnovljenje Interna-cionale na podlagi resolucij ,ki so bile sprejete na dunajskem kongresu. S to provozicijo ne izgleda, da bi se strinjalo naše članstvo in ga vsled tega ne moremo priporočati . Toda če konvencija sprejme propožicijo št. 4, ima stranka tehtne vzroke, da nas prisili priznali njeno držanje v zadevi, 1. radi tistega apela, ki ga je baje izdala tretja Internacionala na svoje somišljenike v Socialistični stranki ,in 2. ker je resnica, da je treba najprvo stranko pojačati, da bo kaj štela, in tedaj šele govoriti o priključitvi. Priznati moramo nam-reč, da velikanska množica ameriškega proletariata, to je tistega, ki ga mora stranka šele pridobiti v socialistične vrste, ne ve skoraj nič o tretji Internacionali in njenih funkcijah; ti ljudje so na splošno pač slišali nekaj o boljševikih, ker čitajo o njih v meščanskih listih, ne vedo pa nič o teoriji, ki je temelj bolj-ševiški vladi. Če zahtevamo mi od ameriških sodru-gov, naj razumejo naš položaj glede upravljanja narodnostnih federacij, tedaj je naša dolžnost, da priznamo tudi mi njim avtonomijo v vprašanjih, ki se tičejo v prvi vrsti direktno njih. In vprašanje pigznanja tretje Internacionale se res tiče v prvi vrsti ameriških sodrugov. Priznati moramo namreč, da poglobljenje tega vprašanja pri ameriških sodrugih, ki so člani stranke, ni tako, kot je pri inozemskih socialističnih organizacijah. To pomeni, da je ameriškega sociali-stičnega gibanja zelo malo, in da se sedaj šele pričenja. — Naše stališče bi bilo torej na vsak način propozicija št. 2 in če pravimo, da ne sprejmemo št. 3 ampak da ne ugovarjamo ,da imajo ameriški sodrugi, (e hočejo sprejeti propožicijo št. 4, svoje avtonomne zahteve.
Po nadaljni debati, ki se je vdeleži isti sodrugi, se zaključi soglasno, da se sprejme propozicija št. 2, ki se v popravljeni formi glasi:
Stališče eksekutive J. S. Z. z ozirom na Interna-cionalo se na podlagi mišljenja, ki vlada pri večini članstva J. S. Z., igraža v propoziciji št. 2, ki je namenjena za razmotrivanje na detroitski konvenciji in ki se glasi:
"Da Socialistična stranka Zedinjenih držav obnovi svojo aplikacijo za pridruženje h komunistični Internacionali z rezervacijo, da ne sprejmemo za dosego socialistične družbe nobenih obveznih formul in da obdržimo, kar se članstva, organizacije in taktike tiče, kakor tudi z ozirom na izjave in program glede vprašanj, ki se tičejo domačih zadev, popolno avtonomijo."
S tem je debata o tretji Internacionali zaključena.
Razno.
Sodr. Zaje priporoča, naj bi tajnik vpisaval v zapisnik bolj obširno razprave, ki se vrše o posameznih zadevah na seji. Mnenja je, da je treba v zapisnik zanesti tudi imena tistih, ki stavijo predloge itd.
Petrich pojasnuje, da je bilo sklenjeno že pred leti, da se taka opisavanja v zapisniku opusti, ker jem-
ljejo v listu prostor, ljudem, ki pišejo, pa čas. Sklenjeno je bilo tudi, da se opusti pred imenom titulacija "sodrug" in da se zapiše le ime predlagatelja ali odbornika. Starejši sodrugi se tega zaključka lahko spominjajo. Godina se ga bo spominjal. Pravi, da če se to zaključi, mora odbor izvoliti posebnega zapisnikarja, ker njemu ni mogoče voditi takega zapisnika, dajati poročila in slediti sklepom, ki jih izreka seja eksekutive, vse ob enem. — Sklenjeno, da se navaja imena sodrugov predlagateljev le v važnejših zadevah.
Tajnik omenja, da bi bilo po njegovem mnenju potrebno izvoliti poseben odbor treh, ki naj bi izdelal poseben štatut, ki bi odrejal meje za dopisnike in naše klube, ki poročajo o svojem delovanju in ob enem za uredništvo in upravništvo lista. Dogaja se, pravi, da posamezniki, ki niso člani socialističnega kluba, prihajajo z dopisi, v katerih zahtevajo od klu-bovega tajnika ali uradnikov račune itd., kar gotovo ne deluje blagodejno na funkcionarje tozadevnega kluba, pač pa krha disciplino in jemlje korajžo tistim, ki res delajo in so pri klubu. Kdor hoče kaj kritizirati, je njegova prva dolžnost ,da stori to v organizaciji, ne pa izven nje. Uredništvo se je znalo tem slučajem sicer izogibati, ker je poznalo slučajno krajevne razmere, in je v enem slučaju dalo svoj komentar, toda uredniku samemu ni mogoče vedno razbirati, kako naj se drži v vseh slučajih. Socialističen list veruje v kritiko in tudi v svobodo tiska in izražanje, toda v prvi vrsti je treba gledati, da se ohrani med našim članstvom in čitatelji pravilna solidarnost in disciplina. To bi bilo mogoče na podlagi takega Statuta, ki naj bi se objavil od časa do časa v Proletarcu.
Sodr. Zaje pravi, da je za njegov del tak štatut nepotreben, ker skuša pri vsaki priliki storiti kar je v takih slučajih najbolje za list in za organizacijo. So pa slučaji, kjer je kritika neizogibna bodisi od strani posameznikov ali pa kluba. Po njegovem mnenju naj se prepusti stvar v rokah urednika. Prizna, da je namen tajnika ohraniti v organizaciji disciplino in harmonijo, toda tudi če se tak štatut sprejme, s tem še dolgo ne bo rečeno, da bo vsem vstreženo.
K stvari govore še Godina, Aleš in Tauohar, ki se strinjajo, da naj se zadeva dopisovanja prepusti uredniku.
Organizator Oven poroča, d avsled pomanjkanja gmotnih sredstev pri klubu št. 25 v Indianapolis, Ind., ne bo mogel iti na piknik, kjer bi imel nastopiti kot govornik, kakor je poročal na zadnji seji eksekutive. Ker je vožnja draga, a Zveza ima sedaj drugih izdatkov, ne more priskočiti na pomoč.
Tajnik poroča, da se je organiziral nov socialistični klub št. 227, v Farmington, 111., z 20-timi člani. To se vzame na znanje.
Zaključek seje.
Tajništvo J. S. Z.
ORGANIZACIJSKI FOND J. S. Z.
II. Izkaz.
CHICAGO, ILL.: Društvo Nada SNPJ $5; Mary Auchin in Mike Rataushnik po $1; po 50c: Angelina Tich, J. Olip, Ch. Pogorelec; po 25c: F. Zaitz, M. Kure, A. Turk, Ciganich, Omahen M. Mihalich. Skupaj zbrano in poslano po Marv Udovich $10.00.
COLLINWOOD, O.: Društ. Vipavski Raj št. 312 SNPJ. $2.00.
E. HELENA, MONT.: Društ. Slov. Lovec št. 143 SNPJ. $2.50; J. B. Mihelich $1; po 25c: Jos. Mihelich, F. Perchich, J. Prop in T. Tauchar. — Skupaj $4.50. TROMMALD, MINN.: Frank Lipar $1.00. JENNY LIND, ARK.: Klub št. 83 JSZ $5.00; Fr. Gorenc $3; po 25c: F. Kline, A. Rovnikar, K. Jon, A. Kolbe. — $9.00.
HERMINIE, PA.: F. Rope $1; po 50c: A. Zornik, A. Chater, F. Gaber, J. Kaus, F. Rahne, A. Koesha, J. Petsche, A. Petsche; po 25c: J. Žagar, A. Hrobat, J. Kenda, S. Vouk, T. Zmajdovich, F. Bedeck, J. Besnick, F. Mlekush, A. Jezernik, S. Dernovšek, F. Vulč, M. Hauptman, A. Cedilnik, J. Arch, S. F. Stravasnik, L. Strvasnik, F. Smolich, F. Srebernjak, A. Boltiz, J. Ko-matz, J. Rachne, M. Barlich, Mrs. Mary Urbas, F. Vo-
zel, F. Oblak, J. Klančišar, F. Sere, V. Mikel, A. Bizjak, L. Jesenšek, F. Hribar, A. Sleber.—Skupaj $13.00.
MILWAUKEE, WIS.: Člani dr. Sloga št. 16 SNPJ. po 50c: F. Perko, F. Puncer, A. Hrast, G. Mozetich, J. Kostanjevic, M. Kirn; po 25c: J .Gorjup, J. Segedin, J. Homar, J. Cirar, J. Zupan, A. Sušnik, S. Pahor, J. Pretovsek, F. Jager, J. Kocjan, F. Britz, F. Lemoni, F. Medle, F. Kovačič, V. Lemoni, F. Žerjav, M. Tomše, J. Prislan, J. Rožič, J. Dotnik, J. Zajec, J. Potisek 40c; J. Osojnik 20c; F. Androjna 15c. — Skupaj $8.00.
NEW ALEXANDRIA, PA.: Člani društ. 141 SSPZ. po $1.: J. Gole, J. Ribich, F. Resnik, J. Bregar, J. Mau-sar, J. Čeh, J. Struš, M. Slivšek; F. Blatnik 50c; R Trinkaus 25c. — Skupaj $8.75.
MOON RUN, PA.: Po 25c: F. Maček, F. Petrich, B. Ulager, J. Knez, J. Knez, J. Guzelj, F. Ambrozich, M. FlorjančiČ, J. Ambrozich, L. Butja; po 20c: M. Jerala, J. Baznik, J. Kokelj, P. Raspotnik; po 10c: J. Osvald, M. Kurek, J .Shum, J. Urankar, A. Petrovčič. — Skupaj $4.30.
SOMERSET, COLO.: Po $1: A. Majnik in L. Le-narchich; po 50c: M. Karnelj, L. Žumek, A. Kropivšek, E. Dolgan, J. Majnik; T. Žakelj 25c. — Skupaj $5.50.
BURGETTSTOWN, PA.: Društ. Slov. Gorica št. 287 SNPJ. — $3.00.
ALIQUIPPA, PA.: J. Kotar 50c; po 25c: A. Jakich, A. Zopern, G. Smrekar, J. Širne, J. Marolt, T. Habich,
A.	Konikar, J. Glavasevich, J. Kagon, M. Kalich, A. Groznik, J. Petrich, F. Štrukelj, V. Habich, J. Simec,
B.	Yerant, M. Zakrajšek, J. Jakrle; F. Bricelj 20c, F. Mihčič 10c. — Ekupaj $5.80.
Zadnji izkaz dne 19. maja t. 1...............$43.78
V tem izkazu............................. 74.85
Skupaj do 15. junija 1921..............$118.63
Tajništvo J. S. Z.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ. se vrši dne 9. julija (drugo soboto v mesecu), v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. Udeležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov.
Organizator.
•MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vask drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležuje sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
John Kresse, 396—kth Ave.
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopajte k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.	Anton Zornik, Box 202,
Herminie, Pa.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k sejam- — Tiste, ki simpati-zirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."— Tajnik kluba št. 27, JSZ.
Drobiž iz Jugoslavije.
—	"Plamen", ilustriran list, izhaja v Ljubljani. Prejeli smo deveto številko tega lista, ki je bogato ilustriran in ima izbrano vsebino. Naročnina za Ameriko $2, za celo leto, $1 za pol leta. Izhaja tedensko. Naroča se na naslov: Plamen, Kongresni trg št. 19, Ljubljana, Jugoslavia.
—	Prejeli smo poročilo iz Slovenije, da Proleta-rec redno prihaja. Le semtertja se izgubi kaka številka. O naši zadnji majski izdaji se pohvalno izražajo.
—	V Ljubljani je pričela izhajati kulturna in modna revija Vesna. Naslov: Vesna, Miklošičeva cesta 16, Ljubljana, Jugoslavia.
—	V Belgradu je pričela iehajati revija "Nacionalna Rusija." Izdajajo jo ruski kontrarevolucionarji in caristi.
—	V Belgradu je pričel izhajati militaristični list "Ratnik". Izdaja ga menda vojaška uprava.
—	V Sarajevu so pričeli socialisti izdajati list "Glas Slobode", ki je organ socialistične centrumaške stranke.
—	Prvega junija je bilo v Belgradu slovesno otvorjeno novozgrajeno Narodno gledališče.
—	Skupni dolg Jugoslavije znaša 5,424, 885,400 kron. Od te svote je menda že nekaj izplačanega, tako da je dolg za par miljonov kron manjši.
—	V. številka revije "Naši Zapiski' 'ima sledečo vsebino: Abditus: Pripomba k jugoslovanski ustavi. — Dr. F. Veber: Materializem. — Dr. Štefan Sagadin: Parlamentarna vladavina. — Dr. Alojz Zalokar: Socialna medicina. — Pregled: I. Socialna politika. — II. Gospodarstvo. — III. Literatura. — IV. Revije. — V. Kultura.
Naslov: Naši Zapiski, Ljubljana, poštni predal 91, Jugoslavia.
—	Koliko Slovencev in Hrvatov je pod tujimi vladami? Na štajerskem in Koroškem 130,000, v madžarskem Prekmurju 20,000, v Reziji in Furlaniji 56,-000 na Goriškem 154,000, na Kranjskem 83.000, ria Koroškem (pod Italijo) 2000, v Trstu 70,000, v Istri 260,-000, v Zadru 7000, na Lastovu, 1500, na Reki 25,000. vsega okroglo 800.000.
Boji Ircev proti Angliji se nadaljujejo. Celo papež se je postavil na stran Ircev. Moral se je nekam nagniti, in tako si je izvolil Irce. Anglija hoče polagoma utruditi Irce, ki se bodo končno zadovoljili s koncesijami, katere sedaj odklanjajo. Mnogo ljudi je že padlo v teh bojih in narejene je bilo že mnogo škode. Boj Ircev bi bil morda ložji. če ne bi bil na skrajni nacionalistični in verski podlagi. Vseeno, Ircem naše simpatije, kajti če dosežejo to, kar zahtevajo danes, še ne bo svoboda, pa bodo spoznali, da je treba za pravo svobodo še kaj drugega kakor neodvisnost od Anglije. In neodvisna od .Anglije ni danes nobena država na svetu, ampak več ali manj je vsaka odvisna od nje.
V PRIHODNJI IZDAJI:
KAJ NI ZDRAVEGA V AMERIŠKEM RAD IK A-LIZMV?
William Z. Foster.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI?
Debata.
		
Slov. delavska	w	podporna zveza
Ustanovljena da« 26. tvffusta 1908.		Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn.
Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto.
CHICAGO, ILL.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113,
West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
1.	Pom. taj.: FRANK PAVLOČIČ, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH, R. F. D. Box 4, John-
town, Pa.
Blagajnik: JOSIP 2ELE, 5602 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVAZNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 955 Addison Rd., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland,
Ohio.
POROTNI ODBOR: Perdsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 135, West Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Spring-
field, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago. 111.
PROSVETA. 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Bias Novak, in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudomt naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj« popravi.
Dopisi in razprave S. D. P. Z.
CLEVELAND, O.—Na redni seji društ. Slovenski Bratje, št. 41, SDPZ,; se je odobrilo delovanje gl. odbora za preklic pete redne konvencije in delovanje za združitev slovenskih podpornih jednot in zvez. Nadalje naše društvo apelira na glavni in združevalni odbor, da naj deluje nato, da pride čimprej do zaželjene združitve, četudi nekaterim posameznikom to ni po volji. Naša zveza se je na splošnem glasovanju z veliko večino glasov izrekla za združenje in to naj gl. in združevalni odbor vpošteva; na vse drugo naj se ne o-
zira. — Nadalje naše društvo protestira proti kapitalističnemu listu Glas Naroda vsled njegovega nesramnega napadanja na našo dino SDPZ. Svetujemo imenovanemu listu, naj pusti našo organizacijo pri miru in tudi blagajna SDPZ. mu naj ne dela toliko preglavic. Upamo, da bo članstvo že samo "premufalo" zve-zino blagajno, bodisi "natihoma" ali pa "naglas". To je zadeva, ki se tiče le članstva SDPZ., ne pa zgagarske-ga lista. — Jos. Blatnik, predsednik; Martin Martin-šek, tajnik; Frank Kokotec, blagajnik. (Društveni pečat.)
RINGO, KANS. — Na zadnji seji društva Jezero, št. 82, SDPZ, smo razmotrivali o poteku dogodkov, ti-kajočih se konvencije in združitve naše Zveze, in prišli do zaključka, da je bilo postopanje gl. predsednika v tem oziru pravilno, ker je prihranil več tisočakov organizaciji.
Mi vemo, da se ne more z nikakršnim sklepom ustreči vsem in ni bilo niti v tem slučaju.
Tudi sedanji nasprotniki združenja se bodo uhla-dili in morda koncem konca še spoznali, da so bili y zmoti. Razumemo, da newyorski dnevnik ne more pisati drugače kot napadati SDPZ., ker mu je bila nekoč molzna krava, sedaj pa so zadnji upi, da bi se je še moglo izkorišč&ti od newyorskih šifkartašev pri "listu slovenskih delavcev", razblinjeni.
Dr. št. 82 se ne ozira na blatenje gl. odbornikov v takem listu, pač pa jim prizna, da so delovali >po svojih najboljših močeh v prospeh organizacije, katero zastopajo.
Mike Pencel, pred.;. Matt Šetina, tajnik; Pete Be-ict, blagajnik. (Društveni pečat.)
Imena in naslovi uradnikov društev S. D. P. Z.
Združeni s Slovensko Narodno Podporno Jednoto.
Boritelj, štev. 1, Conemaugh, Pa.
Predsednik: Fr. Dremelj, 463 Chestnut St.; tajnik: BI. Brezor-šek, box 302; blagajnik: Martin Jager, box 302. Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Alojzija. "Pomočnik", št. 2, Johnstown, Pa.
Predsednik: John Zupan, 417 Woodland Ave.; tajnik: George Raspotnik, 411 Linden Ave.; blagajnik: Lawrence Znideršid, R. D. 7, box 14A. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Delavskega Doma.
"Zaveznik", št. 3, Franklin Conemaugh, Pa.
Predsednik: Jacob Gabrenja; tajnik in blagajnik: Louis Kražna, box 218, Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", št. 4, Lloydell, Pa.
Predsednik: Frank Cebron; tajnik: George Jakopin, bo« 76; blagajnik: Frank Svelc, box 191. Vsi v Lloydell, Pa. Seja vsako 1. nedeljo.
Nova Doba, št. S, Ralphton, Pa.
Predsednik: Frank Kumerdaj; tajnik: Martin Korošec, box 255; blagajnik: Frank Bizjak, box 122. Vsi v Ralphton, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.	u
"Zvesti Bratje", št. 6, Garrett, Pa.
Predsednik: Joe Grahonja; tajnik m blagajnik: John KraU, box 227. Vsi v Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedinost", št. 7, Claridge, Pa.
Predsednik: Frank Zorman; tajnik: Mihael Baloh, P. O. box 212; blagajnik: Martin Bratkovič, box 173. Vsi v Claridge, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu.
"Zavedni Stajerc", št. 9, Johnstown, Pa.
Predsednik: Fred Horvat; tajnik: Adolf Debeljak, box 55; blagajnik: KaTOl Cerjak, box 55. Vsi R. F. D. 7, Johnstown, Pa.— Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jasna Poljana", št. 10, Br»wnfield. Pa.
Predsednik: Jos. Mlakar, tajnik: Anton Steržaj, box 454, Union-town, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfield, Pa. — Seja vsako drugo ned. v mes. ob 2. pop. v Hrvatski dvorani.
"Zarja Svobode", št. 11, Dunl», Pa.
Predsed.: Andrej Milavec, box 1; tajnik: Frank Kavcic, b. 293,: blagajnik: Frank Ileršič, Box 73; vsi v Lunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Slov. Izabr. Doma.
"Danica", št. 12, Heilwood, Pa.
Predsednik: Frank Korelc, box 74; tajnik: Joseph Tomažm, box 35; blagajnik: Joseph Zuraj, box 283. Vsi v Heilwood. Pa. — Seja vsako 2. ned. v mes. v prost. J«s. Tomažina.
"Večernica", št. 13, Baggaley, Pa.
Predsednik:: Frank Segula; tajnik: Jacob Povše, box 141, Hos-tetter, Pa.; blagajnik: Joseph Zabkar, R. F. D. 1, b. 82-a, Latrobe, Pa. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. popol. v Slov. Hrv. N. Domu, Hostetter. Pa.
"Složni Bratje", it. 14, Orient, Pa.
Predsednik: Frank Granc, Box 206, Republic, Pa.; tajnik Joe Kovač, Box 292, Republic, Pa.; blagajnik: Anton Kovačič, box 164, Orient, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v Hrvatskem domu, Republic, Pa.
"Slovan", št. IS, Sopris, Colo.
Predsednik a Anton Mariračifi; tajnik: Silvester Benanttn; blag.: Joseph Valenčič. Vsi box 192, Sopris, Colo. —• Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v prostorih sobrata Ivan Konollju v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", it. 16, Buxton, Iowa.
Predsednik: Frank Krištof, box 24; tajnik: Ferdinand Kočevar; blagajnik: Felix Raspotnik. Vsi R. 1, Eddyvillo, Iowa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostoru sobrata Felix Raspotnika.
"Zora", št. 17, Akron, Mich.
Predsednik: Gasper Volk; tajnik in blagajnik: Anton Maurich, box 95. Vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Združeni Bratje", št. 18, Braddock, Pa.
Predsednik: Eugen Mosetič; tajnik: John Rednak, 1013 Talbot Ave., rear; blagajnik: Frank Saje, 609 N. Main St. — Vsi v Braddock, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v litvinski dvorani, 818 Washington Avenue.
"Nada", it. 20, Huntington, Arkansas.
Predsednik: John Morse; tajnik: Frank Herman, box 287; blagajnik: Matija Ogrady, box 89. Vsi v Huntington, Arkansas.—-Seja vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani.
"Sokol", št. 21, West Mineral, Kansas.
Predsednik: Martin Oberzan; tajnik in blagajnik: Vincent Zalo-kar, box 61. Vsi West Mineral, Kans. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Pete RuBsellnovi dvorani v E. Mineral, Kans.
"Od boja do zmago", it. 22, La Sail®, 111.
Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Frank Gargovid, 835 Crosat
St., La Salle, 111.; blagajnik: Frank Volk, 302 — 8th St., La Salle, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. Nar. Domu.
"Slovenski Bratje", it. 23, Coketon, W. Va.
Predsednik: Anton Pajntar; tajnik Fr. Kocian, box 272; blagajnik: Ignac Ponikvar, box 32. Vsi v Thomas, w. Va. — Seja vsako 1. ned. v mes. v Comp. dvorani.
"Ilirija", it. 24, Iselin, Pa.
Predsednik: Ivan Šuštar, box 52; tajnik: Math. Zadravec, box 211; blagajnik: Michael Lončar, box 267. Vsi v Iselin, Pa. — Seja
vsako prvo nedljo v prostorih sobr. I. Roglja.
"Delavec", it. 25, Rock Sprimgs, Wyo.
Predsednik: Val. Jugovic; tajnik Mat. Leskovec, box 647; blagajnik: Mathew Ferlid, 211 Sherman St. Vsi v Rock Springs, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
"Smarnica", itev. 26, Export, Pa.
Predsednik: Frank Merlak; tajnik: Math. Torkar, b. 417; blagajnik: Anton Martinšek, b. 126. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo r delavskem domu.
"MIroljub", itev. 27, Diamondville, Wyo.
Predsednik: John Kočevar, b. 71; tajnik: Vincenc Lumpert, b. 62; blagajnik: Jacob Petek, box 51. Vši v Diamondville, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v Slovenskem domu v Diamondville, Wyo.
"Jutranja Zarja", itev. 2», Meadow Lands, Pa.
Predsednik: Anton Premro; tajnik: Andrej Posega, box 575; blagajnik: Frank Baje, box 676. Vsi v Meadow Land's, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Bar Hali.
"Trpin", itev. 30, Breezy Hill, Kans.
Predsednik: J. Homec, box 160; tajnik: Stephen Arh, box 3; blagajnik: Josip Žibert, box 115. Vsi R. F. D. 2, Mulberry, Kansas.— Seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri pop. pri bratu A. Adamich.
"Dani se", itev. 31, Roslyn, Wash.
Predsednik: Luka Notar; tajnik in blagajnik: Anton Adamich, b. 16. Vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri
pop. pri bratu A. Adamichu.
"Zeleni vrt", itev. 32, Palisades, Colo.
Predsednik: Jacob Trojar; tajnik: Anton Kladošek, box 613; blagajnik: Jernej Benedik, box 674. Vs v Paiisades, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Jakob Trojar.
"Slovenska Zastava", itev. 33, Jenny Llnd, Arkansas.
Predsednik: Louis Grilc, box 86; tajnik: Joe Sadar, box 61; blagajnik: Frank Kline, box 117. Vsi v Jenny Lind, Ark. — Seja prvo nedeljo ob 10. uri dop. v društ. dvorani.
"Edinost", itev. 34, Yukon, Pa.
Predsednik: Frank Omejc; tajnik in blagajnik: Frank Medved, b. 40. Vsi v Yukon, Pa. — Seja vsako prve nedeljo v Slov. Delavskem Domu.
"Planinski Raj", itev. 35, Lorain, Ohio.
Pred.: Michael Virant; taj.: Jacob Hepčar, 1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Primožič, 1712 E. 81st St. Vsi v Lorain, Ohio.— Seja vsake drugo nedeljo v prostorih g. Viranta, 1700 Globe Ave.
"Združitelj", itev. 36, South Fork, Pa.
Predsednik: Jakob Govekar, box 666; tajnik: Jacob Rupert, 112 Maple St.; blagajnik: Mirko Grgurich, b. 496. Vsi v So. Fork. Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v dvorani Slov. Izobr. Doma.
"Ljubljana", štev. 37, Barberton, O.
Predsednik: Joe Lah; tajnik: Andrew Repar, 1109 N. 4th Street; blagajnik: Frank Skraba, 620 Van St. — Vsi v Barberton, Ohio. Seja vsake drugo nedeljo ob 2. uri popol. na 1109 N. 4th St.	/
"Dobri Bratje", štev. 38, Bridgeport, Ohio.
Predsednik: Frank Androjna; tajnik: Martin Kos, R F D. 2, box F; blagajnik: Franc Vodko, box 462. Vsi v Bridgeport, Ohio. Seja vsako prvo nedeljo ob 8. uri dopoldne v društveni dvorani, Baydsville, Ohio.
"Prva Zvezda", itev. 39, Darragh, Pa.
Predsednik: Js. Jelovič, Darragh, Pa.; tajnik in blagajnik: Frank Golobid, R> D 2, b. 67, Greensburg, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2, uri popold.
"Orel", itev. 40. West Newton. Pa.
Predsednik: Andrej Povirk, box 27; tajnik: Frank Merella, R. F. D. 2, box 68; blagajnik: Jožef Zorko, RFD. 2, box 114. Vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji mesec v Slov. Domu v Collinsburg.
"Slovenski Bratje", itev. 41, Cleveland, O.
Predsednik: Joseph Blatnik; tajnik: Martin Martinšek, E. J, bi 84, Bedford, O.; blagajnik: Frank Kokotec, 7728 Osage Avenue, Cleveland, O. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
"Mladi Slovenec", itev. 42, Oglesby, 111.
Predsednik: Fiank Nadvešnik; tajnik: Hubert Dular, box 297; blagajnik: Jo« Legan, b. 11. Vsi v Oglesby, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Mihael Preskar.
"Sava", štev. 43, Portage, Pa.
Predsednik: Karol Mejak: taj. in blag.: Fr. Zeman, RD 1, b. 83; Vsi v Portage, Pa. — Seja vsako 2. ned. v mes. v prostorih sobr. Fr. Zamana.
"Prešeren", itev. 44, Cliff Mine, Pa.
Predsednik: Alojzij Vidmar, box 67; tajnik: Frank Plvk, bol 15; blagajnik: Ferdinand Pregel, box 17; Vsi v Cliff Mine, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Narodni dvorani
"Mirni Dom", itev. 45, Johnstown, Pa.
Predsednik: Frank Slabe; tajnik: Joseph Intihar, 409 Eight ave.; blag.: Gregor Hreščak, 407 — Eight Ave. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Zveza", štev. 46. Alix, Arkansas.
Predsednik: Mat. Starman; tajnik: Mat. Znidarsic, RFD., box 79; blagajnik: Jurij Kokal, RFD.. box 77. Vsi v Altus, Ark. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Bratje", itev. 47, Avella, Pa.
Predsednik: Tom Svetlik; tajnik: John Vidmar, b. 75; blag.:
Frank Shine, box 167. Vsi v Avella, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo pri Martinu Obedu.
"Slovenski Mladeniči", štev. 48, Aurora, III.
Predsednik: John Aister; tajnik: Gasper Ahadič, R F. D. 1, box 228; blagajnik: J. B. Verbid, 635 Aurora Ave. Vsi v Aurora, 111. — Seja vsako drugo sredo v mes. v Fox River Social Klub.
"Proletarec", itev. 50, Franklin, Kans.
Predsednik: John Pance, b. 146; tajnik in blagajnik: Gasper Leskovitz, box 289. Vii v Franklin, Kans. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani John-a Krenkerja.
"Delavec", štev. 51, Cleveland, O.
Predsednik: Edward Branisel; tajnik: Ivan Zaletel, 6402 Orton St.; blagajnik: John Ferjančič, 1098 Norwood Rd. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. Nar. Domu St. Clair ave.
"Ljubljanski Grad", štev. 52, DeKalb, 111.
Predsednik: Frank Prebil; tajnik: Franc Keržič, 1317 Market St.; blagajnik: Franc Keržič, 1317 Market St. Vsi v DeKalb, II Seja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr. Keržiču.
"Slovenski bratje", štev. 53, Fairpoint, Ohio.
Predsednik: Frank Rezek; tajnik: Florjan Odlazek, b. 502; blagajnik: Franc Koss, box 492. Vsi v Fairpoint, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu J. Lekšanu.
"Vrh Planin", itev. 55, Crabtree, Pa.
Predsednik: Martin Jereb, box 92; tajnik in blagajnik: Andrei Jereb, box 92. Vsi v Crabtree Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Andr. Jereba.
"Združeni Slovani", it. 56, Pittsburgh, Pa.
Predsednik: Anton Hrovat; tajnik: Joseph Dekleva, 5609 Wickliff St.; blagajnik: Vincent Arh, 1 Rickenbach St., N. S. Vsi v Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v K. S. D. v Pittsburgh, Pa.
"Caven", štev. 57, Wooster, Ohio.
Predsednik: Martin Cermel; tajnik: Ciril Stibil; blagajnik: Frank Cermelj. Vsi box 289, Wooster, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Čermelja.
"Rudar", itev. 58,Canmore, Alta, Canada.
Predsednik: Mihel Brijš; tajnik in blagajnik: Anton Pclutnik, box 185, Canmore, Alta. Canada. — Seja vsako drugo nedeljo ▼ prostorih sobrata Anton Polutnik ob 2. uri popldne.
"Slovenski Fantje", štev. 59, Maynard, Ohio.
Predsednik: Jos. Bajda, b. 55; tajnik: Max Jerchin, box 254; blagajnik: Joseph Bajda, b. 66. Vsi v Maynard, O. — Seji vsako drugo nedeljo v dvorani g. J. Hrabaka.
"Slovenski Tabor", itev. 60, Močo Run, Pa.
Predsed: Frank Dolinar, box, 342; taj.: Frank Mochnik, bol 183; blag.: Frank Avbelj, b. 135. Vsi v Moon Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri popol. v društveni dvorani.
"Napredni Slovenci", itev. 61, Gary, Ind. . .
Predsednik: Frank Piškur; tajnik: Joseph Vuksinich, 2148 Jefferson St.; blagajnik: Sam Bunjevac, 1105 Jefferson St Vsi » Gary, Ind.—Seja vsako 2. nedeljo v prostorih sobrata Max-a Use-liča, 1125 Washington St.
Žensko društvo "Sokol", itev. 62, Cleveland, Ohio.
Predsednica: Alojzija Milavec; taj.: Frančiška Trbežnik, 6615 Bonna Ave.; blagajnica: Fmčiška Lause, 6121 St. Clair Are. Vb« v Cleveland, O, — Seja vsak prvi pondeljek v mesecu v Slov. Narodnem Domu.
"Adamič in Lunder", štev. 63, Hackett, Pa.
Predsednik: Anton Zrinšek; tajnik: Anton Zrinšek, box 98; blagajnik: Frank Mejak, RFD 1. b. 104. Vsi v Finleyville, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Bratoljub", štev. 64, Milwaukee, Wis.
Predsednik: Frank Kordič, 444 So. Pierce St.; taj. in blag.: John Mohorko, 403 S. Pierce St. — Vsi v Milwaukee, Wis. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Martina Bevšeka, 477 National Ave.
"Bodočnost", štev. 65, Staunton, 111.
Preds.: Anton Buchar; tajnik: Anton Cop, box 216; blagajnik: Frank Paulich, b. 313. Vsi" v Staunton, 111. Seja vsako 2. nedeljo v mes.
"Franz Shuhmeier", štev. 66, Yale, Kans.
Predsednik: Anton Radi; tajnik: John Roycht; blagajnik Martin Kožuh, Vsi R R 8., v Pittsburg. Kans. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. popol. v John Dollar-jevi dvorani.
"Narodna Sloga", štev 67, Seminole, Pa. Predsednik: Nikolaj Zvonarig, box 63, Distant, Pa.; tajnik: Emil Ganotzi, b. 55, Seminole, Pa.; blagajnik: Mike Buretich,. box 55, Seminole, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo pri Emilu Ganotzi-ju. "Združeni Balkan", štev. 68, Clinton, Ind. Predsednik: Jos. Vidmar, L. b. 441; tajnik: Ignac Musar. box 141; blagajnik: Andrej Cizej, b. 404. —' Vsi v Clinton, Indiana. Seja vsako 2. ned. v mes. pri Mr. Charles-u Mosbovich-u, N. 7th St., ob 9. dopoldne.
"Orel", štev. 69, Madrid, Ia.
Predsednik: Frank Omerzu, R. 2, b. 32A; tajnik in blagajnik: Frank Omerso, R. 2, b. 32 A. Vsi v Madrid, Ia.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Schneider.
"Zvesti bratje", štev. 70, New Derry, Pa. Predsednik: George Stanovi«; tajnik Jakob Pinoza, box 75; blagajnik: Jos. Penič, b. 22. Vsi v New Derry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v prostorih, sobrata Jos. Peniča, v New Derry.
"Delavec naprej", štev. 71, Bessemer, Pa. Predsednik: Joseph Jereb; tajnik' Frank Leitl, box 327; blag.: Louis Hribar, box 128. Vsi v Bessemr, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Mozija v Bessemer, Pa. "Kosciusk«", štev. 72, Bankhead. Alta, Canada. Predsednik: Joseph Spievak; tajnik: Mike Kubica, box 12; blagajnik: Peter Kubany, box 40. Vsi v Bankhead, Alta, Canada. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Pod Triglavom", itev. 73, Smithfield, Pa. Predsednik: John Nečemer; tajnik: Frank Klemene, R. D. 2. b. 129; blagajnik: John Eržen, R. R. 2, b. 128. — Vsi v Smithfield, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v prostorih Fr. Klemenca h. št. 86. "Kranjski prijatelj", štev. 74, Falls Creek, Fa. Predsednik: Louis Slak. box 201; tajnik: V>uis Slak, box 201; blagajnik: Sophia Urban«, box 668. — Vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popol. v prostorih sobrata Alojzija Urbančiča, 35 Tenery Road.
"Naprej do Zmag«", štev. 75, Wyan«, Pa. Predsednik: John Golobic; tajnik: John Renko, box 432; blag.: Tr. Ravnikar, box 233. Vsi v Wyano, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v družbeni hiši štev. 96.
"Slovenska Cvetlica", štev. 76, Adamsburg, Pa. Predsednik: John Menart: tajnik: Frank Menart, box 135; blagajnik: John Grum, box 37. Vsi v Adamsburg, Pa.—Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Slovenija", štev. 78, Miller Run, Pa. Predsednik: Ignatz Pajk; tajnik: Frank Sadar; blagajnik: Frank Sadar. Vsi box 1, Miller Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Antonu Beršanu.
"Bonairski Slovenci", štev. 79, Bon Air, Pa.
Predsednik: John Medle; tajnik: Peter Bukovec, b. 734, Cone-maugh, Pa.; blagajnik Frank Turšič, b. 153, Conemaugh, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popi. v lastnem domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", štev. 86, Philadelphia, Pa. Predsednik: John Petan; tajnik in blagajnik: Joseph Kozo-le, 2666 Salmon St.. Philadelphia, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo r mesecu.
"Prvi Maj", štev. 81, Bishop, Pa. Predsednik: Jožef Rožanc; tajnik: Andrew Renko, box 148, Cecil, Pa.; blagajnik: Ivan Murgel, b. 138, Cecil, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri pop. v S. N. D. v Bishop, Pa.
"Jezero", štev. 82 Ringo, Kans.
Predsednik: Mihael Pencel, b. 192; tajnik: Math. Šetina, b. 115; blag. Peter Benedict, b. 172. Vsi Ringo, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani Konzumnega društva.
"Terbanska Dolina", štev. 83, Cleveland, O.
Predsednik: Frank Vrabec; tajnik: Ant. Smith, 6028 St. Clair Ave,; blagajnik: Anton Kaši«, 1002 E. 61st St. Vsi v Cleveland, O. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani št. 2. ob 9. dopoldne.
"Radnici naprej", štev. 84, Farmlngton, W. V a.	'
Predsednik: Geo. Kasuni«; tajnik: Mata Lauš: blagajnik: Vid KaSunich. Vsi box 11, Broomfield, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v hiši štev. 46.
"Napredek", štev. 85, Skidmore, Kan*.
Predsednik: Simon Repovše, R. R. 1, Weir, Kans.; tajnik in blagajnik: Ant. T. Jamnik, R R. 3, box 63, Columbus, Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri J. Zakrajšeku.
"Naprej", Livingston, 111., št. 86. Predsednik: Mike Cirar, b. 106; tajnik: Rudolf Pavliha, box 226; blagajnik: Mihael Straži«, box 677. Vsi v Livingston, 111. —• Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri doj>. v prostorih
Ferd. Gorecki.	......
"Rudeči prapor", štev. 87, Bentleyville, Pa. Predsednik: Andrej Lovšin, b. 683; tajnik in blagajnik: Alojzij Humar, box 108. Vsi v Benthleyville. Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Louis-u Humarju.
"Naprej", štev. 8«, Nokomis, 111. Predsednik: George Plahutnik, box 581; tajnik in blagajnik: Ivan Kranjc, box 672, Nokomis, 111. — Seja vsako tretjo nedelje v
mesecu ob 2. pri popold. pri sobr. John-u Krainz-u.	t
"Slovenec", štev. 89, Eckhart Mine, Md. Predsednik: Anton Stožin; tajnik: Frank Posenel, RFD. 1, Eckhart Mine, Md.; blagajnik: Anton Komac, b. 56, Eckhart Mine, Md. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold. pri sobr. Franku Poženelu.
"Vstanite Bratje", štev. 90, Gross, Kan*. Predsednik: Ivan Erjavec, b. 52; tajnik in blag.: Frank Homa* box 95; Vsi v Gross, Kans. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Gorjanski hrib", št. 91, Greensburg, Pa.
Predsednik: Louis Lindo«; tajnik: Jos. šume, R 1, b. 6; blagajnik: Franc Pire R 7, box 140. Vsi v Greensburg, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Mrs. Mihevc dvorani v Haydenville.
"Združeni Slovani", štev. 92, Girard, Kans.
Predsednik: Anton Potisek, R 4, b. 133; tajnik in blag.: Frank Kravanja, R. 4, box 304. Vsi v Girard, Kans. — Seja vsako S. ned. v mes. v dvorani North Edison.
"Zmaga", št. 93, Bryant, Okla.
Predsednik: Frank Pirman, box 170, Bryant, Okla.; tajnik in blag.: Anton Potokar, box 110, Bryant, Okla. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hall, Victoria Camp.
"Sv. Barbara", št. 95, Standardville, Utah.
Predsednik: Marko Petri«, b. 1621; tajnik: Leo Pimat, box 1654; blagajnik: Marko Petri«, box 1621. Vsi v Standardville, Utah. ■— Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prost. sobr. A. Cesar.
"Svobodni bratje", štev. »6, Duluth, Minn.
Predsednik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St.; tajnik: Frank Piškur, 308—97 th Ave. W.; blagajnik: Michael Spehar, 403—97th Av. W. Vsi v New Duluth, Minn.—Seja vsako 3. nedeljo v mesecu w prostorih sobr. J. Pikusha.
"Temelj Naroda", štev. 97, Rhone, Pa.
Predsednik: Alojz Grošel, 322 Front St., Rhone, Pa.; tajnik: Frank Pipan, 30 Pine St., Nanticoke, Pa.; blagajnik: Mihael Jarh, 142 Espy St. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Antona Wachules-a, 320 Front St.
"Slovenska Združitev", št. 98, Standard, IU.
Predsednik: Ivan Stare, box 232; tajnik in blag.; Ivan Urban-«i«, box 302. Vsi v Standard, 111. — Seja vsako prvo nedeljo po 15. v dvorani Viljem Konstantine.
"Tiha Dolina", štev. 99, Hermlnie, Pa.
Predsednik: Frank Hribar; tajnik: Frank Stermlan, box 2»7; blagajnik: Frank Vozel, b. 347. Vsi v Herminie. Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mes.
"Zvezda", štev. 100, Forest City, Pa.
Predsednik: Lorenc Kotar, box 246; tajnik Matija Kamin, box 491; blagajnik: Martin Muchitz, box 537. Vsi v Forest City, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
"Združi se Slovenec", štev. 101, Midway, Pa.
Predsednik: John Leskovec, box 78; tajnik: Martin Strupek, box 75; blagajnik: Jakob Rupnik, b. 462. Vsi v Midway, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani SNPJ.
"Vodnik", štev. 102 Farrell, Pa.
Predsednik: Matevž Steblaj, b. 841; tajnik: Jernej Okorn, 1108 Beechwood Ave.; blagajnik: Jožef Germ, box 194. Vsi v Farrell, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. D. Domu, 1112 Beechwood Ave
"S. Ana", št. 103, East Helena, Mont.
Predsednica: Kata StipžiS; tajnica: Ivana Andolsesk, box 152; blagajnica: Marija Rigler, box 118. Vse v East Helena, Mont. — Seja vsak« prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
"Sv. Barbara", štev. 104, Luzerne, Pa.
Predsednik: Frank Podmenik; tajnik: Ant. Osolnik, 868 Ben-net Street; blagajnik: Joseph Šperlik, 864 Bennett Street. Vsi v Luzerne, Pa. — Seja vsako prvo nedelj« v mesecu v dvorani "Firemen's Bldg."
"Rdeči Orel," št. 1*5, Whit« Valley, Pa.
Predsednik: Jurij Previ«; tajnik: Anton Rozima, S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, box 458.—Vsi v Export, Pa.— Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Kr. Slov. Domu, White Valley.
"Livada", št. 106, Bear Creek, Mont.
Predsednik: M. Rihar, b. 57; tajnik: Frank Golob, box 220; blagajnik: Jožef Tomši«, box 68. Vsi v Bear Creek, Mant. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Del. Domu.
"Slovenski Dom" št. 107, Homer City, Pa.
Predsednik: Filip Krašek, box 265; tajnik: Anton Glavan, box 275; blagajnik: Anton Kalister, b. 489. Vsi v Homer City, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Slov. N. D.
"Triglav", štev. 168, Chisholm, Minn.
Predsednik: Jos. Ostruh; tajnik: Anton Pustoslenšek, 213 W. Chestnut St.; blagajnik: Frank Vidmar, 823 W. Popler St. Vsi v Chisholm, Minn. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Jana Graheka.
"Nova Domovina", štev. 109, Cherokee, Kans.
Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Ivan Telban, b. 169; blagajnik: Frank Premk, box 21. Vsi v Cherokee, Kans. Seja vsako 2. ned. v mes. v Leo Preložnikovi dvorani.
"Slovenska Navada", štev. 110, Hartford, Ark.
Predsednik: Frank Dolinšek, box 39; tajnik: Ivan Zimerman, RFD 1, b. 2, West; blagajnik: Jos. Hribar, box 1. Vsi v Hartford, Ar. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu pri sobr. J. Hribarju.
Štev. Ill, Duryea, Pa.
Predsednik: Andrew Strukel, 276 Columbia St.; tajnik: Fr. Ca-heven, 410 Faster St.; blag. Jakob Brecelnik, 198 Cherry St. Vsi v Duryea, Pa. Seja vsako prvo soboto v mesecu y John Wasta Hall.
"Triglav", štev. 112, Detroit, Mich.
Predsednik: Anton Janeži«, 519 Kern Ave.; tajnik: Jos. Boži«, 161 Victor Ave. H. P.; blagajnik: Charles Perušek, 161 Victor Av.,
H.	P. Vsi v Detroit, Mich. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Victoria Hall. 424 Ferry ave. E.
"Sloga", štev. 114, Block ton, Ala.
Predsednik: Joseph Kren, P. O. B. 23 W; tajnik in blagajnik: J. Kulovitz, box 253, West. Vsi v Blockton, Ala. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobr. J. Kulovitz-u.
"Svoboda", št. 116, Willock, Pa.
Predsednik: Ivan Jane, box 85; tajnik: Anton Sotler, box 212; blagajnik: Anton Pire, b. 115. Vsi v Willock, Pa. Seja vsako
I.	nedeljo v mesecu v dvorani Willock Social Ass'n.
"Za združenje", štev. 117, Broughton, Pa.
Predsednik: Mihael Mali, box 155; tajnik: John Dolinar, b. 35; blagajnik: Ivan Gitnik, box 186. Vsi v Broughton, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v lastni dvorani.
"S*. Barbara", it. 118, Fleming, Kans.
Predsednik: Joseph Gerant; tajnik: Anton Skubic, RR 2. box 64, Pittsburg, Kans; blagajnik: Fr. Line, RR 2, Cherokee, Kans. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Fr. špeharjevi dvorani.
"Svoboda", št. 119, Jack's Ville, Kans.
Predsednik: Jakob Baloh, RR 8, box 88; tajnik In blagajnik: Silvester Sraj, R. R. 2, b. 199, Mulberry, Kans.
"Slovenski Bratje", št. 120, Gilbert, Minil.
Predsednik: Frank Podržaj, box 94, Gilbert, Minn.; tajnik: Frank Press, box 627 Gilbert, Minn.; blagajnik: Jerney Maček, box 133, McKinley, Minn. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Združeni Slovenci", št. 121, Little Falls, N. Y.
Predsednik: Frank Borštnar; tajnik: Frank Malevasič, box 327; blagajnik: Anton Mlinar, 3 Cord St. Vsi v Little Falls, N. Y. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenem domu 18 Selley Island.
"Jugoslavia", št. 122, Imperial, Pa.
Predsednik: Joseph Ule, box 91; tajnik John Manč}«l, box 13; blagajnik: Jakob Dolinar, box 226. — Vsi v Imperial, Pa. — Seja vsako 2. ned. ob 10 uri dop. v Slov. Domu.
"Lincoln", št. 123, Springfield, IU.
Predsednik: John Goršek, 414 W. Hay St.; tajnik: Josef F. Kren, 1900 E. Stuart St.; blagajnik: Anton Kužnik, 1201 So. 19th St. Vsi v Springfield, 111. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
"Zlata Zarja", št. 124, Primero, Colo.
Predsednik: Ivan Tomšič, box 461; tajnik in blagajnik: Luka Bereant, box 411. Vsi v Primero, Colo. Seja vsako 2. ned. v me*.
"Rožna Dolina", štev. 125, Burdine, Pa.
Predsednik: John Markovits, b. 243, Burdine, Pa. i tajnik: Vincene Vidmar, box 41-M, Presto, Pa; blagajnik: Ignac Krek, box 67, Presto, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani, v Presto, Pa.
"Sv. Barbara", št. 126, Cleveland, Ohio.
Predsednik: Anton Bokal, 727 E. 157 St.; tajnik: Vincent Bla-ško, 643 E. 160th St.; blagajnik: Frank Sašo, 679 E. 169th St. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako 2. ned. v mes. v Slov. Domu, 15810 Holmes Ave.
"Slovenski Bratje", št. 127, Irwin, Pa.
Predsednik: Jos. Benigar; tajnik in blag.: Matevž Breznik. RFD. 2, b. 132. Vsi v Irwin, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Slovenski Bratje", št. 128, Indianapolis, Ind.
Predsednik: Louis Banič; tajnik: Frank Luzar, 760 Haugh St.; blagajnik: Jacob Lekše, 929 Ketschan St. Vsi v Indianapolis, Ind. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu.
"Sv. Barbara", št. 130, Eveleth, Minn.
Predsednik: Anton Rahne, b 173; tajnik: Ant. Fritz, 110 Grand Ave; blagajnik: John Rahne, 426 Fill ave. Vsi v Eveleth, Minn. Seja vsako 2 ned. v mes. v Moose dvorani.
"Sv. Barbara", št. 131, Calumet, Mich.
Predsednik: Jos. Dragman; tajnik: Joseph Weiss, 4054 Accorn St. (Yellow Jacket); blagajnik: Joseph Srebernjak, 611 6th St. Vsi v Calumet, Mich. — Seja vsako prvo ned. v mes.
"Zarja Svobode", št. 133, Leadville, Colo.
Predsednik: Joe Klun; tajnik: Mark Popovič; blagajnik: John Fajdiga. Vsi v Leadville, Colo., box 389. — Seja vsakega 12tega v mesecu.
"Slovenec", štev. 134, Vandling, Pa.
Predsenik: Jos. čebular; tajnik: John Skrbeč, box 217; blagajnik: Joseph Jerin, box 88. — Vsi v Vandling, Pa — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slavček", št. 135, Oak View, Colo.
Predsednik: John Strumbel: tajnik in blagajnik: Alojzij Zupan, box 34 Vsi v Oak View, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Ojsterca", št. 136, Dietz, Wyo.
Predsednik: Tomaž Pire; tajnik: Ivan Pečovnik; blagajnik: Fr. Voler. Vsi box 62, Dietz, Wyo.—Seja vsako drugo ned. v mesecu, v Somerset dvorani.
"Sava", št. 138, Somerset, Colo.
Predsednik: Josip Krai, box 42; tajnik: Alojzij Zumek, box 167; blagajnik: Mihael Karnelj; box 134. Vsi v Somerset, Colo.— leja vsako 1. ned. v mes v Somerset Hall.
"Združeni Sobratje", št. 139, Universal, Pa.
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172; blagajnik: Tom. Previč, b. 12. Vsi v Universal, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. N. D.
"Slovenski Bratje", št. 140, Pineville, Minn.
Predsednik: August Filipčič; tajnik: Frank Bezek, box 425, Bivabik, Minn.; blagajnik: Val Bezek, b. 231, Bivabik, Minn.— Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Val. Bezek.
Prijatelj delavcev", štev. 141, Sublet, Wyo.
Predsednik: John Janišek, b. 126; tajnik: Jos. Rakun, box 86; blagajnik: Frank Kumpre, box 145. Vsi t Sublet, Wyo. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popol. v Fr. Cirey dvorani.
"Zapadni Vrt", št. 142, Winter Quarters, Utah.
Predsednik: Vincenc Raunikar, box 191; tajnik in blagajnik: Leo Koss, box 116. Vsi Winter Quarters, Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Anton Pistotniku.
"Zvon", št. 143, Dodson, Md.
Predsednik: John Milavee; tajnik: Max Selak, box 45; blagajnik: Jurij Rihtaršič, box 36. — Vsi v Dodson, Md. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v hiši štev. 38.
"Slovensko-Hrvatski Bratje", št. 144, Grayslanding, Pa.
Preds.: Jos. Šaroc; tajnik: Jacob Zupančič, b. 69, Masontown, Pa.; blagajnik: Martin Ziglar, b. 652, Masontown, Pa. Seja vsako
1. nedeljo v mesecu v dvorani M. Ziglerja.
"Sv. Barbara", št. 145, Joliet, in.
Predsednik: Frank Hočevar, 1120 N. Broadway; tajnik: Alojzij Martinčič, 1410 Center St.; blagajnik: Ignac Kostelc, 743 Sumeth Street. Vsi v Joliet, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli.
"Sobratje naprej", št. 146, Penns. Sta., Pa.
Predsednik: Simon Grošel, box 123; tajnik: Tcrniai Salamon, b. 123; blagajnik: Frank Pittner, brat 104. Vsi v P«nn Sta., P«. -Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski bratje", št. 147, Frontenae, Kans.
Predsednik: Ivan Tratar, box 97; tajnik: Louis Slapšak, b. 81; blagajnik: Karol Slapšek, box 11. Vsi v Frontenae, Kans. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani zadružne prodajalne.
"Narodna Zmaga" št. 148, Cuddy, Pa.
Predsednik: John Jenko; tajnik: Matija Galičič, box 207; blagajnik: Lovrenc Basel, box 131. Vsi v Cuddy, Pa. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 uri opold. pri sobratu L. Bašelu.
"Sloga", št. 149, East Palestine, Ohio.
Predsednik: Anton Jurjavčič; tajnik in blagajnik: John Boiii, P. O. box 152. Vsi v East Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. pri br. John-u Božiču.
"Slovan", št. 150, Slovan, Pa.
Predsednik: Mih Klenovšek, box 169, Atlasburg, Pa; taknik h blagajnik: John Pirh, box 77, Slovan, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Postojinska Jama", št. 151, Dalagua, Colo.
Predsednik: Anton Udovič; tajnik: Andrej Milavee, box 68; blagajnik: Anton Bergoč, b. 135. Vsi v Delagua, Colo. — Seji vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hali.
"Napredni Radnici", štev. 152, Johnstown, Pa.
Predsdnink: Joseph Bačani; tajnik: Viktor Horvat, 726 Maple Ave.; blagajnik: Vincent Jagič, 122nd and Maple Ave. Vsi v Johns-to n, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu, 726 Maple Ave.
"Rudeči Prapor", štev. 153, Southview, Pa.
Predsednik: Anton Struna; tajnik in blag.: Ferd. Železnik, b. 8. Vsi v Southview, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Slov. Nar. Domu.
"Jugoslavia", št. 154, Sugarite, N. Mex.
Preds.: Ivan Kash, b. 115; tajnik: Fr. Lukančlč, b. 68; Mf gajnik: Anton Podboj, box 8. Vsi v Sugarite, N. Mex. Seje vsako 2. sredo v mes. ob 7. uri pop.
"Jugoslavija", štev. 155, Klein, M on t.
Predsednik: Max Polšak, L. b. 12; tajnik in blag.: Mike Krivt, box 136. Vsi v Klein, Mont. — Seja vsako drugo ned. v me«, ob 2. uri pop. v Republic Hall.
"Šopek Vijole", štev. 156, Cleveland, O.
Presednik: Aug. Botko; tajnik: Andrej Likar, 3601 Independence road; blagajnik: Jos. Zorn, 8826 Bading Ave. Vsi v Cleveland, Ohio. Seje vsako 3. ned. v mes.
Opomba: Tajnike društev, ki najdejo kakšno pomoto, istotilco tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosta, da mi nemudoma sporoče, da se nedostatki v imeniku ki izide prihodnji*, popravijo.
S sobratskim pozdravom
Blaž. Novak, tajnik S. D P. Z.
Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto.
V vročih poletnih mesecih se navadno ohladi agitacija. Časi pa so taki, da se ne bi smela uhladiti, v kolikor se tiče socialističnega gibanja med našim delavstvom. Nadaljujte s pridobivanjem novih članov JSZ. in novih naročnikov Proletarcu.
TRI VRSTE HVALE.
Colton pravi: "Jaz poznam tri vrste hvale; Hvala, katero dajemo močnejšemu iz strahu, hvala, kojo izražamo slabotnemu vsled zanimanja in koristi, in hvala, kojo dajemo onemu, ki jo zasluži."— čitajte naslednje'pismo, katero smo prejeli dne 4. aprila t. 1. iz Avery, Idaho, od Mihael Tro-he: "Jaz sem mislil, da bom moral iti v bolnišnico ; pa Trinerjevo grenko vino mi je pomagalo da sem danes popolnoma zdrav. Delam zopet lahko in z želodcem nimam več sitnosti. To vino je v resnici izborno zdravilo" — Brezdvomno in gotovo je ta hvala izražena domačemu zdravilu po nekem bolniku iz zaslužnega priznavanja. Ta bolnik se je prepričal kot tisoči drugih, da je Trinerjevo grenko zdravilno vino izborno želodčno zdravilo. Ako imate slab okus, ako ste zabasani, ako vas boli glava itd. idite k lekarnarju ali prodajalcu zdravil in zahtevajte pristno (originalno) Trinerjevo grenko vino! Lekarnar vam bo dal pojasnila še o drugih Tri-nerjevih zdravilih: o Trinerjevem Linimentu, Tri-nerjevemu olajševalen kašlja (Triner's Cough Sedative) itd. Ta zdravila so v slučaju potrebe pri hiši vedno dobrodošla.	(Adv.)
CENIK KNJIG
ki jih ima v zalogi Proletarec: Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice.
Naša leta, (Milan Pugelj) ..........................
Krpanova kobila. (Jos. C. Oblak)....................
Zapiski Tine Gramontove, (Vlad. Levstik) vez. v plat. 1.00 Gadje gnezdo, (Vladimir Levstik) vezana v platno.. 1.00
Kmečke povesti. (Florijan Golar).....................75
Zajedalci. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana
v platno.........................'"'V'." '-'i "' "en
Anfisa. (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih... .bu
Jnrkica Agičeva, (Ks. šandor-Gjalski), povest, 360
strani, broširana 90c, vezana v platno........... . l-o"
Jug. (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616 strani,
broširana $1.10, vezana v platno................. l-60
Vitez iz Rdeče hiše. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana
v platno . . . ...........................•■"'""'
Udflvica, (I. E. Tomi«), povest, 330 strani, broširana
90c, vezana v platno............................
Don Correa, (G. Keller), roman .....................|0
V	zarjs Vidove. (Oton Zupančič), poezije..............o«
Znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige in brošure.
Za staro pravdo. (Fran Erjavec)......................60
Naš jezik. (Dr. Joža Glonar), znanstvena razprava o
slovenskem jeziku ..;.. -i.........................
Slovenski pravopis. (Dr. A. Breznik)..........................50
Glavni statistički podaci države SHS. (Dr. Jože Rus) .BU Zakon biogenezije. (J. Howard Moore, prevel I. M.).. 1.50 Svetovna vojna in odgovornost socializma. (Etbin
Kristan) ........................................f
V	novo deželo. (Etbin Kristan).......................
V	dobi klerikalizma. (Liberatus).......................20
Katoliška cerkev in socializem........................30
Kdo uničuje proizvajanje v malem.....................20
Socijal. knjižnica. (Dva snopiča) in "Naša bogastva" .10
Zadružna prodajalna ali ............................1°
0 konsumnih društvih................................15
Razno.
Najnovejše informacije o dobavi državljanstva Zedi-
njenih držav .....................................40
Spoved papeža Aleksandra VI. ...................... • -20
Ameriški družinski koledar, vezan v platno, letnik
~ 1919, 50c; letnik 1920, 65c; letnik 1921,.......... 1.00
"Proletarec", vezan, letnik 1919, $6.00; vezan, letnik
1920
7.00
Angleške knjige.
100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota ....................1.20
The Brass Check. (Upton Sinclair). Študija ameriškega
žurnalizma, broširana 60c; vezana v platno................1.20
The Profits of Religion. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese ............................................................1-20
Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
PROLETAREC,
3639 W. 26th St.
Chicago, 111.
Iz Londona prihaja vest, da zavezniške vlade zahtevajo od ogrskega regenta Hortyja, da mora resignirati, ob enem pa mora Ogrska dobiti koalicijsko vlado, v kateri bodo reprezentirane vse večje stranke. Baje so ogrski veleposetniki nameravali proglasiti Hortyja za kralja, toda so na svojem zadnjem kongresu ta načrt še odložili.
Če je kaj resnice na vesti, da zahtevajo zavezniki njegov odstop, je dvomljivo, kajti Horty vodi politiko, kakršno mu narekuje francoska diplomacija. Izključno ni, da je imel ta ogrski načelnik bele garde še kakei postranske intrige, ki se ne d&pa-dejo gospodom v Londonu in Parizu. Če odstopi, ne bo ogrsko ljudstvo z njim ničesar izgubilo.
Če bi slovensko delavstvo imelo socialistični list z deset tisoč naročniki, bi bila J. S. Z. organizacija z več tisoč člani. Kajti list je najboljše agitacij-sko sredstvo. Širite svoj tisk.
Importirane Solingerjeve angleške britve, garantirane. .$4.95
Importirane Solingerjeve britve......................•
Solingarjeve poniklane škarje.........................
Škarje iz angleškega jekla.......................
Jermen za brušenje britev.......................
Jermen drugega izdelka za brušenje britev......
1.80 2.50 1.85
Stroj za striženje las. Stroj za striženje las št. 1.
Pišite po naš cenik najboljših vsakojakih pušk.
1/2 palca debelosti mehke cinkove cevi........$ .45 čevelj
1/2 palca debelosti bakrene cevi...............35
1/2 palca debelosti bakrene spojene cevi........ .75 kos
Veliki bakreni lijaki.
Zastonj damo vsakemu, ki kupi britvo od nas en brusilni kamen.
J.KORECEK
Obiščite našo trgovino, da vidite našo bogato zalogo železnine, orodja itd. Za naročila po pošti priložite money order ali "cashier's check".
NAROČITE!
Za $5.00 pošljemo sledeče knjige:
Anfisa, drama v štirih dejanjih, spisal Leonid Andrejev; cena 60c;
Za staro pravdo, spisal Fran Erjavec, cena 60c;
Svetovna vojna in odgovornost socializma, Et-
bin Kristan, cena 80c;
V novo deželo, Etbin Kristan, cena 30c;
Katoliška cerkev in socializem, cena 30c;
Don Correa, roman, cena 30c;
Jug, zgodovinski roman, 616 strani, vezan v platno, cena $1.60;
Vitez iz Rdeče hiše,
zgodovinski roman, 504 strani, vezan v platno, cena $1.50; skupaj $6.00. Vse te knjige vam pošljemo za $5, poštnine prosto. Naročila pošljite Proletarcu.
Izšla j« nova knjižica NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDIN JENIH DRŽAV. Vsakdo, ki želi postati ameriški državljan, bo dobil v tej knjižici vse potrebne informacije. Poles slovenskega ima ta knjižica tudi angleško besedilo. Naročila pošljite Proletarcu.
Oglašajte priredbe vaših klubov in društev tudi v Proletarcu. Ako jih oglašate v drugih listih, zakaj jih ne bi tudi v Proletarcu. ki je glasilo in last slovenskega delavstva, organiziranega v J. S. Z.?
Telefon Canal 4340
Jugoslovanska trgovina s cvetlicami
V trgovini vedno sveže cvetlice za plese, svatbe, pogrebe itd.
Imamo zaprte in odprte avtomobile za krste, poroke, pogrebe in za vse druge potrebe.
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, E
Med Throop in Blue Island Ave.
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
Občinstvu priporočamo v naklonjenost krojaško delavnico
Božidar Knafl
1313 West I9th Streit
Chicago, 111. Gene zmerne dele trpežno in lično Popravljamo, čistimo in likamo
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« i stari kraj;
kadar želite poslati svojim it«-rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug po»el s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK
70=9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
JOSEPH C. WILIM0VSKY
Solidno blaco do zmernih cenah
1840 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. Tel. Canal 60
Solidno blago po zmernih cenah
Najstarejša zlatarska trgovina na Blue Island Ave.
FARME


V PINETOWN, NORTH CAROLINA
ZA POJASNILA PIŠITE:
A. H. SKUBIC & CO., PSE .
John PUiak & Co.
1151-115* W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
CARL STROVER
LAWYER
and
COUNSELLOR
133 W; Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
1919 Blue Island Aye., Chicago, 111.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
H. L. BATEK in RUD. ŠEJNA,
Lastnika.
"Ker je socializem prepričan, da so v kapitalističnem sistemu vzroki vojne, mora prihajati do zaključka, do katerega resnično prihaja: Pogoj je, da se odpravi kapitalistični sistem; posledica bo, da minejo vojne."—E. Kristan v knjigi "Svetovna vojna in odgovornost socializma"; stane 80c in se naroča pri Proletarcu.
Naročite knjige "Za staro pravdo" in "Don Correa". Obe poilje-90c.
mo
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $6, pol leta pa $2.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, I1L
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STBEET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
Mi pošiljamo denar v vse kraje Slovenije,
Hrvatske,
Srbije, Dalmacije,
in
druge dele Jugoslavije.
©

9
m ®
Vse denarne pošiljatve garantiramo.
American State Bank
1825-1827 Blue Island Avenue, CHICAGO, ILL. J. F. Štepina, pred.	A. J. Krasa, blagajnik.
& *
e «
ft
t *
*
Jugoslovanski pogrebnik in balzamovač
Naša tvrdka je opremljena z vsemi potrebščinami, ki pridejo v poštev pri balza-miranju in ureditvi pogrebov.
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem času.
JOSIP PA VLAK, lastnik,
1814 So. Throp St. Chicago, 111.
Telefon Canal 5903.
= IIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIII=
Naznajam bratom = Slovencem, Hrva- E torn in Srbom, da E sem odprl moderno E
KROJAŠKO I DELAVNICO I
Izdelujemo vsakovrstna E moška in ženska obla- = čila, čistimo, likamo in E popravljamo.	E
Izdelujemo tudi sokolske E kroje in nabavljamo so- E kolske potrebščine. Solidno delo, cene zmer- E ne. Slavnemu občinstvu = se priporočam v naklo- E njen ost.	E
I Frank Novosel i
KROJAČ	|
i 1113 W. 18thSt Chicago, Illinois |
.............................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII......
EDINA JUGOSLOVANSKA TVORNICA SMODK
NATION'S CfiGAB CO.
Jos. N. Bazdaric
Chicago, Illinois.
1707 S. Racine Ave.
Tel. Canal 1400.
Podružnica: St. Louis, Mo. Izdelujemo najboljše vrste smodke,
Nation One Shot Liberty T-A-P Nature's Best Beldina Rosa Del Lego Wedge
Vprašajte za naš cenik.


ANTON KARAj
1161 W. 18th St.
CHICAGO, ILL.
Trgovina s čevlji
V zalogi potrebščine za čevljarje.
CENE NIZKE POSTREŽBA TOČNA
Slavnemu občinstvu se priporočam v naklonjenost
ANTON KAR