GLAS
LETO XXII. ŠT. 42 (1057) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 23. NOVEMBRA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto dd
ZSKP / Cecilijanka 2017  
“Pesem je za
človekovo dušo ...”
  eprav je minilo že 59 let od tistega dal-
jnega časa, ko si je l. 1958 duhovnik in
izjemno delaven kulturnik prof. Mirko
Filej (1912-1962) zamislil zborovsko revijo Ceci-
lijanko v čast sv. Ceciliji, zavetnici cerkvenega
petja, ki goduje 22. novembra, ostaja zanimanje
zanjo še zelo živo. To dokazujejo zbori, ki vsako
leto radi nastopajo na njej, pa tudi poslušalci, ki
z veseljem spremljajo izvedbe skladb iz sloven-
ske narodne in umetne zakladnice ter iz svetov-
ne glasbene literature. Revijo pripravlja Zveza
slovenske katoliške prosvete. Da vse poteka v
najlepšem redu, pa so ji v veliko pomoč zbori
in društva, ki so vanjo včlanjeni.
/ str. 6
Iva Koršič
Č
www.noviglas.eu
Tri novosti na Pastirčkovi knjižni polici
Druga deželna konferenca o zaščiti
slovenske jezikovne manjšine po 10. členu
D. Z. št. 26/2007 bo:
24. november 2017 : v Gorici v deželnem
Avditoriju v ul. Roma št. 5 (od 9. do 13. ure).
Popoldne bodo štiri delovne skupine
pripravile končni dokument, ki ga bodo
predložile v obravnavo drugi dan, 25.
novembra.
25. november 2017: v Trstu, na sedežu
deželnega sveta na Trgu Oberdan št. 6 (od
9.30 do 13.00). Razprava o poročilih, ki so
jih pripravile štiri delovne skupine, in konec
konference.
Referati, ki jih je o navedenih temah
pripravil SLORI, so na voljo na spletnem
mestu deželnega sveta v razdelku, ki je
namenjen konferenci: www.consiglio.fvg.it.
Podpredsednik deželnega sveta
Igor Gabrovec
Konferenca o zaščiti 
jezikovne manjšine
  O šolstvu v deželi FJk
Dr. Giacomini
pod lipami
GORICA 
  četrtek, 16. novembra 2017, je bil gost
na Srečanju pod lipami novoizvoljeni
ravnatelj šolskega urada za Furlanijo
Julijsko krajino Igor Giacomini. Večer, ki sta ga
priredila Kulturni
center Lojze Bratuž
in Krožek Anton
Gregorčič, je
povezoval profesor
in član Višješolskega
sveta v Rimu Peter
Černic, ki je v
uvodnih besedah
predstavil ravnatelja.
/ str. 2
MČ
V
V LJUBLJANI, v četrtek, 23. novembra 2017,
ob 10. uri, Cankarjev dom, dvorana M1, v
sklopu predstavitve slovenskih založb v
Italiji na 33. slovenskem knjižnem sejmu
V GORICI , v ponedeljek, 27. novembra
2017, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku
V TRSTU, v torek, 28. novembra 2017, ob
18. uri v Tržaškem knjižnem središču na
Oberdankovem trgu.
PREDSTAVITVE NOVE 
KNJIŽNE ZBIRKE 
GORIŠKE MOHORJEVE
DRUŽBE
Svet okrog nas23. novembra 20172
Povejmo na gas
Ko moja ljubezen ni tvoja
  eprav je na svetu vse preveč nasilja, pa
to najbolj prizadeva, kadar se pojavlja
v imenu ljubezni. V mislih imamo na-
silje nad dekleti oziroma ženskami, še poseb-
no tedaj, kadar se sprevrže v fizično dejanje,
se pravi umor. Za vse te primere velja, da so s
strani moške osebe porojeni iz njihove nema-
ra neznosne bolečine ob zavrnitvi. Poročena
ali neporočena ženska želi ali mora prekiniti
določen odnos in potem tako pogosto pride
do uboja, da se ob tem vedno na novo zgrozi-
mo. Potrti in užaloščeni smo, takšnih zločinov
preprosto ne moremo in nočemo sprejeti, zato
hočemo vsaj razumeti, kakšni razlogi so pri-
peljali storilca do usodnega in žal nepovrat-
nega izteka. V resnici nepovratnega, saj je z
njim nepreklicno končano življenje žene ali
partnerice, v mnogih primerih nekdanje žene
ali partnerice, tako rekoč končano pa je tudi
njegovo, storilčevo življenje, ki bo životarilo
za zapahi, če si ne bo sodil sam. Nepopisne in
skrajno težko ozdravljive so ob tem duševne
rane otrok ubite osebe in ne nazadnje vseh
bližnjih, ki bodo prikovani na bolečino. In to-
liko je teh zločinov in žrtev, da nas ob njih
upravičeno obhaja tesnoba, in to tem bolj, ker
naj bi šlo pri vseh teh krvavih dogodkih men-
da za ljubezen, za v nebovpijočo prizadetost
te ljubezni, ki ni mogla sprejeti odhoda lju-
bljene osebe. Številke tega tragičnega nasilja
so zlovešče in v Italiji se te vrste nasilna smrt
zgodi vsak tretji dan, pri čemer je govor o ti-
stem delu razvitega sveta, kjer je umorov za-
radi zavrnjene ljubezni najmanj. Na srečo sodi
v to skupino tudi Slovenija, ki seveda beleži
manj tovrstnih primerov, vendar v podobnem
obsegu v odnosu na število prebivalcev. Toda
naj bo nasilje večje ali manjše, naj ga bo več
ali manj, v vsakem primeru je nesprejemljivo
in nevredno človekove podobe. Ne gre nam-
reč le za umore, ti so zgolj vrh ledene gore,
nasilja nad ženskami je neskončno več in se v
tem času še stopnjuje - krvava vojna, skrita za
štirimi stenami, bi lahko rekli. In to vse zaradi
nagona animalnih razsežnosti, ki jih ni mo-
goče obvladati? Niti tedaj ne, ko vemo ali vsaj
slutimo, da je nasilje zlo v prvi osebi? Uničuje
žrtev in uničuje vest storilca, je zanikanje sožit-
ja, človečnosti, razkroj vseh vrednot, je podiv-
jana moč egoizma in izničenje spoštovanja so-
bitja, spoštovanja, ki je temelj srečne civiliza-
cije. Nasilje je tudi dokaz, da je ljubezen lahko
tudi bolna in tedaj se sprevrže v krutost brez
primere. Takšna ljubezen ima izbrano osebo
za svojo last in se je polasti bes, kadar hoče ta
oseba oditi in uveljaviti tisto, kar ji pripada:
pripada ji svoboda odločitve, možnost izbire,
pravico ima do svobodne volje, pripada ji ti-
sto, kar ima v sebi prava ljubezen. Prava ljube-
zen namreč svoje volje ne vsiljuje, prava lju-
bezen ne poseduje, nikoli nikogar noče po-
drejati, se nad druge ne dviga, jim ne ukazuje,
ampak daje svobodo, vedno in vselej samo
svobodo. Prava ljubezen je luč, ki je edina
močnejša od teme v človeku.
Janez Povše
Č
Spoštovani gospod Predsednik,
z velikim veseljem Ti, kot slovenski državljan, kot
Slovenec v Italiji, kot politični tajnik stranke
Slovenska skupnost in ne nazadnje v svojem
skromnem institucionalnem dresu podpredsednika
deželnega sveta FJK, iskreno čestitam za ponovno
izvolitev za predsednika Republike Slovenije.
Politično in volilno soočenje, ki sem mu z velikim
zanimanjem vseskozi sledil, ni bilo preprosto in tudi
nikdar samoumevno. Sorazmerno nizka volilna
udeležba je težko dejstvo, s katerim moramo
računati tako v Sloveniji kot v FJK in v Italiji. Kaže na
krizo participacije, na skrb vzbujajočo vrzel v odnosu
med državljani/volivci in političnimi institucijami, ki
so poklicane, da urejajo področje skupnega dobrega
- res publica. Temu signalu se moramo odzvati
modro in hitro, pri nas in pri vas.
Če svoj pogled dvignemo na evropsko raven, nas
zaskrblja tudi splošno uveljavljanje političnih skupin,
programov in osebkov, ki volivce nagovarjajo z
oguljenimi, a vedno znova učinkovitimi, večkrat tudi
skrajno poenostavljenimi gesli strahu, nestrpnosti,
zapiranja, nezaupanja. To vedno znova - danes še
posebej - postavlja pod vprašaj aktualnost samega
projekta Evropa, na katerem sloni prihodnost v miru,
vzajemni solidarnosti in blaginji. Zato mi je bila zelo
všeč Tvoja zamisel o sklicu nove Konvencije za
prihodnost Evrope, za novo evropsko ustavo, ki ob
upoštevanju novih scenarijev in tudi načrtu Evropa
utrdi in posodobi temelje.
Posebej sem cenil Tvoje misli o pomenu in vlogi
narodnih in jezikovnih manjšin. Kot Primorec to
področje še posebej dobro obvladaš. Verjamem, da
bo Evropa obstala in se okrepila le, če bo odkrito
slonela na enakopravnosti in na enakem
dostojanstvu vseh narodov, jezikov in identitet, ki jo
sestavljajo. V tem smislu so lahko manjšine
povezovalec, blažilec razlik in trenj, resnični živi šivi
v brazgotinah, ki jih je zlasti na obmejnih območjih
pustila zgodovina.
Srečno pri delu, gospod Predsednik.
Igor Gabrovec
Voščilo predsedniku RS Borutu Pahorju
OBROBNOSTI
Ni naključje, da se begunci, reveži iz daljnih dežel,
pravijo, da jih je večina iz Pakistana in Afganistana,
danes čez dan zbirajo na mestu, kjer je nekoč stal
mejni prehod v Rožni Dolini, danes pa je tam urad
za priseljence. Niti ne vem, zakaj morajo reveži tam
posedati v mrazu, skoraj vsak dan jih vidim, ko
grem v Rožno Dolino, po navadi kaj pojest, ne več
v gostilno, ki smo jo skupaj s prijateljema Markom
Vukom in Andrejem Malničem imenovali Pri
rdečem kamnu, ampak v bife, v katerega sem hodil
kot delavec na črpalki Petrola, kjer danes prodajajo
kruh in bureke in nemogoče mastne krofe. Takrat
smo jedli stoje, med tovornjakarji, tihotapci, grad-
benimi delavci, mehaniki in mejnimi delavci vseh
vrst, kosilo so nam gospe dajale kar skozi majhno
okno iz kuhinje, kričali smo vsevprek, prostor je bil
vedno zakajen in premajhen, a meni je bil všeč, ker
je bil poln življenja. Danes je v bifeju na istem mestu
ob trgovini, ki tudi ni več ista, ampak je postala
neka nedorečena trgovina, s katero ne vedo, kaj bi,
drugače, podjetna gospa ga vodi, hrana pa ni več
ista, a naj bo, nekaj je treba pojesti, samo s sendviči
ne moreš vse življenje.
Ko zavijem tja, vedno po-
mislim na kolego, ki je ze-
lo grdo govoril o restavra-
ciji, v kateri lahko dejan-
sko zastonj vsak dan je, in
to samo zato, ker je v
državni službi, sam nam-
reč nikdar nisem za-
ničeval hrane, prihajam iz
časov, ko smo še vedeli,
kaj je kruh, in seveda še
bolj, kaj je pomanjkanje.
Tistega sveta ni več in tudi
ne jezika tistega sveta, me je podučil pred veliko leti
Andrej Malnič, kot etnolog je bistro tudi ugotovil
že pred dvajsetimi leti, da se bo kakovost hrane tudi
v Sloveniji izjemno poslabšala, zato je bifeje počasi
začel označevati z vzdevkom “krmilnica”. In je
prišel dan, ko ni hotel več vanje. Včasih sem vztrajal,
naj pride z mano, a ni več hotel, tudi takrat ne, ko
sem ga vabil z besedami, da se bova spominjala
Marka Vuka in časov, ko sva ga imela ob kosilu za
norca, češ da je sodelavec Udbe. Vedno znova je na-
sedel in vedno znova dobesedno kričal na naju, a
vedno smo se srečevali, se pogovarjali in razglablja-
li, opazovali svet, ki se je začel korenito spreminjati,
vsi trije zaljubljeni v našo krasno Goriško in njej za-
vezani.
Na Andreja in Marka sem pomislil, oba se danes
kregata z Bogom, zakaj dopušča, da danes umira
Gorica in ji Nova Gorica tiho dela družbo, ko sem
minulo sredo ob enih zavil čez nekdanji mejni pre-
hod v Rožni Dolini in nemočen opazoval obrobje,
ki mi ga je ponujal pogled na priseljence, begunce,
reveže, ki so tam sedeli in čakali, na nasprotni strani
ceste so na pločnikih sedeli drugi in na tleh jedli iz
razgrnjenih papirjev pred sabo.
Stisnilo me je v srcu, zares sem se počutil nemočne-
ga, nasmehnil sem se samo ob misli, da bi Marko
Vuk rekel enega svojih: “Joj, joj, kaj bo to, le kaj bo
to”! Andrej bi pa takoj dodal, da je to nedostojno,
nečloveško, nehumano, a tudi vem, da bi potem
šel do novogoriškega župana in bi ga povprašal, ali
se da kaj narediti.
In sem pomislil, da bi sam o tem “poročal” svojemu
nekdanjemu šefu dr. Dragu Legiši, ki bi vzkliknil:
“To je nemogoče, to je nedostojno! To še enkrat do-
kazuje, da država ne deluje, da so odpovedali držav-
ni organi”! In bi odbrundal v svojo sobo, se vrnil
čez čas in še enkrat bolj sam sebi kot nam v ured-
ništvu na glas odločno dejal: “To je nemogoče in
nedostojno”! Kot dolgoletni devinski župan je bil
ponosen na opravljeno javno delo, večkrat me je
opozarjal, da je “državna pomoč vedno hladna,
nečloveška, ker nima pred očmi človeka, medtem
ko sem kot župan pred sabo vedno videl posamez-
nika”!
Nemoč je občutek, ki me preveva, ko vsak dan zno-
va gledam te prizore, Gorica je postala zadnje me-
sece nesrečen kraj za reveže iz daljnih dežel, ki spijo
v predoru, skozi katerega niti slovenski kupci ne
prihajajo več na Travnik v Gorico, ker v njem smrdi
po urinu, diši po garjah in bolezni, vlagi in sramoti
človeštva, gotovo družbe, katere sestavni del sem,
pravzaprav njen nemočni člen.
Priznam pa, da se me nedavna cinična pripomba
enega od desničarskih veljakov, češ naj podpisniki
peticije, med katerimi sem bil, “odpeljemo te pre-
bežnike domov, naj jih damo v svoja stanovanja v
Gradežu” itd., čisto nič
ni dotaknila. Vsakdo po-
maga, kolikor more, sam
imam rad tiho, skrito
pomoč, ker, ponavljam,
da sem na lastni koži
občutil in živel v po-
manjkanju.
Takrat nam ni pomagal
nihče, to lahko mirno
zapišem, zato mi je tuja
vsaka nostalgija po “do-
brih starih časih v socia-
lizmu”, o katerih “bluzi-
jo” danes nekateri v Sloveniji, kot mi je tuje sveto-
hlinstvo drugih, ki govorijo “kako nam je bilo hu-
do”, ker vem, da jim čisto nič ni bilo hudo; pripen-
janje medalj z imenom “kako nam je bilo hudo” se
mi dobesedno gabi, kot se mi gabi javno mahanje
s pomočjo, predvsem pa so mi zelo, zelo daleč tisti,
ki govorijo o pomanjkanju, ne da bi ga kdajkoli na
lastni koži okusili.
O beguncih ne morem napisati ničesar novega, jav-
nemu sprenevedanju z njimi ste priča tudi sami,
nekateri hodite pomagat v predor, drugi pomagate
drugače, tretji se obračate stran, vse pa nas to boli,
ne? Vsaj upam, da nas to boli, kajti, če nas ne boli,
pomeni, da nismo več ljudje, da smo izgubili
občutek za človečnost, zase in za sočloveka, predv-
sem pa svoj obraz.
Ko me je nazaj grede ustavil italijanski policist na
nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu, sem
še enkrat sam sebi povedal, kako zmotno je govoriti,
da meje ni več; na vprašanje, kje sem bil, sem mu
odvrnil, da doma, pogledal je italijansko osebno iz-
kaznico in dvignil obrv, nato sem mu preprosto re-
kel: “Goriška je moj dom”. Molče mi je vrnil izkaz-
nico in vozniško dovoljenje, lepo sem ga pozdravil
in pomislil na dejstvo, da je na Goriškem toliko po-
licijskih in drugih patrulj, kolikor jih pred časom
na več kot dvesto kilometrov dolgi poti po osrčju
Sicilije nisem videl, pravzaprav nisem videl niti ene.
Ta obrobnost, to življenje na obrobju, na periferiji,
mi nalaga dolžnost, da javno govorim o tem in še
enkrat povem, da je nedostojno, kar se nam dogaja,
in smo nedostojni, sebe nevredni, če sami ne
skušamo kaj spremeniti, zahtevati od sebe in dru-
gih, da se do ljudi obnašamo kot ljudje.
JURIJ PALJK 1
  Srečanje o šolstvu v naši deželi
Dr. Giacomini pod
lipami
S 1. STRANI 
  r. Giacomini je diplo-
miral na klasičnem li-
ceju Franceta Prešerna
v Trstu, študijsko pot je nato
nadaljeval na tržaški univerzi,
kjer je doktoriral iz ustavnega
prava. Leta 2004 se je zaposlil
v javni upravi na občini Doli-
na, kjer je opravljal tudi fun-
kcijo podtajnika. Sodeloval je
tudi s številnimi javnimi upra-
vami na Tržaškem. Leta 2013
je zmagal natečaj in
postal vodja poseb-
nega urada za slo-
vensko šolstvo, ki
ga predvideva 13.
člen zaščitnega za-
kona. Na tem mestu
je ostal do novem-
bra letos, ko je bil
imenovan za dežel-
nega šolskega rav-
natelja, in sicer naj-
višjega predstavni-
ka vlade oz. mini-
strstva za šolstvo v
naši deželi.
Srečanje se je začelo
s pogovorom o spo-
minih na slovensko šolo. Igor
Giacomini je razkril, da mu
osnovna šola ni ugajala,
najbrž zato, ker ni bilo takih
didaktičnih prijemov, kot so
danes, in ker je bila nekoliko
zastarela in nezanimiva. Raz-
kril je, da je na to počutje vpli-
vala tudi selitev iz vasi Šempo-
laj v mesto, rajši je namreč
imel naravo. Žal pa mu je, da
so šolo, in sicer osnovno šolo
Bazoviških junakov v Rojanu
morali zapreti zaradi prenizke-
ga števila otrok in se takrat ni
nihče zaradi tega zgražal.
Kljub temu da ga šola ni pre-
pričala, mu je pa dala občutek
pripadnosti teritoriju in slo-
venskemu narodu. Drugačna
so bila leta na klasičnem lice-
ju, ki jih pravnik zelo hvali in
jih ima za fantastična. Imel je
vrhunske profesorje, ki so
D imeli različna mišljenja, zatoso na šoli veliko razmišljali indebatirali.
Za študij prava se je dr. Giaco-
mini odločil, ker so ga vedno
privlačevale družbene proble-
matike, politika in javno pra-
vo. Poleg tega je vedno po-
grešal, da na šoli ni bilo
državljanske vzgoje, in to po-
manjkanje ga moti še danes.
Občutek ima, da ministrstvo
ne vključuje v šolski program
državljanske vzgoje, ker je
lažje imeti volivce, ki s tem ni-
so seznanjeni. Noben politik
noče imeti državljanov, ki so
civilno vzgojeni.
Moderatorja je zanimalo, za-
kaj je tako malo Slovencev na
visokih mestih javne uprave.
Gost je dejal, da je to sad neke
zgodovinske izbire. Slovenci v
Italiji so radi delali kot privat-
niki, še predvsem v času Jugo-
slavije. Ko je ta razpadla, se ni-
so znali prenoviti in so prezrli
pomembno vlogo, ki jo lahko
ima slovenski funkcionar v
italijanskih ustanovah. Podob-
no se dogaja v politiki, kjer ne
razumemo, da bi morali delo-
vati združeno. Tako Južnoti-
rolci kot Valdostanci imajo
svojega parlamentarca in
predstavnike oblasti, mi pa ne.
Kot že rečeno, je Igor Giaco-
mini leta 2013 postal vodja
posebnega šolskega urada.
Prehod z občine na šolstvo je
bil lažji, kajti občinske dina-
mike so dosti bolj zapletene.
Težava je bila bolj v tem, da ga
šolstvo začetno ni sprejemalo:
“Ni jim bilo jasno, kako lahko
nešolnik vodi šolstvo”. Drugi
problem je v tem, da se šolstvo
stalno spreminja, a se tega šol-
niki sploh ne zavejo - ali slabše
- tega ne upoštevajo. Za neka-
tere šolnike je zakon relativen.
Tako mišljenje, pravi Giacomi-
ni, je precej spremenil, odkar
je na deželnem šolskem ura-
du. V nadaljevanju je izposta-
vil problem nesposobnosti pi-
sanja zako-
nov in pravil.
Večkrat jih
pišejo tisti, ki
se ne ukvarja-
jo s pravom.
Na tak način
pride do za-
pletenih si-
tuacij. Tudi v
zaščitnem za-
konu pri čle-
nih o šolstvu
je opazno, da
so to napisale
osebe brez
potrebnega
znanja.
Precej kritičen je bil tudi do
neorganiziranosti naše
manjšinske politike. Nekateri
politični subjekti izkoriščajo
šolstvo in izraz šolstvo, ne da
bi imeli te pristojnosti. Šolstvo
bi moralo biti središče vsega
dogajanja, a žal ni tako.
Na koncu je deželni ravnatelj
povedal še, da ga skrbi prihod-
nost. Z demografskega vidika
smo šibki, manjšina ima ved-
no manj otrok, po drugi strani
pa vedno več učnega osebja:
“Kmalu bo več učiteljev kot
otrok in tega šolniki in sindi-
kati ne razumejo. Treba je in-
vestirati v tajnike in neučno
osebje, da se ustvari močna
podlaga pri storitvah, tako bi
lahko podaljšali šolski urnik
in bi bili lahko tajništva in
šole odprti tudi v popoldan-
skih urah”.
Foto dd
Aktualno 23. novembra 2017 3
  Julijan Čavdek, goriški pokrajinski tajnik SSk
“Najbolj pereče je nezanimanje
mladih za politiko!”
POGOVOR 
Kako ocenjuješ sedanji
utrip naše narodne stran-
ke?
Slovenska skupnost deluje po
načelu zbirne stranke, kar po-
meni, da je pluralna organi-
zacija in je v njej prisotnih
več različnih ideoloških kom-
ponent. To je za SSk veliko
bogastvo, ki pa zahteva tudi
večje napore in odgovornosti
pri odločanju in vodenju. Če
bi se SSk naslanjala le na eno
ideološko opredelitev, potem
bi bilo mogoče vodenje stran-
ke lažje, zmanjkal pa bi tisti
pluralizem, ki je danes v
stranki prisoten, čeprav ga v
javnosti skušajo zamolčati, in
ne bi bila več zbirna stranka.
Zdajšnje stanje SSk na deželni
ravni je precej živahno, kar je
normalno glede na to, da
smo že v predvolilnem času.
Paziti pa moramo, da razpra-
ve in kritični pogledi ne pok-
varijo osebnih odnosov med
nami; smo namreč manjša
stranka, ki sloni večinoma na
prostovoljnem udejstvovanju
vsakega od nas, in zaradi tega
je veliko odvisno od osebne-
ga zaupanja med nami. Če se
to prelomi, bo težko karkoli
zgraditi in izvesti. V nasled-
njih mesecih se bomo morali
namreč odločati o zavez-
ništvih in kandidaturah. O
tem teče razprava, ki jo seve-
da pogojujejo trenutna držav-
na in deželna politična situa-
cija, pa tudi rezultati, ki jih je
SSk dosegla na zadnjih volil-
nih preizkušnjah. To ni ravno
enostavna zadeva, saj je vse še
dokaj nejasno, veliko je kre-
ganja med velikimi stranka-
mi in v njih samih, o progra-
mih in konkretnih predlogih,
kako reševati vsakdanje
težave občanov, pa se ne go-
vori.
V zadnjih mesecih prireja SSk
na območju razne debatne
večere o različnih temah, da
bi izvedeli za mnenje ljudi. To
je pozitivno, saj lahko izvemo
za več zanimivih in novih
mnenj in predlogov. To bi
morala biti stalnica, ker je
odličen način povezovanja z
našimi volivci in gojenja od-
nosov do njih.
Kako pa je na Goriškem,
kjer stranko vodiš?
Za pokrajinskega tajnika sem
bil leta 2015 izvoljen že tret-
jič, torej že skoraj deset let vo-
dim stranko na Goriškem, po-
tem ko sem to vlogo prevzel
po smrti Mirka Špacapana le-
ta 2007. V goriški SSk je veli-
ko ljudi, ki si prizadevajo za
nadaljevanje našega poli-
tičnega poslanstva. Njim sem
zelo hvaležen, ker so mi vsa
ta leta stali ob strani in mi po-
magali. Mislim, da nam je na
Goriškem uspelo to, da je SSk
vsekakor protagonist v poli-
tičnem dogajanju. Zelo hud
udarec je seveda bil, ko so
ukinili goriške rajonske svete
in tudi goriško pokrajino. S
tem smo izgubili precej izvol-
jenih predstavnikov, kar nas
je ošibilo, in to ocenjujem kot
konkretno zmanjšanje
zaščite. Goriško SSk je tudi
prizadelo dogajanje pred le-
tošnjo volilno kampanjo v
občini Gorica in po njej. Po
tem obdobju bo potrebno še
nekaj dela, da dobimo
prejšnjo homogenost in zav-
zetost. Goriška in števerjan-
ska sekcija SSk sta zelo dejav-
ni, nekoliko več aktivnosti bi
bilo treba v Doberdobu in So-
vodnjah ob Soči. Velik pro-
blem pa so mladi, ki le s
težavo pristopajo k aktivne-
mu političnemu delu. Ver-
jetno bi morali na tem po-
dročju narediti kaj več ali
kako drugače. Sicer pa je to
splošen problem, ki zadeva
vse politične stranke. Še
naprej bomo iskali primer-
ne rešitve, žal pa nam ne
pomagajo vsakdanje poce-
ni kritike iz raznih krogov,
češ da je politika nesposob-
na, slaba in umazana. Seve-
da ima politika svoje odgo-
vornosti, a politiko ustvar-
jajo ljudje, ki so izvoljeni,
volijo pa jih občani. In na
koncu je politika tista, ki
odloča. Zaradi tega bi mo-
rali gojiti bistveno boljši in
odgovornejši odnos do po-
litike.
Italija ima nov volilni za-
kon, zadnje čase je bilo do-
sti govora o tem. Med vse-
mi možnimi različicami je
imela SSk vedno jasno sta-
lišče, in sicer zagovarjanje
t. i. evropskega modela. Ka-
ko ocenjuješ Rosatellum in
kaj lahko pričakujemo od
naslednjih volitev?
Ne vem, kako so sestavili ta
zakon. Zelo verjetno se je mu-
dilo in gotovo so to pogojeva-
le zdajšnje politične sile, ki
niso naklonjene parlamentar-
ni večini. V takem kontekstu
je težko pripraviti karkoli do-
brega in učinkovitega.
Obžalujem, da ni preferenc,
ker se tako zmanjša pravica,
ki pripada posameznemu vo-
livcu, da odloča, kdo ga bo v
parlamentu zastopal.
Glede slovenskega predstav-
ništva smo se v SSk še enkrat
podali v boj, da bi lahko za
slovensko narodno skupnost
v FJK pridobili možnost za sa-
mostojno izbiro lastnega par-
lamentarca oziroma poslanca
in senatorja, kot je zapisano v
26. členu zaščitnega zakona
38/2001. Žal so bili naši
amandmaji zavrnjeni in tako
ostajamo pri tem, da smo od-
visni od dobre volje ene iz-
med vsedržavnih političnih
strank, konkretno od Demo-
kratske stranke. To se mi zdi s
političnega, pa tudi človeške-
ga vidika, ponižujoče, saj je
odnos do francoske in
nemške manjšine popolno-
ma različen, da o predstav-
ništvu italijanske manjšine v
Sloveniji niti ne govorimo. A
verjetno je za tako stanje naj-
bolj odgovoren tisti del slo-
venske narodne skupnosti, ki
je vedno nastopal v italijan-
skih strankah in imel v vseh
povojnih letih zagotovljenega
parlamentarca. To je uspeva-
lo, dokler so v levi sredini ob-
stajale močne stranke, kot je
bila svojčas KPI, pa tudi volil-
ni zakoni so bili drugače na-
pisani. Danes, ko je na levici
vse več razdrobljenosti, volil-
ni zakon pa postavlja zelo vi-
soke pogoje za izvolitev, je iz-
volitev Slovenca na tak način
vse prej kot gotova. Že na
prejšnjih parlamentarnih vo-
litvah, ki so bile februarja
2013, je bila poslanka Tamara
Blažina izvoljena, ker je De-
mokratska stranka zmagala, v
primeru poraza bi do izvolit-
ve ne prišlo. Ali si kot narod-
na skupnost lahko pri-
voščimo tako tveganje in tako
odvisnost od drugih? Jaz mi-
slim, da ne.
Za naslednje vsedržavne vo-
litve še vedno pričakujem, da
SSk povabijo h konkretnemu
pogajanju glede možnih kan-
didatov. Ocenjujem, da bo ze-
lo težko podpreti koga, ki
nam bo ponujen, tako kot
pravijo Italijani: “Prendere o
lasciare”.
Spomladi bodo, verjetno
ločeno od državnih, tudi
deželne volitve, v tem tre-
nutku ni še zadosti podat-
kov o kandidatih in koali-
cijah, kako se v tem času gi-
blje stranka?
SSk zdaj spremlja pogajanja.
Žal smo predolgo čakali na
odločitev zdajšnje deželne
predsednice Debore Serrac-
chiani o njeni politični pri-
hodnosti. Pričakujemo zdaj
odločitev, ali bo Sergio Bolzo-
nello potrjen za uradnega
predsedniškega kandidata s
strani Demokratske stranke,
in predvsem pričakujemo, ali
se bo furlanski avtonomi-
stični pol odločil za samosto-
jen nastop, kar bi bilo zelo
spodbudno. V naši deželi, ki
uživa upravno avtonomijo
zaradi prisotnosti narodnih
in jezikovnih manjšin, je za-
res nenavadno, da smo še
zmeraj brez resne avtonomi-
stične stranke ali koalicije, ki
bi lahko imela velik vpliv pri
vodenju Dežele FJK.
Na deželni ravni ima SSk sicer
možnost olajšanega nasto-
panja na volitvah, a je kar ne-
kaj pogojev, ki jih je potrebno
izpolniti in so odvisni od te-
ga, kako in s kom skleneš za-
vezništvo. V prvi vrsti pa bi
bilo treba se pogovarjati o
programih, saj nam je man-
dat, ki se končuje, povzročil
kar nekaj glavobolov, v prvi
vrsti reforma krajevnih
uprav.
Ozrimo se zdaj na goriško
stvarnost. Katere so pereče
točke, ki jih imaš na sezna-
mu?
Kot sem že povedal, je najbolj
pereča točka zanimanje mla-
dih za politiko. Politika bo
krojila prihodnost v vsakem
primeru. Če bodo mladi pri-
stopili k politiki, bodo ravno
oni imeli možnost, da o tem
soodločajo, drugače bodo o
tem odločali drugi in potem
bo zaman vse jamranje o hu-
dobnih in nesposobnih poli-
tikih. Če ni generacijske za-
menjave in če ni želje po sa-
mostojnem političnem na-
stopanju, potem neizbežno
vse zamre kot pri vsaki drugi
zadevi.
Vztrajati moramo pri izvajan-
ju zaščitne zakonodaje in
predvsem, da postane slo-
venščina vedno bolj vidna v
javnosti. Poleg tega se bo po-
trebno posvetiti gospodar-
skim temam. Goriška je v tem
trenutku pepelka na deželni
ravni in iz tega se je treba ne-
kako izvleči. K temu mora
prispevati svoj delež tudi SSk.
Sposobnih ljudi imamo kar
nekaj. Glavna priložnost pa
sta še vedno ovrednotenje ob-
močja in čezmejno sodelo-
vanje, vsaj glede na tisti del
Goriške, na katerem živi slo-
venska narodna skupnost.
V naslednjem obdobju bomo
morali tudi začeti priprave na
kongres in seveda na volitve.
To pa je povezano z delovan-
jem stranke na teritoriju.
Kako je v Gorici z novo
upravo?
Po letošnjih občinskih volit-
vah ni velikih sprememb na
goriški občini. Župan je seve-
da nov, a v odborniški ekipi
in v desnosredinski večini v
občinskem svetu ni posebnih
novosti. V občinskem svetu
ima SSk dva svetnika, Marilko
Koršič in Walterja Bandlja, ki
sta zelo aktivna. Prisotna sta
v vseh komisijah občinskega
sveta, tako da imamo kot SSk
pogled na vse, kar se dogaja
na občini. V tem smislu va-
bim goriške občane, da se
možnosti spoznavanja in
reševanja čim bolj poslužuje-
jo. Oba svetnika sta že večkrat
posegla glede raznih
vprašanj, za katera so našli
skoraj zmeraj pozitivno
rešitev.
V Gorici se uprava večkrat
ukvarja zgolj s središčem
mesta in zanemarja prede-
le, ki so turistično in go-
spodarsko pomembni, kot
npr. Štandrež, Oslavje in
Štmaver. Kaj meniš?
Se strinjam! Gorica je naredi-
la hudo napako, ker je ukinila
rajonske svete, ki so bili
predvsem v predmestju prava
gonilna sila. Politična večina
je s tem oškodovala predme-
stje, oškodovala Furlane in
Slovence ter sami sebi naredi-
la mačjo uslugo. Žal v goriški
desnosredinski koaliciji ni
kulture poslušanja teritorija
in rezultati so na dlani, do-
volj, da se sprehodimo po go-
riških ulicah in pogledamo,
kako je s trgovinami in kako
so prirejali razne spominske
dogodke ob 100-letnici prve
svetovne vojne. Bilo je zelo
malo sodelovanja s Slovenijo,
ki je to priložnost znala izko-
ristiti veliko bolj podjetniško.
Gorica je še vedno zaverova-
na sama vase in ne vidi, kaj
se dogaja onkraj Korza,
čeprav so ravno Brda, Soča in
bližnji Kras vedno bolj zani-
mivi na svetovni ravni. Res ne
razumem, kako je mogoče
podpirati tak način upra-
vljanja. Priznati pa moram,
da imamo tudi kot leva sredi-
na odgovornosti, saj nismo
znali sestaviti resne alternati-
ve desnici in desetletnemu
vladanju župana Ettoreja Ro-
molija. Tudi to je žal dejstvo,
o katerem moramo razmisli-
ti.
Kako pa z delikatno tema-
tiko oz. problematiko be-
guncev?
To je še eno vprašanje, na ka-
terega prejšnja in tudi
zdajšnja občinska uprava ni-
ma ali noče imeti odgovora.
Begunci so ljudje in kot taki
si zaslužijo, da z njimi ravna-
mo človeško. Še naši nonoti
in none, ki so izkusili begun-
stvo, pripovedujejo, kako je
bilo prijetno, ko so domačini
z njimi ravnali lepo, in kako
je bilo žalostno, ko so jih za-
vračali. Dejstvo, da se goriška
občinska uprava ni aktivno
odzvala na rešitev vprašanja
nastanitve prosilcev za azil, je
privedlo do današnjega
nevzdržnega stanja. Podili so
jih, ko so bili na bregu Soče
in v parku pri Kornu, zdaj pa
jih imajo v predoru Bombi, ki
je v samem mestnem središču
z vsemi posledicami, ki so
vsem vidne. Normalno je, da
se marsikateri občan jezi, še
posebno, če ima trgovino na
Travniku.
Prepričan sem, da je potreb-
no tem ljudem pomagati, da
ne bi živeli v takih nemo-
gočih razmerah. To nam na-
rekujejo naša vest in vredno-
te, ki so temelj naše omike.
Pri tem pa je potrebno zadevo
reševati tako, da ne pride do
napetosti in da mestno
družbeno tkivo ne bo oško-
dovano. Zaradi tega bi morala
občina poskrbeti za primeren
prostor, saj je praznih stavb in
objektov v Gorici kar precej.
Dostojna rešitev vprašanja
nastanitve prosilcev za azil bo
obenem tudi najboljši odgo-
vor goriškim občanom, ki so
do teh nesrečnežev zelo do-
brodušni, čeprav je ta poda-
tek javnosti bolj malo poz-
nan.
Opozicija v občinskem svetu
je pripravila poziv, da se
omenjeno vprašanje primer-
no reši. Na ta poziv se je odz-
valo veliko osebnosti iz cele
Italije, med temi je tudi častni
predsednik SSk prof. Boris Pa-
hor.
Matevž Čotar
V organizaciji SSk in Krožka A. Gregorčič
Srečanje o našem
gospodarstvu
   ospodarstvo in slo-
venska narodna
skupnost” to je bila
tema srečanja v okviru priprav
programskega kongresa stranke
Slovenska skup-
nost, ki sta ga v
torek, 14. no-
vembra, v mali
dvorani Kultur-
nega centra Loj-
ze Bratuž orga-
nizirala SSk in
Krožek Anton
Gregorčič. Go-
stje večera so bi-
li podjetniki Lo-
renzo Devetak,
Aleš Klede, Sara
Devetak in Fabi-
jan Mužič.
Časnikar Andrej
Černic, ki je
večer povezoval,
je najprej pred-
stavil goste in jih nato vprašal, kaj
mislijo o binomu gospodarstvo –
politika, ki se vseskozi križata. Pod-
jetnik Aleš Klede je povedal, da sta
“G gospodarstvo in podjetništvo mo-tivacija za človeka, da nekaj zavrtiv svetu ekonomije. V Italiji pa vidi
danes neki pesimizem glede tega.
Ljudje se bojijo davkov in stroškov,
in to jih zaustavlja, rajši se premi-
slijo ali se selijo v druge kraje. Po-
litika bi lahko pripomogla k pod-
jetništvu, če bi širila še predvsem
med mladimi t. i. podjetniškega
duha in jih spodbujala in jim po-
magala, da nekaj ustvarijo.
Tudi komercialist Lorenzo Deve-
tak se strinja s tem in pravi, da bi-
rokracija preveč obremenjuje pod-
jetje. Upal je, da bo kriza kaj spre-
menila, a ugotavlja, da ni tako.
Mlada podjetnica Sara Devetak, ki
je pred leti ustanovila multifun-
kcionalno kmetijo Hiša okusov na
Vrhu Sv. Mihaela, je povedala, da
so mala podjetja zelo oškodovana,
kajti biro-
kracija rav-
na enako ne
glede na to,
ali si ma-
jhen ali ve-
lik podjet-
nik. Voditi
mora kar šti-
ri različna
knjigovod-
stva in s tem
zapravlja
ure, ki bi jih
lahko na-
menila
proizvodnji.
Politiko pa
podjetnica
čuti oddalje-
no in meni, da bi se morala bolj
zanimati za male podjetnike.
/ str. 14
MČ
Foto dd
Foto dd
Kristjani in družba23. novembra 20174
P. Marko Rupnik na srečanju prijateljev Centra Aletti v Dravljah
O učiteljstvu papeža
Frančiška
  a letošnjem srečanju pri-
jateljev in dobrotnikov
Centra Aletti, ki je pote-
kalo 12. novembra v Dravljah, je
po maši, pri kateri je somaševalo
veliko duhovnikov in ki jo je po-
pestrilo lepo petje mešanega pev-
skega zbora župnije Črni Vrh nad
Idrijo, zbrane v polni cerkvi na-
govoril p. Marko Rupnik. Tokrat
je za temo izbral učiteljstvo
papeža Frančiška.
Živimo v čudnem obdobju,
ko smo se kristjani - poseb-
no duhovniki in škofje -
naučili z izredno lahkoto
kritizirati papeža, je dejal.
Zato je zbral svoje misli, pa
tudi tiste, ki jih je v zadnjih
letih slišal v treh rimskih
kongregacijah, v katere je
bil postavljen kot papežev
svetovalec. Ena glavnih
ugotovitev je ta, da se s
Frančiškom začenja druga
faza razumevanja in ure-
sničevanja Drugega vati-
kanskega cerkvenega zbora.
Do koncila, ki se je začel
pred 55 leti, je prišlo, ker se
je - tudi v težavnem soočan-
ju s tedanjo večinsko kultu-
ro - v Cerkvi, ki ji daje življenje
Sveti Duh, začutil močan val
življenja. Osebnosti, ki so na mi-
selni ravni pripravile koncil, so v
popolni predanosti Cerkvi zapu-
stile sholastičen način raz-
mišljanja in sprejele moč Duha,
ki so jo črpale v dobi cerkvenih
očetov in prvega tisočletja krščan-
stva. Eden teh velikanov, ki ga je
“imel milost” srečati tudi p. Rup-
nik, je bil francoski teolog Henri
de Lubac, drugi koncilski očetje
so bili še Congar, Danielou, Guar-
dini itd. Ugotovili so, da je neka
doba Cerkve za vedno mimo:
Cerkev mora premisliti in najti
svojo vlogo v svetu. “Poklicani
smo, da kot manjšina svet prese-
netimo, ne pa, da se z njim kre-
gamo”. De Lubac je tudi dejal, da
je tragedija vatikanskega koncila
v tem, da koncila v Cerkev niso
prenesli škofje “na organski
način”, ampak novinarji v nekaj
minutah. Koncil je bil zamišljen,
da bi izdelal neko organsko, živo
vizijo, ki bi vse združevala. In zgo-
dilo se je, da so koncilski očetje
umrli, Cerkev je obrnila stran, kot
da teh mož nikoli ne bi bilo. “In
še te smo študirali z racionali-
stično in znanstveno logiko”. De-
setletja po koncilu je Cerkev mi-
slila, da je reformo izvedla, pa je
že papež Ratzinger jasno povedal,
da jo je treba šele speljati. “Spre-
minjali smo bogoslužje, toda bo-
goslužja ne moremo spremeniti,
če prej ne spremenimo miselno-
sti”. In tako je bila formirana
najmlajša generacija duhovnikov,
N
ki se zapirajo, jih je strah pred sve-
tom in se nostalgično vračajo v
nekaj, kar je zunaj časa. Ne upajo
si se soočati s sodobno kulturo in
s problematiko živega človeka.
In prišel je Frančišek. Kdor ga je
poznal že prej, ve, da je po
značaju delaven in molčeč, “kot
papež pa mora govoriti”. Kot bue-
nosaireški škof je pastoralno delo
zastavil zelo globoko. Kot Petrov
naslednik je uvedel nekaj prepro-
stih, a pomenljivih stvari, ki pri-
našajo globoke spremembe: ni
šel živet v papeško palačo; na bal-
konu je prvi večer dejal, da so kar-
dinali izvolili rimskega škofa, “ni
rekel papeža”; z vatikanskega ko-
vanca je dal umakniti svojo po-
dobo. To so majhni, a globoki
simboli. Kaj hoče povedati? Kot
papež želi prenehati z napol im-
perialnim slogom. Zaveda se te-
ga, kar so učili koncilski očetje:
nismo v obdobju kulturnih spre-
memb, temveč v spremembi do-
be. Končalo se je neko obdobje,
začenja se novo. Vzorec Cerkve,
ki je živela z roko v roki s cesar-
stvom in, kasneje, z državo, je kot
stil Cerkve mimo. V začetku so
cerkveni očetje mislili, da bodo
naredili veliko sintezo celotnega
življenja - ekonomskega, poli-
tičnega, kulturnega itd. - v Jezusu
Kristusu. Kmalu so razumeli, da
ne bo šlo, da nas bo imperij po-
goltnil. Preveč narodov je bilo z
lahkoto krščenih brez izkušnje Je-
zusa Kristusa in t. i. novosti
življenja. Cesarstvo je uporabilo
vero, da je ohranilo enotnost, sa-
mi smo se začeli doživljati kot ne-
ka religija oz. struktura. “Kristus
pa je razodetje novega življenja za
človeka”! V novi zavezi nikjer ne
piše, da je Kristus ustanovil novo
religijo. “Prinesel je drugačen
način življenja”. In ta papež se je
radikalno odločil za to. Svet nas
v preteklosti žal ni spoznal po ra-
zodetju nečesa lepega in novega,
temveč po vrsti zapovedi in pre-
povedi … Zaradi tega smo v lju-
deh vzbudili ogromen odpor.
Papež odločno trdi, da moramo
izstopiti iz kalupov in v svetu
zaživeti kot manjšina. O novi
krščanski dobi govori že Drugi
vatikanski cerkveni zbor. On to
jemlje zares. V razbitem in indi-
vidualističnem svetu “vse kliče
po Cerkvi”. A ne po neki perfekt-
ni republiki, temveč po občestvu,
v katerem bo človek srečal neko-
ga, ki ga bo vzel resno, ki ga bo
imel rad. Ne bomo rešili sveta, če
bomo vsi katoličani. Treba je ma-
lo soli in le malo kvasa.
Papež ima močno opozicijo prav
zato, ker se odloča za korenite
premike. Med drugim razmišlja
tudi o novi viziji priprave na du-
hovništvo. Ta se bo morala radi-
kalno spremeniti, če bomo hoteli
imeti duhovnike, ki ne bodo več
funkcionarji nekih struktur, am-
pak bodo zaživeli med narodom
kot blagoslov, kot zakrament, ki
združuje ljudi z Bogom. “Mi ni-
smo duhovniki stare zaveze,
ločeni od naroda, ampak duhov-
niki Jezusa Kristusa - kot piše v pi-
smu Hebrejcem -, ki je popolno-
ma solidaren in združen s člo-
veškim rodom”. To so veliki pre-
miki. Ob razglasitvi svetih Janeza
XXIII. in Janeza Pavla II. je
Frančišek med drugim dejal, “da
ŽE ta dva papeža sta se odločno
trudila, da bi vrnila Cerkvi izvir-
no fizionomijo”. Ta gotovo ni
imela nič opraviti z napol držav-
no strukturo. Frančišek to delo sa-
mo še nadaljuje: v slogu prvega
krščanstva in starih očetov, ki se
niso prepirali s svetom; tudi do ti-
stih, ki niso bili verni in so bili
zunaj Cerkve, so bili ljubeči kot
Bog do človeštva v Jezusu Kristu-
su. Klicani smo, da ljubimo člo-
veka v svetu. Katerega človeka?
Vse, še najbolj pa ranjeno in
krhko človeštvo. Kristus se je naj-
bolj približal tistim, ki so bili naj-
bolj preizkušani. Frančišek ni ne-
ki “socialni papež”; želi le poka-
zati na to. Torej: navzven ljube-
zen do sveta in najbolj
preizkušanih ljudi; navzno-
ter pa neprestano
prečiščevanje, da se očisti-
mo religijskih navad in
zaživimo kot verniki, ki s
svojo človeškostjo razode-
vamo novo življenje, ki
smo ga sprejeli od Gospo-
da.
Kritike so se najbolj zaostri-
le okrog apostolske spodbu-
de Amoris laetitia o
družini. “Cerkev je končno
začela govoriti o nekaterih
temah, o katerih je treba
govoriti”. Frančišek je - na
zelo ignacijanski način -
pokazal, da se želi posvetiti člove-
ku, “vsakemu posebej, tam, kjer
ta človek je”. To je trinitarično
razmišljanje kristjana, saj Sv. Tro-
jica pomeni razmerje, odnose,
občestvenost. “Odnos je vedno
oseben”. Končno je neki papež
poudaril, da, kar se tiče zakona in
družine, je v svetu (tudi v kato-
liškem) ogromno trpljenja. Resno
moramo vzeti vsako posamezno
situacijo in človeku pomagati.
Preveč smo se ukvarjali z družino,
premalo pa z zakonom; toda “za-
kon je zakrament! Družina iz nje-
ga raste”. Ker smo se toliko ukvar-
jali z družino, je mlada generacija
zavrnila vse in se noče niti po-
ročiti. Papež pravi, da tudi tistim,
ki samo skupaj živijo, moramo
pokazati, da jih ima Bog rad. In
začnimo z njimi hoditi in jim po-
magati razlikovati in spoznavati
globino življenja.
Kdor pa pričakuje jasne zakone in
smernice, jih ne bo našel, saj pa-
pež pravi, da je bilo jasnih smer-
nic že ogromno napisanih, toda
ne delujejo. “Ljudje trpijo”.
Danijel D.
Podoba Jezusa pri svetih pisateljih
Če se želimo približati skrivnosti Jezusove osebe
in spoznati njegovo življenje, moramo odpreti
Sveto pismo Nove zaveze. Tam se srečamo s pi-
satelji, ki so zapisali izkušnjo svojega srečanja z
njim in to, kar so o njem pripovedovali v njiho-
vih krščanskih skupnostih.
Apostolska dela prinašajo zelo star zapis o Pe-
trovem govoru na Binkošti, v katerem je apostol
spregovoril o tem, da se je po Jezusovi smrti in
vstajenju zgodilo odrešenje za vse človeštvo. Je-
zus je Maziljenec, poln moči Svetega Duha, ki
jo deli ljudem. Diakon Štefan je videl odprto ne-
bo in Sina človekovega, ki sedi na Božji desnici.
Apostol Pavel je stopil v
odnos z Jezusom po
mističnem srečanju
pred Damaskom. Po
spreobrnjenju je njego-
vo življenje potekalo v
tesnem stiku s
križanim in vstalim
Kristusom. Imenoval
ga je Božji Sin, sprego-
voril je tudi o njego-
vem bivanju pri Očetu
pred stvarjenjem sveta.
Ta večni Božji Sin se je
izpraznil od svoje
božanskosti in postal človek, da bi se približal
vsakemu človeku v njegovi nemoči in ga popel-
jal k polnemu uresničenju v Bogu. Pismo He-
brejcem predstavlja Kristusa kot velikega duhov-
nika, ki je enkrat za vselej opravil daritev za člo-
veštvo ter postal srednik med ljudmi in Bogom.
Sveti Janez je povezal osebno izkušnjo srečanja
z Jezusom s starozavezno svetopisemsko mislijo
in predstavil Jezusa kot Pot, Resnico, Življenje,
Luč, Ljubezen, Besedo. Pri tem je ostal pozoren
na njegovo človeško življenje. Večna Beseda, iz
katere je nastalo vse ustvarjeno, je postala meso,
človek. To Besedo so učenci videli, se je dotak-
nili, slišali so njen glas. Jezus je razodel učencem
globine svojega prisrčnega odnosa z Očetom in
jih želel vključiti vanj. Pomenljiva je tudi Knjiga
razodetja, ki kaže Kristusovo podobo v boju s si-
lami zemeljske oblasti. V mističnih videnjih
kaže Jagnje, ki je žrtvovano, pa vseeno živi. Ko
bo vse dopolnjeno, bo to Jagnje odprlo knjigo
in se bo vse razodelo. Tedaj bo nastopila sodba.
Preobraženo stvarstvo bo kot Nevesta, ki nav-
dušeno stopa k svojemu Ženinu, Kristusu.
Pri treh evangelistih, Marku, Mateju in Luku,
najdemo izkušnjo Jezusove Velike noči in nje-
gove božanske skrivnosti, obenem pa vsak na
svoj način predstavi Jezusovo življenje pred
smrtjo. Marko piše
o Jezusovi božan-
ski skrivnosti in
izrazi vero vanj, si-
cer pa predstavi Je-
zusa zelo človeško.
Hodil je okrog, oz-
nanjal, ozdravljal,
objemal je otroke
in čutil ljudi v sti-
skah. Ob njegovi
smrti je stotnik
priznal njegovo
božanskost. Matej
je skušal pokazati,
kako Gospodova podoba izpolnjuje napovedi
Stare zaveze. Zanj so posebno pomembni Jezu-
sovi govori. Luka je predstavil Jezusa kot tistega,
ki je deloval v moči Svetega Duha in se usmilje-
no sklanjal k človeškim slabostim. Pri treh evan-
gelistih moremo reči, da je bila v njihovem pi-
sanju Jezusova božanskost še zakrita in se je po-
stopno odkrivala do Velike noči. Njegova do-
brota, svoboda in človeškost so se združile v
imenu: 'Sin človekov, ' ki ga je tudi sam upora-
bljal. Za sprejem njegove skrivnosti so potrebni
ljudje z otroškim srcem in ubogi vseh vrst, da
ga prepoznajo v veri.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (5) PRIMOŽ KREČIČ
Mestna knjižnica Izola vabi na potopisno
predavanje o Etiopiji, “deželi sijočih oči”, ki bo v
petek, 24. novembra 2017, ob
19. uri v čitalnici knjižnice.
Naš gost bo mag. Jože
Andolšek, profesor na
slovenski gimnaziji v Celovcu,
odličen poznavalec razmer v
Etiopiji in humanitarni delavec.
Srečanje je namenjeno tudi
zbiranju sanitetnega
materiala, zdravil, vitaminov in
šolskih potrebščin za otroke v
sirotišnicah (barvice, svinčniki,
zvezki, papir ipd.). Le-te v
Etiopijo odnesejo mladi
slovenski prostovoljci, ki na
različnih področjih pomagajo ljudem v stiski.
Vnaprej hvala za vsak dar.
Mestna knjižnica Izola / Predavanje o Etiopiji
Štandrež / Praznovanje župnijskih in
cerkvenih zavetnikov
Pastoralno področje Soča-Vipava v sodelovanju z domačimi
društvi vabi na praznovanje župnijskih in cerkvenih zavetnikov.
Od 20. do 23. novembra potekajo v Štandrežu duhovne vaje z
nadškofom Redaellijem za vse vernike štandreške dekanije. V
soboto, 25. novembra, bo v Štandrežu ob 15.30 odprtje
spominskega obeležja. V nedeljo, 26. novembra, bo ob 10. uri
praznična sveta maša. V torek, 28. novembra, bo v Štandrežu ob
14. uri otroška gledališka predstava. V četrtek, 30. novembra, bo
v Štandrežu ob 19. uri praznična sveta maša, ob 19.45 odprtje
razstave keramičnih izdelkov. V petek, 1. decembra, bo v
Štandrežu ob 20. uri koncert Mešanega mladinskega zbora Emil
Komel. V soboto, 2. decembra, bodo med 9.15 in 10. uro v
Štandrežu in Sovodnjah adventne delavnice. V nedeljo, 3.
decembra, bo v Gabrjah ob 10. uri praznična sv. maša, ki jo bo
vodil domači župnik msgr. Renato Podbersič; ob 10. uri
praznična sv. maša in podelitev klasa, vodi msgr. Juliusz Janusz,
papeški nuncij v Sloveniji; ob 11.15 praznična sv. maša, ki jo
vodi domači župnik Karel Bolčina; ob 18. uri praznične večernice.
Podgora / Zahvalna nedelja
V Podgori bodo imeli zahvalno nedeljo 26. novembra. Ob 8.30 se
bodo pred cerkvijo sv. Justa mučenca v Podgori zbrali traktorji;
ob 9. uri bo sveta maša z blagoslovom kruha, vina ter kmečkih
pridelkov in traktorjev; ob 10.30 odhod traktorjev po vasi do
središča občine Gorica; od 11.30 dalje kosilo v prostorih
nekdanje krajevne skupnosti Podgora. Organizirajo in vabijo:
združenje Podgora, združenje Krajevna skupnost Pevma-
Štmaver-Oslavje, župnija sv. Justa mučenca, Kmečka zveza,
Federazione Provinciale Coldiretti GO-Sezione Piedimonte,
Piuma, Oslavia e San Mauro, Prosvetno društvo Podgora,
Kulturno društvo Sabotin, Športno kulturno društvo Naš prapor,
rekreacijsko društvo Calvario, Lovska družina Pevma, Lovska
družina Podgora, Združenje proizvajalcev rebule Oslavje s
finančno podporo zavoda Banca Credito Cooperativo di Lucinico,
Farra e Capriva.
Iz beležke goriškega nadškofa
Goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli bo v četrtek, 23.
novembra, od 9. ure dalje na Mirenskem Gradu za duhovno
obnovo s škofijskimi duhovniki. V petek, 24. novembra, bo od
18.30 dalje hodil z mladimi od Prevala do Subide. V soboto, 25.
novembra, bo ob 15. uri v avditoriju Fogar na formativnem
srečanju za člane gospodarskih župnijskih svetov. V nedeljo, 26.
novembra, bo ob 10. uri podelil zakrament sv. birme v župniji sv.
Andreja apostola v mošu, ob 18.30 pa bo na večerji z vzgojitelji
mladinske pastorale v Merniku.
Klic dobrote in Teden Karitas 2017
Letošnji Teden Karitas bo potekal od ponedeljka, 27. novembra
2017, do nedelje, 3. decembra 2017, pod geslom “Kje sem
doma”? Več na www. karitas. si.
Kratke
foto dd

Goriška23. novembra 20176
Tretja Pravljična urica v Feiglovi knjižnici:
Poljubček za sestrico
Navadno je zares težko za prvorojenca, ko se v družinici rodi še bratec
ali sestrica, ker le-ta odžira kar nekaj pozornosti staršev, ki se morajo z
manjšim otrokom več ukvarjati. Zato se včasih starejši otrok čuti
prikrajšan in mu mlajši bratec ali sestrica gre prav na živce. Prav to se
dogaja medvedku Luki v nežni pravljici Poljubček za sestrico, ki je izšla
izpod peresa Ursel Scheffler. Kako dragocena pa je sestrica in kako jo
ima neizmerno rad, medvedek Luka občuti, ko se sestrica, ki bi moral
paziti nanjo, “izgubi” v gozdu in jo zaman išče. Ko pa v večerni temini
končno vidi, da mu prihajajo naproti starši s sestrico, je neizmerno
vesel. Spozna, da jo je lepo imeti ob sebi, saj se z njo lahko igra, pa
čeprav mu včasih nagaja. Ljubko pravljično vsebino je poslušalo kakih
petindvajset otrok na letošnji tretji Pravljični urici, ki je bila v Feiglovi
knjižnici v
deževnem
ponedeljku, 6.
novembra 2017. V
mladinski sobi je,
oblečena v pižamo
z blazinico, odejico
in plišastim
medvedkom v
rokah, pravo
večerno vzdušje
ustvarila Katerina
Citter, režiserka na slovenskem programu deželnega sedeža Rai,
izkušena pravljičarka, ki je že večkrat razveselila malčke s svojo živahno
in jasno pripovedjo. Tako je bilo tudi tokrat. Malčki so radi prisluhnili
pravljici in se po njej vneto lotili risanja debelušastega medvedka.
Nekateri pa so raje narisali knjižničarko Luiso, “gospodinjo” v knjižnici,
ki se je tokrat predstavila z velikim čarovniškim klobukom na glavi. Če
zasači kakega porednega otroka, si prav nič ne pomišlja ga spremeniti
v žabo... Sicer so tudi tokrat zadostovali cingljanje zvončkov, nekaj
uvodnih besed in energičen, čeprav topel Katerinin nastop, da so se
otroci umirili in radovedno prisluhnili pravljični vsebini ter ob njej spoznali,
da je res lepo imeti bratca ali sestrico, s katerim deliti dobre in slabe
trenutke.
Po drobni likovni delavnici so otroci zalepili risbice na veliko okno, da jih
bodo mimoidoči lahko občudovali. Kot vedno je marsikdo izkoristil
priložnost in si zbral eno ali več privlačno ilustriranih knjižic, da bi jih
lahko prelistaval doma in ob pravljici zvečer tudi sladko zaspal, seveda
po maminem in očkovem poljubčku za lahko noč. / IK
Štandrež: spomenik žrtvam prve svetovne
vojne
Po naših vaseh in zaselkih je veliko spomenikov, postavljenih v spomin
na žrtve druge svetovne vojne, na tiste iz prve svetovne vojne pa jih je
zelo malo. V Štandrežu bodo na zelenici na trgu sv. Andreja za cerkvijo
postavili spomenik, ki bo spominjal na štandreške žrtve prve svetovne
vojne. V tej vojni je na raznih frontah, predvsem na ruski in na Tirolskem,
umrlo več kot petdeset mladih mož in fantov. Po vstopu Italije v vojno se
je Štandrež znašel na prvi fronti, saj so italijanski vojaki kmalu prišli do
reke Soče in je bila vas prva tarča italijanskih topničarjev, ki so Štandrež
popolnoma uničili. Domačini, ki so ostali doma, starejši, ženske in otroci,
so bili prisiljeni zapustiti
domove in se umakniti
v notranjost avstro-
ogrske monarhije, kjer
jih je veliko umrlo zaradi
raznih kužnih bolezni in
pomanjkanja. Tisti, ki so
vztrajali na domovih, so
postali žrtve
bombardiranj ali pa so
bili odpeljani v
notranjost Italije.
Za spomenik, ki ga bodo odkrili v soboto, 25. novembra 2017, ob 15.30,
je dalo pobudo in ga uresničilo društvo sKultura 2001. Delo so oblikovali:
akademski kipar Jurij Smole, kamnoseška skupina Manče in šola za
mozaično umetnost iz Spilimberga. Na odkritju sodelujeta Moška
vokalna skupina Sraka in MePZ Štandrež. Na predvečer odkritja
spomenika bo v prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič, ob 20.
uri, spregovoril o grozotah prve svetovne vojne in še posebno o Soški
fronti Vili Prinčič, ki se že več let ukvarja s to tematiko, o kateri je napisal
več člankov v časopisih in revijah ter izdal tudi več publikacij. / DP
Ob 10-letnici smrti dr. Mirka Špacapana
Da bi se na 10. obletnico preranega odhoda dr. Mirka Špacapana
primerno spomnili nanj, ki je zapustil trajne sledi v naši skupnosti, kot
vnet zborovodja, skladatelj, športnik in politik, prirejajo društva in
organizacije, v katerih je deloval, PD Podgora, Krožek Anton Gregorčič,
ZSKP, AŠZ Olympia, SZSO, ZCPZ, SSk, SSO, spominsko sv. mašo, ki bo
v petek, 24. novembra 2017, ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Justa v
Podgori. Po maši bo kulturni program v režiji Sanje Vogrič; oblikovali ga
bodo MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, MePZ F. B. Sedej, skupina
Akord, recitatorki Nika Devetak in Tamara Peteani in violončelist Jurij
Lavrenčič. Priložnostni govor bo podal odv. Damijan Terpin, ki je bil velik
Mirkov prijatelj in v stranki SSk njegov tesni sodelavec. Na večeru bo
glasbenik, muzikolog, glasbeni publicist in instrumentalist Aleksander
Rojc predstavil dvojezično publikacijo Con Mirko nel cuore - Z Mirkom v
srcu, v kateri je dr. Manuela Quaranta Špacapan, vdova po dr. Mirku
Špacapanu, zbrala skladbe, ki jih je on uglasbil in priredil za zbore. V
knjigi so tudi objavljene pesmi, beležke in misli dr. Manuele Quaranta
Špacapan, nekaj pa je tudi Mirkovih. Knjiga ni na prodaj, nabaviti si jo
je mogoče s prostovoljnim prispevkom, ki ga bo ustanova Onlus cure
palliative Mirko Špacapan - Amore per sempre namenila za oskrbo
onkoloških bolnikov.
Kratke
  rganizatorji vsako leto
posvečajo ta pevski dogo-
dek kakšni osebnosti iz
našega prostora, ki je pustila glo-
boke sledi v naši glasbeni tradiciji.
Letos se je ZSKP spomnila na prof.
Stanka Jericija (*20. junija 1928,
Avče pri Kanalu ob Soči, + 25. ja-
nuarja 2007,
Gorica). Prof.
Jericijo je ob
dušnopastir-
skem poslan-
stvu svoje
ustvarjalne
vzgibe namenil
glasbi kot skla-
datelj, zboro-
vodja in peda-
gog. Dolgo
vrsto let je vodil
MePZ Lojze
Bratuž, s kate-
rim je bil zme-
raj prisoten na
tej reviji, nastopal pa je tudi med
Slovenci v tujini. Jericijo se je po
osnovni šoli v domačem kraju vpi-
sal v Malo semenišče v Gorici, kjer
je bil posvečen v duhovnika l.
1952. V glasbeni svet sta ga uvedla
prof. Mirko Filej in Ersilia Russian.
L. 1968 je diplomiral iz klavirja pri
prof. Aleksandru Costantinidesu,
pri prof. Guidu Pipolu je na be-
neškem konservatoriju diplomiral
iz zborovske kompozicije. Bil je
profesor glasbene vzgoje na sred-
nji šoli Ivan Trinko v Gorici, med
letoma 1971-1978 je poučeval pet-
je na slovenskem učiteljišču Si-
mon Gregorčič. S šolskimi zbori
ni nastopal le na šolskih priredit-
vah, ampak tudi drugod. Vrsto let
je vodil tudi italijanski MePZ
Sant‘Ignazio. Bil je zelo plodovit
skladatelj; spisal je tudi več maš in
obsežno oratorijsko delo Pasijon
po sv. Marku. L. 1982 je na na-
tečaju ZSKP prejel nagrado za tri
skladbe, l. 1998 je ZSKP izdala pri-
redbe njegovih ljudskih pesmi.
Njegova pesmarica je izšla tudi pri
cerkvenem glasbeniku. Pri založbi
Humar je l. 2002 objavil dela za
O zbore na besedila Zore SaksidaPsst! Mladi pojo. L. 2010 jeZdruženje cerkvenih pevskih zbo-
rov izdalo zbirko njegovih skladb
Opera omnia; skladbe sta zbrala
prof. Ivan Florjanc in David Ban-
delj.
Letošnje Cecilijanke, ki je bila v ve-
liki dvorani KCLB v soboto, 18., in
nedeljo, 19. novembra 2017, se je
udeležilo sedemnajst zborov iz
Goriške, Tržaške, Kanalske doline,
Koroške in Slovenije. Kot vselej je
vsak zapel tri pesmi.
Devet nastopajočih
zborovskih sestavov je
zapelo po eno Jericije-
vo skladbo in se tako
na najlepši način po-
klonilo temu našemu
skladatelju in zboro-
vodji. Na splošno so
zborovodje segli po
delih slovenskih skla-
dateljev, ki so v avtor-
sko glasbeno govorico
prelili tudi ljudske pesmi.
Večerni sobotni koncert so izobli-
kovali MePZ Lojze Bratuž iz Gorice
(zborovodja David Bandelj), ki je
prvič izvajal pesem Stanka Jericija
na besedilo Erne Pecko Čakanje;
MePZ Rupa – Peč (Zulejka Deve-
tak), ki je zapel tudi Jericijevo pri-
redbo ljudske Dijo, dijo, ljubica;
Pevska ekipa Svrž Na Gori (Bilčovs,
Koroška), ki je vse pesmi zapela v
blagoglasnem koroškem narečju
pod vodstvom Alexa Schusterja;
MlMePZ Emil Komel Gorica (Da-
vid Bandelj), ki je za uvod izbral
Cantate Domino Claudia Monte-
verdija; DVS Bodeča Neža, Vrh Sv.
Mihaela, ki jo je tokrat vodil Mirko
Ferlan in je skladbo Hymne J. G.
Rheinbegerja Psalm 84 (83) zapela
ob suge-
stivni
spremljavi
harfe, na
katero je
igrala Ta-
tiana Do-
nis, in
ubrano iz-
vajala tudi
Jericijevo
uglasbitev
pesmi
Ljubke
Šorli Kuka-
vica; Pev-
ska skupi-
na Vocal Cocktail iz Štarancana
(Maria Chiara Carpenetti), ki je
vse pesmi dovršeno odpela v pri-
jetnem vocal jazz ritmu; ŽeVS Da-
nica z Vrha Sv. Mihaela (Jana Dras-
sich), ki je izbrala tudi Jericijevo
priredbo ljudske Bom šel na pla-
nince; MePZ F. B. Sedej, Števerjan
(Patrick Quaggiato), ki je ob sklad-
bah Ubalda Vrabca in Stanka Jeri-
cija – Pesnikova molitev, (na be-
sedilo Karla Mauserja), vžgal
občinstvo s pesmijo Bicikl - Kwlo
v zelo privlačnem, žanrsko težko
ulovljivem ritmu glasbenika
Jožefa Sečnika in na duhovito be-
sedilo Mateja Pintarja. Ob vztraj-
nem ploskanju je
zbor podaril še
umirjeno, otožno
pesem za lahko noč
Angelček varuh
moj.
V nedeljo so se
zvrstili MePZ Mirko
Špacapan Podgora
(Peter Pirih), ki je za-
pel dve pesmi Mirka Špacapana
(Oče naš, Skrivnostno pismo) in
Stanka Jericija Čujte, čujte; pevka
Irena Breganti se je s toplimi bese-
dami spomnila dr. Mirka Špacapa-
na, ki je nekaj let vodil podgorski
zbor in se je v svojem mnogostran-
skem zanimanju za glasbo, šport,
politiko vsega loteval z nasme-
hom in optimizmom; MoPZ Fan-
tje izpod Grmade Devin (Herman
Antonič), ki so že 50 let gostje na
Cecilijanki; ŽePZ Rože Nova Gori-
ca (Andreja Rustja), ki je zapel tudi
Terčeljevo Vipavska v uglasbitvi
Antona Klančiča; MoPZ Štmaver
(Nadja Kovic), ki je uvrstil Jericije-
vo Tota Silescit; MePZ Lipa Šem-
pas (Katja Bajec), ki je domoljubno
pesem Slavka in Vilka Avsenika
Slovenija, od kod lepote tvoje za-
pel ob zvokih harmonike Vesne
Pegan; Pevska skupina Ukovski
fantje iz Ukev (Oswald Errath), ki
je prvič kot novonastala skupina
nastopila na reviji in se trudi
ohranjati slovensko pesem v Ka-
nalski dolini; MePZ Štandrež (Zu-
lejka Devetak), ki je predstavil tri
ljudske pesmi v priredbah Tomaža
Habeta San se
šetao, Josipa
Pavčiča Oh, kaj
se boš jokala in
Jericijevo Dekle
na vrtu; MoPZ
Mirko Filej Gori-
ca (Zdravko
Klanjšček), ki je
uvrstil v pro-
gram tudi Simo-
nitijevo Mati ja-
goda na besedi-
lo L. Zorzuta. Program letošnje Ce-
cilijanke se je končal z nastopom
MePZ Hrast iz Doberdoba, tokrat
pod vodstvom Mirka Ferlana, za-
radi odsotnosti Hilarija La-
vrenčiča. S svojim solidnim nasto-
pom in z doživeto interpretacijo
pesmi je navdušil publiko, ki je za-
radi vnetega ploskanja lahko po-
slušala še dodatek, čarobno Pa se
sliš.
/ str. 14
Na nedeljskem koncertu je bila podeljena 2. nagrada Mirko Špacapan,
ki jo razpisujeta Združenje /Associazione Cure Palliative Mirko
Špacapan Amore per sempre in Kulturni center Lojze Bratuž. Nagrado
podeljujeta posameznikom, ustanovam in organizacijam iz goriškega
prostora za umetniške dosežke na glasbenem področju. Letošnja
nagrajenka je Mateja Černic, ena naših najbolj dejavnih mladih
zborovodkinj. Utemeljitev nagrade je prebrala Franka Žgavec,
predsednica KCLB.
Doberdobka Mateja Černic je glasbeno
pot začela že v otroških letih v domačem
zboru. L. 2002 je z odliko diplomirala na
pedagoškem liceju Simon Gregorčič v
Gorici, leta 2008 na pedagoški fakulteti,
l. 2013 iz slovenistike in primerjalne
književnosti na Filozofski fakulteti, l. 2014
pa iz glasbene pedagogike na Akademiji
za glasbo v Ljubljani. Še vedno nadaljuje
študij zborovskega dirigiranja na
Konservatoriju Bonporti v Trentu v razredu
prof. Lorenza Donatija. Prve zborovske
izkušnje je dobila v zboru Hrast pod
vodstvom Hilarija Lavrenčiča, med
študijem v Ljubljani je sodelovala pri DPZ
Aurora, MePZ Postojna, VS Čarnice in Akademskem zboru Tone Tomsič.
Z zborovodstvom se ukvarja od l. 2002, ko je začela voditi otroški zbor
Mali veseljaki iz Doberdoba. Vsa leta se izpopolnjuje na raznih
zborovskih tečajih in seminarjih z dirigenti, kot so Marko Munih, Adriano
Martinolli, Ragnar Rassmussen, Lorenzo Donati, Stephen Shreier, Gary
Graden. Znanje izpopolnjuje tudi na tečajih za petje in vokalno tehniko.
Zadnja leta je tudi članica žirij na mednarodnih in državnih tekmovanjih
in kot predavateljica na zborovskih seminarjih. Od l. 2007 vodi DVS
Bodeča Neža z Vrha Sv. Mihaela. V to skupino je privabila mlade pevke,
jih navdušila za delo in v nekaj letih dvignila zbor na mednarodno
raven. DVS Bodeča Neža je zaradi resne priprave in sodelovanja s
pomembnimi ustanovami v kratkem času zaslovela v zamejstvu, pa
tudi v italijanskem in širšem zborovskem krogu. Od začetkov do danes
je skupina sodelovala na 14 mednarodnih tekmovanjih in vedno
dosegla najvišje rezultate s posebnimi pohvalami za izvedbe in sestave
sporeda, Mateja pa večkrat za obetavno ali najboljšo zborovodkinjo
tekmovanja. Skupina je izdala tudi tri zgoščenke. Matejo Černic
odlikujejo tankočutnost,
komunikativnost, pozornost do kakovosti
vokalnega izražanja, predvsem pa
sposobnost razumevanja ter poglabljanja
stilnih in izvajalskih zahtev slovenske in
mednarodne zborovske literature. Ob
sodelovanju pri zborih v Ljubljani je
odkrila, kaj pomenita ambiciozen odnos
do zborovstva in kako je prav ta
pomemben temelj uspešnega
zborovskega delovanja. To izkušnjo je
prinesla na rodna tla in jo deli s pevkami
dekliške skupine Bodeča Neža. Glede na
rezultate, ki so jih pevke Bodeče Neže
doživele v zadnjih letih, lahko nedvomno
ocenimo, da je Mateji Černic v
zasledovanju tega cilja uspelo; dokazala je, da se lahko do pevskih
vrhuncev povzpne tudi neprofesionalni zbor. Zaradi odsotnosti Mateje
Černic – bila je članica žirije na zborovskem tekmovanju v Arezzu - je
predsednica omenjenega združenja, dr. Manuela Quaranta Špacapan,
vdova po dr. Mirku Špacapanu, denarno nagrado, diplomo in
spominsko knjigo o Mirku Špacapanu, ki jo je izdala v samozaložbi,
izročila Matejinemu očetu, prof. Ivanu Černicu. Dr. Quaranta Špacapan
je vse povabila k maši za pokojnega Mirka, ki bo v cerkvi sv. Justa
mučenca v Podgori v petek, 24. novembra, ob 19. uri. Takrat bodo
predstavili tudi omenjeno publikacijo.
Druga nagrada Mirko Špacapan
S 1. strani
“Pesem je za človekovo dušo kot
materino mleko za dojenčka”
Foto dd
Martina Gereon Franka Padovan
MePZ F. B. Sedej (foto dd)
Goriška 23. novembra 2017 7
  ovembrski popoldan se je
v Kulturnem centru Loj-
ze Bratuž v soboto, 18.,
spremenil v nasmejan pomladni
dan, saj so ga nastopajoči otroci
pričarali mladim in manj mladim
poslušalcem, ki so popol-
noma zasedli malo dvora-
no; pretesna je bila za vse
udeležence predstavitve
treh novih knjig za otroke.
Na živahno in nenavadno
predstavitev je otroke pova-
bil Pastirček v sodelovanju
z Goriško Mohorjevo
družbo. Dve knjigi sta
namreč izšli v Pastirčkovi
knjižnici, Mali gledališki
vrtiljak in Napake in spake
proč! Pomagajmo Packotu!
, tretja, Medved zobozdrav-
nik, pa je izšla pri Goriški
Mohorjevi družbi. “Kla-
sični” uvod, s katerim je
srečanje skušala začeti Ila-
ria Bergnach, je po prvih
pozdravnih besedah preki-
nil Packo, ki je v vsej prešerni raz-
posajenosti prehitel na oder in se
v svoji značilni spakedranščini
opravičil za zamudo. Z bujno do-
mišljijo, ki jo premorejo le otroci,
je slikovito opisal, kako je - kot nje-
gov ‚editor‘, na čigar rovaš je po-
vedal marsikaj hudomušnega -
prišel do Kulturnega centra z leta-
lom s svetovnega kongresa vseh
Packotov. Njegov šegavi, igrivi pri-
hod, poln duhovitosti, je spravil
gledalce v dobro voljo in smeh ter
ustvaril pravo razpoloženje za ta-
ko priložnost (čestitke Mateju Pin-
tarju, članu Dramske družine iz
N Števerjana, za tako živahno, samo-svojo, spontano “packasto” oživi-tev likovno-literarnega junaka).
Pred njegovim burnim prihodom
je številni Otroški pevski zbor
SCGV Emil Komel pod skrbnim
vodstvom Damijane Čevdek Jug
in ob klavirski spremljavi Eve Do-
linšek ljubko zapel Moj očka ima
konj‘ča dva v Habetovi priredbi.
Zvonki glasovi malih pevcev so se
oglasili tudi ob koncu, ko so ob
klavirski spremljavi zapeli še hu-
domušni pesmici Polž je oznanil
v Habetovi priredbi in Volk obuje
nove čevlje v priredbi Tadeje Vulc.
Srčika popoldanskega srečanja je
bila seveda predstavitev knjig. Na
povabilo Pastirčkovega urednika
Marijana Markežiča, ki je imel ob
sebi nabritega pomočnika Packa,
so na oder stopile avtorice in av-
torji knjig ter ilustratorja.
Mali gledališki vrtiljak je knjižica,
ki prinaša, kot zgovorno nakazuje
njen podnaslov Pet prizorčkov za
vse priložnosti, pet enodejank, ki
jih je s spretno roko napisala
Lučka Susič. Knjiga je izšla
ob 70-letnici izhajanja Pa-
stirčka v njegovi knjižnici z
zaporedno številko 24. To je
obenem tretja knjiga v zbirki
Pastirčkov oder. Avtorico ze-
lo dobro poznajo v naših lju-
biteljskih gledaliških krogih
kot zavzeto mentorico in
režiserko mladih ljubitel-
jskih igralcev raznih gleda-
liških skupin. Oziraje se na
povedno ilustracijo na plat-
nici je razkrila, kako so na-
stajale te igrice za razne priložno-
stne nastope (miklavževanje, ma-
terinski dan, Božič...), ko je
pač kdo prosil zanje, in kako
so vsebine v letih postajale
bogatejše. O vsaki je nekaj po-
vedala. Pri Torti za mamo št.
2 je pojasnila, da obstajajo še
Torta za mamo št. 1, ki je bila
že izdana v Pastirčkovi
knjižici, pa še 3, 4, 5. Te so se
porodile vsako leto za igralsko
skupino na Opčinah za materin-
ski dan. Zelo je zadovoljna zaradi
izdaje te zbirke petih iger in hva-
ležna je “editorju”, da jo je izdal.
Zaupala je, da bo ponosna, če bo-
do otroške skupine segale po nje-
nih igricah. Prav nič ne bo na-
robe, če bodo v njih po potrebi
kaj prikrojili in spremenili. Ve-
sela pa bo, če bodo navedli, da
jih je ona napisala. V njih so v
glavnem protagonisti razigrani
otroci, zraven pa še angelček,
starka, strahci... Vsem tem je
primerno likovno podobo s
tankočutnim peresom dal av-
toričin sin Matej Susič, ki je
zaupal, da je bil nekoč tudi sam
nerodni protagonist v igrici
Torta za rojstni dan.
Zelo privlačna je tudi knjižica
Medved zobozravnik. Protago-
nista si je zamislila Miroslava
Leban in zanj dobila navdih, ko je
njenemu mucku odpadel zob. Si-
  jesensko nedeljsko sivino,
12. novembra 2017, je po-
sijalo žareče komedijsko
sonce. Na oder župnijske dvorane
Anton Gregorčič v Štandrežu sta
ga priklicala gledalcem najljubša
in gotovo najboljša ljubiteljska
igralca v zamejstvu, Majda Zava-
dlav in Božidar Tabaj, nadvse
žlahtna komedijanta, ki se tu pri
nas edina lahko ponašata z nagra-
do iz Sklada Staneta Severja za iz-
jemne dosežke na ljubiteljskem
dramskem področju - prejela sta
jo v Škofji Loki decembra l. 1999.
Po dolgem času sta na Martinovo
nedeljo, čisto po naključju, spet
zablestela na domačem odru. Za
to nedeljo je bilo na programu v
Abonmaju ljubiteljskih gleda-
liških skupin Štandrež 2017, ki ga
prireja Prosvetno društvo Štan-
drež, gostovanje Gledališkega
društva Kontrada Kanal s predsta-
vo Vinka Möderndorferja Vaja
zbora. Zaradi bolezni v ansamblu
je predstava odpadla, Božidar Ta-
baj, ki je res neustavljiv motor te-
ga edinstvenega gledališkega
abonmaja pri nas v zamejstvu, je
takoj poklical kar dvanajst ljubi-
teljskih skupin iz Slovenije, s ka-
terimi je v stikih, a žal nobena ni
mogla nadomestiti odpadle pred-
stave. Da ne bi bili gledalci ravno
na martinovo brez predstave in
brez tradicionalne priložnostne
pogostitve, se je odločil, da bosta
kar z Majdo zapolnila odrsko
vrzel. To sta storila imenitno kot
vselej. Iz svojega železnega reper-
V toarja enodejank, s katerimi ne-pretrgoma gostujeta po raznihslovenskih odrih, sta odbrala ko-
medijo Gremo v teater, ki jo je v
svojem kabaretno-klovnskem slo-
gu napisal Karel Valentin (1882 -
1948) iz Bavarske, igralec, kabare-
tist, ki je sam sestavljal tekste, s ka-
terimi je nastopal in s svojim slo-
gom vplival celo na delo Bertolta
Brechta (1898 – 1956). Skopo be-
sedilo, ki vsebuje vse značilnosti
Valentinovega pisanja, pri kate-
rem so zelo pomembne in polne
vsebine tudi pavze, prav tako pa
tudi mimika in gestikulacija, je
prenesel v domače okolje in ga
malce preoblikoval ter ga v barvi-
tost štandreškega narečja ovil sam
Tabaj. Komedija je v do potanko-
sti dobro in domiselno naštudira-
ni režiji Janeza Starine, zdaj upo-
Obvestila
Javni razpis -  14. priznanje
Kazimir Humar. Predloge za
priznanje je treba oddati do
31. decembra 2017 na
naslov:  Zveza slovenske
katoliške prosvete – 34170
Gorica-Gorizia, Drevored 20.
septembra, 85, s pripisom na
ovojnici :  “Predlog za
priznanje”.
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv.
Ivana, dajemo v najem
trisobno stanovanje.  Za
informacije tel.  (+39) 347
6921591.
“Male oglase” najdete na
našem novem portalu www.
noviglas. eu.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 24. 11. 2017 do 30. 11.
2017)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz;  za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz;
za Karnijo 97.4, 91, 103.6
Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak
dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 24. novembra (v studiu
Niko Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 25. novembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezi janskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 26. novembra
Ponovitev oddaje Okno v
Benečijo.
Ponedeljek, 27. novembra (v
studiu Sanja Vogrič): Večer s
knjigo.
Torek, 28. novembra (v studiu
Matjaž Pintar) :  Utr inki  v
našem prostoru - Glasbena
oddaja z Matjažem.
Sreda, 29. novembra (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo
in svet: Šoja, gozdni razgrajač
- Izbor melodij.
Četrtek, 30. novembra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer
z glasbo -  Zanimivost i ,
obvestila in humor.
kojenega igralca (do ne-
davnega je bil član
MGL), premierno
zaživela l. 2007, na
štandreškem Prazniku
špargljev, a njen hu-
morni odrski žar ostaja
nespremenjen. Pravza-
prav so ponovitve še bolj prekalile
predstavo, saj so se njeni komični
odtenki še bolj izostrili, tako da so
se gledalci nerodnemu in ne rav-
no bistroumnemu zakonskemu
paru, ki se pripravlja, da bo šel v
teater, ker jima je soseda odstopila
vstopnici, iz srca smejali od začet-
ka do konca predstave. Ob koncu
je odmevalo navdušeno skandi-
rano ploskanje. Tak tekst si lahko
privoščita na oder postaviti samo
takšna dva izkušena in predvsem
izredno uigrana igralca, kot sta
onadva. Iz drobne vsebinske po-
dlage razviti enouren komedijski
splet je res igralska mojstrovina,
ki jo zmore le tak talentiran in
izurjen “igralski” par, ki ima za se-
boj ničkoliko skupne odrske kilo-
metrine in zna zato ujeti in razviti
vsak najmanjši soigralčev namig.
Gledalci so bili z nepričakovanim
nedeljskim gledališkim “vsko-
kom” izredno zadovoljni in so po-
novno pokazali, kako zelo cenijo
in imajo radi to našo igralsko dvo-
jico, pri kateri vzbudi smeh že
sam njun prihod na oder. Iz-
vrstno sta izrisala moža in ženo,
“Karlota” in Lizo, ki kar nekaj časa
porabita, da se “primerno”
oblečeta za v gledališče in da spet
najdeta vstopnici. Takrat se zave-
sta, da je predstava šele naslednji
dan! Njun način življenja odsli-
kavajo tudi pisana scenska podo-
ba prenatrpane kuhinje-dnevne
sobe in seveda obleke, ki jih nosi-
ta (kostume je izbrala Snežica Čer-
nic).
Gremo v teater je odrski biserček,
ki blesti in oddaja svojo bleščečo
svetlobo v dvorano, tako da en-
kratno ustvarja tisto magično vez,
ki se preteka z odra v dvorano, pa
spet na oder.
Po tej gledališki poslastici so se
gledalci zelo veseli in polnih le-
pih občutkov preselili v bližnje
pokrite prostore v župnijskem
parku. Tam so imeli na voljo
odličen pečen kostanj, ki ga je da-
la Agraria Zavadlav, novo vino,
sladko rebulo, ki jo je podaril vi-
nogradnik in vinar Silvan Pri-
možič, vsa leta zvest abonent tega
abonmaja ljubiteljskih gledaliških
skupin, pa še sadje in sladice. Pra-
va mala pojedina! Abonenti se za
vse dobrote zahvaljujejo priredi-
teljem, članom PD Štandrež.
Na večeru je Božidar Tabaj pove-
dal tudi lepo novico, da je na No-
vačanovih gledaliških srečanjih
2017, ki jih v Celju pripravlja KUD
Zarja, predstava Dohodnina v iz-
vedbi dramskega odseka PD Štan-
drež prejela nagrado občinstva.
Čestitke!!!
IK
PD Štandrež / Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin  
Neprekosljiva igralska
dvojica, Majda in Božo
cer je zelo vešča pravljičnega pi-
sanja, kateremu namenja svojo
ustvarjalno žilico. S slovenskim
radiom sodeluje že 46 let v oddaji
na Radiu Trst A Pravljice za dobro
jutro. K pripravi knjige jo je spod-
budil Marko Tavčar. Tako je napi-
sala pet zgodb o medvedu Kratko-
dlaku, ki zelo rad pomaga živalim
pri težavah z zobmi in ima za po-
močnika popolnoma vegetarijan-
skega mucka. Ta zobozdravnik je
prijazen, dobrodušen, ustrežljiv,
tak, ki se takoj priljubi. Ob njem
se bo razblinil ves strah, ki ga
večkrat otroci občutijo, ko morajo
k zobozdravniku. Knjižico je v li-
kovno barvitost in slikovitost ode-
la ilustratorka Vesna Benedetič.
Tudi z njo je stopil v stik Marko
Tavčar, in to prav nekega dne, ko
jo je bolel zob! Sama tudi nerada
zahaja k zobozdravniku, zato je
tem raje protagonista zgodbic ilu-
strirala kot mehkega, dobrodušne-
ga, prijaznega medveda, ki že na
prvi pogled vzbuja zaupanje. Svo-
je likovne junake izrisuje brez vsa-
kih ostrin. Ljubki so s svojimi zao-
bljenimi telesi. Prav tak je tudi zo-
bozdravnik Kratkodlak in vsi dru-
gi nastopajoči. Benedetičeva je
knjigo tudi grafično oblikovala.
Uporabila je črkovni font, ki
olajšuje branje tistim, ki imajo
težave zaradi disleksije.
Nazadnje sta knjigo Napake in
spake proč! Pomagajmo Packotu!
predstavila avtor, grafik in ilustra-
tor Walter Grudina, in David Ban-
delj, ki je napisal spremno besedo.
Walter Grudina si je že pred več
leti zamislil Packa, malce lenega
šolarja, ki se izraža v samosvoji
spakedranščini, mešanici slo-
venščine in italijanščine, v “pac-
kovščini”, kot jo je s skovanko poi-
menoval David Bandelj, in ga
umestil na strani otroške revije Pa-
stirček. S svojimi jezikovnimi spa-
kami hoče opozarjati na grobe na-
pake, ki jih med govorjenjem in
pisanjem delajo naši otroci pod
vplivom italijanščine, in to ne sa-
mo tisti, ki izhajajo iz mešanih
družin. S Packom, ki nam vsem
nastavlja ogledalo, da vidimo,
kakšni smo v resnici, in ob popra-
vljanju njegovih spakedranih mi-
sli lahko izboljšamo svoje jezikov-
no znanje. Knjiga je namreč dra-
gocena za vse, ki se ukvarjajo z je-
zikom, saj smo vsi malce packasti!
V stripih je izšla kot 25 knjižica Pa-
stirčka ob 70-letnici izhajanja te
priljubljene otroške revije. Bandelj
je mnenja, “da je knjiga jezikovno
packasta, vsebina pa je res lepa”!
Sam je zelo vesel, da je Packo
doživel izdajo knjige, ki je primer-
na za manjše in večje otroke. Wal-
ter Grudina, Packov “oče”, pa je
obrazložil, da si je Packa zamislil
kot navihanega, a vedno spoštlji-
vega, prijaznega otroka. Packo je
bil zanj velik izziv in izhaja iz iz-
kušnje šolskih dnevnikov iz 90.
let. Packo je tudi malce sramežljiv,
vsekakor dober fantek, “čista
duša”, po svoje tudi olikan; v sebi
nima grobosti. To izhaja tudi iz
njegovega videza. Lik je enosta-
ven, oblih oblik. Sam si ni pred-
stavljal, da bo ta fantič doživel to-
liko uspeha. Pomagati Packotu pri
odpravljanju napak pomeni po-
magati drug drugemu, je pre-
pričan Grudina, ki je povedal, da
Packa ni ustvaril, da bi se ob njem
samo zabavali, ampak, da bi jezi-
kovno in duševno zrasli.
Na predstavitvi sta bili prisotni tu-
di obe ravnateljici Večstopenjskih
šol iz Gorice in Doberdoba, Eliza-
beta Kovic in Sonja Klanjšček. Nji-
ma je predstavnik Zadružne
kraške banke Ivo Cotič izročil
komplet knjig za vse osnovnošol-
ske knjižnice. V ta namen je
omenjena banka odkupila knjige,
da bi jih imele šolske knjižnice od
Milj do Trbiža.
Pestrega popoldneva so se ude-
ležili tudi razni Pastirčkovi sode-
lavci, npr. Mariza Perat in Janez
Povše, ter predsednica ZSKP Fran-
ka Padovan. Urednik Marijan
Markežič se je zahvalil vsem, tudi
tiskarni Grafica Goriziana, ki knji-
ge zmeraj lepo natisne.
Skratka, vse tri knjižice so krasne
in prav je, da romajo na šolske in
domače police, predvsem pa se-
veda v otroške, pa tudi odrasle ro-
ke.
Bliža se sv. Miklavž. Starši, pomi-
slite na koristno darilo za svoje
otroke...
Iva Koršič
Več fotografij na www. noviglas. eu
V KCLB predstavitev treh otroških knjig
Razigrano in veselo ob novih
Pastirčkovih publikacijah
Foto DP
Legendarni Packo, v ozadju OPZ Emil Komel (foto dd)
Naše založbe se predstavljajo na 33. knjižnem sejmu v Ljubljani23. novembra 20178 23. novembra 2017 9
  njižni program Mladike zaz-
namuje pozornost do najm-
lajših bralcev, katerim je za-
ložba namenila štiri lepe in vsebin-
sko bogate publi-
kacije. Pisatelj in
pesnik Marij Čuk
skupaj z ilustrator-
ko Magdo Starec
Tavčar sta pripra-
vila pravljico o ra-
dovedni ptičici
Niki z naslovom
Grem jaz do son-
ca, ki pripoveduje
o pomenu zvesto-
be in poštenosti
ter opravljanja la-
stne dolžnosti,
hkrati pa mlade
bralce opozarja,
da je pomembno
spoštovati naravo, ki nas obdaja.
V piratske vode nas popelje pra-
vljica, ki sta jo pripravila Robi
Šabec in ilustrator Staš Klein-
dienst z nslovom Brata pirata in
zaklad iz Čokolandije. Odkrili bo-
mo, da gusarja nista tako grozna,
kot izgledata, saj imata rada otro-
ke in skrbita za to, da jih ne bi
nihče izkoriščal pri nabiranju dra-
gocenih kakavovih semen za pri-
pravo čokolade. Zgodba o
čudežni lipi z zlatimi listi, ki bo-
lehnim daje uteho, revnim pa bo-
gastvo, kliče k pravičnemu odno-
su do narave: avtorica Legende o
plavajočem drevesu je Helena Jo-
vanovič, knjigo je ilustriral Štefan
Turk. O zakladu, ki se skriva v vsa-
kem otroku in ga je treba odkrivati
z razumevanjem ter z vrsto pozitiv-
nih trditev, pripoveduje vizualiza-
cijska zgodba Mavrični zaklad, ki
sta jo pripravila avtorica Ivana Šolc
in ilustrator Mark Jordan.
Z naravo in zelenosrebrno oljko, ki
človeka vsako jesen bogato obda-
ruje in nagrajuje, je tematsko po-
vezana dvojezična pesniška zbirka
Borisa Pangerca Ptice v mojem
oljčniku / Gli uccelli nel mio uli-
veto s spremnima besedama Marije
Pirjevec in Marina Voccija. Zbirka
je na literarnem natečaju Golfo di
Trieste za leto 2017 prejela prvo na-
grado za poezijo. Najnovejše pesmi
Majde Artač Sturman so prežete s
podobami iz tržaške pokrajine in
njenimi elementi – morjem, burjo,
Krasom. Ob teh motivih pa avtori-
ca izpostavi tudi specifičnost žen-
skega bivanja. Naslov zbirke je (O)
graditi srečo.
Med bralce se vrača barkovljanska
pesnica in pisateljica Bruna Marija
Pertot s samostojnim proznim de-
lom Vrtnarjeva pesem, ki vsebuje
enajst krajših zapisov o rastlinah
oziroma sadnih drevesih. Črtice iz-
povedujejo avtoričin odnos do na-
rave in stvarstva, ki ga preveva glo-
boka vernost in zaupanje v naravo.
Odnos do obravnavanih dreves je
tako živ, da avtorica o njih piše kot
o pravih osebah z resničnimi
značajskimi lastnostmi.
Knjiga Eveline Umek z naslovom
Odtisi v času s
spremno besedo
Marija Čuka pri-
naša dvanajst
kratkih zgodb,
polnih nepredvi-
dljivih presenečenj, ki so izseki
življenjskih poti protagonistov in
protagonistk iz našega časa, tako
nenavadno normalnih, da bi v
njih lahko prepoznali marsikoga iz
naše soseščine. S spremno besedo
Ines Cergol je izšel potopisni in av-
tobiografski prvenec koprskega av-
torja Rada Sluge V Objemu poti. El
Camino.
Zbornik Slovenska ženska literarna
ustvarjalnost na Primorskem, ki ga
je uredila Marija Pirjevec, je izšel v
sodelovanju s Slavističnim
društvom Trst - Gorica - Videm.
Delo vsebuje devetindvajset pri-
spevkov različnih avtorjev in avto-
ric iz zamejstva in matice, po-
svečenih primorskim avtoricam od
konca 19. stoletja do sodobnosti.
Večji del besedil je bil predstavljen
na simpoziju 26. Primorski slove-
nistični dnevi maja 2016 na
Opčinah pri Trstu in krije prepo-
trebno verzel v poznavanju dela in
življenja primorskih ženskih
ustvarjalk.
Narodna identiteta v sodobnem
slovenskem romanu v Italiji (1991–
2015) je naslov študije, ki jo je pri-
pravila slovenistka Maja Smotlak.
Monografija se osredinja na pro-
blem so-
dobnega
pripoved-
ništva Slo-
vencev v
Italiji in
njegovo
razmerje
do naroda,
in sicer ta-
ko, da se
omejuje
na
proučitev
načina
problema-
tiziranja in
ubesedovanja teme narodne iden-
titete v vseh slovenskih romanih,
ki so izšli v Furlaniji Julijski krajini
med letoma 1991 in 2015.
Knjiga Rojanska župnija / la Par-
rocchia di Roiano predstavlja ver-
sko življenje v tržaški četrti Rojan
od leta 1862, ko je bila 13. julija
cerkev posvečena sv. Mohorju in
Fortunatu, do današnjh dni. V
dveh daljših člankih izpod peresa
zgodovinarja Štefana Čoka in prof.
Diomire Fabjan Bajc, v slovenskem
izvirniku in italijanskem prevodu,
je opisan nastanek rojanske župni-
je in šole ter celotnega verskega in
kulturnega življenja v tem nekdan-
jem slovenskem mestnem predelu.
Knjiga, ki jo je uredila Dorica
Žagar, je opremljena z izvirnim fo-
tografskim gradivom.
V sodelovanju z založbo Adam je
Mladika izdala knjigo primorskega
zgodovinarja, novinarja in publi-
cista Tina Mamića Dalmatino s
spremno besedo Milana Gregoriča,
ki prinaša več deset kolumn in ko-
mentarjev. Obravnavane teme so
raznolike in gredo od množice na-
jrazličnejših absurdnih situacij, s
katerimi se človek skoraj vsakod-
nevno srečuje zaradi površnosti in
birokratske drže oblastnih in dru-
gih struktur, pa vse do zelo resnih
in aktualnih problemov slovenske
družbe.
Skupaj z Društvom slovenskih izo-
bražencev je Mladika izdala tradi-
cionalni zbornik, tokrat 51. študij-
skih dnevov Draga z naslovom
Evropa, kam? V njem so zbrana
predavanja in diskusije na študij-
skih dnevih 2016, in sicer besedilo
okroglih miz Človek migrant in
Družina in družba, jezik in identi-
teta ter predavanja Pravoslavni
vzhod danes in Evropa, kam.
Skupaj z Radijskim odrom je Mla-
dika pripravila jubilejni zbornik ob
sedemdesetletnici te tržaške igral-
ske družine z naslovom Vse to je
ena sama ljubezen, ki ga je uredila
Maja Lapornik.
Obračun leto dni po izidu knjige
Anatomija političnega zločina je
naslov drobne publikacije, v kateri
je Martin Brecelj, avtor znamenite
raziskave o umoru zakoncev Vuk
in njunega znanca Draga Zajca leta
1943 na Rossettijevi ulici v Trstu,
naredil obračun te raziskave o troj-
nem umoru, upoštevajoč ocene in
druge odzive, ki jih je bilo delo do-
slej deležno.
Revija Mladika je v svoji novi gra-
fični preobleki in s povečanim ob-
segom obravnavala aktualne tema-
tike iz zamejstva in matice. Predv-
sem v rubriki Fokus se loteva pe-
rečih problematik sodobnega sve-
ta, v rubriki Naš utrip pa razčlen-
juje in dokumentirano predstavlja
zamejska društva ali organizacije.
SEJEMSKI DOGODKI
Slovenske založbe v Italiji MLADI-
KA, ZTT in GORIŠKA MOHORJEVA
DRUŽBA bodo na sejmu predstavi-
le svoje knjižne programe v
četrtek, 23. novembra, ob 10. uri v
dvorani M1 (na koncu prvega
preddverja) .
K KOLEDAR GMD 2018Koledar prinaša vrstozanimivih prispevkov
verske, zgodovinske,
družboslovne, pol-
judnoznanstvene in
leposlovne narave ter
poročila, ki govore o
življenju Slovencev v
Italiji ter o njihovem
bogatem družbeno-
kulturnem delovanju.
Koledarski del krasijo
fotografije kulturnoz-
godovinskih domov
od Benečije do
Tržaške goriškega fo-
tografa Marka Vogriča, ki jih je po-
snel v črno-beli analogni tehniki z
luknjičarko-camero obscuro.
Saša Martelanc
SREČANJA ZA SPOMIN
Ilustracije: Kristina Martelanc
V zbirki črtic Saša
Martelanc z
občutljivostjo ni-
za izseke “iz mi-
nulega časa”, raz-
kriva usode posa-
meznikov, ki so
mu prirasli k srcu
in z osebnimi
spomini zaživeli v
dimenziji čustve-
ne in poetične
plemenitosti. V
avtorjevi viziji se
tako prepleta po-
doba sveta s fik-
tivnimi ali re-
sničnimi junaki,
ki so ob literar-
nem navdihu
našli svoj prostor v dinamični pri-
povedi. Slikovito paleto človeških
likov obdajata svežina in subtilnost
jezikovne razgibano-
sti, posebno živost
pa dajejo črticam
ilustracije Kristine
Martelanc, ki s svoji-
mi abstraktnimi
kompozicijami kaže
na dojemanje glo-
bljih doživetij.
Miroslava Leban
MEDVED ZOBOZ-
DRAVNIK
Ilustracije: Vesna Be-
nedetič
Nova knjiga Mirosla-
ve Leban prinaša pet
zgodb, katerih glav-
ni junak je medved
Kratkodlaki, ki s
svojimi velikimi
šapami priskoči na
pomoč tako malim
gozdnim živalim
kot tudi volku ali
celo tigru, ko se jim
po nerodnosti
odlomi zob ali je
treba pozdraviti bo-
leči zobobol. Knji-
go je ilustrirala
in oblikovala
Vesna Benede-
tič, ki je pri tem
izbrala črkovni
font, primeren
za olajšanje branja otrokom s
težavami zaradi disleksije.
NAŠ KOLEDAR 2018
V sodelovanju s Tržaško duhov-
sko zvezo je za leto 2018 izšel
stenski koledar s fotografijami
Marka Vogriča.
PREDSTAVITVE
NOVE KNJIŽNE ZBIR-
KE BODO:
V LJUBLJANI, v
četrtek, 23. novembra
2017, ob 10. uri v Can-
karjevem domu, v
dvorani M1, v sklopu
predstavitve sloven-
skih založb v Italiji na
33. slovenskem
knjižnem sejmu
V GORICI, v ponedel-
jek, 27. novembra
2017, ob 17. uri v ga-
leriji Ars na Travniku
V TRSTU, v torek, 28.
novembra 2017, ob
18. uri v Tržaškem knjižnem sre-
dišču na Oberdankovem trgu.
V LETU 2017 SO PRI GORIŠKI MO-
HORJEVI DRUŽBI IZŠLE NASLED-
NJE KNJIGE
VAŠ TERČELJ
Zbrana dela Filipa Terčelja –
Terčeljeve svete uglasbene
pesmi I. -V.
Zbrano delo Filipa Terčelja je
izšlo v petih zvezkih. Prvi tri-
je zaobjemajo spominski iz-
bor iz prvotnih pesmaric:
Božji spevi (1929), Gospodov dan
(1930) in Zdrava Marija (1933), 4.
zvezek obsega dva snopiča, v prvem
so zbrane uglasbene pesmi Brede
Šček z naslovom Terčel-
jeve svete pesmi v ugla-
sbitvah Brede Šček, v
drugem pa vzporedne
uglasbitve istih pesmi
drugih skladateljev.
Sklepni 5. zvezek nosi
naslov Pomembni vidiki
izida goriških pesmaric
1929-1933. Zbirko je ure-
dila in pripravila za tisk
Marija Pegan.
Drago Štoka: PO STEZI-
CAH IN BREZPOTJIH
V enaintridesetih skicah
prehojenih stezic se av-
tor zaustavi ob
spominih na šte-
vilne znane ali manj
znane osebnosti slo-
venske zamejske stvar-
nosti, ki jih je srečeval
na svoji poti in ki so
sooblikovale in dogra-
jevale njegovo oseb-
nost. Spremno besedo
je napisala Erika Jaz-
bar, za grafično obde-
lavo in likovno opre-
mo je poskrbel Franko
Žerjal.
Marco Roncalli: PAPEŽ
JANEZ SVETNIK
V sodelovanju s Cel-
jsko Mohorjevo družbo je izšla
knjiga o papežu Janezu Dobrem.
Vpogled v bogato življenje pa-
peža Janeza XXIII. nas pripelje do
odkritja ne le njegove izkušnje
svetosti, temveč tudi posebne
vrline, s katero je lastno svetost imel
za cilj, ne pa za doseženo stanje.
Spremno študijo z naslovom Papež
Janez XXIII. in Slovenci v Italiji je v
knjigi prispeval
Tomaž Simčič.
Claudia Vonci-
na: EMOZIONI
V novi pesniški
zbirki goriške
avtorice Clau-
die Voncina je
zbranih pri-
bližno 80 še ne-
objavljenih
poezij, ki jih je
pesnica napisa-
la v italijan-
skem jeziku.
Gre za manjše
bisere, ki v ne-
katerih prime-
rih štejejo le ne-
kaj verzov, bralcu pa ponujajo nev-
siljivo čisto lepoto, ki se odseva tako
v vsebini kot v
jeziku. Sprem-
na beseda iz-
pod peresa
Tatjane Rojc
umešča poezijo
Claudie Voncina v
brezčasnost sve-
tovne lirike in v
posebno pesniško izročilo našega
prostora, v dimenzijo ženskega in v
neskončnost človeškega duha.
Pri mladinski reviji PASTIRČEK so v
Pastirčkovi knjižnici izšle tri knjige:
Patrick Quaggiato: PESMI ZA MLA-
DA GRLA
Pesmarica vsebuje 29 izvirnih
skladb mladega goriškega glasbeni-
ka in skladatelja Patricka Quaggiata,
večji del na besedila goriške pesnice
Ljubke Šorli pa tudi drugih pesni-
kov. Skladbe so primerne za otroške
in mladinske zbore in tematsko sle-
dijo praznovanjem koledarskega le-
ta. Za izid pesmarice je poskrbel
urednik Pastirčka Marijan Markežič,
ilustrirala pa jo je Polona Lisjak.
Lučka Susič: MALI GLEDALIŠKI
VRTILJAK
Knjiga s podnaslovom Pet pri-
zorčkov za vse priložnosti je izšla ob
70-letnici mladinske revije Pa-
stirček. Prinaša pet igric, ki so veza-
ne na posebne priložnosti in praz-
novanja, kot so sv. Miklavž, Božič,
Materinski dan, in so namenjene
otroškim dramskim skupinam. Z
vrsto navihanih in hudomušnih li-
kov je junake tega pisanega vrtiljaka
ilustriral Matej Susič.
Walter Grudina: NAPAKE IN SPAKE
PROČ! POMAGAJMO PACKOTU!
Knjiga je izbor Packovih stripov, ki
že nad dvajset let izhajajo v me-
sečniku Pastirček in
so napisani v svoje-
vrstni spake-
dranščini ali “pac-
kovščini”, ki nastaja
iz mešanice itali-
janščine in slo-
venščine. Stilno izde-
lana figura Packa je
nastala izpod iznaj-
dljivega peresa ilu-
stratorja in grafika
Walterja Grudine in
njegovi stripi so pra-
vi pripomoček pri
učenju in obvladanju
slovenskega jezika.
Goriška Mohorjeva družba
Knjižna zbirka za leto 2018
Knjižne izdaje založbe Mladika
Knjige za male in velike
  a letošnjem 33. knjižnem sejmu
se Založništvo tržaškega tiska
predstavlja z desetimi novimi na-
slovi, že četrtič zapored pa tudi kot soo-
blikovalec pestrega sejemskega dogajanja,
s kulinaričnim odrom Kulinartfesta, na
katerem se predstavljajo kuharske knjige
in knjige s kulinarično vsebino. Na istem
odru bo ZTT predstavil tri knjige, ki tako
ali drugače govorijo o kuhinji in prehran-
jevalnih navadah.
Knjiga 99 kuharic z dušo avtorja Iztoka
Ilicha z ilustracijami Arjana Pregla
prikazuje pravi zgodovinski in geo-
grafski prerez slovenske kulinarike in
skozi tega sliko našega življenja
včeraj in danes. Tako kot poudarja
avtor v uvodu, so “kuharske knjige,
ali krajše kuharice, knjige kot vse
druge. Njihova vrednost in pomem-
bnost se ne merita niti po številu
strani ali vsebovanih receptov niti po
zunanji in notranji podobi. So dobre
in slabe,  (ne) uporabne in (ne) zani-
mive,  (ne) domiselne, paša za oči ali
zevajoča praznina, puščoba ali zapis
s presežki. Za nekaj ur ali za vse
življenje”. Knjigo 99 kuharic z dušo
lahko uporabimo kot kuharico in iz
nje črpamo zanimive recepte, lahko
pa jo beremo kot zbirko zgodb, ki nas
bo popeljala
v domove in
v kuhinje av-
torjev kuhar-
skih knjig ter
nam razkrila
njihovo raz-
mišljanje,
predstavila nam bo naše kulinarične na-
vade med tradicijo in sodobnim časom.
Sejemski predstavitvi bo sledil pogrinjek
s knjigo, ki ga bo pripravila Slavka Ilich,
avtorjeva življenjska sopotnica in sode-
lavka.
Dvajset let po prvi izdaji
knjige Vesne Guštin Je več
dnevou ku klobas se je ZTT
odločilo za sedmi ponatis.
To je knjiga, ki jo mnogi že
poznajo, citirajo, upora-
bljajo, tisti,
ki pa je še
nimajo, po
njej
sprašujejo.
Tradicional-
ni kraški re-
cepti v preobleki, ki nam jo ponuja avto-
rica, so slastni in privlačni. Obenem pri-
našajo globljo vsebino, ki govori o
življenju ljudi na naši zemlji, zato so Ve-
snina “navodila za kuhinjo” še vedno ali
celo bolj aktual-
na. Imeli smo to-
rej dovolj razlo-
gov, da se kot za-
ložba odločimo za
sedmo izdajo.
Oblikovalec Rado
Jagodic, ki je od
samega začetka
zaslužen za uspeh
knjige, je sklenil, da
“osveži” platnico, av-
torica pa se je
odločila dodati nekaj
novega, in to recep-
te, ki so nastali v zad-
njih letih. Z njimi je
povzela marsikaj, kar
se je naučila od starih pričevalcev in pri-
dobljeno znanje za štedilnikom in v prak-
si združila s svojo osebno izkušnjo in do-
mišljijo. Rodile so se nove ideje, ki nam
prikazujejo, kako lahko stare jedi in do-
mače sestavine pripravljamo in ponuja-
mo v sodobnejši obliki.
Knjiga Repelce – Boljunec, življenje in je-
zik nekdaj in danes je obsežna raziskava,
ki jo je avtor Vojko Slavec opravil v svoji
rodni vasi v razdobju več desetletij, pre-
težno v pogovorih z vaščani, ki so se spo-
minjali svojega kraja, kot je bil
v predvojnih letih. Boljunec
je prikazan z najrazličnejših
zornih kotov, kakšna je bila
nekoč njegova podoba, kdo je
tam živel, s čim so se ukvarjali
vaščani, katere so bile njihove
navade, kako so preživljali
prosti čas. Knjigo bogati zelo
izčrpen slovar boljunskih na-
rečnih besed, ki ji dajejo iz-
jemno dodano vrednost. O
delu je doc. dr. Katja Hrobat
Virloget, ki je podpisala
spremno besedo, povedala:
“Knjiga očara bralca s svojo
preprostostjo, vsakdanjostjo
in poudarkom na “malem
človeku”, kar avtor sam zapiše. Velika
vrednost pričujoče knjige je prav v tem,
da je napisana za ljudi in od ljudi. V njej
ni nikakršnih odvečnih pametovanj, ni
nikakršne “alternativne zgodbe o daljni
preteklosti”, ki se danes s svojimi “avtoh-
tonističnimi” idejami tako pogosto po-
stavlja kot “ljudska” protiutež znanstveno
podprti zgodovini. Ne, knjiga očara prav
s tem, da izhaja prav vse, kar je napisano,
od ljudi, od vaščanov Boljunca, vasi iz
nekdaj večinoma slovenskega zaledja
pred kozmopolitskim Trstom, oknom v
svet habsburške monarhije, kasneje Itali-
je, mestom ob “železni zavesi”, ki je bila
v resnici ena najbolj povezovalnih meja
v blokovski delitvi sveta”. Predstavitev
knjige bo na sejmu popestril Edi Zobec s
svojim domače varjenim pivom in sla-
stnim lososom.
Poezijo tokrat zastopa pesniška družina
Pavček, oče Tone, sin Marko in hči Saša
Pavček, ki so se prvič srečali na straneh
ene same pesniške zbirke z naslovom Me-
ni je lep ta svet / A me piace questo mon-
do, ki jo je uredila in prevedla Jolka Milič.
Pravzaprav bi se podnaslov te zbirke lah-
ko glasil Poezija kot genski zapis, saj pri-
poveduje družinsko življenjsko zgodbo,
ki jih je za vedno povezala v to- in on-
stranstvu in se razkriva v jeziku duše, je-
ziku poezije ter se dotika najbolj skritih
globin, iz katerih se dvigajo njihovi gla-
sovi, da bi se na straneh te zbirke uglasili
v eni sami izpovedni melodiji.
Spomini Zorka Jelinčiča so najpomem-
bnejši primarni vir o TIGR-u. Zato pri ZTT
izhaja ponatis knjige Pod svinčenim ne-
bom, ki je pred dvajsetimi leti izšla pri
Goriški Mohorjevi. Zapisi so nastali na
pobudo zgodovinarke Milice Kacin Wo-
hinz, ki jih je kasneje tudi opremila z ob-
sežnim zgodovinskim okvirom, ker se je
zavzemala za to, da ne bi Jelinčičeva iz-
kušnja, skupaj s tedanjim tragičnim, a
obenem katarzičnim obdobjem za slo-
venski narod, potonila v pozabo. Gre za
nazorno zgodbo, nabito z drobnimi in
velikimi podatki, ki ima tudi močan
čustven naboj. Jelinčič je spomine pisal s
srcem in dušo, pa tudi s čutom za primer-
no zgodovinsko umeščenost. Knjigo v
novi preobleki bogatijo fotografije, ki jih
je zbral in z besedili opremil Žarko
Rovšček, dodano je tudi bolj intimno
N
Založništvo tržaškega tiska
Deset novih knjig in
kulinarični oder
pričevanje sina Duška, ki je za novo izdajo
zapisal še nekatere nove ugotovitve in ra-
zlage.
Bogomila Kravos, slavistka, samostojna
raziskovalka in doktorica literarnih ved,
se v svojem novem delu APLAVZ - tržaške-
mu gledališkemu ansamblu iz let 1945 –
1965 na novo loteva tržaškega gledališča.
Tokrat še bolj osebno, in to v dveh pogle-
dih. Posveča se namreč posameznim
igralcem, ki so po vojni v našem prostoru
ponovno postavili na noge teater, k zgod-
bi o vsakem pa dodaja še svoj spomin. Na-
slov knjige, Aplavz, kaže na njen osnovni
namen – poklon velikim osebnostim,
med katerimi so tudi nekateri, ki so z leti
bili pozabljeni ali zasenčeni. Tako je na-
stalo 17 portretov igralcev, ki so soobli-
kovali tržaško gledališče med leti 1945 –
1965, od starejših, kot Ema Starc in Mo-
dest Sancin, do mlajše generacije, med
katerimi so tako Miranda Caharija kot Li-
vio Bogatec, pa tudi Stane Raztresen in
Alojz Milič. Kot avtorica sama pravi v uvo-
du: “Čas je čudno rešeto, vse preseje. Ime-
na, ki smo jih svojčas glasno izgovarjali,
so se izvotlila pomena. Kot bi od teh oseb
ostal le medel odsev. So imena pod slika-
mi samo nizi črk ali so del dediščine, ki
jo premalo poznamo”? Obravnavani gle-
dališčniki se predstavljajo s kratkim
življenjepisom, sledi utrinek iz avtoričine-
ga srečanja z njimi, nato še opis njihovih
življenjskih in umetniških dosežkov. Ob
igralcih je omenjeno tudi tehnično oseb-
je, ki je tudi eden od stebrov gledališča,
sledi pa kratek zapis o začetnikih tržaške-
ga gledališkega snovanja. Knjigo bogatijo
fotografije iz osebnega arhiva in iz arhiva
Maria Magajne.
V sodelovanju s Slovenskim raziskoval-
nim inštitutom je Založništvo
tržaškega tiska izdalo knjigo
Skupnost v središču Evrope,
Slovenci v Italiji od padca Ber-
linskega zidu do izzivov tretje-
ga tisočletja, ki ima namen, da
razčlenjeno oriše življenje in
delovanje slovenske manjšine
v Italiji v zadnjih desetletjih.
Knjigo sta uredili Norina Boga-
tec in Zaira Vidau, k sodelo-
vanju pa sta povabili številne
avtorje, ki so specializirani na
različnih področjih, od gospo-
darskih tem do vprašanj
družbe in kulture. Temu bo
namenjena tudi Debatna ka-
varna, na kateri bodo Lojze
Wieser (založba Drava), Zdravko Duša in
Norina Bogatec (SLORI) razmišljali o pro-
blemu jezika brez teritorija.
Za nas, ki živimo ob morju, je galeb del
našega vsakdana, tako kot je Galeb – z ve-
liko začetnico – že več kot šestdeset let del
vsakdana vseh slovenskih otrok v Italiji.
Prav tako so v bolj ali manj oddaljenem
spominu vseh prisotne podobe, ki krasijo
besedila revije Galeb. Ustvarjalcem teh
podob je ZTT posvetil knjigo Na krilih ga-
leba, v kateri so zbrani vsi živeči slovenski
ilustratorji iz Furlanije Julijske krajine, ki
so pristopili k projektu. Med njimi so tudi
tisti, ki sodelujejo z drugo zamejsko
otroško revijo, Pastirček. Gre za ilustrator-
je, ki so se, kot je v spremni besedi napi-
sala urednica Alina Carli, razvijali vzpo-
redno z ilustracijo “mainstreama”, zato
so večkrat ostali v senci velikih ilustratork
in ilustratorjev, ki so zaznamovali tako
slovensko kot italijansko otroško in mla-
dinsko književnost.
Za mlade bralce je tokrat ZTT pripravil
dva naslova, Narobe svet in druge pesmi
za mladino Alojza Gradnika, ki je nastala
v sodelovanju z OŠ Alojza Gradnika z Re-
pentabra, ter Medved in miška 3, ki sta jo
soustvarila Majda Koren in ilustrator Bo-
jan Jurc. Narobe svet je edina Gradnikova
pesniška zbirka za otroke, ki je prvič izšla
leta 1953 pri Mladinski knjigi. Originalne
pesmi Alojza Gradnika so učenci v šol-
skem letu 2015/16 in 2016/17 na novo
ilustrirali pod mentorstvom učiteljice Bar-
bare Boneta, z upodabljanjem pesniških
likov pa so sami postali del le-teh. Igrivo
platnico knjige pa je ilustrirala Ivana So-
ban, nekdanja učenka omenjene šole.
Knjigi je dodana še pesem Sveta Neža tro-
si bisere (ilustrirala Barbara Boneta), ki jo
je pesnik iz Medane v tridesetih letih
prejšnjega stoletja posvetil sinu
Sergeju Gradniku. Namenjena je
mladim bralcem, radovednim
otrokom in igrivim odraslim. S
sprehodom po Gradnikovih verzih
bralec spozna način življenja naših
pranon in pranonotov, preizkusi
bistrost svojega uma z reševanjem
ugank in začuti, da se v narobe sve-
tu skriva zaklad domišljije. Z Na-
robe svetom se bodo otroci pred-
stavili tudi na knjižnem sejmu, v
sklopu Foruma za obiskovalce.
Iz Galebove knjižnice prihajajo že
tretje dogodivščine Medveda in
miške, ki se tokrat preizkušata v ra-
zličnih poklicih in izumljata, bolj
ali manj uspešno, nove naprave.
Knjiga ohranja isto obliko kot prejšnji
dve, namenjena pa je najmlajšim bral-
cem, saj s svojo preprosto govorico in ve-
likimi tiskanimi črkami nagovarja otroke,
ki se šele podajajo v bralno avanturo.
Tržaška23. novembra 201710
Deziderij Švara razstavlja v palači
deželnega sveta v Trstu
Deželni svet Furlanije Julijske krajine izkazuje priznanje
slovenskemu tržaškemu umetniku Dezideriju Švari s
postavitvijo pregledne razstave z naslovom Med zemljo,
morjem in nebom, ki bo na ogled v prostorih palače na
Oberdankovem trgu v Trstu do 12. decembra. Gre za
pomenljiv izbor slikarjevih del iz zadnjih sedmih let, ki ga
bogati natančen katalog z liričnimi besedili, ki še dodatno
pomagajo zaokrožiti slikarjevo osebnost. Uradno odprtje
razstave je bilo v torek, 21. novembra, ob navzočnosti
predstavnikov
deželnega sveta in
deželne vlade.
Umetnika in
njegova dela je
predstavila
umetnostna
kritičarka prof.
Jasna Merku'.
Obiskovalcem
razstave je na
voljo tudi
priložnostni
katalog, ki vsebuje
vsa razstavljena
dela.
Izbor več kot
tridesetih olj na
platnu, pretežno
večjega formata, ponuja gledalcu skok v nežno obarvano
pokrajino, ki jo avtor podoživlja čuteče, s tonskim razponom
v neskončnih obzorjih. Z razstavo Deziderija Švare se deželni
svet klanja generaciji umetnikov, ki ji Švara pripada: gre za
skupino slikarjev, ki so od petdesetih let do danes plodno
sodelovali pri vrenju sodobne umetnosti in se s tem zasidrali
v kulturnem tkivu mesta in našega ozemlja s pomembnimi
združevalnimi pobudami, katerih je bil Švara večkrat tudi
ideator. Švarovo umetniško pot zaznamujejo stotine
sodelovanj na skupinskih razstavah in nad osemdeset
samostojnih razstav v Italiji, Evropi in svetu.
Razstava v deželnem svetu je nastala skoraj šestdeset let po
Švarovi prvi samostojni predstavitvi leta 1958 in v času, ko je
umetnik že nekaj let v svojih osemdesetih. Njegova dela pa
so še vedno izraz energije, vitalnosti in identitete, ki so stalno
zaznamovale Švarovo življenje in delo, njegov odnos do
narave, okolja, človeka. Razstava naj bo zato tudi voščilo, da
bi umetnik to svojo življenjsko filozofijo še dolgo spreminjal v
umetniško kreativnost in v številna nova dela.
Tržaško knjižno središče / Obvladovati
moramo strahove, da se lahko rešimo
trpljenja
Avtorica knjige se je po težki družinski preizkušnji odločila, da
sama prehodi romarsko pot do Santiaga. Camina se je lotila
v trenutku, ko je smrt brata, očeta in mame že začela
premoščati. Tjaša Artnik Knibbe je na romarski poti trenirala
načela poguma, sočutja, čistosti misli, miline in ljubezni. To
je lahko storila le zato, ker je s poglobljenim nadzorom nad
sabo razdirala svoj ego, ki vsakega človeka ščiti pred bolečino.
Ob vrnitvi ni začela pisati knjige, pustila je le, naj se knjiga
sama piše, je dejala v Tržaškem knjižnem središču na
srečanju ob kavi. Takrat je občinstvu knjigarne v pogovoru z
Nadio Roncelli predstavila svoje delo z naslovom Ranljiva:
zgodbe z Jakobove poti.
Življenjskih udarcev namreč ni mogoče obvladovati zgolj z
razumom, človek v tem primeru zboli, kot je tudi sama gostja
srečanja zbolela za rakom po mamini smrti. Tumor je bil v
njenem primeru benigne narave. A vendar je pri tej preizkušnji
spoznala, da človeško telo in duša zahtevata odrešenje.
Avtorica je spoznala, kako pomembno je ljubiti sebe in druge,
kako se soočati s svojo ranljivostjo, kako bolečino, ki
navsezadnje preprosto osvobaja, spremeniti v moč. “Spoznala
sem, da moramo vsakemu človeku, tudi družinskemu članu,
prepustiti, da si sam zapiše svojo zgodbo, tudi zgodbo
osebnega trpljenja”, je povedala na predstavitvi. Povezanosti
lastne biti z življenjem in izkušnjo najdražjih ni mogoče
pretrgati, niti smrt je ne uniči. Prepoznati in izrabiti moramo
le svojo ranljivost, svoje strahove, zato da dobimo našo
naravo, ki presega telo. Knjigo Ranljiva: zgodbe z Jakobove
poti lahko zato beremo kot potopis, kot spomine, predvsem
pa kot priročnik za osebno rast.
Kratke Ponedeljkovo srečanje Društva slovenskih izobražencev o Almi Karlin 
O prezrti svetovni popotnici
in pisateljici
  lma Karlin je danes v Slo-
veniji znana in cenjena
kot izjemna svetovna po-
potnica in pisateljica, čeprav se
je je ta sloves oprijel komaj zad-
njih dvajset let. V tujini je že ve-
liko prej zaslovela kot ena od naj-
večjih svetovnih popotnic, ven-
dar je bila doma in zlasti v rod-
nem Celju popolnoma pozablje-
na, prezrta, nerazumljena, če že
ne odkrito zasovražena, tudi v
kulturnih krogih, in to predv-
sem zato, ker je bila vse življenje
samosvoja, samostojna oseba, ki
je mislila s svojo glavo ter imela
veliko željo po znanju in
močna načela. O Almi
Karlin si je v tem obdob-
ju mogoče ogledati raz-
stavo v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani z naslo-
vom Kolumbova hči, ki
jo je pripravila antropo-
loginja in etnologinja
Barbara Trnovec, ki je bi-
la pretekli ponedeljek,
13. novembra 2017, tudi
gostja Društva sloven-
skih izobražencev, kjer je
udeležencem orisala
življenjsko pot in preiz-
kušnje celjske svetovne
popotnice.
Kot je sama Trnovčeva
povedala, se je pri razi-
skovanju lika in dela Al-
me Karlin v 90. letih
prejšnjega stoletja tudi
sama srečala s predsodki Celja-
nov: popotnico so imeli za
“zmešano babo”, “nemškutar-
ko”, “nacistko” in “lezbijko”,
vendar na dan je prišlo, da nihče
pri tem ni navedel virov, vse te
A oznake so izvirale iz reproduci-ranih govoric. Lotila se je resne-ga raziskovalnega dela, ki je v
zadnjih dveh desetletjih pripo-
moglo, da se je odnos do Alme
Karlin popolnoma spremenil in
se je izrisala nova podoba,
čeprav se v Celju še najdejo ljud-
je, ki so do popotnice polni pred-
sodkov.
H govoricam sta pripomogla tu-
di njena družinska stvarnost in
vzgoja: leta 1889 se je Alma Kar-
lin rodila v rodbini, ki je bila pre-
težno slovensko usmerjena, ven-
dar se je Almina mama Vilibal-
da, učiteljica na nemški šoli,
odločila, da jo vzgoji kot Nemko.
Bili so to časi ostre konfrontacije
med krajevnimi Slovenci in
Nemci, kjer si se moral opredeli-
ti, na kateri strani si, kar je Almo
zaznamovalo, kot jo je zaznamo-
vala zgodnja vzgoja v nasprotju
z normami tistega časa. Zgodaj
se je tudi vztrajno začela učiti tu-
je jezike, začenši s francoščino:
spoznala je namreč, da bo z
znanjem tujih jezikov prišla do
svobode. V Londonu je tik pred
prvo svetovno vojno opravila iz-
pite iz številnih jezikov, po vojni,
ki jo je preživela na Norveškem
in Švedskem, kjer se je odločila
postati pisateljica in potovati po
svetu, pa se je po vrnitvi v Celje
odločila odpreti jezikovno šolo,
kjer je zavestno združila Sloven-
ce in Nemce, leta 1919 pa se je
začelo njeno veliko potovanje
okoli sveta: najprej v Peru, po-
tem v ZDA, na Havaje, Japonsko,
Kitajsko, zatem v Avstralijo, na
tihomorske otoke, v Papuo Novo
Gvinejo, na Javo, v Singapur, na
Tajsko in v Indijo, kjer se je nje-
no potovanje leta 1927 končalo.
V vsem tem času se je preživljala
s pisanjem, prevajanjem in tol-
mačenjem, niso pa manjkali niti
hudi trenutki, ko je bila odvisna
od pomoči misijonov. Ob vrnit-
vi v Celje je ni pričakal nihče,
imeli so jo za “zmešano babo”,
v nasprotju s tem so jo v tujini
spoštovali in cenili njena literar-
na dela.
Alma Karlin je bila pač žrtev go-
voric, npr. te, da je nacistka: v re-
snici jo je že v 30. letih nemški
oblastniški aparat označil za pro-
tinacistko, ravno tako Gestapo
ob nemški zasedbi Celja leta
1942, bila je že predvidena za de-
portacijo v taborišče Dachau, a
jo je rešila prijateljica. Pridružila
se je osvobodilnemu gibanju in
leta 1944 odšla v partizane, a je
bila tudi tam zaradi svojega sa-
mostojnega mišljenja in odsot-
nosti vsakršnih iluzij
nad komunizmom
kar trikrat določena
za likvidacijo. Vojno
je preživela, vendar
so ji v Celju odvzeli
hišo, zadnjih pet let
do smrti leta 1950 je
živela brez vsakršne-
ga vira prihodka,
večkrat lačna in hu-
do bolna, o njej pa so
se začele širiti govo-
rice o nemškutarstvu
in privrženosti na-
cizmu. Potem je de-
setletja tonila v poza-
bo, bila je žrtev na-
tolcevanj, vendar se
je zaradi resnega in
tehtnega raziskovan-
ja njenega lika in de-
la naposled izkrista-
lizirala drugačna podoba Alme
Karlin. Ta podoba nam kaže iz-
jemno žensko, ki je bila pripra-
vljena ostati zvesta sebi in svojim
načelom tudi za ceno življenja.
(nl)
Obračun življenja z opisi raznih osebnosti
Drago Štoka: 
Po stezicah in razpotjih
  red nedavnim nas je
Drago Štoka razveselil z
novim avtobiografskim
knjižnim delom Po stezicah in
razpotjih. Knjigo sta izdali
Goriška Mohorjeva družba in
Mohorjeva družba Celovec.
Spremno besedo je prispevala
Erika Jazbar, likovno opremo pa
Franko Žerjal. Tako kot pri svojih
zadnjih knjižnih delih nadaljuje
avtor v pozni jeseni obračun s
svojim življenjem ter nam hkrati
razgrinja zamejsko socialno
okolje, v katerem se je gibal in ga
je usodno zaznamovalo.
Vključno z osvetlitvijo številnih
pomembnih osebnosti, ki so to
okolje sooblikovale, a so bile
zaradi prevladujočega
polstoletnega, zatohlega
levičarskega enoumja v javnosti
prezrte in krivično potisnjene na
družbeno obrobje. Naj naštejem
le nekatere izmed njih: prof.
Ivan Artač, Zorko Harej, Maks
Šah, Rado Premrl, Dragomir
Legiša, Matejka Peterlin, Marjan
Pertot, Andrej Bratuž in Ljubka
Šorli Bratuž, Karel Bonutti, Rafko
Dolhar, Saša Martelanc, Alojz
Debelis, Marko Rupnik idr. Pri
tem pravi avtor, “da govorijo
njegovi spisi o svetli strani
človeka in o ljudeh, ki so v njem
zapustili sled in ga veliko
naučili, predvsem živeti v
dialogu in spoštovanju do
človeka”.
P Pri naštevanju izstopajočih likov,ki so ga sooblikovali, se jedotaknil tudi dveh osebnosti, ki
sicer nista bili njegova
sodobnika, a sta s svojimi dejanji
vgradila v stavbo
slovenstva dva močna
podporna kamna. In to
sta Jakob Aljaž kot
“nepozabni junak, ki je z
bliskovito akcijo, brez
vojaških spopadov in
krvavih bitk, osvojil in za
vedno podaril Sloveniji
Triglav in njegov vrh”, in
Anton Martin Slomšek,
za katerega pravi avtor,
“da izstopa njegov izredni
diplomatski poseg s
prenosom škofijskega
sedeža iz notranjosti
Avstrije v Maribor, saj gre
pri tem za zgodovinski
korak, brez katerega bi
tudi Rudolfu Maistru v
naslednjih desetletjih
težko uspelo vrniti
mariborsko deželo svojemu
narodu”. Pri tem avtor tudi ni
mogel mimo duhovnika in
pesnika Lada Piščanca,
novodobnega mučenca, ki ga je
zobato revolucionarno kolesje,
skupaj s kaplanom Ludvikom
Slugo in drugimi trinajstimi
Cerkljani, po krivem obtožilo
izdajstva, “barbarsko pokončalo
ter trupla vrglo v brezno …
Čeprav je partijsko vodstvo
vedelo, da je bil izdajalec v
samih partizanskih vrstah”. Pri
tem avtor meni, “da bo prišel
dan, ko bodo zločini javno
priznani, saj takih grozot ne
more nihče izbrisati”.
Knjiga je napisana v prijetnem
in berljivem slogu. Preveva jo
velika ljubezen do vsega
slovenskega: jezika, zemlje in
države, pa še do morja in gora
zraven. Bralec dobi občutek, kot
da je avtor zlagal skupaj besede s
pravo pobožnostjo. Zaznamovan
s krščanskim etosom, pristopa k
ljudem in dogodkom z
zaupanjem, spoštljivostjo in
ljubeznijo. Erika Jazbar v
spremni besedi h knjigi vidi v
njej “pomembne stebre, ki
gradijo človeka, to so načela,
delo in čustva …, brez katerih
imamo opravka s čredo, ki
enoglasno in zato brezglasno
bulji v smer, ki jo kažejo drugi”.
Pozornost bralcev zbudi tudi
avtorjevo počutje v trenutku, ko
mu je bilo v prostorih
slovenskega konzulata v Trstu
podeljeno slovensko
državljanstvo. Ob pozornem
poslušanju pravic in dolžnosti,
ki mu jih je to nalagalo, je avtor
razmišljal, da vendar on ni
zaprosil za državljanstvo zaradi
vseh teh predpisov, “ampak
zaradi zakona srca”. In ko je
kasneje o tem razmišljal, se mu
je zdelo, kot da je
bil do pridobitve
slovenskega
državljanstva “neka
druga oseba, človek
brez pravega
obraza”. In kot se
spodobi za
osebnost z bogato
prehojeno
življenjsko potjo, ki
se na jesen življenja
ozira nazaj, se je ob
nekem sončnem
zahodu v objemu
vinogradov
rojstnega
Kontovela, nad
morjem Tržaškega
zaliva, predajal čaru
“ptičjega petja in
večernega Ave iz
domačega zvonika … Poln toplih
in lepih misli … Morda tudi
zaradi izkušenj in preizkušenj, ki
jih je doživel in ki so ga
prizadele, a tudi okrepile. In zdaj
je njegovo srce polno upanja in
miru, ki vplivajo na človekovo
bit”. Zato končuje z besedami:
“Bodimo srečni, da nam je bilo
vse to dano in da nam je še
vedno dano”.
Milan Gregorič
Foto damj@n
Foto damj@n
Tržaška 23. novembra 2017 11
Obvestila
Hospice Adria Onlus in Vincencijeva
konferenca vabita na srečanje z g.
Tonetom Bedenčičem, ki bo
spregovoril o temi Bolniško
maziljenje - še vedno tabu'? v sredo,
29. 11., ob 16. uri v Peterlinovi
dvorani v ul. Donizetti 3, I. nad.
Slovenščina z empatijo - V dvorani
Krožka Virgila Ščeka, v ulici
Gallina 5, v III. nadstropju, bo v
petek, 1. decembra, ob 19.30,
dvojezično srečanje, namenjeno
promoviranju pouka slovenščine
na italijanskih šolah vseh vrst in
stopenj. Predstavniki tržaškega
liceja Francesco Petrarca bodo
predstavili izdelana projekta za
ovrednotenje in poznavanje
slovenskega jezika in kulture.
Prisrčno vabljeni k aktivnemu
sooblikovanju srečanja!
Sožalje
Ob smrti dragega prijatelja in
nekdanjega pevca Davida Kreblja
žalujemo z mamo, hčerko, ženo
in ostalimi sorodniki tudi Fantje
izpod Grmade.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel:
Za slovenske misijonarje: Na
misijonsko nedeljo so slovenski
verniki pri Novem sv. Antonu
nabrali 235 evrov.
Za s. Jožico Sterle – Ukrajina: S.
A. TS 10 evrov.
Za p. Pavla Bajca –
Slonokoščena Obala: S. A. TS 10
evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29, 34135 Trst
Tržaški mestni praznik za kraljico zdravja
Lepega praznovanja se je
udeležilo veliko vernikov
  eta 1849 je v Trstu razsaja-
la neznosna epidemija ko-
lere, ki je v kratkem času
zahtevala ogromno žrtev.
Tržačani so se zaobljubili Mariji
Kraljici zdravja in priredili iz-
jemno dobro obiskano procesi-
jo 15. oktobra tistega leta (pro-
cesija je bila tako mogočna, da
se je zdelo, da sodelujejo vsi
zdravi meščani),
po kateri je moč
okužbe znatno
popustila. V
zahvalo, da je
rešila mesto, se
od tedaj vsako
leto Tržačani
zbirajo v cerkvi
sv. Marije Velike
(v italijanščini
S. Maria Mag-
giore – cerkev je
pravzaprav po-
svečena Brez-
madežnemu
spočetju
Blažene Device
Marije, saj so jo
mnogo let gra-
dili jezuiti in posvetili leta 1682)
pred staro Marijino podobo, ki
ima odtlej zdravilno moč. Zato
21. novembra vsako leto ves dan
(od jutra do večera) proslavljajo
Kraljico zdravja (Mati Božja
Zdravja – someščani ji pravijo
Madonna della Salute). Leta
1854 so ljudsko praznovanje
proglasili za “Praznik mesta
Trst”, leta 1862 je papež Pij IX.
uradno poveličal praznik. Ta
zahvalni obred oziroma ljudski
L praznik je še vedno zelo živ inobčuten, že več let pred temtržaškim praznovanjem priredi-
jo tudi devetdnevnico, tako so
ob tej priložnosti letos priredili
že IX. zborovsko revijo sakralne
oz. cerkvene glasbe v čast “Virgo
Immaculata” (Brezmadežni De-
vici). Med devetdnevnico so od
12. do 20. novembra 2017 vsak
večer verniki v svetišču molili
rožni venec, izpostavljeno je
bilo Najsvetejše, ljudstvo je
prepevalo večernice, sledil je
evharistični blagoslov, nato
so ob 18.30 med slovesno sv.
mašo prepevali vsak dan ra-
zlični pevski zbori, ki so jih
povabili iz cele dežele. Letos
so za to priložnost organiza-
torji (Capella Musicale del
Santuario di S. Maria Maggio-
re in Societą Filarmonica S.
Apollinare, pod pokrovitel-
jstvom dežele Furlanije Julijske
krajine in tržaške škofije ter v so-
delovanju s tržaško občino) po-
vabili skupino Gruppo corale e
orchestrale S. Cecilia, ki večino-
ma nastopa v domači baziliki v
Gradežu, zbor tržaške sekcije
Ass. Nazionale Alpini in tržaške
sekcije Ass. Nazionale Carabi-
nieri, devinski
zbor Ass. Cora-
le Rainer Maria
Rilke, zbor Pri-
mo Vere iz
Ronk, zbor San
Rocco iz Turja-
ka pri Gorici,
zbor iz Manza-
na pri Vidmu
Arrigo Tava-
gnacco, zbor
Coral di Lucinis
iz Ločnika. Po-
vabili so tudi
mešani Cerkve-
ni pevski zbor Sv. Jernej z
Opčin, ki je bil tako edini slo-
venski pevski sestav na devetd-
nevni pevski prireditvi.
V četrtek, 16. novembra, je v
svetišču v središču Trsta prepe-
val med italijansko sv. mašo
zbor Sv. Jerneja Slovensko mašo,
ki jo je uglasbil Ubald Vrabec, in
razne skladbe slovenskih avtor-
jev, Jožeta Trošta, Marija Kogoja,
Antona Foesterja, Emila Kome-
la, Andreja Missona in Petra Je-
reba. Zborovodja Janko Ban pač
izredno rad izbira repertoar, ki
odraža bodisi naše slovenske ko-
renine kot tudi kakovost lokal-
nih glasbenih ustvarjalcev. Or-
ganist je bil Vinko Skerlavaj.
Verniki so kakovostno sloven-
sko petje zelo zbrano spremljali
in po spontanem aplavzu ob
koncu maše in pohvalah po-
slušalcev je bilo jasno, da se je
zbor izkazal in žel mnogo odo-
bravanja.
V torek, 21. novembra, na sam
mestni praznik, je praznovanje
potekalo cel dan, prva sv. maša
je bila že ob 6.30, nato od 7. ure
dalje so si sv. maše sledile vsako
uro, prepevali so različni pevski
sestavi, ob 16. uri pa je bila ce-
lotna sv. maša v sloven-
skem jeziku; pri njej je
sodeloval Združeni pev-
ski zbor Zveze cerkvenih
pevskih zborov iz Trsta
pod vodstvom Edija Ra-
ceta. Ob 20. uri je bil slo-
vesni Te Deum z zahval-
no pesmijo in blagoslo-
vom mesta ob podobi
Marije Kraljice Zdravja.
Tako se je končalo tudi
letošnje praznovanje, na
katerem je sodelovalo
res mnogo vernikov in
Marijinih častilcev.
Mitja Petaros
  petek, 10. novembra, smo
se v cerkvi in na pokopališču
v Devinu poslovili od Marije
Legiša Klanjšček, ki je umrla v
soboto, 4. novembra, v bolnišnici
na Katinari v 90. letu starosti;
rojstni dan bi praznovala
prihodnjega 8. januarja. Že nekaj
časa smo vedeli, da je bolna, a
vseeno nas je vest o njeni smrti
presenetila. Pogrebno mašo je
daroval domači župnik Giorgio
Giannini, na koru so peli Fantje
izpod Grmade in devinski cerkveni
zbor pod vodstvom Hermana
Antoniča. V imenu župnijske
skupnosti in devinskih zborov se je
v cerkvi od nje poslovil Marko
Tavčar.
Marija Legiša Klanjšček je bila
četrta izmed petih otrok Marije
Mervic in Jožefa Legiša iz znane
devinske rodbine Kupčevih.
Kupčevi so veljali za trdno zavedno
in gostoljubno hišo. Bivanje v tem
okolju jo je gotovo zaznamovalo,
da se je razvila v bistro,
samozavestno in veselo dekle, ki je
rada pela in rada pripovedovala,
kako so imele devinske pevke med
vojno s prof. Filejem vsako nedeljo
peto mašo, kako je z njimi vadil in
zanje tudi priredil nekaj pesmi.
Prav ljubezen do petja, tako je sama
povedala, je bila razlog, da je v
Kanadi spoznala svojega bodočega
moža. Poleti leta 1957 je namreč šla
na obisk k svoji sestri Zlatki, ki se je
kako leto prej s svojo družino
preselila v Montreal. Ko je bila tam,
je hodila k maši v cerkev sv.
Vladimirja, kjer so imeli Slovenci
svojo župnijo in kjer je bil nekaj
časa organist njen svak Zoran
Tavčar. Prav na koru te cerkve je
spoznala svojega bodočega moža
Hermana Klanjščka, ki je bil doma
iz Bat nad Grgarjem. V Kanado je
prišel nekaj let prej kot begunec s
sestro in njenim možem. Sestra
Zlatka s sinom Andrejem se je kak
mesec po njenem prihodu v
Kanado iz zdravstvenih razlogov
vrnila v Devin, po nekaj mesecih ji
je sledila tudi Marija, po očetovi
smrti pa se je odločila in se vrnila v
Kanado ter se v mestu Thunder Bay
ob obali Gornjega jezera v provinci
Ontario s Hermanom tudi poročila.
Le nekaj mesecev kasneje se je
mlada družinica preselila v
Montreal, kjer so se aktivno
vključili v tamkajšnje živahno
slovensko prosvetno in versko
življenje. Rodila sta se Breda in
Marko, a domotožje je naredilo
svoje in tako so se sredi
sedemdesetih let vrnili v Devin,
kjer so si zgradili lep, prijazen dom.
Breda je začela obiskovati višjo
realno gimnazijo v Trstu, Marko pa
je v Devinu stopil v 2. razred
osnovne šole. Tudi v to našo
stvarnost se je družina lepo
vključila, Herman je kot odličen
basist nemudoma pristopil k
moškemu zboru Fantje izpod
Grmade, Breda pa je bila
navdušena pevka Dekliškega in
nato ženskega zbora Devin. Marko
pa je bil kot skavt, košarkar in tudi
pevec že od malega vpet v tukajšnjo
mladinsko stvarnost.
Breda se je poročila in rojstvo
vnukov Matjaža in Roka je bilo za
Marijo najlepši dar. Po nenadni
Bredini smrti pa je vse svoje težave,
bolečino, bolezni in stiske
premagovala prav v zavesti, da
mora vnukoma po svojih močeh
kar najbolje nadomeščati mamo.
To ji je prav gotovo uspelo in ob
tem ni pozabila na brata Pepija in
druge, ki so ji bili prav tako blizu.
Pokojna Marija Legiša Klanjšček je
zvesto spremljala slovenski utrip v
Devinu in okolici. Redno je
prebirala in podpirala slovenski tisk
in bila naročena na mohorjevke.
Dokler ji je zdravje dopuščalo, je
rada zahajala na koncerte
devinskih zborov, vsako leto pa je
tudi radodarno, v spomin na moža
in hčerko, podpirala delovanje
zborov.
Ohranili jo bomo v spominu kot
pogumno, odločno, a tudi vedro
žensko, ki je v življenju marsikaj
doživela in pretrpela, a je vse težave
in bolečine zmogla, ker je bila v
sebi enovita osebnost in je z
ljubeznijo in dobroto odgovarjala
na udarce življenja.
V. J.
V   petek, 17. novembra 2017,je v prostorih TPK Sirena vTrstu potekala skupščina
predsednikov slovenskih tržaških
športnih društev, ki jo je ZSŠDI
sklicalo o temi gradnje novega
vseslovenskega športnega centra
na Stadionu 1. maja pri Sv. Ivanu.
V uvodnem delu sestanka so svoje
misli podali predsednik ZSŠDI
Ivan Peterlin, deželni svetnik
Stefano Ukmar in gradbeni
inženir ter predsednik TPK Sirena
Peter Sterni. Ivan Peterlin je
predstavil stališče Združenja
slovenskih športnih društev v
Italiji o temi nove zgradbe,
Stefano Ukmar je orisal politični
in kronološki okvir, v katerem je
nastal projekt, Peter Sterni, pa je
kot izvedenec ZSŠDI na področju
gradbenih
projektov,
predstavil
predpise, ki jih
zahteva dežela FJK
ob pripravi
poročila za
gradnjo nove
športne dvorane. Sledila je debata,
med katero so predstavniki
slovenskih športnih društev na
Tržaškem izrazili zadovoljstvo ob
nastanku novega vseslovenskega
športnega centra v samem
središču mesta Trst in obenem
zaupali svoja vprašanja glede
vsebinskega razvoja in
vzdrževanja nove dvorane.
Ob koncu skupščine je predsednik
Peterlin povabil vsa slovenska
športna društva, ki bi želela
uporabiti prostore bodočega
športnega centra, da čim prej
sporočijo svoje morebitne potrebe
in predloge ob vsebinski zasnovi
novega projekta, in sicer po
elektronski pošti na naslov
trst@zssdi. it.
ZSŠDI
V
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH
ZBOROV
vabi na
revijo odraslih zborov
PESEM JESENI
2017
Športni center Zarja
v Bazovici
sobota, 25. novembra 2017,
ob 20. uri
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi na
6. Čezmejno srečanje
mladinskih zborov
dvorana Marijinega doma v ul. Risorta v Trstu
petek, 24. novembra 2017, ob 20. uri
Sodelujejo: DePZ Vesela pomlad z Opčin,
DePZ Igo Gruden iz Nabrežine, 
Fantovska skupina Devin - Nabrežina,
MlPZ Antončki iz Divače ter
komorni zbor Arima iz Postojne.
Predsedniki tržaških športnih društev  
O gradnji novega
športnega središča
Odšla je pogumna, odločna, a tudi vedra žena 
Mariji Legiša Klanjšček 
v slovo
Videmska / Aktualno23. novembra 201712
Priimek iz Breginjskega kota Češornja je tik pred
izginotjem. Samo še pet ljudi nosi ta priimek, ki ga
prvič najdemo že pred več kot pol tisočletja.
Kaj priimek pomeni, ne vemo zagotovo. Jezikoslo-
vec Silvo Torkar domneva, da bi ga lahko povezali
z glagoli česati, česrati in čehrati. Predvsem gre za
česanje volne bolj kot las. “Morda je Češornja isto
kot Česravec, torej človek, ki grebena, česra (češe)
volno z mikalnikom oz. gradašami”, pojasnjuje
Torkar. Nekaj podobnega je pri občnem imenu
češarek in priimkom Češarek, ki se tudi povezuje z
glagolom česati.
V Breginjskem kotu priimek najdemo v starem sre-
dišču Breginja, kjer je danes mu-
zej. Za natančno razlago priimka
bi bilo treba dobro poznati bre-
ginjsko narečje in tamkajšnje ar-
haične izraze in ledinska imena.
Tovrstna raziskava bi dokončno
odgovorila na vprašanje o na-
stanku tega priimka.
Beneški kulturnik, prevajalec in
duhovnik Božo Zuanella pravi,
da gre za tipičen, pa tudi ende-
mičen priimek Breginjskega ko-
ta. Od tam se je verjetno širil v
okoliške slovenske in furlanske
kraje. V italijanski obliki ga poz-
namo kot Cessórgna.
Okoli leta 1500 najdemo v registru starogorske bra-
tovščine kar dvakrat omenjeno Mihaelo Češornja
iz Šenčurja pri Čedadu (San Guarzo). V Marsinu
(Mersino) v občini Podbonesec (Pulfero) pa najde-
mo leta 1614 zapis o (A) lenki, hčeri Janeza Češor-
nje (Lenca fiola di Iuuan Cesorgnia de Mersino),
pet let kasneje pa še Foško, verjetno njeno sestro
(Foschia fiola di Juuan Cessorgnia de Mersino).
Oba vpisa sta v krstni knjigi v Špetru. Zaradi bližine
Breginjskega kota, kjer je priimka Češornja ogrom-
no, bi lahko sklepali, da gre verjetno za priseljence
v Marsin.
V Breginju najdemo najstarejšega Češornjo konec
17. stoletja, ko sta tam živela zakonca Andrej in
Uršula. Kaj več o
družini bi se da-
lo dobiti z na-
tančnim pregle-
dom najstarejše
krstne knjige za
Breginj (1709-
1748), ki jo hra-
ni Škofijski ar-
hiv Koper. Še
starejše predni-
ke pa bi našli v
prvih krstnih knjigah župnije Kobarid, kamor je v
predjožefinski dobi spadal Breginj. Najstarejši
krstni vpisi so namreč nastali že leta 1635.
Potomcem Andreja in Uršule sledimo vse do dese-
tega rodu. Gre za hišo sredi Breginja s številko 64,
kasneje 110, kjer se je po domače reklo Volerč.
Iz te rodbine, a iz
sosednje hiše (Bre-
ginj 65) je znani in
priljubljeni duhov-
nik Anton Češornja
(1897-1959), ki je
leta 1923 prišel v
Ukve v Kanalski dolini, ko so jo morali slovenski
frančiškani zapustiti. Primorski biografski leksikon
piše, da je “imel izredne človeške lastnosti, bil goreč
duhovnik, velik molilec in z bogatim notranjim
življenjem”. Ustanovil je tudi Marijino družbo. Le-
ta je v vas prinesla tudi spremembe, ki se danes zdi-
jo komične: ženske niso smele na ples, morale so
nositi zapete obleke, celo učenke so morale nositi
rute na glavi in dolge rokave. Veliko je naredil tudi
za nadarjeno mladino, saj je fante pošiljal na študij
in jim plačeval vse stroške. Franca Marcolo (1911–
1986) iz Breginja je spravil v Turin k salezijancem:
postal je misijonar, profesor in ravnatelj salezijan-
skega zavoda. Pravi čedermac je zaradi nemških in
italijanskih nacionalistov moral zapustiti
Ukve. Po vojni pa je doživel še hujše pregan-
janje. 21. aprila 1948 je bil obsojen na 11 let
strogega zapora in prisilnega dela. Očitali so
mu, da je z “ustno propagando” in širjenjem
“belogardističnega gradiva” spodbujal do-
mačine k vstopu v belo gardo in tako “pod-
piral okupatorja”. Češornja je bil kasneje za-
radi bolezni sicer pomiloščen, a šele konec
leta 1952. “Narodno zaveden, dobra, po-
božna duša, a je moral pod ključ, ker ni skri-
val svojega neskladja z uradnim marksiz-
mom”, je o njem zapisal njegov naslednik
Ljubo Marc.
Kot ironijo zgodovine naj dodamo, da je bila
nekaj mesecev kasneje zaradi tega procesa aretirana
in obsojena najprej na tri mesece prisilnega dela,
potem pa na sedem mesecev zapora šivilja Mihaela
Ivančič. Njen greh je bil, ker je pred poročnikom
tajne policije (udbe), Francem Maroltom, rekla, da
je večina aretiranih zaprtih po nedolžnem in da je
bil po nedolžnem obsojen tudi župnik Češornja.
Leta 1951 pa je za rešetkami pristal tudi Ljubo Marc,
ker je javno nastopil proti oviranju verouka in kri-
vičnim zapiranjem duhovnikov.
Po aretaciji se je za Češornjo, ki je bil italijanski
državljan, večkrat s pomočjo italijanskega zunan-
jega ministrstva zavzela goriška nadškofija. Po iz-
pustitvi iz zapora je bolni Češornja živel samo še
šest let in je umrl že pri 61 letih.
PRIMORSKI PRIIMKI (53)
ČEŠORNJA
Tino
 M
a
m
ić
Janez Češornja se je poročil leta 1835. Duhovnik je priimek zapisal
kot Zissornia. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
Krstni vpis duhovnika Antona Češornje (23. novembra 1897), ki ga hrani zgodovinski arhiv
Nadškofije Gorica.
  upani sosednjih občin Bo-
vec, Kranjska Gora, Straja
vas in Bistrica ob Zilji ter
Podklošter so se 21. oktobra
zvečer v Naborjetu udeležili tra-
dicionalne prireditve
Ein Prosit. Sprejeli so
letošnje povabilo En-
za Zanetteja, župana
občine Trbiž.
Da bi doživeli Okto-
berfest, pregovorno
“največji praznik pi-
va”, nam tudi letos ni
bilo treba v Mün-
chen. Valovi aroma-
tične hmeljske tekoče
specialitete so prepla-
vili vse kotičke sever-
ne Slovenije. Mnogi druženje
vzamejo tudi resno in se radi
udeležujejo takšnih prireditev, ki
lahko ljudi tudi združujejo, če se,
ob dobri volji, v duhu arome
Ž hmelja, zbližajo na osebni ravniin dogovorijo za kakšen resenpogovor.
Tako so se praznika piva Ein Pro-
sit župani bližnjih občin ude-
ležili v trbiški občini, na čezmej-
ni ravni. Kot je povedal pobud-
nik, trbiški župan Renzo Zanet-
te, je bil glavni namen srečanja
poglabljanje prijateljskih vezi
med občinami. Gre za ustvarjan-
je kar najboljših priložnosti “za
krepitev dobrih odnosov prija-
teljstva in sodelovanja naše lo-
kalne skupnosti z lokalnimi
skupnostmi iz
Koroške in Slove-
nije. Župani smo
med seboj vse
večji prijatelji, za-
to sem vesel, da
se lahko ob takih
srečanjih pogo-
varjamo tudi o
skupnih razvoj-
nih priložnostih
omenjenega ob-
močja”, je dejal
Zanette. Prijatel-
jsko srečanje so strnili na večerji
v eni izmed trbiških restavracij,
ob kateri je bilo veliko priložno-
sti za izmenjavo tudi neformal-
nih mnenj, ki pa so včasih bolj
produktivna, kot zapisana.
Bovški župan je bil zadovol-
jen, da je s tem srečanjem
vzpostavil prijateljski stik tu-
di z župani iz avstrijske Ko-
roške, s katerimi se je lahko
pogovarjal tudi “po do-
mače”. Dogovorili so se, da
bodo do naslednjega srečan-
ja pripravili ustrezne stro-
kovne podlage za poglobitev ne-
katerih konkretnih zamisli o so-
delovanju. Kot je znano, je pro-
jekt povezave Loga pod Mangar-
tom z Rabeljskim rudnikom del-
no zastal in ga bo treba dati v
realne okvirje in iti z njim v rea-
lizacijo. Za to pa je potrebno na
občinski ravni zasnovati ponov-
no kandidaturo na evropska
sredstva izvedbe tega projekta.
Glede na to, da so bili prisotni
tudi strokovni svetovalci trbiške-
ga župana, so na bovški strani
mnenja, da bo v prihodnje tudi
ta komunikacija veliko lažja. Po-
govori so tekli tudi v smeri med-
sebojnega sodelovanja pri kon-
kretnih dogodkih na kulturnem
in športnem področju.
Prej ali slej pa bo prišel na vrsto
tudi temeljit razmislek, kako iz-
koristiti danost, da so te občine
locirane ob tromeji, torej v sre-
dišču med Slovenijo, Koroško in
Furlanijo Julijsko krajino, ki ima-
jo vse pogoje, da postanejo re-
gionalno prometno-logistično
križišče Srednje Evrope in širše.
Samo geografska lega pa je pre-
malo. Morajo se povezati v viso-
ko razvito celoto s koprskim in
tržaškim pristaniščem, ki bo že
zdaj Srednjo Evropo povabila,
naj tu takoj sovlaga v posodobi-
tev dostopa do teh dveh prista-
nišč. Vsak strah, da bo sosednje
pristanišče “našemu” konku-
renčno škodilo, je odveč, saj je
potencial obeh, skupaj z razvo-
jem, še premajhen za zaledje od
tukaj do Rusije. Visok standard
ljudi v tej regiji je mogoč ob dvi-
gu konkurenčnosti: z znižanjem
stroškov, z nadaljnjo digitalizaci-
jo v prometni in logistični pano-
gi, ki je podlaga rasti produktiv-
nosti. Če se strinjamo: “Na
zdravje”!
Miran Mihelič
Na Trbižu delovno praznovanje o poglabljanju razvojnih povezav
Bodo tri mejne regije logistično
stičišče Srednje Evrope?
TAKI SMO (17)Katja Ferletič
Če sanjaš križarjenje z veliko potniško ladjo,
moraš nujno vedeti, da … (1)
V Benetkah nimajo radi velikih, več kot 55.000-
tonskih potniških ladij, še posebno ne, ko se te
premikajo pred Trgom sv. Marka. O tem je go-
vor že nekaj let, 16. novembra pa je Graziano
Delrio, italijanski minister za prevoze in infra-
strukture, izjavil, da je potrebno zaščititi vse ar-
hitektonske in naravne značilnosti Beneške la-
gune. Zato bodo ladje plule po kanalu Mala-
mocco in bile nato zasidrane v manj glamuroz-
nem pristanišču v Margheri, kjer naj bi bil v
kratkem zgrajen nov terminal: končno bodo
lahko turisti s Trga sv. Marka imeli čudovit po-
gled na laguno.
Potniške ladje ne prinašajo nevšečnosti samo
Benečanom, letos poleti so bili namreč tudi Pa-
lermičani na bojni poti, saj so ob najhujši
vročini ostali brez vode. V dveh dneh je 7400
ton vode napolnilo rezervoarje ladij, ki so bile
zasidrane v pristanišču v Palermu, in tako je ve-
liko ljudi v stanovanjskih četrtih mesta ostalo
brez vode v domači pipi. Novica se je takoj
razširila po družbenih omrežjih in seveda
sprožila val po-
lemik. Družba
Amap, ki skrbi
za dostavo pit-
ne vode v Pa-
lermu, se je
morala zago-
varjati, do
težav je nam-
reč prišlo zato,
ker je večina
italijanskih
dežel lani zara-
di suše razglasi-
la krizno stanje
in prepovedala
izkoriščanje
pitne vode v pristaniščih. Ostalo je samo pri-
stanišče v Palermu, v katerega so priplule vse
največje potniške ladje. Župan Leoluca Orlando
je volivcem obljubil, da bo tudi on sprožil kriz-
no stanje, v pričakovanju na to odločitev pa je
družba Amap sestavila koledar z navedenimi
dnevi in urniki, med katerimi bo potniškim
ladjam dovoljeno črpati vodo. Kriznega stanja
niso razglasili, ampak konec septembra je
začelo deževati in problem je bil rešen.
Nedvomno prinaša prihod orjaških ladij in nji-
hovih potnikov s seboj veliko nevšečnosti, a go-
tovo so vsi trgovci, gostinci in drugi, ki se uk-
varjajo s turizmom, zadovoljni, ko pride v me-
sto naval turistov, ki kupujejo spominke, ročna
dela, tipične lokalne proizvode in radi posku-
sijo tradicionalno krajevno kuhinjo. Če so tu-
risti srečni, so zadovoljni tudi organizatorji tu-
rističnih pobud in seveda ladjarji, ki s tem
služijo. Med velikimi družbami, ki imajo v lasti
potniške ladje, bo kmalu nastopilo novo ime,
in sicer Virgin Voyages oz. ime njenega lastnika
Richarda Bransona. Branson je angleški pod-
jetnik, ustanovitelj podjetja Virgin Group, ki
ima v lasti več kot 400 družb in 5,2 milijarde
dolarjev. Sir Richard Branson deluje na po-
dročjih glasbe, fitnesa, zavarovanj, kreditnih
kartic, letalskih družb, avtomobilskih dirk, ve-
soljske industrije, od 31. oktobra pa tudi na po-
dročju potniških ladij z novim podjetjem Vir-
gin Voyages. Tri nove velike potniške ladje bo-
do zgradili v italijanski ladjedelnici Fincantieri
v kraju Sestri Ponente pri Genovi. Ekscentričen
podjetnik se je med “coin cerimony” oz. med
slovesnostjo, ko za srečo postavijo tri kovance
v kos jekla, ki bo uporabljen pri gradnji ladje, z
visokega žerjala spustil nad občinstvom in
predstavniki italijanske uprave ter pristal na pi-
sanem odru, s katerega je nagovoril prisotne.
Branson obljublja, da se bo družba Virgin ra-
zlikovala od vseh ostalih in bo zato namenjala
veliko pozornosti spoštovanju okolja. Vsaka
ladja bo imela inovativen sistem za proizvodnjo
energije z izkoriščanjem vse toplote, ki se bo
sproščala na krovu, in najboljšo tehnologijo za
znižanje porabe energije. Za izgradnjo treh
110.000-tonskih ladij, ki bodo lahko prevažale
2.700 potnikov in 1.500 članov posadke vsaka,
bo moral
Branson iz
svoje boga-
te denarni-
ce izvleči
približno 2
milijardi
evrov.
Gradnja
prve ladje
naj bi se
končala leta
2020, tedaj
bo v vod-
stvo Virgin
Voyages
stopil pod-
jetnik Tom McAlpin, ki se je že ukvarjal z lad-
jarstvom z družbama “The Word” in “Disney
Cruises”, tokrat pa bo vodil družbo, ki ponuja
samo križarjenja “adult-only”, torej samo za
polnoletne osebe.
Ko bomo želeli peljati naše otroke na križarjen-
je, gotovo ne bo Virgin Voyages najbolj ustrez-
na izbira, če pa naš tekoči račun to premore, si
bomo lahko privoščili potovanje na ladji “Royal
Caribbean's Symphony of the Seas”. Na tej lad-
ji, ki je največja na svetu, bosta poleg veliko ko-
tičkov za otroke na voljo tudi čudoviti luksuzni
sobi “Ultimate Family Suite”, zgrajeni nalašč
za najmlajše. Prisotni bodo tobogani, igrala, zid
iz Lego kock in seveda zasebna 3D kinodvarna.
Ko se bodo otroci “samoupravljali”, si bodo
lahko starši privoščili toplo kopel v kadi Jacuzzi
na terasi, dobro pijačo ali tekmo na biljard.
Sobo bomo lahko rezervirali od aprila 2018 dal-
je, torej imamo še dovolj časa, da prihranimo
približno 41.000 evrov, ki so potrebni za sedem-
dnevno križarjenje po Sredozemlju. A brez
skrbi: v ceno je vključena tudi 24-urna prisot-
nost osebnega strežnika.
Rodbina Češornja je iz strnjenega jedra Breginja, ki je bil močno
poškodovan med potresom. Na franciscejskem katastru izpred 200 let
vidimo, kako so stale hiše takrat, na desni pa je sedanje stanje – v poslopju
je danes muzej.
Slovenija 23. novembra 2017 13
  Sloveniji obstajajo
tajnosti o tem, kje so
vzvodi in ozadja
delovanja strank in celotne
politike. Nekaj spoznanj je sicer
mogoče slutiti in spoznati z
analizo in presojo raznih
podrobnosti in konkretnih
dejstev, torej dokazov.
Navajam dva dogodka
oziroma primera iz
preteklega obdobja. SDS,
največja opozicijska
parlamentarna stranka,
se je v državnem zboru s
t. i. interpelacijo pritožila
zoper delovanje in
postopke ministra za
pravosodje Gorana
Klemenčiča, kjer je bilo
ugotovljenih več
njegovih kršitev ustave in
zakonov. Kot nekdanji
predsednik komisije za
preprečevanje korupcije
je skupaj s sostorilci
povzročil padec druge
vlade Janeza Janše. Tega
je obtoževal zlasti
kazenskih dejanj v zadevi Patria,
ki pa jih je Ustavno sodišče
zavrnilo oziroma razveljavilo.
Nadalje je bil Goran Klemenčič
med tistimi v slovenski politiki,
ki so prikrivali afero s pranjem
milijarde dolarjev iranskega
denarja, ki bi ga uporabili tudi
za financiranje mednarodnega
terorizma. Zdajšnji minister za
pravosodje pa zamuja tudi s
postopki za dopolnitve oziroma
spremembe nekaterih predpisov
v slovenskem pravosodju. O
vsem navedenem so opozicijski
poslanci navajali primere in
dokaze, kljub vsem
utemeljitvam govorcev pa so
poslanci koalicije, ki ima v
parlamentu večino, ministra
Gorana Klemenčiča ubranili
V obtožb in mu izrekli zaupnico.Nov pa je primer domnevnesamovolje in nezakonitega
postopka predsednika vlade dr.
Mira Cerarja. Zavzel se je za
sirskega begunca Ahmeda
Shamieha, ki mu je grozil izgon
iz Slovenije in vrnitev na
Hrvaško, od koder je prišel. Tako
so odločila tri pristojna sodišča,
premier pa je poskušal begunca
samovoljno podpreti, da bi ostal
v Sloveniji. V SDS zatrjujejo, da
je s tem posegel v izvršljivo
odločbo sodišč, zaradi česar so
poslanci omenjene stranke
zoper predsednika vlade vložili
ustavno obtožbo. Postopek o tej
obtožbi pa bo očitno trajal dalj
časa, tako da bo primer postal
del kampanje za prihodnje
državnozborske volitve. Premier
dr. Miro Cerar pa se brani
obtožb in zatrjuje, “da v primeru
omenjenega begunca ni storil
nič neustavnega in
nezakonitega. O tem sem
prepričan tudi kot ustavni
pravnik, zato ustavno obtožbo
odločno zavračam. Očitno je to
politikantski manever Janeza
Janše in SDS”.
V nekaterih ocenah in
komentarjih nedavnih
predsedniških volitev se sicer
znova pojavlja trditev, “da je v
Sloveniji vse, kar je ostalo od
demokracije, samo oblika, ki jo
je mogoče zlorabiti. Slovenska
javnost ima bodisi iluzijo, da živi
v demokratični državi, ali pa v
takšno iluzijo ne verjame,
vendar se na to odziva s
pasivizacijo in z zapiranjem v
svoj zasebni svet. Naš
proslavljeni pisatelj Drago Jančar
se zato ni motil, ko je sedanje
stanje poimenoval kot
'demokraturo', ki ni niti
karikatura demokracije, saj z njo
v resnici nima nič skupnega. Še
zadnja tarča, ki jo domnevne sile
iz ozadja niso dosegle, naj bi bila
odstranitev predsednika SDS
Janeza Janše iz slovenske politike
in javnega življenja. V
družbenopolitičnem tedniku
Demokracija so zapisali, “naj bi
bila ta težnja povsem
napačna, in to iz dveh
razlogov. Prvič, tudi če
bi se Janez Janša
umaknil s političnega
in javnega prizorišča, bi
se v režimskih javnih
občilih ves čas pojavljal
sum, da je Janez Janša
ostal 'stric iz ozadja', ki
še vedno drži vse niti v svojih
rokah. Drugič, če bi vodenje SDS
prevzel nekdo, ki bi bil vodilnim
v 'ozadju' prav tako nevaren kot
Janez Janša, bi verjetno doživljal
zelo podobno usodo:
diskvalifikacije z zlorabo
medijev in sodišč. Toda, če bi se
na vrhu SDS po naključju
pojavila slovenska različica
avstrijske Sebastiana Kurza, ki
bi bila kot 'nov obraz' vsaj
malo nevarna silam v ozadju,
imenujejo jih tudi paradržava,
bi se verjetno v pol leta znašel
vsaj v sodnem postopku, če že
ne v zaporu”. Sam Janez Janša
pa je prepričan, “da si
njegovega umika želijo
predvsem tisti, ki jim je trn v
peti predvsem dejstvo, da
stranko SDS ne obvladujejo
prikriti centri moči”.
Z vidika mnogih Slovencev,
zlasti vernih, pa je od doga-
janja v politiki, ki ustvarja več
slabega kot dobrega, pomem-
bnejša sprememba v vodstvu
slovenskega katoliškega tedni-
ka Družina. Po 25 letih opra-
vljanja funkcije odgovornega
urednika jo je Franci Petrič opu-
stil, za svojega naslednika pa
imenoval Boštjana Debevca,
nekdanjega časnikarja Radia in
nato še Televizije Slovenija. To je
prvič v zgodovini Družine, da
njen odgovorni urednik ne bo
več duhovnik, ampak laik. V ted-
niku Družina je bilo ob menjavi
vodstva objavljenih več prispev-
kov v priznanje in zahvalo Fran-
cu Petriču za njegovo uredniško
in drugo raznovrstno delovanje
na pastoralnem področju. Direk-
tor Družine Tone Rode v uvod-
niku, objavljenem na prvi strani
tednika, poudarja, “da se
Družina nikoli, tudi v najhujših
časih, ni umaknila iz javnega
Delovno srečanje ministra Gorazda Žmavca in deželnega odbornika Giannija Torrentija
Med obravnavanimi vsebinami tudi izvajanje
zaščitnega zakona
  četrtek, 14. novembra
2017, sta minister za
Slovence v zamejstvu
in po svetu Gorazd Žmavc in
deželni odbornik za kulturo
Furlanije Julijske krajine
(FJK) Gianni Torrenti
imela delovno srečan-
je na Brdu pri Kranju.
Srečanja so se udeležili
tudi državna sekretar-
ka na Uradu Vlade RS
za Slovence v zamej-
stvu in po svetu dr.
Aleksandra Pivec, vod-
ja sektorja za Slovence
v zamejstvu na Uradu
Robert Kojc, generalni
direktor direktorata za
ustvarjalnost na Mini-
strstvu za kulturo Igor
Teršar in predstavnica
Službe Vlade RS za raz-
voj in evropsko kohe-
zijsko politiko Tatjana
Rener ter predstavnika
slovenskih krovnih or-
ganizacij v Italiji Rudi
Pavšič (SKGZ) in Wal-
ter Bandelj (SSO).
Osrednje teme srečanja so
bile: izvajanje Zaščitnega za-
kona za Slovence v Italiji,
kjer je minister Žmavc izpo-
V stavil pomen uveljavljanjadoločil zakona in spremljan-ja izvajanja tega zakona v
praksi, še posebej pa je pou-
daril pomembnost uvelja-
vljanja načel vidne dvoje-
zičnosti in nadaljnje podpo-
re programom za vzpostavi-
tev dvojezičnosti večjega ob-
sega in kakovosti, ter ne na-
zadnje pričakovanja za
nadaljnja prizadevanja vseh
strani pri iskanju sistemske
rešitve za poučevanje slo-
venščine, s posebnim pou-
darkom na Kanalski in Terski
dolini, sodelovanje dveh
držav v luči čezmejnih bila-
teralnih projektov, in sicer
oblikovanje tem za program
in podporo evropskega teri-
torialnega sodelovanja IN-
TERREG SLO-IT ter prizade-
vanja za vračilo Narodnega
doma v Trstu slovenski na-
rodni skupnosti.
Deželni odbornik Torrenti je
izrazil zahvalo za povabilo
in organizacijo srečanja z
ministrom Žmavcem in
njegovo delegacijo ter
izrazil zadovoljstvo s
tem, da imata z mini-
strom enake cilje in se je
v nadaljevanju potrebno
pogovarjati le o korakih
in poteh za čim boljše za-
sledovanje le-teh in nji-
hovo čim prejšnjo in čim
bolj učinkovito dosegan-
je. Izpostavil je tudi velik
pomen ter priznanje
imenovanja Igorja Jako-
mina na čelo Deželnega
šolskega urada za FJK.
Oba predstavnika sloven-
skih krovnih organizacij
v Italiji sta izrazila zado-
voljstvo s sklicem in z or-
ganizacijo tega srečanja
ter poudarila, da so dobri
odnosi med Slovenijo in Ita-
lijo ter Slovenijo in FJK
ključnega pomena za po-
ložaj slovenske narodne
skupnosti v Italiji.
življenja v zakristije. Ta drža je
veliko stala. In prav zato je veli-
ko vredna. V zadnjih petindvaj-
setih letih je odgovorni urednik
Franci Petrič, še prej pa njegovi
predhodniki, na lastni koži
občutil težo svoje naloge”. V ko-
mentarju z naslovom Pustil si
sled, objavljenem v Družini, je
murskosoboški škof Peter
Štumpf, ki je v Slovenski škofov-
ski konferenci pristojen za medi-
je, zapisal, “da vsak urednik za-
pušča svojo sled. Franci Petrič se
zapisuje v zgodovino velikih
očetov Družine”. Edi Gobec pa
je iz Clevelanda v ZDA sporočil,
“da je bil msgr. Franci Petrič de-
setletja neprecenljiva vez med
ameriškimi rojaki in domovino
Slovenijo”. V intervjuju, obja-
vljenem na dveh straneh
Družine, ki ga je nov odgovorni
urednik Boštjan Debevec opravil
s svojim predhodnikom in mu
dal naslov Družina ostaja glas ti-
he večine, je Franci Petrič pou-
daril, “da je poslanstvo katoliške-
ga tednika v tem, da odkriva
vrednote, ki navdihujejo, dajejo
smisel življenju in odgovarjajo
na človekova iskanja. Če se je kje
v Sloveniji ohranila mentaliteta
družbenopolitičnega delavca, ki
mora imeti moralno-politične
kvalitete, med katerimi je tudi
negativen odnos do Cerkve in
vere, se je to ohranilo prav na
medijskem področju. Zato mora
Družina ostati glas tihe večine,
glas ljudi, ki živijo iz vere, ljudi,
ki po veri oblikujejo ne samo
svoje življenje, ampak z njo tudi
prispevajo k mirnemu sožitju in
napredku družbe”.
Marijan Drobež
Nekdanji časnikar RTV Slovenija je novi odgovorni urednik Družine 
SDS z ustavno obtožbo zoper
premiera Mira Cerarja!
Ljubljana
Orientacijski tek “Lov
na zamejca”
  lub zamejskih
študentov, ki združuje
slovenske študente iz
Italije na fakultetah Univerze
v Ljubljani in na drugih
slovenskih univerzah, je po
dveh uspelih izvedbah
orientacijskega teka Lov na
zamejca, ki so ga organizirali
v Sežani, odločil, da to
pobudo organizira tudi v
Ljubljani.
V resnici niso lovili
nobenega zamejca, kajti
bistvo tekmovanja je bilo v
tem, da so morale skupine s
pomočjo zemljevida v čim
krajšem času prehoditi (ali
preteči) pot, ki je označena
na zemljevidu.
Tekmovalci so se v sredo, 15.
novembra, zbrali pred
študentskim domom
Poljane, od koder so startali
na orientacijski tek. Skupine
so dobile navodila in list z
vprašanji, ki so jih morali
reševati na poti. Nekatera
vprašanja so se nanašala na
kontrolne točke, ki so jih
tekmovalci morali obiskati
(npr. na Kongresnem trgu so
morali napisati, koliko dni
manjka do 100. obletnice
Univerze v Ljubljani; pred
srednjo glasbeno šolo
napisati, čigav kip stoji pred
šolo, po katerem je
poimenovan znan pevski
zbor v Trstu, itd.). Na
razpolago so imeli tudi
bonus vprašanja, ki so jim
odštevala dragocene
sekunde: tako so lahko
skrajšali čas svojega pohoda,
če so pravilno prevedli nekaj
narečnih besed v
slovenščino, če so si v parku
Tivoli naredili selfie s kipom
Borisa Pahorja, če so znali
povedati, katero nagrado je
K prejel Klub zamejskihštudentov na lanski Škisovitržnici, itd.
Cilj tekmovanja je bil prav
tako v študentskem domu
Poljane, kjer so organizatorji,
po prihodu vseh skupin na
cilj, nagradili najboljše tri
skupine. Na tekmovanju je
zmagala skupina Kdo
mijavka?, na drugo mesto se
je uvrstila skupina Šegel,
tretji pa so na cilj prišli
Opajski ljšniki. Za nagrado
so prejeli kraške dobrote:
teranov liker, sir in kraški
pršut. Izvedbo
orientacijskega teka je podprl
Urad Repubilke Slovenije za
Slovence v zamejstvu in po
svetu.
Začel je delovati aprila 2015,
zaradi velikega zanimanja
študentov pa se je že takoj
nabralo nekaj idej in
projektov, ki so jih člani
izvedli v sklopu svojih
dejavnosti: tako nudijo
pomoč novim študentom ob
vpisu na univerzo, aktivno
posvetovalnico za študente
prvih letnikov, organizirane
prevoze za študente,
predavanja o temi študija
ipd. Zamejski klub se je že
dvakrat predstavil tudi na
Škisovi tržnici v Ljubljani, ki
ga organizira Zveza
študentskih klubov
Slovenije, kjer sodelujejo vsi
študentski klubi in
predstavljajo svoje delovanje
ter posebnosti in značilnosti
kraja, od koder prihajajo.
Klub sodeluje z različnimi
študentskimi klubi v
Sloveniji (predvsem iz
Primorske regije) in tudi
društvi v zamejstvu (npr. z
društvom MOSP).
Urška Petaros
Aktualno23. novembra 201714
NATUROPATSKI NASVETI (177)Erika Brajnik
Anksioznost in stres - naturopatska pomoč (7)
FOBIJE V NATUROPATIJI
Beseda fobija izvira iz grščine in pomeni strah.
Pri fobiji govorimo o patološkem strahu pred
določeno situacijo ali določenim predmetom,
ne da bi za to imeli objektiven vzrok. Nekaj naj-
pogostejših fobij: klavstrofobija – strah pred za-
prtim prostorom; patofobija – strah pred
okužbami, zato se oseba izogiba stiku s tujimi
ljudmi; agorafobija – strah pred odprtim pro-
storom, zapuščanjem doma, nastopi; entomo-
fobija – strah pred
žuželkami; demofobi-
ja – strah pred
množicami …
Naštela sem samo ne-
kaj najpogostejših
oblik fobij, za katere
trpijo ljudje, ki živijo
med nami. Simptomi
fobije so nemir, raz-
dražljivost, potenje,
težave z dihanjem,
občutek kepe v želod-
cu, diareja, kar spo-
minja na nekakšen paničen napad.
Fobija je dejansko konkreten strah pred kon-
kretno stvarjo ali situacijo.
Nekateri otroci se bojijo teme, zato spijo z od-
prto lučjo, nekatere starejše osebe so fobijo pri-
dobile v tretjem življenjskem obdobju zaradi
travmatične izkušnje, kot je strah pred letenjem
ali pred vožnjo na avtocesti.
Do mene je prišel gospod, uspešen manager,
ki je veliko potoval po Evropi, vendar samo z
vlakom, saj se je bal leteti. Ko sem ga vprašala
po vzroku tega strahu, mi je odgovoril, da je
imel starše, ki so bili zelo uspešni diplomati in
so zato veliko potovali. Ko je imel dve leti, so
ga starši poslali samega iz Beograda v Ljubljano
z letalom in posebnim spremstvom. V Ljublja-
ni ga je na letališču pričakala teta, ki jo je videl
prvič v življenju. To je bila zanj tako velika trav-
ma, da se je bal letenja. Ko je šel na letalo, ga je
napadel občutek strahu, tesnobe, panike, ne-
mira, zato je veliko raje potoval z vlakom.
K meni je prišla gospa z luskavico. Pogledala
sem ji iris in ugo-
tovila, da je gospa
zelo stroga do se-
be, skoraj kot vo-
jak, kar mi je tudi
sama potrdila. Do-
ma ima vse po-
spravljeno, njen
dom je odsev reda
in čistosti. Ima tu-
di navado, da si
20-krat na dan
umije roke, in tudi
otroke tako uči.
Taka je bila od nekdaj, saj so jo starši tako učili,
ko je kot otrok prišla domov iz šole, se je mo-
rala sleči, se sprhati in preobleči, preden je vsto-
pila v hišo, da ne bi koga okužila ali umazala
hiše. To je počela do 18. leta, ko se je odselila
od doma. V njej je vsekakor bival občutek
nečistosti, nesnage, zato se je njena bolezen po-
kazala na koži kot luskavica, pridobila pa je tudi
fobijo po čistoči in redu, ki se je potem prelevila
v strah.
/ dalje
  udi letos so poslušalci pred
vsakim koncertom pri-
sluhnili uvodnemu nago-
voru. V soboto je spregovorila
Martina Gereon, pevka in profe-
sorica kitare na SCGV Emil Ko-
mel. Navezala se je na sv. Cecilijo
in poslušalcem razkrila, da je v
rimskem okraju Trastevere, kjer je
bazilika posvečena tej svetnici-
mučenki, izvedela, da so sv. Ceci-
lijo, rimsko dekle iz III. stoletja po
Kr., povezali z glasbo v srednjem
veku zaradi napačne transkripcije
latinskih verzov (šele v 15. stolet-
ju so jo začeli častiti kot zavetnico
cerkvene glasbe). Ob tem podat-
ku se je Gereonova obregnila ob
napake, ki jih delajo današnji
mlajši zborovodje, ko večkrat ne
presodijo, kaj se lahko npr. zapoje
v božjem hramu. V cerkvah
večkrat prirejajo koncerte zaradi
dobre akustike, a pri tem ne znajo
izbirati primernih skladb. To se
dogaja, po njenem mnenju, tudi
pri bogoslužju, ko se, recimo, v
prazničnih decembrskih dneh
oglasi Stabat mater ali pri pol-
nočnici na koru zapojejo Haen-
dlovo Alelujo. Mlada glasbenica
meni, da se morajo mlade gene-
racije marsikaj naučiti od sta-
rejših, bolj izkušenih zborovodij.
Končala je z mislijo: “Upam, da
Stanko Jericijo in Mirko Špaca-
pan, dva glasbenika in neutrudna
kulturna delavca, na katera se le-
tos spominjamo ob desetletnici
njune smrti, nam ne preveč za-
merita, ko nas poslušata skozi ce-
lo leto, in da se v prijetni družbi
sv. Cecilije le posmejeta z upan-
jem, da bomo tudi ‘ta mladi‘ pri-
dobili smisel za dober okus, kot
sta ga imela onadva”.
V nedeljo, kot je že zakoreninjena
navada, je uvodne misli prebrala
predsednica ZSKP Franka Pado-
van. Z veseljem ugotavlja, da se še
veliko mladih ukvarja s petjem,
T saj vsaka vas ima pri nas vsaj enzbor. Zbori igrajo v naši skupnostiveliko vlogo. Petje ima tudi
družbeni pomen, ker druži ra-
zlične ljudi. Za pevce so pomem-
bne tudi zborovske revije, ker so
jim v spodbudo za dobro pripra-
vo na nastop. “Ubrana pesem, le-
po zapeta s srcem in dušo, zveni
božansko”, je dejala. Naglasila je,
da je tudi vera ohranila pesem na
Primorskem in da moramo biti
hvaležni vsem, ki pripomorejo,
da imamo pete praznične maše,
“saj se pri peti maši bogoslužje
imenitno prepleta s slovensko
kulturo in slovensko dušo, ki brez
pesmi ne more”. Franka Padovan
je del nagovora namenila spomi-
nu na Stanka Jericija, ki je življen-
je posvetil glasbi in vodil različne
zbore. Opozorila je na njegovo
plodno glasbeno delo. Spomnila
se je tudi na Mirka Špacapana,
čigar desetletnico smrti beležimo
prav v letošnjem novembru. Bil
je vsestranska osebnost, ki se je
neutrudno razdajal za našo skup-
nost. Od mladih nog se je ukvar-
jal z glasbo. Bil je zborovodja in
skladatelj. Ustanovil in vodil je
več glasbenih skupin in z njimi
uspešno nastopal na raznih zbo-
rovskih revijah in tekmovanjih.
Glasba mu je bila vse, je poudarila
Franka Padovan. “Nocoj se
združimo v misli nanj, ne v žalo-
sti, on tega ne bi nikdar hotel,
ampak s hvaležnostjo za vse lepo,
kar nam je neutrudljivo podar-
jal”. Ob koncu se je zahvalila
vsem dirigentom in nastopa-
jočim, ki s svojim trudom in
požrtvovalnostjo pripomorejo k
uresničitvi revije. Zahvalila se je
tudi publiki, ki zvesto spremlja
delo naših zborov.
Sobotnega večera so se udeležili
tudi Fabio Vizintin, župan občine
Doberdob, Dario Bertinazzi,
predsednik Združenja cerkvenih
pevskih zborov, Walter Ban-
delj, predsednik Sveta sloven-
skih organizacij, Silvan Pri-
možič, predsednik pokrajin-
skega sveta stranke Slovenska
skupnost, Stefano Ceretta,
podžupan občine Gorica,
Alessandra Schettino, ravna-
teljica SCGV Emil Komel Go-
rica, Karlo Bolčina, škofov vi-
kar za Slovence, nedeljskega pa
Miran Rustja, predsednik Zveze
kulturnih društev Nova Gorica,
Marij Maver, predsednik Sloven-
ske prosvete iz Trsta, Karlo Brešan,
predsednik Svetovnega sloven-
skega kongresa za Italijo, Ana We-
dan, predsednica SSO za videm-
sko pokrajino, in Marilka Koršič,
svetnica SSk na goriški občini.
Pozdrave in čestitke so poslali Go-
razd Žmavc, minister na Uradu
Vlade RS za Slovence v zamejstvu
in po svetu, Irena Vadnjal, sekre-
tarka na Uradu Vlade RS za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu, ter
Sabina Volk Simčič, koordinator-
ka pri Javnem skladu
RS za kulturne dejav-
nosti Nova Gorica.
Cecilijanki, pri kateri
so spored povezovali
Sanja Vogrič, Manuel
Persoglia in Katja
Terčič, je pokrovitel-
jstvo dala goriška
občina, podprla pa sta
jo Javni Sklad Repu-
blike Slovenije za kul-
turne dejavnosti in
Fundacija Goriške
hranilnice ob sodelo-
vanju Sveta sloven-
skih organizacij.
Zborovodjem sta pri-
ložnostni dar ZSKP izročali pri-
kupni dekleti Janina Marušič in
Evelin Černic.
Tehnična ekipa Dramske družine
SKPD F. B. Sedej iz Števerjana se
je spet potrudila za razgibano
odrsko sliko: na levi in desni stra-
ni odra sta se vrtela “kaleidosko-
pa” – razpoznavni znak Cecilijan-
ke - kot simultani projekciji na
dve platni iz dveh projektorjev.
Pojavljali pa so se tudi posamično
imena nastopajočih zborov, na-
slovi izvajanih pesmi z navedbo
avtorjev, pa še kaj.
Naj omenimo še, da so na obeh
zborovskih dneh pobirali podpise
za evropsko državljansko pobudo
Minority Safepack, ki jo podpira-
jo tudi glavne manjšinske organi-
zacije Slovencev v Italiji. Med po-
budniki je tudi slovenski rojak iz
Koroške, dr. Valentin Inzko. Zbra-
ti je treba en milijon podpisov
evropskih državljanov, da bi s tem
spodbudili Evropsko unijo k bolj
dejavnemu zavzemanju za
vprašanje zaščite narodnih
manjšin. Do aprila 2018 je treba
v Italiji zbrati 55.000 podpisov.
Tudi za našo narodno manjšino
je zelo pomembno, da dobi pri-
meren prostor pod skupno evrop-
sko “streho”.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 21. novembra, ob 13. uri
S 6. strani
“Pesem je za
človekovo dušo ...”
  Slovenska zamejska skavtska organizacija
Lov na bika v Doberdobu
GORICA 
  olčiči in vokuljice iz
Gorice so bili 12. 11.
2017 na lovu v Do-
berdobu. Mali udeleženci so
o pustolovščini povedali:
“Že zjutraj se je začel lov na
bika, ki je puščal svoje sledi
po vasi. Tako smo ob
reševanju različnih zanimi-
vih nalog in iger spoznavali
tudi kraj. Naloge so bile raz-
nolike: naučili smo se, kako
se imenujejo razni predmeti,
ki so jih uporabljali nekoč,
brali smo zemljevid, sestavili
smo gugalnico... Zadnji na-
mig nas je pripeljal na Gra-
dino, kjer smo dobili bika –
naše kosilo. Preden smo ga
pojedli, smo v krdelo sprejeli
dva mladiča. Za konec smo se
udeležili sv. maše v doberdob-
ski cerkvi”. Vanessa
“Lov mi je bil všeč, ker smo bili
skupaj, smo se igrali in je bil
zelo dober bik (kosilo) ”.
Adrian
V
“Na letošnjem lovu na bika je
bilo zelo dobro kosilo (bik). Ze-
lo lepe so bile tudi igre, ki so
nam pomagale, da smo dobili
nove namige”. Jakob Andrej
“Všeč mi je bilo, ko smo jedli
bika - kosilo, ker je bil zelo do-
ber. Jedli smo piškote in sen-
dviče”. Amadej
“Najbolj mi je bilo všeč, ko
sem vodil skupino, ko smo se
igrali s slikami in ko smo jedli
kosilo. Všeč so mi bile tudi
igre”. Erik
S 3. strani
Srečanje o našem
gospodarstvu
  inar Fabijan Mužič je
dejal, da so kmeti z
davki manj obremen-
jeni, pride pa do različnih
komplikacij, ko se birokraci-
ja spremeni in niso seznan-
jeni s tem, kako se morajo
obnašati, to se je npr. zgodi-
lo z informatizacijo regi-
strov. Tudi Mužič je bil kri-
tičen do politike, ki ne spod-
buja podjetnikov in ne pod-
pira z veseljem podjetniških
pobud, kot se dogaja v dru-
gih državah.
V nadaljevanju so se govor-
niki dotaknili teme krediti-
ranja in bank. Komercialist
je obrazložil, kako je krediti-
ranje velik problem v Italiji.
V Če nimaš določenih jamstev,ki jih lahko ima le dolgoletnidelavec, ne prideš do sred-
stev. Zato so mladi podjetni-
ki izključeni iz tega. To je po-
trdila Sara Devetak, ki je raz-
krila, da stoji za kmetijo dol-
goletni in uspešni družinski
objekt Lokanda Devetak, ki
je lahko zanjo garantiral. Ta-
kih težav ni imel niti štever-
janski vinar, saj ima kmetija
Mužič že dolgoletno zgodo-
vino za sabo. Opaža pa veli-
ke težave pri nekdanjih
sošolcih, ki hočejo začeti de-
javnost, in ima občutek, da
banke raje investirajo v dru-
ge stvari, s katerimi lažje
služijo. Primarna funkcija pa
bi morala biti prav ta, da po-
maga podjetnikom nekaj
ustvariti. Tudi Aleš Klede se
je pridružil mnenju ostalih,
a je spomnil, da so v da-
našnji moderni družbi tudi
alternativni načini zbiranja
kapitala. Na spletu predsta-
viš idejo ali produkt, ki ga
lahko ljudje po celem svetu
finančno podprejo, a je treba
vse dobro predstaviti in biti
z marketinškega vidika zelo
prepričljivi.
Na koncu srečanja je bil še
pogovor z mladima podjet-
nikoma o našem območju in
pomembnosti, ki ga ta ima
pri prodajanju izdelka. Sta-
rejša podjetnika pa sta še de-
lila s prisotnimi nekaj misli
in skrbi o gospodarstvu na
našem območju, predvsem o
situaciji družbe KB1909.
Ti zadnji tematiki sta sprožili
kar nekaj debat in posegov,
da bi bilo snovi skoraj še za
eno predavanje.
Ukovški fantje (foto dd)
Aktualno 23. novembra 2017 15
Tiha pozabljena sreča
Vonj po snegu
  omaj teden dni je minilo,
odkar sem bila zadnjič v
gorah. Na dva tisoč me-
trih nad morjem, nad Belim je-
zerom v Avstriji. V iskanju tistega
poznega opojnega poletja, ki ga
ob toplotni inverziji najdeš jeseni
v objemu vrhov. Pa ga ni bilo več.
Prepozno sem prišla in spet me
je ujelo tisto polzenje, tisti
občutek, da ti je čas ušel iz roke
in spet prehiteva tvoje korake.
Na dva tisoč metrih je bil minulo
nedeljo ponekod že led. Dalo se
je sicer malicati zunaj, pod zme-
denemi, uhajajočimi, skoraj ne-
vidnimi sončnimi žarki. Moder-
na oprema iz flisa to dovoljuje. A
vendar sem razumela, da sem le-
tos zadnjič tu, v samoti med
vrhovi. V zraku je bilo slutiti, da
se ta sanjski svet med oblaki pri-
pravlja na ledeni objem zime. In
ko je to slutiti v zraku, ne potre-
buješ nobenih vremenarjev in
nobene napovedi.
Tista neskončna zlato rumena
pravljica, ki sem jo tolikokrat le-
pila na Facebook, da bi ves čar de-
lila s prijatelji, je zdaj prepustila
moje gore modro sivi tančici.
Skoraj neresničen svet je ta, ko
skoraj brezbarvni vrhovi neslišno
prehajajo v nemo, ugašajočo mo-
drino. Jesen na pragu zime. Ve-
ličasten prehod. Nekje na robu
zemeljskega in na pragu večnega.
Tišina je brezmejna, tako močno
K vpije, da ji ne moreš ubežati.Tišina, pred katero te je strah, kerji ne vidiš konca. Tišina večnosti.
V njenih nedrjih ugašajo zvoki
poletja. V tej nezemeljski podobi
so gore tako mogočne, da te je
strah nečimrnosti svojega bistva.
Samo gore ostanejo, na pragu
neizogibnega prehoda. Med sivo-
modro, ki lebdi na meji med biti
in ne biti. Slutnja prvega snega v
zraku. Slutnja, ki je že gotovost.
Včasih, ko zvečer ne morem za-
spati, razmišljam o minevanju.
In me je strah tega prehajanja, te-
ga polzenja, č asa, ki gre tako hi-
tro, da mu komaj sledim. Da ko-
maj še utegnem srkati vonj
življenja. Tu doli, v dolini, me je
strah tega minevanja. Tu, na dva
tisočih metrih pa sem se ujela v
večnost. Mogočna, nepremična
veličina večnosti. Gore ne pozna-
jo minevanja, polzenja, čez tisoč
let bo tu ravno taka jesen, ki se
bo počasi pretakala v zimo.
Počasi. Večno. V veličastnem spe-
vu tišine bo modra prehajala v si-
vo s slutnjo veličastne beline.
Spet bo v zraku slutnja prvega
snega. Slutnja neskončne, prele-
stne, mogočne zimske pravljice.
Sneg. Kdo se ob tej besedi ne
znajde pred oknom, v sobi, kjer
prasketa ogenj in kjer je prijetno
toplo, ob odgrnjen zavesi..., ko
zunaj tiho, počasi, nežno naleta-
vajo snežinke. Večna pravljica
otroka, ki vse leto ždi v nas
in čaka na ta trenutek, ki
se ponavlja skozi celo
življenje. Morda ni nič ta-
ko trajnega, tako neomaj-
nega kot nežen občutek
sreče, ki te napolni ob
prvih snežinkah. Bela
snežinka, ki pada, še pe-
sem govori o njih...
Ko sem bila otrok, sem jih
čakala. Po cele ure ob ok-
nu, nad mestom in nad
betonom, v sivini asfalta
in težkega, prekipeva-
jočega, prepolnega neba.
Bo... Zdaj bo. Sneg zavo-
haš, zaslutiš, začutiš ga.
Prvi sneg. Tudi zadnjič,
tam, visoko, na dvati-
sočakih, sem ga zavohala.
Ne moreš zgrešiti, ko ga za-
slutiš. Nebo je bilo težko
kot pred porodom. Sivi
obrisi vrhov so bili polni
pričakovanja. Za naslednji
dan je bil napovedan dež,
močni nalivi. A vendar
sem ga slutila v vetru, v
travi, ki je že popolnoma orume-
nela, v barvah, ki so se utrujeno
zlivale v tisoč odtenkov sive. In
tišina se je dvigala visoko do ne-
ba. Nekaj mogočnega, skoraj gro-
zljivega se je skrivalo za temnim
obzorjem, ki je počasi goltalo ja-
snino. Začutila sem sneg. Nekje
daleč, za obzorjem, samo slutnja.
Nič drugega. In kljub ledu, ki je
tu pa tam že napovedoval, da je
konec poletnih sanj, sem še ved-
no nastavljala lice bledim, že ne-
močnim žarkom. Vem, da ne bo
deževalo, vem, da so gore prepol-
ne pričakovanja. Snežilo bo kot
nekoč v otroštvu.
Sneg nekateri sovražijo. To so
ljudje, ki so že popolnoma odra-
sli. Sneg namreč ljubijo otroci in
vsi tisti, ki še skrivajo nekaj
otroškega v sebi. Ko ga zaslutim,
ne morem mimo spominov, mi-
mo okna z odgrnjeno zaveso in
svojih lic, ki se skoraj oprijemajo
stekla. Noge, stegnjene, da lahko
gledam v nebo, me že bolijo, ma-
ma me kliče k večerji, jaz pa še
naprej strmim v ulico, ki počasi
izginja in postajam del tega črno-
belega utrinka. Snežinke. Padajo
na ulico in se tam talijo, nekatere
obvisijo na vejah,
druge se na šipi
spreminjajo v
mrzle kaplje. Rada
bi šla ven, a je že
noč. Bojim se, da
bo jutro odneslo
belino. Otroke je
vedno strah, da se
bo sneg začel prez-
godaj taliti. Pravlji-
ca, ki se vrača v re-
sničnost.
Oče me je še najbolj
razumel. Ali pa sem
se mu samo smilila,
ker sem letala od
okna do okna, da bi
ujela belino. Molče
me je vodil za roko
po stezah nad Sv.
Ivanom tja do Raz-
klanega hriba.
Monte Spaccato.
Navkreber je bilo
snega vedno več. Z
odprtimi usti sem
lovila snežinke, be-
ležila korake, orala
belino. In tista svežina, tisti zrak,
ki je prinašal vonj oddaljenih
gozdov. V snegu je mesto izgini-
lo. Izbrisano. Ohromljeno. Zavi-
to v tišino popolne negibnosti.
Meni je to pomenilo zmago. Me-
sta namreč nikoli nisem marala.
Moj oče je mojo ljubezen do sne-
ga izkoriščal čisto po svoje. Ko sva
bila pozimi sama doma, me je
rad pošiljal k oknu, češ glej, kma-
lu bo začelo naletavati. Doma
smo imeli namreč steklenico do-
mačega žganja proti revmi in pre-
hladu. Ko mame ni bilo doma,
ga je rad srknil, meni pa je bilo
strogo naročeno, naj ga nadzoru-
jem in naj mu ne dovolim, da bi
segal po pijači. Sneg pa me je ta-
ko prevzel, da sem pozabila na
svojo nalogo in na očeta. Sneg je
za otroke najlepša pravljica, oti-
pljiva in resnična. Mama pa men-
da ravno zaradi tega snega ni ma-
rala. Pa ne samo zaradi tega.
Strah jo je bilo. Mraza, zdrsov, le-
du... In nikoli me ni razumela, ko
sem presrečna plesala pod me-
težem.
To, da plešem pod metežem z
razprtimi dlanmi, se dogaja še
zdaj, ko sem že zdavnaj odrasla.
Prvi sneg. Menda je bilo pred
dvema letoma, v začetku decem-
bra, ko me je ujel v Avstriji, pred
Baumaxom. Že od jutra je bilo
slutiti, da so ga temni oblaki pol-
ni. Nekako visel je z neba. Vse ga
je bilo polno, zrak, gore, obzorje
in celotna pokrajina. Okoli pol-
dneva se je zgodilo. Veliki, beli
kosmiči so začeli počasi padati na
parkirišče. Velike hale so izginile
v prosojni, migetajoči tančici.
Ljudje in avtomobili so umolkni-
li. Ko sem prišla iz trgovine, se je
začel oprijemati. Ozrla sem se
kvišku, razprla roke in se vrnila v
otroštvo. Prvi sneg, prvi sneg, je
odmevalo po parkirišču, mož pa
me je osuplo gledal. On je prestar
in preutrujen za igro. Veliko ljudi
pa je s sklonjeno glavo hodilo
mimo mene in mimo kosmičev
v svoj vsakdan. Samo tisti, ki smo
po srcu še vedno otroci, znamo
namreč zaplesati v snegu. Zaradi
beline, zaradi kosmičev, zaradi
sanj. Zaradi majhne, tihe, poza-
bljene sreče.
Suzi Pertot
34. podelitev priznanj najboljšim športnikom, 5. vseprimorska
Vseprimorski “Naš športnik” 
letos v Hrpeljah
  a skupnih sestankih
na relaciji Trst – Koper
so se te dni dogovori-
li, da bo podelitev nagrad Naš
športnik 2017 v četrtek, 28.
decembra, v Kulturnem do-
mu v Hrpeljah. Kot navadno
bosta prireditev v živo –
začetek ob 20.00 – prenašala
Radio Trst A in Radio Koper.
Priznanja najboljšim primor-
skim športnicam, športnikom
in ekipam z obeh strani meje
bodo medijske hiše, ki se uk-
varjajo s športom, v soorgani-
zaciji Združenja slovenskih
športnih društev v Italiji, sku-
paj podelile štiriintridesetič,
petič pa bo imenovanje vse-
primorsko. Najboljše zdaj iz-
birajo na podlagi skupnih sez-
namov, pred tem so nagraje-
vanja potekala sicer na skupni
prireditvi, a ločeno za športni-
ke iz zamejstva in iz Slovenije.
Lani je bila podelitev v Bol-
N juncu, v tednu med Božičemin novim letom, ko si poklic-ni športniki praviloma lahko
privoščijo nekaj dni oddiha,
da obiščejo najdražje. Za zdaj
so nominirance, kandidate za
naslov v treh kategorijah -
moški, ženske in ekipe – evi-
dentirali novinarji športnih
uredništev Primorskega dnev-
nika, Slovenskega deželnega
sedeža Rai za Furlanijo Julij-
sko krajino, spletne strani
www. slosport. org, Televizije
in Radia Koper ter Primorskih
novic. Na sestanku v Kopru so
se odločili za po šest nomini-
rancev za vsako kategorijo, pri
tem pa je obveljalo pravilo, da
mora biti v vseh treh po vsaj
en nominiranec z vsake strani
meje. Beri, med šesterico nuj-
no vedno tudi en “zamejec”.
Imen kandidatov še niso raz-
krili, objavili jih bodo po
odločilni decembrski seji za
glasovanje o zmagovalcih.
Priznanja bodo deležni prav
vsi nominiranci v vseh treh
kategorijah, glede naših pred-
stavnikov pa bo posebej pou-
darjeno, da nagrajujejo zamej-
sko ekipo oziroma športnika
in športnico leta.
Pred dvema letoma je naš pro-
stor dobil izjemno uveljavitev
z zmago telovadke Tee Ugrin,
ki je v Izoli postala vseprimor-
ska športnica leta 2015.
Najboljši primorski športniki
2016 so bili kajakašica na mir-
nih vodah Špela Ponomaren-
ko Janić, jadralec Vasilij Žbo-
gar in Rokometno društvo Ko-
per 2013. Tea Ugrin in jadral-
ski dvojec Jaš Farneti – Simon
Sivitz Košuta sta zasedla šesto
mesto, namiznoteniške igral-
ke Športnega krožka Kras
pa so bile med ekipami četrte.
Kako bo letos?
HC
Nagrajenci z lanske prireditve v Boljuncu
Aktualno23. novembra 201716
  o je vprašanje, ki tare
slovensko narodno
skupnost v Italiji, skrb
vzbujajoče pa se to vprašanje
postavlja tudi v nekaterih
gospodarskih krogih v
Sloveniji. Poskušali bomo
orisati sliko zdajšnjega stanja
goriškega holdinga po zadnji
skupščini.
A začnimo s kratkim
kronološkim pregledom
dogajanja. Konec oktobra je v
javnost prišla vest, da bo na
novembrski skupščini družbe
KB 1909 v izrednem delu na
dnevnem redu tudi predlog
likvidacije družbe in
imenovanje likvidatorja.
Hkrati smo lahko izvedeli, da
je goriško sodišče septembra
na pobudo ene od bank
upnic (kasneje je postalo
jasno, da gre za CRFVG iz
skupine Intesa) odredilo
začetek predstečajnega
postopka zaradi terjatve v
višini 1,4 milijona evrov.
Skupščina družbe KB 1909 je
bila v ponedeljek, 13.
novembra. Na njej so
delničarji večinsko (ne
soglasno!) izglasovali začetek
likvidacijskega postopka. Na
skupščini so, za zaprtimi vrati
(vstop medijem ni bil
dovoljen), predstavili
tudi poslovne
rezultate za leto 2016.
Nekaj dni kasneje, 16.
novembra, je sodišče
na pobudo tožilstva
zaustavilo
predstečajni
postopek, ker se
pogoji za stečaj niso
uresničili.
Likvidacijski
postopek se bo
vsekakor nadaljeval.
Na potezi je zdaj
družba, ki mora z
upniki doseči
dogovor o prestrukturiranju
dolga.
Kakšno je stanje?
Na ponedeljkovi skupščini je
precejšnje število delničarjev,
kot smo lahko neuradno izve-
deli kasneje, glasno negodo-
valo nad upravo goriške
družbe. Marsikdo je opozoril,
da so računovodski izkazi, ki
jih je pripravila družba, slabi
in da je poslovanje v takih
okoliščinah skorajda nemo-
goče. V nasprotju s temi kriti-
kami pa je donedavni pred-
sednik uprave in zdajšnji lik-
vidator Boris Peric v izjavah
za javnost predstavljal precej
bolj optimistično sliko. Pri
tem moramo povedati, da gre
za računovodske izkaze, ki
kažejo sliko podjetja na zad-
T nji dan lanskega leta.V intervjuju za Primorskidnevnik je Peric omenjal, da
je likvidacija najprimernejša
pot, potem ko je prišlo v po-
gajanjih z bankami upnicami
do zaostritve z eno od bank.
Ob tem je še dejal, da so sod-
niku dokazali, da družba ni
insolventna, saj skupna vred-
nost aktive oziroma sredstev
(54 milijonov evrov) presega
vrednost vseh obveznosti
(50,4 milijona evrov). Razlika
med obema postavkama, ki
znaša 3,5 milijona evrov, je
čisti kapital družbe.
V katerem grmu tiči torej za-
jec? Vrednost kapitala je sicer
res pozitivna.  (Negativna
vrednost bi pomenila za
družbo že precejšnje težave).
Pomembno pa je tudi pogle-
dati na dinamiko spreminjan-
ja čistega kapitala, ki je v zad-
njih letih močno usihal. Leta
2012 je znašal še dobrih 33
milijonov, v naslednjih letih
pa je padel do vrednosti, ki so
jo zabeležili ob koncu lanske-
ga leta – 3,5 milijona evrov.
Kapital je torej upadel na de-
setino vrednosti, ki jo je imel
pred petimi leti. Tveganje, ki
ga prinaša ta okrnitev, je toli-
ko večje, če ga primerjamo s
podatki o zadolženosti pod-
jetja. Vsota kratkoročnih in
dolgoročnih dolgov znaša
namreč nekaj več kot 50 mili-
jonov evrov. Bančnih dolgov
KB 1909 je bilo konec lanske-
ga leta za 25 milijonov evrov,
od tega je po naših informa-
cijah 21 milijonov imelo rok
zapadlosti enega leta (torej
konec letošnjega leta).
Čeprav je družba še vedno
likvidna (to je nazadnje po-
trdilo sodišče, ki je ovrglo
predstečajni postopek), pa so
tolikšne razlike med kapita-
lom in zadolženostjo močan
alarmni zvonec in lahko pri-
peljejo do solvenčnih težav.
Računovodski podatki kažejo
tudi, da se celotnemu holdin-
gu (torej matičnemu podjetju
z vsemi hčerinskimi družba-
mi) v zadnjih letih zmanjšuje
promet. Leta 2012 je znašal
114 milijonov evrov, ob kon-
cu leta 2016 pa 48 milijonov
evrov. Če nekoliko prevede-
mo ta podatek: zmanjšujejo
se tekoča sredstva, s katerimi
podjetje lahko poravnava dol-
gove. Tudi poslovni rezultati
posameznih hčerinskih pod-
jetij niso najbolj obetavni.
Beležijo
namreč iz-
gube ali do-
bičke z za-
nemarljivo
vrednostjo. Izplačilo divi-
dend oziroma financiranje
dolgov s temi sredstvi ne pri-
de v poštev, ker gre za prema-
jhne vsote.
Zavrnitev mnenja pri Deloit-
tu
Še en pokazatelj o tveganih
računovodskih izkazih je re-
vizorsko poročilo računovod-
ske hiše Deloitte, ki je bilo
priloženo letnemu poročilu
za leto 2016. Gre za mnenje o
skladnosti med podatki v let-
nem poročilu in realnim po-
slovanjem. V pojasnilo: če re-
vizor oceni, da je skladnost
jasno dokazana, izda mnenje
brez zadržkov. Če je nekaj ne-
jasnosti, lahko izda mnenje z
zadržkom. V primeru letnega
poročila KB 1909 pa je bilo
nejasnosti toliko, da se je
revizorska hiša odločila
za zavrnitev mnenja. Ja-
sneje povedano: zapisali
so, da niso v stanju izde-
lati ocene o skladnosti
med podatki v letnem
poročilu in poslovnimi rezul-
tati. Ocene ni bilo mogoče
podati zaradi nejasnosti in
negotovosti o kontinuiteti
poslovanja družbe. Za kaj
pravzaprav gre?
Poročilo razčlenjuje nejasno-
sti v več podpoglavjih. Naj-
prej našteva nekatere številke
iz računovodskega izkaza, ki
smo jih predstavili že v gor-
njem odstavku: kapital
družbe (3,5 milijona evrov),
finančno
za-
dolženost
(36 milijo-
nov evrov)
in poslov-
ni izid (la-
ni je
družba za-
beležila iz-
gubo v višini 7 milijonov
evrov). Deloitte omenja po-
datek o izdanih jamstvih
hčerinskim družbam v višini
25 milijonov evrov, pri čemer
izpostavlja jamstvo v višini
4,7 milijona evrov izdano
hčerinski družbi MT (nek-
danji Cogeco), ki je v likvida-
ciji vse od lanskega leta. Tve-
ganje, da bo upnik podjetja
MT unovčil jamstvo, je tukaj
izrazitejše. Deloitte postavlja
v ospredje tudi manjši učinek
razdolževanja glede na pred-
stavljeni načrt. Pri družbi so
za leto 2016 napovedovali
zmanjšanje zadolženosti v
višini 13,9 milijona evrov,
realizirali pa so zmanjšanje
dolga v višini 5,4 milijona
evrov. Nazadnje Deloitte
omenja tudi predstečajni po-
stopek, ki pa ga je sodišče
medtem zaustavilo.
Kaj izhaja iz vsega tega? Že
omenjena tveganja v konti-
nuiteti poslovanja, kar bi z
nekoliko drugačnimi beseda-
mi lahko “prevedli” tudi kot
tveganja za sposobnost nadal-
jnjega poslovanja. Deloitte
pri tem navaja pisce letnega
poročila (upravo družbe), ki
so sami priznali obstoj ele-
mentov negotovosti za izpel-
jevanje svoje dejavnosti in iz-
plačevanje dolgov.
Načrt prestrukturiranja dol-
gov
Z likvidacijskim postopkom
mora skratka KB 1909 upni-
kom povrniti omenjenih 50
milijonov evrov. Okvir po-
plačevanja obveznosti bo do-
ločil načrt o prestrukturiran-
ju dolgov, ki ga mora likvida-
tor skleniti z upni-
ki. Kaj bo ta načrt
predvideval, za zdaj
še ni povsem jasno.
Poznamo osnutek,
ki pa je bil izdelan
v času, ko je nad KB
1909 še visel Damo-
klejev meč stečajne-
ga postopka. Potem
ko je sodišče umak-
nilo ta postopek, bi
se lahko tudi načrt
spremenil. A po-
glejmo, kako so si
pri družbi zamislili
restrukturiranje
dolgov ob napovedi
postopka likvidaci-
je.
Pri družbi KB 1909
so tako zapisali, da
bodo poskušali z
bankami upnicami
doseči podaljšanje
ročnosti posamičnih dolgov
za obdobje 30 let. Drugič, v
načrtu je bila tudi prodaja ne-
katerih nepremičnin. Tretjič,
družba napoveduje prodajo
nekaterih hčerinskih družb.
Četrtič, upravitelji napovedu-
jejo izterjanje še neizplačanih
zneskov pri svojih dolžnikih.
Skratka, tako kot pojasnjuje
odvetnik Sanzin na neki
splošni podlagi (glej okvirček
Kaj je likvidacija? ), KB z lik-
vidacijskim načrtom prodaja
svoja sredstva (aktivo), da bi
tako lahko poplačala dolgove.
Pri tem pa velja podčrtati, da
je nadzorni svet družbe v svo-
jem poročilu sam zapisal, da
nejasnosti in negotovosti pri
poslovanju pripomorejo k
objektivnim težavam ocenje-
vanja vrednosti sredstev.
Tudi to bomo poskušali pre-
vesti v nekoliko lažji jezik: za-
radi stanja, v katerem se na-
haja družba, bi bila lahko
prodaja premoženja manj do-
nosna od predvidenega. Po-
sledično bi lahko tudi načrt
poravnave obveznosti postal
težavnejši, ker bi prihodki od
prodaje premoženja lahko ne
zadostovali za pokritje vseh
dolgov. Zakaj? Poglejmo ne-
kaj pomislekov.
Nepremičnine imajo svojo
knjigovodsko vrednost, ki je
vpisana v bilanco. Ko je po-
trebno nepremičnino proda-
ti, pa se cena določi na trgu
glede na povpraševanje in ne
na podlagi knjigovodske
vrednosti. Ko nepremičnino
prodajamo pod pritiskom in
kupci to vedo, navadno čaka-
jo, da se cena zniža. Številne
nepremičnine v lasti družbe
KB 1909 so ob tem, po naših
informacijah, obremenjene s
hipotekami. Realizacija pro-
daje, če bo do tega prišlo, bo
zato najbrž manjša od predvi-
devanj. Podobna logika velja
za prodajo hčerinskih firm in
deležev v drugih podjetjih. V
predloženem načrtu družba
omenja prodajo deleža v fir-
mi Actual IT d. o. o., zani-
manja za ostala hčerinska
podjetja, glede na njihove po-
slovne rezultate, pa le težko
pričakujemo.
Tudi pri izterjevanju kreditov
se lahko pojavijo težave, ki so
odvisne od plačilne sposob-
nosti dolžnikov. Med dolžni-
ki je na primer tudi že omen-
jena družba MT z dolgom v
višini skoraj 1,5 milijona
evrov. Družba je v likvidaciji
že dobro leto, zato je po-
vračilo tega dolga močno pod
vprašajem.
Nazadnje so številni izposta-
vili tudi vprašanje podaljšane
ročnosti bančnih dolgov. 30-
letna ročnost je v svetu kredi-
tiranja podjetij zelo dolga do-
ba vračanja izposojenega de-
narja, čeprav ponekod se
utrjuje prepričanje, da je spre-
jemanje takih pogojev s stra-
ni bank vse pogostejša prak-
sa. Razlog? V obdobju krize s
slabimi krediti nočejo izgubi-
ti vseh izdanih posojil. Po-
daljšana ročnost, pa čeprav
na 30 let, po tej teoriji je še
vedno boljša rešitev od
stečaja.
Kaj nas torej čaka?
Nadaljnji koraki bodo odvisni
od potez, ki jih bo povlekel
likvidator, in od uspešnosti
izpeljave postopka prestruk-
turiranja dolgov. Za likvida-
torja je bil imenovan dose-
danji predsednik uprave Boris
Peric. To je, če uporabimo be-
sede odvetnika Sanzina (glej
okvirček o likvidaciji), dokaj
nenavadno. Praksa je, da je
likvidator (iz objektivnih ra-
zlogov) zunanja oseba, med-
tem ko je v primeru KB 1909
odločitev skupščine šla v pov-
sem nasprotno smer, kljub te-
mu da je bil delničarjem na
skupščini predlagan tudi pro-
tikandidat.
Program prestrukturiranja
dolgov naj bi bil znan v pri-
hodnjih mesecih. O njegovi
uresničljivosti, ki bo odločala
o usodi družbe KB 1909, pa
bo mogoče kaj več povedati
šele takrat.
kil
Likvidacija je postopek, po katerem družba preneha delovati.
Razlog zato je lahko uresničitev vseh ekonomskih ciljev (to sicer
zelo redko) ali pa gre za ekonomske stiske (v tem tiči velika
večina razlogov za začetek likvidacijskih postopkov). V daljšem
intervjuju za slovenski novinarski oddelek pri deželnem zavodu
RAI je pred nekaj tedni ta postopek pojasnil goriški odvetnik
Samo Sanzin. Poglejmo, kaj je povedal.
Začetek likvidacijskega postopka odobri skupščina podjetja.
Takrat so vsi upravitelji razrešeni svojih funkcij, glavno besedo
prevzame likvidator. Likvidator mora likvidirati premoženje. Kaj
to pomeni? Opraviti mora izračun aktive in pasive. Na tej podlagi
mora poplačati vse upnike. Ko so dolgovi poravnani, se
morebiten preostanek aktive porazdeli med družbenike. Če pa
je pasiva večja od aktive oziroma če z aktivo ni mogoče poplačati
vseh upnikov, pride do precej hujših težav in lahko nastopi stečaj.
Likvidator, je še povedal Sanzin v omenjenem intervjuju,
navadno ni človek, ki izhaja iz likvidiranega podjetja. Praksa je,
da se na to mesto imenuje zunanjega človeka.
Kaj je likvidacija?
Aktiva – Gre za sredstva, ki jih ima
neko podjet je.  Med sredstva,
splošno povedano, spadajo
nepremičnine,  stroj i ,  pa tudi
finančne naložbe v druga podjetja,
zaloge in terjatve.
Pasiva – Postavko poznamo tudi z
imenom “viri sredstev”. Pojasnjuje
nam namreč, kako so financirana
sredstva. Če poenostavimo, imamo
v tej kategoriji “lastne vire” in “tuje
vire” financiranja. Prve imenujemo
tudi kapital, drugim pa pravimo
obveznosti oziroma dolgovi. V bilanci
stanja družbe je zaradi tega končna
vsota pasive enaka vrednosti aktive.
Insolventnost – plačilna nespsobnost
podjetja pri poravnavanju svojih
obveznosti
Dividenda – del dobička podjetja, ki
se razporedi med posameznimi
delničarji
Postopek prestrukturiranja dolgov –
postopek, po katerem dolžnik skuša
doseči  z  upniki  dogovor o
drugačnem načinu odplačevanja
dolgov, ki navadno zajema obdobja
daljših ročnosti vračanja oziroma
delnega odpisovanja dolgov.
Holding – skupina podjetij, ki imajo
istega lastnika – matično podjetje.
V našem primeru je podjetje KB
1909 s. p. a. matično podjetje,
holding KB 1909 pa zajema matico
in hčerinske družbe v vseh ostalih
sektorjih. 
Slovarček
Družba KB 1909 ima več hčerinskh podjetij,
ki so razdeljena v različnih sektorjih. Največji
je živilski sektor, v katerem delujejo podjetja
MT (v likvidaciji), Vidiz&Kessler, Kavaimpex
Nova, Cogeco coffee machines, Emilpack in
Cogeco. V založniški sektor spadata družbi
Distriest in Mladina (obe imata sedež v
Sloveniji). V elektronskem sektorju so družbe
Mipot in Kronos Electric. V f inančnem
sektorju deluje matična družba KB 1909, KB
Finance (v likvidaciji), KB Kapitalski trgi in
Finančno svetovanje (zadnji dve družbi s
sedežem v Sloveniji). V nepremičninskem
sektorju najdemo družbe G. I. Gestioni
immobiliari. Področje “storitev za podjetja”
zastopa družba Tmedia. Na področju drugih
dejavnosti so še podjetja Transmedia, Indules
in Vacuumtech.
Kaj zajema holding KB 1909?
Po skupščini goriškega holdinga 
Kaj se dogaja s KB 1909?