395
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Postojne 1. dec. — m. — Že dolgo niste nič dobili iz našega kraja; nate tukaj pešico novic! Že leta 1855 je bilo v Postojni 12 sodov vipavskega vina zapečatenih, ker vino ni samo že zavrelo, temuč se tudi že v gnjijenje preverglo. To je dalo pravdo zavoljo plačila. Do novembra 1857, — cele dve leti! — je ležalo zapečateno vino v plesnjivem pokoji v hrama, kamor ves čas nihče ni stopil. Mesca novembra je bila dražba za vino. Preseže mojo moč, popisati le, kakošna je bila zamašena posoda po dveletnem počivanji v tamni ječi. Učeni bi bili gotovo z novimi plemeni plesnobe in g6b kemijo obogatili; tako je bila posoda poraščena. Tu in tam je molil kak razpočen obroč izmed sodov. Vse je cvetelo in barve spreminjalo; zdaj je prišel čas dražbe, in po 3 kr. ee je točil bokal — kakor «e je reklo — za jesih! Vidite, da je mogoče tudi iz tace ga vina jesih delati, ktero je prestopilo že   zavrelico!   Tako   daleč smo jo dognali v Postojni, tndi
brez kemije. Kdo, kje in kako bo iz te brozge jesih delal, Bog sam ve;   al to  mi  ne  gre v glavo,   da  se je moglo sprideno vino cele  dve leti do zadnjega spridevati,  preden se sme prodati!  — Se eno imam.   V peči   nekega hlapona (lokomotiva) je imel kurjavec cev popravljati, ktera je vodo pušala.    V tem je prišlo mnogo ljudi,   mašino ogledovat in premišljevat,  od kod in kako   pride neznana   moč,   ki tako silno hitro vozove po železnici goni.   Kar naenkrat pokuka kurjavec ves čem iz peči.    Ga viditi,   osterme  vsi in pete pobero    kar    so    najhitreje   mogli,    in še  zdaj se ne   da nihče preveriti, da ni bil živi hudič sam, ki je pokukal, ampak kurjavec — človek! — Te dni bodo imeli naši lovci dobre dni; šli bodo nad medvede in volkove.   Da bodo marsiktero kosmato uganili,  je gotovo  in tudi  jez Vam  jo  bom  brez odloga poslal. — Še druga.   Dokler so po naši veliki cesti blago vozili,   dostikrat zavoljo   vozov   nismo  mogli   ne naprej ne nazaj.   Zdaj ni več toliko vožnje, zato so pa cesto nasuli tako na debelo in široko, kakor da naj bi ter-pela do sodnega dne.   Ali  seje morda to  storilo,  da bi cestarji ne pozabili   kladvo nad cestnim kamnjem sukati,   ali pa zato,  da bodo  kolarji  s popravljanjem   naših  vozov več si  zaslužili?  — Namenil   sem   se   tudi,   zastran   letošnjih postojnskih prest kaj pisati; poslal Vam jih bom raji pred pokusiti,  da bi   kdo   po prezgodnji hvali skomine ne dobil. Mačka v canji prodajati   ni dobro.