primorski dnevnik
J« *ačel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž ^ Cerknim, razmnožen "e ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši' od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. 'neja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
! ! S“~i
3>
ivn
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 246 (11.662)
Trst, četrtek, 20. oktobra 198,
Da bi preprečila presenečenja
Vlada zahtevala zaupnico pri glasovanju o skrbstvu
Negodovanje KD, ki govori o «udarcih s sekiro»
RIM — Vlada je zahtevala zaupni-c° Pn' glasovanju o odloku p skrb stvu in pokojninah. Da bi se izognil Porazu, kakršnega je doživel z od okom o «črnih gradnjah*, je Craxi sPoročil iz ZDA, kjer je na uradnem obisku, da noče tajnih glasovanj. «ziv parlamentu in partnerjem v bjdni koaliciji, ki je označeval po-'■ocilo ministrskega predsednika na bodavni seji vlade in ki ga je Craxi Potrdil z dejstvom, da bo zopet Predložil nov odlok o «črnih grad-Jah», daje pečat tudi tej zahtevi, '!aJ odpade možnost amandmajev in zlasti tistih, ki jih je predlagala b^čanska demokracija.
Poslanska zbornica se bo ob skrb-tvenem odloku izrekla danes in, če-Prav so presenečenja malo verjetna, P' ni mogoče izključiti. Glasovanje P° namreč javno o vseh členih odlo-•a> o dokončni odobritvi pa se bodo l bbkR s tajnim glasovanjem. Ali se °do «prosti strelci* pojavili tudi v v Primeru?
Krščanska demokracija je bila pri-Uena sprejeti Craxijevo odločitev, bbdar je to storila zelo nerada. Di-ektor demokrščanskega glasila Gal-/b piše v današnjem uvodniku lista, a KD brani večino in vlado, z isto “O*očnostjo pa zagovarja tudi pravi-0 Parlamenta in opozarja na nevar-
nosti, vidne ali podtalne, ki bi lahko ogrozile osnove naše demokracije in svobode. «Vprašanja tajnega glasovanja, meni namreč Galloni, ni mogoče rešiti z «udarci s sekiro*. Prav zato — zaključuje direktor glasila KD — ni mogoče misliti, da bi kdo lahko usmerjal večino le s pravilnikom, še manj pa z udarom proti institucijam.*
Vsekakor pa je težko, da bi se nezadovoljstvo demokristjanov konkre-
tiziralo v takojšnjo politično akcijo proti vladi zaradi «zmedenosti», o kateri je včeraj govoril namestnik sekretarja Mazzotta. KD danes ni sposobna organizirati alternativnih rešitev, saj ni rešila nobenega od svojih internih problemov in ne ve, ali naj obdrži sedanjega sekretarja ah naj stavi na «drugega konja*.-V tej negotovosti čaka na upravne volitve in medtem požira Craxijeve «udarce s sekiro*.	R. G.
Zavod Stefan zaseden
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Stefan v protest zoper zavlačevanje manjkljivih varnostnih napravah
Trstu so včeraj zasedli poklicni zavod z začetkom preurejevalnih del na po-NA 5. STRANI
Craxijeva pobuda o evroizstrelkih
NEW YORK — Pred svojim današnjim srečanjem s predsednikom Reaganom in vidnimi predstavniki njegove administracije je predsednik italijanske vlade Bet-tino Craxi včeraj napovedal, da bo odpotoval «v neko prestolnico vzhodne Evrope*, če bodo uspešni diplomatski stiki, ki so trenutno v teku. Craxi ne bo torej «pustil vnemar* nobenega poskusa, da bi pet minut pred dvanajsto prebrodili sovjetske pogoje, ki so «za-vrli ženevska pogajanja*.
«Novi, mladi in dinamični voditelj enega najpomembnejših ameriških partnerjev v atlantskem zavezništvu*, kot ga je označil neki funkcionar Reaganove administracije, ne bo torej v zunanji politiki povzročil preglavic predsedniku Reaganu. V ZDA je navsezadnje
prispel tudi, da bi mogočnega zaveznika seznanil «z diplomatsko pobudo* reševanja ženevskih pogajanj. Bolje rečeno skuša Craxijeva pobuda odpraviti sovjetski avtomatizem konca pogajanj v trenutku, ko bi v zahodni Evropi namestili prve ameriške jedrske rakete srednjega dosega. To je torej aktivni doprinos Italije ameriški in natovski viziji vprašanja evroraket. Ameriško časopisje navsezadnje poudarja prav to značilnost socialista Craxija, ki hoče svoji državi dati večjo mednarodno vlogo. V ZDA le bežno navajajo razhajanja glede vprašanja dolarja in Reaganove monetaristične politike, ki pesti zahodno Evropo. Važno je predvsem dokazati enakost pogledov v odnosih Vzhod - Zahod, drugo pa naj kar ostane megleno.
Odložili zasedanje konference o spravi
sin	— Libanonska vlada je
ča.00* sporočila’ da so za nedoločen rpn 0dlc>žili P^0 zasedanje «konfe-ralCe ° nac'onaln‘ spravi*, ki bi mo-lišf5 kRi danes na bejrutskem letajo Konference se namreč ne bi šit.^'1* v°ditelji «fronte narodne re-tllee*' Ožumhlat, Frangie in Kara-zae’ ~er smatrajo, da ni zajamčeno tev rJJl*1,)V0 varnost. Skoraj v okrepili j 0 *:oze so vso prejšnjo noč divja-skn opn'ški spopadi med redno voj-v Bejrutu in druži v Šufu.
v^agauova administracija dolži se-pra n sedanii zaPlct Sirijo, saj je n,.., Damask prvi nasprotoval bej-shin tmU ^ladšču. Ob tem v Wa-letav- navajajo. da so bejrutsko tfrrit S °bstreljevali prav borci ditv ° nar°dne rešitve* in da so tr-tVp,e 0 aozajamčeni varnosti le prelika?’ *<i. i° ie Sirija vsilila svojim pre-.<)nskim zaveznikom, da bi pre-
Iji*3anona>0litiČna pogaian-'a 0 usodi
drafai zast°j se je seveda takoj o-v vsej deželi. V Bejrutu je
eksplodiral s trotilom natrpan avtomobil prav v trenutku, ko je mimo zapeljalo ameriško terensko vozilo, da sta bila v atentatu ranjena dva ma-rinsa. Pri Sajdi pa sta bila ubita dva izraelska vojaka. Napetost se stopnjuje tudi v Tripoliju, da je Arafat zaprosil sovjetskega voditelja Andropova, naj posreduje pri Sircih.
Ob kancu tega stoletja v pokoj s 65. letom
RIM — Sindikati okvirno soglašajo s smernicami reforme pokojnin, ki jo pripravlja minister za delo De Mi-chelis. To je rezultat včerajšnjega srečanja med ministrom in zastopniki sindikalnih konfederacij, ki so si pridržali pravico, da podrobneje ocenijo osnutek reforme.
Po vesteh iz ministrstva za delo
Turello danes v Strunjanu
PIRAN — Danes se bosta v Vib Tartini v Strunjanu sošla predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner in predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Vinicio Turello. Razgovorom bosta prisostvovala tudi podpredsednik skupščine SRS šušmelj in predsednik komisije za odnose s tujino Čačinovič.
Turello, ki bo gost predsednika skupščine SRS, je včeraj poudaril pomen neposrednih bilateralnih srečanj, ki so osnova za uspešno sodelovanje. Dodal je sicer, da so sedaj v odnosih med sosednjima deželama odprta še nekatera vprašanja, ravno taka srečanja pa lahko prispevajo k njihovemu reševanju.
osnovne točke načrtovane reforme zadevajo:
— Poenotenje pokojnin: s 1. januar jem 1985 naj bi vsi delavci, ne glede na spol in zaposlitev, imeli enake pokojnine. Skrbstvo pa naj bi upravljalo več ustanov.
— Upokojitev: v razdobju 20 let naj bi postopno dvignili upokojitveno starost na 65 let. Od 1. januarja 1985 do leta 1995 naj bi postopno poenotili upokojitev vseh delavcev ne glede na spol s šestdesetim letom, nato pa bi upokojitveno starost postopno dvignili.
— Združevanje pokojnine in plače: osnutek bo skušal omejiti to možnost, o tem problemu pa bo treba še dolgo razpravljati.
— Pokojnine: najvišja pokojnina bo enaka za vse, postopoma bodo dvigali pokojninsko «streho» raznih kategorij. Maksimum bo dosegel tisti, ki bo temu ustrezno prispeval. V tem okviru osnutek predvideva 4- ali 5-odstotni solidarnostni prispevek v breme podjetjem.
^°voljenje Za sodni postopek P^oti Almiranteju
*horm ~~ Posebna komisija poslanske Ce je včeraj sklenila, da dovo-
s»dni
VsertP- 1’ostopek proti misovskemu Iairan/;'ynemu sekretarju Giorgiu Al-tentat, u v zvezi 8 Petovcljskim a-ljen> 'rn- Almirante je namreč osumit* ni’,,. u.	pomagal domnevnemu a-
CTsH .Giorgiu Ciccutiniju. vi p(>|, ‘Ja Je sprejela sklep na osno-i'a M„?! * a demokrščanskega poslanca hj' tai“eHc, ki je odločno zanikal, leju U iS*V0 hotelo soditi Almiran-iti s , z Pekih političnih predsodkov
nu S tom {JRsovci
?°neno
spodili! tezo, s katero so branili svojega sekretarja. pr°ti Xi , edo o sodnem postopku či [xKi. m‘ranteju pa bo morala izre-^hodnH, a -z*K>rnJca na eni svojih
Ali grozi obali nova velika poplava cementa?
TRST — Zahodnokraški rajonski svet je v ponedeljek z veliko večino glasov (proti je bil le predstavnik LpT, medtem ko se je njegov strankarski kolega vzdržal) zavrnil načrt za gradnjo turističnega naselja nad kriškim portičem. Gre v bistvu za star načrt, ki sta ga gradbenik Ric-cesi in ladjar Audoly že nekajkrat, a brez uspeha, predložila tržaški občinski upravi.
Zastopniki zahodnokraškega prebivalstva so mnenja, da omenjeni načrt ni v skladu z občinskim regulacijskim načrtom, ki predvideva za to področje le turistične storitve in torej ne gradnje ministanovanj.
NA 4. STRANI
V evropskih nogometnih pokalih
Le Roma in Radnički zmagala
V	včerajšnjem kolu evropskih nogometnih pokalov je še največje presenečenje, v negativnem smislu, pripravila Verona (pokal UEFA), ki je na domačem igrišču dokaj nepričakovano izenačila 2:2 (potem ko je celo zgubljala 2:1) proti avstrijskemu Sturmu iz Gradca, s čimer je postavila v dvom uvrstitev v naslednje kolo.
Glede ostalih italijanskih in jugoslovanskih enajsteric lahko v glavnem rečemo, da ni bilo presenečenj. V pokalu prvakov je Roma v gosteh v Sofiji, kjer si je za cilj postavila vsaj neodločen izid, celo zmagala. Beograjski Partizan je gostoval pri vzhodnonemškem Dinamu iz Berlina, kjer je kljub boljši tehnični igri zgubil z 2:0. Berlinčani bodo izredno trd oreh tudi v Beogradu, saj na primer v lanskem domačem prvenstvu niso okusili poraza.
V	pokalu prvakov (kjer Jugoslavija nima več svojega zastopnika), je Juventus izenačil' v Parizu, rezultat 2:2 pa daje Trapattonijevemu moštvu lepe izglede tudi v povratnem srečanju doma.
Inter (pokal UEFA) je očitno še v globoki krizi. Tokrat je z 2:0 zgubil proti nizozemskemu Groningenu. O Veroni smo že spregovorili, niški Radnički pa je znova dokazal, da v pokalih igra s podvojeno močjo (češkoslovaškemu lnterju je nasul štiri zadetke). Kljub porazu (3:2 v gosteh) pa ima tudi Hajduk še vedno odprto pot, da se na račun madžarskega Honveda uvrsti v naslednje kolo.
Dijaki imajo prav
MAIUAN kempekle
Tržaški slovenski višješolci so včeraj zasedli poklicni zavod za industrijo in obrt «Stefan», da bi protestirali proti «nemarnosti in brezbrižnosti pristojnih oblasti» (kot so napisali na lepak na vratih zasedene šole), ki vse doslej še niso omogočile, da bi se pouk na šoli redno začel. Zasedba je (za sedaj) zadnji odgovor na vprašanje pomanjkljivih varnostnih naprav na poklicni šoli.
Vse se je začelo 29. junija lani, ko je ustanova za preprečevanje nezgod ENPI po pregledu šolskega poslopja pismeno javila ravnateljstvu šole, da električna napeljava na šoli ne odgovarja varnostnim predpisom. 24. avgusta lani je ravnatelj isto pismeno sporočil tržaški pokrajini. Tržaška pokrajina je 24. januarja letos obvestila o nepravilnostih tržaško občim.
22. julija letos se je zadeva zapletla: pokra jim je sporočila ravna-teljstvu, da ne bo mogla šola letos razpolagati s sedanjimi prostori. 30. julija je ravnateljstvo o tej zadevi obvestilo občino. 12. avgusta sta o vprašanju razpravljala občinski in pokrajinski odbornik za Jolstbo An-ghelone in Toresella. 1. septembra so šolo obiskali izvedenci občinskega tehničnega urada. 6. septembra je ravnateljstvo pisalo šolskemu skrbništvu in tržaškemu županu, da je šola «trenutno» brez sedeža. 7. septembra je zavodski svet šole izdal protestno resolucijo. 9. septembra je ravnateljstvo prosilo občim za dovoljenje ponovne uporabe poslopja. Dan kasneje, z uradnim začetkom novega šolskega leta, je moral ravnatelj zapreti šolo. 12. septembra so Anghelone, Toresella in pokrajinski odbornik za javna dela Martini izdali dovoljenje za odprtje šole. 14. septembra je ravnateljstvo prejelo «dvoumno» pismo pokrajine za odprtje šole. Dan kasneje se je začel okrnjeni pouk. 20. septembra je ravmtelj-stvo pisalo pokrajini o svoji interpretaciji «dvoumnega» pisma z dne 14. septembra. 28. septembra je pokra-jina pisala občini, naj zagotovi polovico vsote za predvidena dela. 30. septembra je ravnateljstvo sporočilo občini, da dijaki tvegajo izgubo šolskega leta. 3. oktobra je ravmtelj-stvo spet pisalo županu. 11. oktobra so se predstavniki staršev srečali z novim občinskim odbornikom za šolstvo Vattovanijem. Istega dne je ravnateljstvo seznanilo župam o možnosti 10 odpustov z dela. In končno: 18. oktobra, v torek, se je delegacija zavoda sestala z Vattovanijem.
Eno leto, tri mesece in 20 dni po tistem 29. juniju 1982 se vsa zadeva še ni premaknila z mrtve točke. 14 pisem, pet sestankov in tehničnih pregledov, 4 dnevi zaprtja šole ter ena protestna resolucija ni obrodilo nobenih konkretnih sadov. Dijaki so se naveličali čakati, da bi jih 120 od njih izgubilo šolsko leto, 10 profesorjev pa službo. Zato so včeraj zasedli šolo!
Zagreb in Bologna obnovila listino o pobratenju
BOLOGNA — Zagreb in Bologna sta včeraj obnovila listino o pobra ten ju. Dokument sta podpisala predsednik zagrebške občinske skupščine Aleksander Varga in župan Bologne Renzo Imbeni. Včerajšnji podpis sodi v okvir proslav, ki so jih organizirali v Bologni ob dvajsetletnici prve li stine o pobratenju med mestoma.
V listini obe občinski upravi poudarjata, da so dosedanje izmenjave na vseh področjih učvrstile odnose med mestoma in naglaša, kako sodelovanje med Zagrebom in Bologno dokazuje, v kolikšni meri dve mesti lahko prispevata k spoznavanju dveh držav z različnima družbenima ureditvama.
Delegaciji Zagreba in Bologne sta se nadalje obvezali, da bosta pripravili obsežen program nadaljnjega sodelovanja na znanstvenem, gospodarskem, kulturnem, športnem in šolskem področju.
Senator Pittella izključen iz PSI
iiiM — Bivši socialistični senator Domenico Pittella, ki je osumljen, da je pomagal teroristki Natalii Li-gas je bil izključen iz PSI. Sklep o izključitvi je sprejela kontrolna komisija socialistične stranke, ki je obtožila Pittello «neresničnih izjav*. Po utemeljevanju komisije je namreč Pittella najprej v stranki zanikal vsakršno vez z Ligasovo, pozneje pa je v intervjuju z novinarji izjavil, da je sicer Ligasovo pregledal in zdravil, ne da bi vedel za njeno teroristično dejavnost.
Ista komisija je včeraj tudi vzela na znanje odstop Nannija Biffija Gentilija, bivšega turinskega podžupana, ki je vpleten v škandal podkupnin v turinskem glavnem mestu.
Dvojna preiskava o delovanju Consoba
RIM — Delovanje Consoba, organizma, ki nadzoruje borzo, je treba preiskati: do takšne odločitve je prišla poslanska zbornica po vesteh o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale v okviru Consoba.
Predvčerajšnjim je namreč o »dejanjih, ki naj bi nakazovale možnosti o kaznivih dejanjih*, govoril e-den izmed komisarjev Consoba Gio-vanni Pasini. Udeležil se je seje komisije za finance in zaklad pri poslanski zbornici; člane komisije je med drugim obvestil, da je sodnim o-blastem posredoval dokumentacijo s tem v zvezi.
V Rimu pojutrišnjem manifestacija za mir
RIM — Včeraj so predstavniki štirih organizmov, ki so sprejeli poziv OZN za proslavo »Mednarodnega dne za mir in razorožitev* (22. oktobra) pojasnili organizacijo in potek manifestacije, ki bo pojutrišnjem v Rimu. Pri pobudi sodelujejo: koordinacijski odbor odborov za mir, ACI, FLM ter podpisniki «poziva šestdesetih*.
Računajo, da bo prišlo v Rim dvakrat več ljudi kot jih je bilo 1. 1981 (200.000): 2.000 avtobusov, 11 vlakov in ena ladja s Sardinije.
Manifestanti se bodo zbrali na Trgu Esedra ter na železniški postaji Tiburtina. Ob 14.30 se bodo napotili na Trg San Giovanni.
Na tem trgu bo manifestacija dosegla svoj višek s predstavo »jedrske smrti*. Ob tuljenju sirene se bodo navzoči ob 17. uri ulegli na tla.
Davčni vijak bo krepko stisnil davkoplačevalce
RIM — Italijanskim davkoplačevalcem se obeta hud november. Poleg že predvidenega dvomesečnega poviška tarif ENEL (2 odst. več kot v septembru) je na vrsti do JO. novembra vrsta težkih davčnih obveznosti. Že običajnim rokom je treba dodati letos tudi SOCOF, to je izreden občinski dodatni davek na zgrad be in morda (v primeru če bo u-krep ponovno predložen in sprejet do konca prihodnjega meseca) tudi sanacija gradbenih prekrškov (gradnje na črno).
31. tega meseca zapade rok za pla-čanje prvega od petih obrokov, ki zadevajo pomilostitev prekrškov v zvezi s socialnim skrbstvom (možna pa je tudi enkratna poravnava celotnega zneska). To se tiče v glavnem podjetij, pa tudi oseb z gospodinjskimi pomočniki. Do 5. novembra je treba poravnati obveznosti IVA (to velja za osebe, fizične in pravne s prometom, ki je manjši od 480 mi-
lijonov lir) za trimesečje julij, avgust, september. Do konca prihodnjega meseca so na vrsti: drugi obrok pomilostitve prekrškov socialnih dajatev, davčna pomilostitev, SOCOF in samoprijava dohodkov 1RPEF, IRPEC in 1LOC. Samoprijava dohod ka znaša 92 odst. davčnih obveznosti v lanskem letu.
Na koncu naj še pripomnimo, da se bodo prihodnji mesec verjetno povišale železniške in poštne tarife. Da moklejev meč pa visi tudi nad avtomobilisti zaradi možnega porasta zavarovalnine.
□ RIM — Heroin je zahteval še eno mlado življenje: v Rimu je včeraj za prekomerno dozo mamila umrl 28-letni Mauro Stocchi, ki so ga našli mrtvega v njegovi «dyanne». Na tleh v avtu so preiskovalci našli brizgalko, s katero si je nesrečnež vbrizgal zadnjo dozo umetnega raja.
Obisk pri Andreottiju
Italijanski obrambni minister Andreotti je včeraj sprejel svojega saudskega kolega princa Sultana Bina Abdula Aziza al Sauda, ki se mudi na uradnem obisku v Italiji	(Telefoto AP)
Tudi po treznejši analizi v vodstvu sindikata
Vladna gospodarska politika je za sindikat nesprejemljiva
RIM — Po prvih negativnih ocenah takoj po srečanju vlada - sindikati so tudi na včerajšnjem treznej šem in bolj umirjenem preverjanju prevladovale skrajno negativne ocene z izjemo raznih komponent v UIL, ki za vsako ceno iščejo kaj pozitivnega v vladni gospodarski politiki.
Na seji vodstva CGIL je konfederalni sekretar Fausto Vigevani v svojem uvodnem poročilu k razpravi izha jal iz ugotovitve, da je položaj v političnih in manevrskih pobudah vlade vedno bolj značilen za neko vrsto shizofrenije. «Ob naporih in resnih poskusih, je poudaril Vigevani, da bi Italijo rešili zgodovinske odvisnosti in hlapčevstva na mednarodnem prizorišču, napravi skrajno negativen vtis tako v notranji kot v gospodarski politiki izredno nizek profil predlogov in pomanjkanje jasnih smernic tako na finančnem področju kot v politiki opore produktivnim dejavnostim in zaposlitvene ravni.* Konfederalni sekretar je tudi analiziral sedanji politični položaj v državi in ugotovil, da je poraz ob neprimernem in ponesrečenem zakonskem odloku o «čmih gradnjah* rezultat političnih sporov med posameznimi strankami vladne koalicije in predvsem pa
struj v KD. Omenil je tudi pozicije republikancev, iz česar izhaja, da so praktično socialistom naprtili breme, naj bo sogovornik sindikatov. To pa je po njegovem mnenju nesprejemljivo, saj mora imeti delavstvo pravega sogovornika v vladi kot celoti.
Vigevani je nato prešel v podrobnosti gospodarskega manevra vladnega finančnega zakona. Ugotovil je, da prevladuje logika klestenja in ne povečanja prihodkov, tam kjer bi bilo to najbolj logično. Ob tem je navedel kako ministra Visentini in Goria odločno nasprotujeta vsaki hipotezi uspešnega boja proti davčnim utajevalcem, davkom na državne zadolžnice in premoženjskemu davku. Težo vsega naj bi nosili le odvisni delavci, sindikat pa ne bo v nobenem primeru pristal na manevre, ki hočejo izničiti premično lestvico.
Podobna stališča so prišla do izraza tudi na seji vodstva CISL, kjer so prav tako ugotovili pomanjkanje resne davčne politike in navedli, da obljubam in zagotovilom ministrov nihče več ne verjame. Pri raznih sindikalistih UIL pa so prav te obljube dokaz, da je sedanja vlada bolj odgovorno kot prejšnje pristopila k reševanju sedanjih težkoč.
V Bocnu dvojezičnost obvezna tudi za osebje zdravstvene službe
RIM — Dvojezičnost velja tudi za osebje državne zdravstvene službe, ki so zaposleni na področju pokrajine Bočen. Tako je razsodilo ustavno sodišče, ki je tako potrdilo določila, ki jih je s tem v zvezi izdala avtonomna boeenska pokrajina.
Gre za prvi člen pokrajinskega zakona št. 12 z datumom 3. september 1979, ki mora zdravstveno in pomožno osebje obvladati dva jezika.
Vprašanje ustavnosti tega zakonske; ga predpisa sta načela tako državni svet kot predsedstvo vlade po natečaju za dodelitev 24 lekarn v bocen-ski pokrajini. Pogoj je seveda bil® dvojezičnost, oziroma potrdilo o P°" znavanju obeh jezikov.
V razsodbi ustavni sodniki začrtujejo tudi nekaj okvirnih smernic V odnosih do jezikovnih manjšin.
Q VENTIMIGLIA — Finančni stražniki so na cestnem mejnem prehodu pri Ventimiglii aretirali nekega 34; letnega inženirja, ki je imel pri sebi menice in čeke v vrednosti 77 mik' jonov lir.
V Milanu se je včeraj nadaljeval proces Sindona. Sodniki so zaslišali Itala Bissonija, ki je opravljal za Sindonovo banko samo operacije za italijansko tržišče. Na sliki (telefoto AP) vidimo Bissonija, ki odgovarja sodnikom
Pred jutrišnjimi pogajanji v Rimu
Vsedržavni kongres uslužbencev Zanussi
PORDENON — Sindikat se pripravlja na pogajanja z vodstvom podjetja Zanussi in vlado o «načrtu Cuttica* za restrukturacijo in obnovo podjetja na «razumnih stališčih* in je pripravljen razpravljati o raznih rešitvah. Sindikati pa bodo odločno proti vsakršnemu odpustu, kar namerava izvesti P°r' denonski obrat, ki pravi, da je 5 tisoč 600 delavcev «odveč».
«če bo Zanussi vztrajala pri svojih stališčih, bomo tolmačili to početje za neodgovorno vojno dejanje in bomo takoj vstali od pogajalne mize,* Je izjavil včeraj zjutraj tajnik CGIL Giacinto Militello, ki se je udeležil vsedržavnega zborovanja uslužbencev Zanussi. V Pordenonu se je zbralo 25« delegatov iz vseh 40 obratov podjetja v Italiji, da bi razpravljali o liniji, k) jo morajo zavzeti na tristranskih pogajanjih, ki se lx)do ponovno začela jutrl na ministrstvu za industrijo.
Vsedržavni tajnik sindikata kovinarjev Mucci je imel krajši uvod v razpravo in je odločno osporaval Cutticovemu načrtu, da bi opustili nekatere ločene dejavnosti. Kljub temu pa je sindikat osvojil središčno vlogo. k jo mora v podjetju imeti proizvodnja gospodinjskih strojev, čeprav osporav izhodiščem Zanussija, ki si prizadeva za postopno ukinitev obrobnih dej?/ nosti. Sindikalna zveza bo od vlade zahtevala jasne in odločne intervencij6, predvsem pa to, da najde proizvodom podjetja ustrezno tržišče.
Skrbstvo: za trgovce zelo nizke dajatve
RIM — Sindikalna organizacija UIL je objavila včeraj analitični pregled dajatev trgovcev za starostno in zdravstveno zavarovanje in za obdavčitve. Iz objavljenih podatkov je razvidno kričeče nesorazmerje med tem družbenim slojem in odvisnimi delavci ter uslužbenci.
Lani so trgovci plačali nekaj čez 1.467 milijard lir (931.000 lir za vsakega zavarovanca), medtem ko so prispevki odvisnih delavcev segali nekaj čez 26.000 milijard lir (2 milijona in 315 tisoč lir za vsakega prizadetega). Trgovci so nadalje plačali samo 4,2 odst. kosmatega dohodka, medtem ko so bili odvisni o-bremenjeni s 7,15 odst. nad obvezno
dajatvijo delodajalca v višini 17,61 odstotka.
Nekaj podobnega se dogaja tudi na področju zdravstva, kjer trgovce bremenijo dajatve le v višini 3 odst. dohodka, medtem ko so delavci in nameščenci prizadeti z več kot 16 odst. (15,6 na račun delodajalca in 1,15 na račun delavca).
Med podatki UIL je zanimivost o pokojninah: trgovci so bili deležni od 1. 1968 poviška za 1700 odst., medtem ko so se minimalne pokojnine odvisnih delavcev povečale samo za dvakrat.
Porazna je tudi slika o prijavljenih dohodkih. Zdi se, sodeč po prijavah, da večina trgovcev, velikih in malih živi slabše od delavcev.
Za Gaeto dekret o zasedbi ne velja več
Spori o stanovanjih za potresence
RIM — Deželno upravno sodišče TAR je začasno razveljavilo veljavnost dekreta, ki ga je izdal prefekt za pokrajino Latina. Gre za določbo o zasedbi privatnih stanovanj, ki bi bila prosta in v katera bi se morali vseliti potresenci iz Pozzuolija. Odločitev lacij-skega upravnega sodišča se nanaša samo na občino Gaeta, ki se je pritožila in ima oznako «začasna».
Zato med drugim sodniki niso dolžni posebnih pojasnil; vendar pa do takšnih odločitev pride, kadar bi določen dekret po mnenju sodnikov lahko pomenil konkretno škodo za prizadete.
Sploh pa se zaenkrat sodniki niso spuščali v vsebino samega dekreta, vsekakor pa so že pri svoji prvi odločitvi upoštevali argumente pravnikov, ki so zastopali občinsko upravo iz Gaete. Med drugim so namreč naglasili, da je občina Gaeta precej daleč od Pozzuolija in da bi zato morali prej in predvsem ugotoviti kakšne razpoložljivosti so v okoliških občinah.
S prefekture v Latini so indirektno odgovorili, da so itak že ustavili dekret, ker so dali prednost prostovoljni ponudbi stanovanj. Vsekakor pa niso v občini Gaeta
oddali še nobenega stanovanja.
Tudi z ministrstva za civilno zaščito, na k ate. so posredno letele kritike zaradi koordinacije iskan£ vseljivih stanovanj, so prišla pojasnila. Najprej ugota^ ljajo, da so tudi okoliške občine prispevale svoj del ^ da pa imajo vse iste težave kot Gaeta. Težave Pa (.u_ v tem, da je večina prostih stanovanj namenjena . rizmu in da bi s takimi posegi občutno padel don turistične sezone. V dokumentu pravnih zastopmKs0 Gaete je bila med drugim izrečena tudi kritika, da bile iž vseh dekretov izvzete najbolj turistične ob« kot so Capri, Ischia in Sorrento.	,fe-
Pb premoru, ki traja že nekaj časa, saj na PotJje snem področju niso več občutili večjih sunkov, P®Ljj-v Pozzuoliju življenje spet nekako zaživelo. V sryi šče mesta se namreč vračajo prebivalci po nakup® j, na sestanku, na katerem so bili tudi predstavniki strstva za civilno zaščito, že načrtujejo, da bi orf? , z ir alj vsakodnevni brezplačen prevoz za evakuirane P bivalce. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da se P mirje ne sme enačiti s pomiritvijo.
Vzhod ne popušča glede nameščanja evroizstrelkov
BERLIN — Sovjetski ministrski predsednik Nikolaj Tihonov je predvčerajšnjim zvečer izjavil v Berlinu, da bo Varšavski pakt sprejel ustrezne protiukrepe, tako 'la regionalni kot tudi globalni ravni, v primeru manestit-ve izstrelkov «pershing 2» in «cruise» v Zahodni Evropi.
Tihonov je v nagovoru na. vladne predstavnike držav SEV dodal, da se Sovjetska zveza zavzema za sprejemljiv sporazum z ZDA glede omejitve strateške oborožitve in jedrske oborožitve v Evropi. Nadalje je obtožil Wa-shington in njegove zaveznike, da se skušajo dokopati do vojaške premoči zato, da bi drugim vsilili svojo v°ljo in zavladali nad svetom.
Isti duh preveja tudi skupno poročilo, ki je bilo objavljeno po Gromikovem obisku v Vzhodnem Berlinu: «Sov-jetska zveza in Nemška demokratična republika ne bosta držah roke križem, če se bo novo ameriško orožje poja-o v Zahodni Nemčiji. Storili bosta vse kar je potrebno, da si zagotovita svojo obrambno sposobnost.*
V sporočilu je še rečeno, da ZRN spravlja v tem primeru v nevarnost svoje temeljne interese.
Opazovalci trdijo, da Moskva še ni bila do sedaj tako eksplicitna v tej zvezi in tako trda do Bonna.
Ameriški obrambni minister ne verjame, da bi se ženevska pogajanja o evroizstrelkih uspešno zaključila v teku prihodnjega meseca. Prav tako je zavrnil zamisel o nekem načanem sporazumu glede potrebe po sklepanju naknadnega sporazuma glede bistvenih vprašanj. To pobudo je sprožil predvčerajšnjim avstrijski kancler Sinowatz.
Ozračje se ogreva. V Pragi je bila velika uradna manifestacija za mir in proti evrodzstrelkom, ki se je je udeležilo 130.000 ljudi. Italijanski radikalci pa napovedujejo pohod v Prago, kjer naj bi se zavzemal za odstranitev sovjetskih «SS-20* in proti namestitvi «pershingov» in «cruisov».
Ugrabili so ga pred dvema tednoma
v
Člani ETE ubili oficirja
BILBAO — Tragičen epilog ugrabitve vojaškega stotnika Alberta Martina Barriosa: včeraj zjutraj so namreč nekaj kilometrov stran od Bilbaa našli njegovo truplo. Ponoči so o takšnem, nekoliko neprevedljivem za ključku, anonimni telefonski pozivi že obvestili Rdeči križ in neko zasebno radijsko postajo.
Oficirja, ki je bil odgovoren za a-poteko vojaškega poveljstva v Bilbau, so pristaši vojaško-političnega krila separatistične baskovske organizacije ETA ugrabili pred dvema ted noma. Kot pogoj, da bi častnika osvobodili, so zahtevali, da bi državna televizijska mreža dvakrat v celoti od dajala dokument skupine, ki ima še nekakšen «podnaslov» VIII. skupščina. V odgovor je televizija dokument
v zelo skrčeni obliki takoj predvajala z obvezo, da izpolni zahtevo ugra-teljev, vendar šele potem, ko izpustijo oficirja.
Stališče televizije je nekoliko zmedlo ugrabitelja, ki pa so čez nekaj dni ukrepali zelo ostro: stotnika Barriosa so ubili s strelom v sence. Dokument, ki so ga objavili nekateri krajevni časopisi in od vsedržavnih «E1 Pais», protestira proti odločitvi sodnih oblasti, da so sojenje članom politično-vojaškega krila ETE, ki so leta 1980 skušali napasti vojašnico pri Barceloni, prepustih vojaškemu sodišču.
Razne politične stranke so že obsodile početje ugrabiteljev, ogorčenje sta izrazila tudi vlada in seveda centralno vojaško poveljstvo.
Zaostren boj proti kriminalu
Ustrelitve v LR Kitajski
„ PEKING — Včeraj so v glavnem mestu LR Kitajske ustrelili nadaljnjih sest oseb, s čimer je število ustreljenih kriminalcev v zadnjih dneh naraslo na <’2. Potem ko so kitajske oblasti prejšnji mesec odredile ustrelitev s strelom :z Revolverja v tilnik 32 kriminalcev, so eksekucije ubijal, tatov, posiljevalcev ln bossov raznih tolp spet ponovile.
Med ustreljenimi zločinci je bilo tudi več žensk. Tako so ustrelili tudi 24-Jetno Zhang Xiurong in njene «sodelavce», ki so bih v posilstvo mladoletne de-Wice. Zhangova je s svojimi pajdaši ugrabila v Pekingu osem dekhc in 23 mla-“'h žensk ter jih nato prodala v vas v okohci Pekinga. Za to svoje delo je Prejela približno 12 milijonov lir.
Jasno je, da so se na zidovih kitajske prestonice takoj pojavih manifesti, 'z katerih je očitno število, koliko zločincev je bilo ustreljenih. Včeraj popoldan da se je v Pekingu pojavil nov lepak, ki je priobčil vest, da bodo ustrelili še sedem oseb, kar bi včerajšnji «obračun» dvignilo na 47 ustreljenih. Ni še jasno, Ce imajo te metode boja proti kriminalu tudi uspeh.
Dve leti grškega socializma
ATENE — Z množičnim shodom, na katerem je govoril predsednik vlade Andreas Papandreu, so grški socialisti proslavili volilno zmago izpred dveh let. Papandreu je poudaril, da grški socialisti v tem času mogoče «niso spremenili stvari, so pa spremenil njihovo usmeritev*.
Vehko težo je grški predsednik vlade namenil prizadevanjem države za mir. Izrecno je podčrtal, da je Grčija nekakšen mostt med obema velesilama. Posredovanjem grške v ade pa je pripisal tudi zaslugo, da so se nadaljevala ženevska pogajanja med vojaškima h'okorna.
Manj odločno je Papandreu govoril o notranji politiki. Rekel je sicer, da so se prejemki grških delavcev občutno zvišali, ni pa jih primerjal z naraščanjem draginje. Precej kritik je izrekel na račun prejšnjih vlad, ki so pripeljale Grčijo v zelo slabo stanje. Zato je tudi morala njegova vlada sprejeti nekaj izrednih ukrepov. Omenil e še, da bodo v bodoče skušah predvsem vlagati v podjetja z družbenim kapitalom.
Manifestacijo je ostro kritizirala desnica, komunisti pa so je označih za «triumfalistični monolog*.
ITALIJANSKA
lira
NEMŠKA
marka
IRSKI
funt
ANGLEŠKI
funt
FRANCOSKI
frank
DANSKA
krona
LUKSEMBURŠKI
frank
HOLANDSKI
florint
BELGIJSKI
frank
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
Naložba vezana na evropsko denarno enoto
CTE so italijanski denarni efekti v ECU (European Cur-rency Unit - Evropska denarna enota) in sicer denarni en°ti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnoti.
Oproščeni so vsakršnega sedanjega in bodočega davka, vključno davka na dediščino.
Letni doprinos v ECU znaša 11,50%, aoba trajanja 7 let. Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izpla-
VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI OKENCIH SLEDEČIH BANK; BANCA DITALIA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, ISTITUTO BANCARIO S. PAOLO Dl TORINO, MONTE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCO Dl SARDEGNA, BANCO Dl SICI-LIA, BANCA COMMERCIALE ITALIANA, BANCO Dl ROMA, CREDITO ITALIANO, BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE
čujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU na dan izplačila. Razpoložljivi so v znesku od 1.000 ECU dalje (kar odgovarja 1.370.000 lir ca.) po ceni, ki odgovarja nominalni vrednosti. CTE so vezani na trdno denarno enoto: ECU, torej zavarovani pred izgubo vredno-
______________________ sti naše valute.
CTE bodo kotirani na vseh italijanskih borzah, kar bo omogočalo lažjo vnovčljivost v primeru potrebe.
PONUDBA VELJA od 20. do 28. oktobra
EVROPSKA NALOŽBA OPROŠČENA DAVKOV
Odprta vrata za vstop Španije in Portugalske v EGS
BRUSELJ — Po dveh letih zatikanj je Evropska gospodarska skupnost včeraj končno odprla vrata za začetek pogajanj o vstopu Španije in Portugalske.
Na burnem sestanku, ki se je zavlekel skoraj do pete ure zjutraj, so kmetijski ministri deseterice pristali na spremembo predpisov o sredozemskih kmetijskih pridelkih, kar je bUa poglavitna ovira v dosedanjih diskusijah deseterice o razširitvi v dvanajsterico.
Ministri, ki so končno dobili prožnejša navodila svojih vlad, so se uspeli dogovoriti pet minut pred dva najsto. Če bi se namreč izjalovil tudi včerajšnji sestanek, bi šlo vprašanje na dnevni red voditeljev držav ali vlad EGS decembra v Atenah, kjer ga najbrž zaradi množice drugih problemov spet ne bi razrešili. Hkrati pa je ta maraton o razširitvi EGS v zadnjih dneh stopnjeval nezadovoljstvo v prestolnicah obeh kandidatk. Španski zunanji minister Fernando Moren je tik pred sestankom v Luk semburgu za špansko TV izjavil, «da se namerava Španija umakniti iz pogajanj o priključitvi k EGS, če v njih ne bo naglega napredka».
V Bruslju menijo, da utegneta obe državi vstopiti v EGS leta 1986, potem ko se bodo končala približno leto dolga pogajanja o podrobnostih tvsto-panja» v klub deseterice.
Jabolko spora je bil položaj sredozemskih kmetijskih pridelkov v ozeleni Evropn. Sredozemske države o-čitajo EGS diskriminacijo med celinskim in sredozemskim kmetijstvom, na rovaš katere uživajo, denimo, pšenica, sladkor, mleko in mlečni izdelki mnogo krepkejšo zaščito od vina, sadja, tobaka in drugih sredozemskih proizvodov. Nekateri sredozemski pridelki sploh niso zaščiteni, drugod pa je zaščita šibka zaradi preferencialne politike EGS do sosednjih sredozemskih držav. Poglavitna sredstva zaščite so mehanizem cen v skupnosti. direktna finančna pomoč proizvajalcem in sistem pomoči v primeru krize na trgu določenega blaga.
Toda tudi s tem sporazumom vsi problemi še vedno niso razrešeni. Eno od vprašanj v kronični finančni krizi skupnosti je, kje dobiti denar za financiranje novih članic. Po presoji evropske komisije bo treba sredstva v skupni blagajni povečati za 3 do 4 milijarde ECU (ena evropska valutna enota je okrog 0,9 dolarja); okrog 800 milijonov ECU naj bi dosegel samo dodatek za financiranje olivnega olja; «čisti» prenos sredstev preko skupnih politik v obe novi članici pa naj bi bil med milijardo in poldrugo milijardo ECU.
Zadevo dodatno zapletajo različna stališča posameznih članic skupnosti, ki se ne morejo sprijazniti z večjo konkurenco pri sredozemskem in drugem blagu. Ena od bistvenih ovir v sedanjih pogajanjih o vstopu novih članic utegne biti zahteva, da je treba «vstopanje» obravnavati le v okviru širše reforme EGS, zlasti z razrešitvijo vprašanja krize «zelene Evrope», ki je ta hip najbolj zamotan problem deseterice.
DUŠAN SNOJ
• BONN — V lanskem letu so Sovjetska zveza in ostale članice varšavskega pakta prodale državam v razvoju vehko količino orožja, katerega denarna vrednost presega 17 milijard nemških mark, oziroma 10.500 milijard hr. Podatek, ki izhaja iz poročila tajne službe pakta NATO, je te dni objavil nemški tednik «Welt am Sonntag*, ki med drugim piše tudi, da bo po predvidevanjih prodaja sovjetskega orožja deželam tretjega sveta letos narasla kar za štiri milijarde in pol mark.
Zahodnokraški rajonski svet je že izrekel negativno mnenje
Spet načrt za turistično naselje pod Križem
Naša oba a med Grljanom in Sesljanom je bila vse do prvega povojnega časa tam do srede šestdesetih let tarča nebrzdanih urbanističnih posegov in gradbenih špekulacij, ki so v marsičem iznakazile njeno naravno ravnotežje ter zadale hud uda rec krajinskim lepotam, zlasti na območju, kjer se kraška pokrajina enakomerno vtaplja v sredozemski svet. Ta nebrzdani napad cementa, ki ga sodstvo in ostali pristojni organi niso znali ali hoteli preprečiti a'i vsaj omejevati, je izgubil na u-činkovitosti in se s časom tudi polagoma ustavil v trenutku ko je deželna uprava z nekaterimi pa stopnimi zakonskimi posegi predpisala občinam zaščito določenega območja pod železnico in pod obalno cesto. Tržaška občinska uprava je te temeljne smernice vnesla v svoj regulacijski načrt iz leta 1969 z znano varianto štev. 25, ki namenja del še neizkoriščenega področja pod državno cesto štev. 14 izključno turistični dejavnosti in temu komplementarnim storitvam.
Kljub temu precej preciznemu normativu pa smo bili v zadnjih letih večkrat priča poskusom «drugačnih interpretacij* teh smernic, za katerimi pa so se vedno skrivali večji gradbeni načrti in torej tudi veliki interesi. Podobno kot v Sesljan-skem zalivu je tudi v tržaški občini kamen spora še vedno izkrivljena dilema, ali sodijo v splošno turistično dejavnost tudi tako imenovana minista-novanja.
Občinski reguacijskj načrt tega odločno ne predvideva, nekateri v našem mestu pa očitno niso tega mnenja.
Samo tako si namreč lahko razlagamo, da sta
pred kratkim znani podjetnik Riccesi in ladjar Audoly spet predložila občinski upravi že znani načrt o gradnji večjega turističnega naselja nad kriškim portičem, ki bi segal od morja pa skoraj do obalne ceste v bližini restavracije Tenda Ras sa. Ta načrt sta omenjeni osebi že nekajkrat predloži i upravi, vsakič pa ga je slednja zavrnila z utemeljitvijo, da ni v skladu s smernicami regu lacijskega načrta. Podobno stališče je oktobra leta 1980 zavzel tudi zahodnokraški rajonski svet, ki ga je občina na podlagi pravilnika vprašala za obvezno mnenje.
Sedaj pa se je zgodilo nekaj novega in zaskr-b jujočega. Riccesi in Audoly sta ponovno predložila isti načrt, velika večina uradov tržaške občine, ki so za to pristojni, pa je vanj privolila. Le oddelek za zasebne gradnje pri urbanističnem oddelku je postavil v dvom, da je omenjeni načrt popolnoma v skladu z regulacijskim načrtom. U prava je seveda načrt poaala še enkrat v oceno zahodnokraškemu rajonskemu svetu, ki je o tem razpravljal na svoji ponedeljkovi seji.
In spet je rajonski svet, podobno kot leta 1980, prišel do zaključka, da je načrt Riccesi Audoly zakonsko nesprejemljiv in torej v bistvu neizvedljiv, ker ni v skladu z regulacijskim načrtom, ki v okviru turističnih storitev predvideva e službe na stanovanja, prepoveduje pa gradnjo mini stanovanj. Ni nobenih dvomov, da bi slednja v času prerasla tako imenovane druge hiše za petične Tržačane, ki imajo s stvarnim turističnim razvojem kaj malo opravka, poleg tega da ne prinašajo širši skupnosti prav nobenih koristi. Nasprotno bi tak načrt odprl pot nadaljnjim špekulacijam in zadal konec koncev nov hud udarec krajinski zaščiti in naravnim lepotam.
Vprašanje pa je sedaj, ali bo občinska uprava upaštevala mnenje zahodnokraškega rajonskega sveta (podprli so ga KRI, PSI, SSk in KD, proti tej bil le en listar, medtem ko se je drugi listar vzdr žal) ali pa bo ubrala zelo nevarno pot revizije regulacijskega načrta in tako spet postavila v dvom vse dosedanje napore za naravno in splošno druž beno zaščito obalnega področja.
SANDOR TENCE
Podaljšan rok prosilcem za ljudska stanovanja
Avtonomni zavod za ljudska stanovanja je podaljšal rok za vlaganje prošenj za dodelitev stanovanj v okviru javne stanovanjske gradnje, ki je zapadel 30. septembra. Prošnje za da delitev ljudskih stanovanj v Trstu, Miljah, Devinu - Nabrežini, v Dolini, Zgoniku in na Repentabru je moč vložiti še do 31. tega meseca. Ob tem zavod obvešča, da je v Trstu in v Miljah moč zaprositi za novo stana vanje, medtem ko bodo v ostalih občinah na osnovi prošenj izdelali prednostno lestvico za dodelitev stanovanj, ki se bodo izpraznila. Za ljudska stanovanja lahko zaprosijo vsi, katerih letni dohodek ne presega 9.707.400 lir.
Za podrobnejša pojasnila in za a brazce za prošnje se lahko obrnete na poseben urad Avtonomnega zava da za ljudska stanovanja, v Ulici Ghir-landaio št. 43, vsak dan razen soba te, od 8.30 do 11.30.
•	Predsednik pokrajinske uprave
Clarici je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku tržaškega župana R*" chettija, s katerim se je pogovarjal o problemih in o možnostih njihovega skupnega reševanja.
•	Mladinski krožek Rivoluzione prireja danes na Trgu Goldoni razstavo proti pošiljanju italijanskih čet v Libanon. Razstava bo od 8. do 12. ure.
Vloga slovenskih operaterjev na zasedanju mešane zbornice
Kakor smo napovedali že v začetku meseca, bo 22. in 23. novembra v Kongresnem centru tržaškega razstavišča pri Montebelu redno letno jesensko za sedanje članov Italijansko jugoslovanske zbornice iz Milana in Jugoslovansko italijanske zbornice iz Beograda. Prirejajo ga izmenično v eni in drugi državi, letos bo že petdeseto zapored, a prvič v Trstu.
Udeležila se ga bosta, kot vse kaže, tudi ministra za zunanjo trgovi no Nicola Capria in Milenko Bojanič ter tako posvetu vtisnila še prav poseben pečat v času, ko jadranski sosedi pretresa kriza, ki se odraža tudi v njunih gospodarskih odnosih in še zlasti v sodelovanju med obmej nimi območji. V resnici bodo udeleženci zasedanja, ki naj bi jih bilo blizu tri sto, poleg obračuna o dosedanjem delu mešane zbornice obrav navali možnosti ubiranja skupnih razvojnih poti za izhod iz zdajšnjih težav.
Važno vlogo v tem okviru bi marala odigrati (poleg furlanske) tudi tržaška delegacija Italijansko - juga slovanske zbornice iz Milana, ki ji predseduje Giulio Petrucco, oziroma slovensko zastopstvo v njej. Gre za šest naših gospodarstvenikov, od katerih je eden, Stanislav Bole, tudi podpredsednik delegacije. O pomenu doprinosa, ki naj ga slovenski operaterji z različnih področij dajo za to, da bi zasedanje mešane zbornice vse-
stransko kar najbolje uspelo, je bil govor na ponedeljkovi seji odbora tržaške sekcije SDGZ za zunanjo trgovino, ki ji načeluje podjetnik Marino Košuta. Izzvenela je v poziv vsem članom zunanjetrgovinske sekcije, naj se novembrskega zasedanja množično udeležijo, naj med posvetom tvorno spregovorijo in naj tudi prispevajo k sami organizaciji pomembna ga mednarodnega srečanja. To ni nujno le zato, ker so naši operaterji v Furlaniji - Julijski krajini naravni pa vezovalci čezmejnih interesov in pa sredovalci med sosednima gospodarstvoma, ampak tudi in posebno zato, ker so zadnje čase nastale v odnosih med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarskimi dejavniki precejšnje spremembe, ki narekujejo naglo pri-lagojevanje in vključevanje v nove oblike industrijsko-proizvodnega dol goročnega sodelovanja in v nove trgovinske tokove.
O tej problematiki je bil govor tudi na seji predsedstva SDGZ v torek, ko smo med drugim zvedeli, da bo odposlanstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v kratkem obiskalo Gospodarsko zbornico Slova ni je. (dg)
• Danes ob 12. uri se sestane druga komisija občinskega sveta, ki bo obravnavala vprašanje najetja posojil za razne občinske potrebe.
Na začetku včerajšnje deželne seje ostre kritike KPI na račun odbora
Tudi včerajšnja seja deželnega sva ta (kot sicer po že ustaljeni praksi tudi seje velike večine drugih izva ljenih teles na krajevni ravni) se je začela z zamudo; glavni razlog temu je bila odsotnost odbornikov, ki bi morali odgovarjati na vprašanja in interpelacije, kot je bilo sicer predvideno pri prvi točki dnevnega reda. Ta odsotnost pa je predvsem vzbudila oster protest načelnika svetovalske skupine KPI Pascolata, ki je a stro obsodil tako zadržanje predstavnikov deželnega odbora.
Pascolat je dejal, da je tako ravnanje povsem nesprejemljivo spričo težkih problemov, s katerimi se mora soočati deželna skupščina. Po njegovem gre za absurdno zadržanje nespoštovanja deželne skupščine, ki prikriva očitno neučinkovitost sedanjega odbora in večine, ki ga odraža. Na čelnik komunistične svetovalske sku pine se je nadalje v svojem ostrem protestu pritožil predsedniku skupščine, ki je bil očitno v zadregi, da med odgovori in interpelacijami ni bilo predvidenega nobenega odgovora na vprašanja, ki so jih deželnemu odba ru postavili komunisti, kljub temu, da so jih vložili na desetine.
Protestiral je tudi deželni tajnik KD svetovalec Biasutti, predsednik sveta
Turello pa je s svoje strani zagotovil skupščini, da bo posredoval pri deželnem odboru, da bi le ta v večji meri spoštoval pravice deželnega sveta.
Seja se je nato nadaljevala z od govorom odbornika Di Benedetta (na vprašanja Liste za Trst) glede stanja v plovni družbi Lloyd Triestino in glede predorov pod Monte Croce Car nico in pod Karavankami. V zvezi z Lloyd Triestino je Di Benedetto potrdil obvezo, da se bo dežela zoperstavila zaprtju plovne družbe, katerega ladjevje je že bilo skrčeno od 29 na 15 enot. V zvezi s predori pod Monte Croce Camico in pod Karavankami je deželni odbornik posreda val skupščini vrsto informacij, iz ka terih izhaja, da smo pred skorajšnjo pozitivno odločitvijo avstrijske vlade glede prvega predora, Evropska gospodarska skupnost pa je s svoje strani v zamudi glede predora pod Karavankami.
Deželni svet je nato proučil vrsto zakonskih osnutkov; med temi velja omeniti onega — zanj je dala pobudo deželna vlada — ki nakazuje eno mi lijardo in pol lir za okrepitev letal skih prevozov s posebnim ozirom n;i delovanje letalske družbe Aligiulia, ki je že zagotovila letalske povezave z Genovo, Benetkami, Bologno in Firen-
cami in ki ima v svojih programi}1 tudi vzpostavitev povezav z Avstrijo in Jugoslavijo. Zakonski osnutek j® bil odobren z večino glasov (vzdržali so se svetovalci DP in MF), v obširni razpravi okrog tega vprašanja Pa sta bila najbolj kritična predstavnika PSI in KPI svetovalca Carbone in Vidal. Z večino glasov je bil oda bren tudi zakonski osnutek, ki zadeva delovanje organov in struktur da želnega združenja, ki se ukvarja z zaščito in socialnim razvojem invalidov, handikapiranih in pohabljenih! zakonski osnutek predvideva eno milijardo in dvesto milijonov lir izdatkov za te namene, uporabljeni Pa bodo v treh letih.
Cepljenje proti gripi tudi na domu
Tržaška Krajevna zdravstvena nota obvešča, da se lahko osebe, k iz zdravstvenih razlogov ne morcJ0 priti v ambulante in jih ogroža okuz ba z virusom gripe, cepijo proti nJ. tudi na domu. Prošnje sprejemajo P1,1 stojne zdravstvene ambulante od 8. d 10. ure, tudi po telefonu, njihove št®' vilke pa najdete v telefonskem inie’ niku na strani 282.
Ladji «Serena» in «Trieste» bodo baje porušili
\Na univerzo: KAM, KAKO, ZAKAJ?I
•x..;......
Danes se sestane upravni svet Tržaškega Lloyda, da preveri, kaj je mogoče ukreniti za zajezitev finančnih zgub, ki tarejo plovno družbo baje zaradi padca prevoznin. Hkrati bo govor o možnostih ponovnega razmaha Lloydove pomorske dejavnosti. Medtem pa smo izvedeli, da bo družba v kratkem umaknila s proge Jadran - Daljni vzhod - Kitajska motorni dvojčici »Tricste* in «Serena» ter ju nadomestila z ladjama «Esquilino» in «Palatino». Dvojčici sta bili zgrajeni pred nekaj leti v Anconi po najsodobnejših tehnoloških vodilih, kar je pač v skladu z neprestano razvijajočimi se potrebami in zahtevami mednarodnega pomorskega prometa; zakaj ju torej družba namerava odpraviti? Ravnateljstvo Tržaškega Lloyda pravi, da zato, ker nista ekonomični. Ladji naj bi zaenkrat pustili mirovati v naši luki v pričakovanju, da ju morda kdo odkupi, toda zelo verjetno ju bodo porušili, in to, zatrjujejo nekateri, ker da sta popolnoma odveč glede na krčenje pomorskega tovornega prometa. Nam se bolj zdi, da bo nujno porušenje ustrezalo tistim, ki hočejo likvidirati italijansko trgovsko ladjevje državne lasti.
• Na sedežu pri Rotundi se jutri ob 19.30 sestane rajonski svet za Sv. I-van. Jutri ob 20.30 se v Ul. Colautti 6 sestane tudi rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesto.
6. Medicinska fakulteta
«študij na medicinski fakulteti je naporen in dolg, saj traja šest let, ni pa brez zadoščenja, vsaj po mojem mnenju. Študij zahteva, da slediš številnim predavanjem in kasneje tudi praktičnim vajam, tako da se večina medicincev ukvarja izključno s študijem in nima časa za druge dejavnosti. Tržaška medicinska fakulteta ima precejšen sloves, kar pa je tudi važno, je sorazmerno nizko šte vilo študentov v primerjavi z drugimi ital. univerzami. To naj bi zagotavljalo kakovost priprave bodočega zdravnika. Kaj naj svetujem maturantom? Vztrajnosti in seveda dobre volje!*
Tako je o študiju medicine povedala Eva Zaghi. študentka petega letnika medicinske fakultete v Trstu, kateri smo danes posvetili naš pogovor. O samem študiju bi lahko navedli ogromno podatkov, vendar smo se odločili samo za važnejše, saj so naši članki v bistvu le pogovori o izkušnjah in nasvetih.
Študij medicine traja uradno šest let, prvi dve študijski leti sta na tržaški fakulteti razdeljeni na semestre, kar je gotovo olajšava v korist študentom, ki že od samega začetka resno študirajo. Prvi dve leti se študent posveča predmetom kot so kemija, fi-
zika, biologija, razni deli anatomije, biokemija, kar lahko marsikoga privede do tega, da opusti študij medicine, ker nima takoj stika s pred meti, ki se direktno tičejo medicine. Vendar so ti predmeti baza za vsak nadaljnji študij. Po diplomi mora šiu dent opraviti še državni izpit, nakar se jih večina odloči za razne specia lizacije (splošna kirurgija, ortopedija, ginekologija...). Seveda je diplomirani zdravnik med dobo specializacije že zaposlen. Skratka: dolga in naporna pot, danes že pogosto brez mikavnejše perspektive, če naj verjamemo podatkom, ki jih je posredoval «Istituto intemazionalc per gli studi e 1’informazione sanitaria*. Ita lija naj bi se danes ponašala z 200 tisoč zdravniki, 150.000 študenti medicine in kar 40 tisoč brezposelnimi zdravniki.
«Danes niso perspektive za zaposlitev nikakor naklonjene mlademu študentu. Medicino naj študira le tisti, ki mu je to edino veselje, ki je v to stoodstotno prepričan. Študij zahteva veliko volje in veliko žrtev, konkurenca pa je zmeraj večja,* tako je dejal dr. Igor Košuta, ki je pred nedavnim diplomiral na medicini.
«Na medicino naj se ne vpiše tisti, ki ima visokoleteče načrte, saj so 'možnosti za zaposlitev danes zelo slabe. Tisti pa, ki se je za to že odločil, naj doštudira čimprej in najbolj uspešno ter naj se čimprej odloči za
specializacijo, kateri naj se še s posebnim zanimanjem posveča!* je dejal mlad zdravnik, A. S. «študentu medicine bi tudi svetoval,* je dejal dr. Igor Košuta, «da dobro programira svoj čas. Precejšen problem predstavlja tudi dejstvo, da študent ne najde takoj pravega načina učenja, kar pa je bistveno, in se zlahka izgubi v morju podatkov.*
O študiju medicine in o perspekti vah bodočega dela na Tržaškem smo se pogovorili tudi z dr. Rafkom Dolharjem. «Mislim, da je pri izbiri fakultete temeljno nagnjenje študenta, njegova vokacija. Če kdo misli, da je študij medicine njegova pot in da je zanjo pripravljen marsikaj žrtvovati, potem naj se vpiše na to fakulteto in naj resno študira; če bo študij uspešno opravil, bo tudi dobil delo, seveda ne brez težav. Res pa je tudi, da je v Trstu število zdravnikov neprimerno naraslo v primerjavi z možnostjo zaposlitve. Samo pomislimo, da je ena tretjina prebivalstva stara nad šestdeset let in da mesto praktično umira. Zdravstvena reforma je odpravila t.i. dvojne sluz be, tako da je tudi zdravnik zaposlen 36/40 ur tedensko. Tudi bolnica na Katinari ne nudi velikih upanj: ne vemo, kdaj bo dejansko odprta, v bistvu ni totalni dodatek že obstoječim oddelkom in po vsej verjetnosti ne bo odprla kakih drugih	-v’'''
stičnih oddelkov. G-o ■ sko razširitev bolnice kot pa za od-
prtje novih oddelkov. In še podatek/ v Trstu imamo trenutno med 700 1 800 zdravnikov. V dveh besedah: 11 J ne bo iluzij o lahkem zaslužku!* ..
Slovenski študentje medicine i*®”. svoje združenje, ki skrbi, med or gim, tudi za poletne prakse in strokovne stike s študenti iz Slov nije. Mladi medicinci pa se bodo K ,j bodoči zdravniki lahko vključili tu v pred letom dni ustanovljeno S vensko zdravniško društvo, katere® predsednik je dr. Dolhar. Kaj bi 1,3 povedali o tem?	. h
«V društvo je do danes včlanjen okoli 70 slovenskih zdravnikov, * macevtov in drugih zdravstvenih g lavcev. Društvo je prirejalo red strokovne in družabne večere. Pre t. vanja, pomembno pa je odprtje »P® j nomedicinskega centra, ki ima sedež na Proseku, kjer slove3 ^ zdravniki nudijo našim športnik^ zdravniške preglede, ki veljajo na žavni ravni. Mislim, da je to pon1 ben dosežek.*
Pa še nasvet mladim študent ^ «Študentom bi rekel, naj si ne • lajo iluzij, da bodo na italijanski ^ verzi v prvih dveh letih prišli v ~'j z bolniki in naj ne bodo razoca ■0 z začetnimi predmeti, ki povZ},(' te nemalo težav. Zanimive P®1-rijdi' sreča študent v drugi tretjini s ,:a ja. Treba je vztrajati: to Pa j;cine samo za tistega, ki v študij medi resnično verjame!*	.
Zaradi zavlačevanja z začetkom prepotrebnih preureditvenih del
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol zasedli poklicni zavod «J. Stefan»
» ^Dijaki slovenskih višjih srednjih ^1 zasedamo prostore poklicnega zavoda Stefan zaradi problemov, ki so nastali iz nemarnosti in brezbrižnosti Pristojnih oblasti*. Ta napis so naši vlšješolci obesili na vhodna vrata Poklicnega zavoda nekaj minut po-ko so včeraj zjutraj zasedli eolsko poslopje v paviljonu B pri Sv. fvanu. Za zasedbo šole se je dan prej odločil koordinacijski odbor dijakov naših višjih srednjih šol, ki je negativno ocenil odgovor občinskega odbornika za šolstvo inž. Vattovanija, ? katerim se je nekaj ur prej sre-oala delegacija ravnateljstva, profesorjev, staršev in dijakov zavoda Ste-an. Odbor je sklenil, da zasedejo
Pismo slovenskih dijakov javnosti
Dijaki višjih srednjih šol smo zasedli učne prostore zavoda Jožef Stefan! Seveda, nič novega! Vprašujemo se, v kolikšni •neri poznate naš problem, katerega posledica je sedanja o-aupacija. čudimo se, da smo Primorani sami zavzeti tako ekstremno stališče, čeprav stoji za našim hrbtom cel kup slovenskih organizacij. Skratka gre za:
1-	Pomanjkanje električnih varnostnih naprav, zaradi katerih so dijaki ob laboratorij; sto-dvajsetim dijakom (kar predstavlja 70 odst. celote) preti nevarnost izgube šolskega leta, deset profesorjev pa je lahko odpuščenih;
2-	učimo se v skrajno nehigienskih razmerah, v družbi mišk in «bakolov».
Pozivamo vso slovensko javnost in predvsem tiste, ki naj n' se potegovali za naše pravi-ce. da bi vsaj enkrat opustili Prazno besedičenje in naj bi u-smcrili lastno energijo v dejanja!
Hvala za pozornost!
jakj le poslopje poklicnega zavoda, let ki se že od začetka šolskega ta srečuje s hudimi problemi za-adi neustreznosti varnostnih naprav, P J zasedbi pa sodelujejo tudi dijaki stolih slovenskih višjih srednjih šol, ;T°, da v času zasedbe tudi na teh *ah ne bo pouka.
Vzroki, ki so privedli do tako o-reKa protesta naših višješdcev, so
že dobro znani. Šola nima primernih varnostnih naprav, električna napeljava je pomanjkljiva in predvsem v obeh laboratorijih ne odgovarja varnostnim predpisom. Prav zaradi tega je potekal na šoli že od začetka šolskega leta okrnjen pouk, brez praktičnega pouka v laboratorijih. V taki situaciji je pretila 120 dijakom poklicnega zavoda (z oddelkov monterjev RTV in kemijskih operaterjev) resna nevarnost, da bodo izgubili šolsko leto, saj bi jih morali profesorji oceniti ... z «neocenjenim». Prav tako trda prede desetim profesorjem, ki bi morali poučevati v laboratorijih: grozi jim tudi odpust z dela.
Vprašanje neustreznih varnostnih naprav se je zastavilo že julija meseca. Odtlej ni bilo storjenega še nič konkretnega, da bi se preurejevalna dela lahko začela. Dijaki so zahtevali že preteklo soboto sestanek z novim občinskim odbornikom za šolstvo, inž. Vattovanijem. Ko je bil sestanek preložen, so počakali še na torkovo srečanje, ki pa jih ni zadovoljilo. Ob tolikšni brezbrižnosti oblasti jim je potrpljenje prekipelo, zato so se odločili za zasedbo. Napovedali so, da bo zasedba trajala vse dokler ne bodo začeli s prepotrebnimi popravili. Zasedba poteka v povsem umirjenem vzdušju,
o čemer pričata tudi včerajšnji o-gled prostorov inž. Vattovanija in popoldansko srečanje s starši.
Dijaki pozivajo starše in profesorje naj se ob 17.30 udeležijo skupne seje, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih šole. Dopoldne ob 9.30 pa se ho, vedno na šoli, sestal profesorski zbor.
Občinski odbornik in tehniki so si ogledali zasedeno šolo
Občinskega odbornika za šolstvo inž. Lucia Vattovanija Je čakalo ob včerajšnjem obisku na slovenskem poklicnem zavodu za industrijo in obrt Stefan grenko presenečenje. Pičlo u-ro pred njegovim prihodom so dija ki zasedli šolo, ker so se naveličali čakanja na začetek preureditvenih del.
Inž. Vattovani je šele pred dvema tednoma postal odbornik za šolstvo (podedoval jo breme prejšnjega od-
Zascdeno šolo si je včeraj ogledal odbornik Vattovani z občinskimi tehniki
bomika Angheloneja). Na torkovem srečanju z delegacijo poklicnega zavoda je najavil, da si bo ogledal šolo in tako na lastne oči preveril, kakšna dela bodo morali opraviti, da bi šolski prostori ustrezali varnostnim predpisom. Z njim sta prišla na šolo občinska tehnika inž. De-vescovi in Ciuffo ter izvedenec ustanove za preprečevanje nezgod ENPI Varini, ki bi moral obrazložiti, katere pomanjkljivosti na električni napeljavi bodo morali odpraviti.
Kljub zasedbi so si odbornik in tehniki v spremstvu ravnatelja Rudeža ogledali šolske prostore. Varini je u-gotovil, da je že sam dovod električne napeljave zelo pomanjkljiv, brez primernega zavarovanja in ozemljitve. Prav tako ne ustreza predpisom napeljava v laboratorijih (povečati bi morali število stikal, namestiti potrebne protipožarne naprave). Tudi razsvetljava v laboratorijih ni najbolj ustrezna.
V prvem nadstropju je izvedenec ENPI pozitivno ocenil izbiro zasilnega izhoda na stranski terasi. Nekaj nepravilnosti je bilo v tamkajšnjih kemijskih kabinetih (bombo z vodikom bodo morali nujno premestiti iz kabineta). Izvedenec je skratka nakazal, katera dela bi morali nujno opraviti, od občine in pokrajine je sedaj odvisno, da zanje čimprej poskrbita.
SESTANEK NA ŽUPANSTVU O SOŠKEM VODOVODU
Na povabilo župana Richettija so se včeraj na županstvu sestali predstavniki občin Škocjana in Špetra ob Soči ter podjetja Acega in razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo nadaljevanje del na soškem vodovodu; deželno upravo je zastopal deželni direktor za načrtovanje in proračun.
Župan Richetti je podčrtal potrebo in nujnost, da to delo zaključi v najkrajšem možnem času ter obenem zagotovil razpoložljivost in obvezo občinske uprave, da bi upravičena pričakovanja in potrebe obeh občin deželna uprava pozorno upoštevala. Prisotni so se strinjali, da bi deželna uprava morala v najkrajšem sklicati sestanek med zainteresiranimi.
Sindikati za boljše potniške prevoze
Enotna sindikalna zveza uslužbencev podjetij za potniške prevoze je od upraviteljev teh podjetij, javnih in zasebnih, zahtevala, da najpozneje do konca tega meseca izdelajo programe za preustroj prevozniške službe s skrčenjem izdatkov in hkratnim {»večanjem storilnosti. Pri tem morajo podjetja upoštevati, pravijo sindikalisti, delovno pogodbo. Sindikalna zveza zahteva prav tako takojšnji sestanek z deželnim odbornikom za prometne zveze Di Benedettom, da se skupaj preveri stanje potniških prevozov v Furlaniji - Julijski krajini, ker ti ne ustrezajo stvarnim potrebam prebivalstva. Sindikati bodo tej problematiki v prvi polovici novembra posvetili tiskovno konferenco, oziroma javno debato, na kateri bi lastne predloge za izboljšanje potniškoprevozne službe primerjali s programi podjetij.
Širši odbor VZPI-ANPI v nabrežinski občini
V četrtek, 13. oktobra 1983, se je sestal v Nabrežini širši odbor VZPI -ANPI, ki zastopa celotno nabrežin-sko občino in sicer od Štivana in Medje vasi do Trnovce.
Po kratkem posvetovanju, upoštevajoč razne okoliščine in možnosti ter pripombe posameznih tovarišev, je bil sestavljen novi ožji odbor: predsednika — Alojz - Zvonko Markovič, podpredsednik — Josip - Rado Kra vanja, tajnik — Lana Kenda - Ca-harija, namestnik tajnika — Danilo Mihelič, blagajnik — Ferruccio Grab ton, odborniki — Vladimir Kariž, Franc Trampuš, Ludvik Mokole, Celestin Žerjal. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Milko Gabrovec, Giuseppe Fonzar, Alfredo Burgar.
Odbor poziva vse antifašiste, Slovence in Italijane, posebno pa mladino nabrežinske občine, da bi nudili pomoč novemu odboru za utrditev in poživitev delovanja organizacije ter se v največjem možnem številu včlanili vanjo.
Poleg obravnavanja raznih vprašanj je odbor posvetil svojo pozornost bližnjemu pokrajinskemu kongresu.
Na koncu so se vsi prisotni zahvalili tovarišu Adu Visentinu - Slavcu, dolgoletnemu predsedniku, in ga imenovali za častnega predsednika. Tovariš Ado Slavec se je vsem zahvalil za častno mesto in obljubil, da bo po možnosti vedno v pomoč za utrditev in poživitev borčevskega delovanja.
Novi odbor se bo sestal v najkrajšem času, da sestavi kratkoročni in tudi dolgoročni program za bodoče delo.
Odbor VZPI - ANPI
Urnik trgovin ob praznikih
Ob skorajšnjih novembrskih praznikih bodo tržaške trgovine poslova-
Včeraj ponoči pod Kolonkovcem
SKRIVNOSTNA SMRT 33-LETNEGA MOŠKEGA
skromnem ljudskem stanovanju Ul r> na<* Kolonkovcem, točneje v rai '^esa^e dell'Acqua 22, se je vče-žirLP°no^i °digrala pretresljiva dru-kn,7..a tragedija. V nepojasnjenih o-Wil]Stlnah ie namreč umrl 33-letni DroK^m Sossi, ki je v stanovanju doro skuPn0 s 33-letno ženo Teo-jo Giorgescu, po rodu Romunka.
D,. ®~pisti, ki so približno ob treh zaht*3 Pohiteli v Ul. dell’Acqua na PrN°V° Giorgescove, so bili priča sj . esljivemu prizoru. Nesrečni Sos-krvj6	v sPalni sobi v mlaki
nož ’ .sehi pa je imel še zaboden ža • dežurni zdravnik Rdečega kri-nekiv ug°t°vil, da je smrt nastopila trehJ P^Prej, za vse ostalo pa bo SrJ 7. Počakati seveda na obdukcijo &°ga trupla.
tresx^*ra ®orgescu jo močno pre-
da
*n da
le povedala preiskovalcem, sta se isto noč sprla z možem je zaradi tega sklenila pre-
spati v kuhinji, mož pa je ostal v spalnici. Policisti niso našli v stanovanju vidnih znakov prepira, v spalnici pa so našli na pol prazno škatlico pomirjevalnih sredstev. Po tragediji je Giorgescovo, ki je prav pred kratkim skušala napraviti sa momor, zajela slabost, zaradi česar so jo sprejeli v bolnico in vse do večera ni mogla odgovarjati na vprašanja sodnika Grohmanna, ki vodi preiskavo o Sossijevi smrti.
Zakonca Sossi, ki nista imela otrok, sta živela v zelo skromnih razmerah. Njuno življenje je pred tremi leti pretresla močna eksplozija plina, ki je hudo ranila Williama Sossija in skoraj popolnoma razdejala stanovanje. Občina jima je priskrbela novo stanovanje nad Kolonkovcem, po nesreči se Sossi ni nikoli več fizično opomogel in je bil zato proglašen za civilnega invalida.
Vprašanje KPI županu
Sklicujoč se na primer štirinajstih vojaških podoficirjev v pokoju, ki so bili skupno z družinami izgnani iz stanovanj, v katerih so dotlej prebivali (lastnice stanovanj so vojaške oblasti), sta komunistična občinska svetovalca Monfalcon in Calabria naslovila vprašanje tržaškemu županu, v katerem ga sprašujeta, če se občinska uprava namerava postaviti ob stran teh oseb, ki jih je treba zaradi njihovega dolgoletnega bivanja v našem mestu upoštevati kot someščane.
80 let združenja tržaških industrijcev
Združenje industrijcev tržaške pokrajine slavi danes 80-letnico obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1903, prvi predsednik je bil Giovanni de Scaraman-gš. Kmalu zatem se je preimenovalo v Federacijo industrijcev jadranskih provinc, saj je delokrog segal od Furlanije do Istre in Dalmacije. Znova je bilo preimenovano leta 1926, sicer v Zvezo industrijcev tržaške pokrajine (obenem sta bili ustanovljeni pokrajinski zvezi za Gorico in Istro), nazadnje pa leta 1945 v današnjo obliko — Associazione degli industriali della provincia di Trieste. Združenje deluje v sklopu tako imenovane splošne konfederacije italijanske industrije (Confindustria),. danes pa mu predseduje Federico Pa-corini. Ob ustanovitvi leta 1903 so si njegovi člani zadali cilj «prispevati k blagostanju Trsta, posebej pa blažiti trenja med kapitalom in delovno silo v interesu miru in plodnega dela».
Za razširitev nabrežinskega laboratorija za morsko biologijo
Ravnatelj Laboratorija za morsko biologijo v Nabrežini, prof. Guido Bres-san, je predsedniku pokrajinskega odbora, odv. Clariciju predstavil predlog deželnega zakona, ki so ga pred kratkim vložili z namenom doseči okrepitev in preoblikovanje laboratorija v stalno ustanovo, usposobljeno za delovanje na področju kmetijstva, ribištva in zaščite morja. Korak narekuje vse slabša kakovost voda v Tržaškem zalivu, hkrati pa tudi možnost, da bi razširitev in okrepitev nabrežinskega laboratorija z ozirom na njegov mednarodni pomen vključili v programe UNEP, organizacije OZNza preučevanje okolja. Odv. Clarici je izrazil svojo podporo predlogu deželnega zakona in se obvezal, da bo 11. novembra sklical sestanek s tržaškim županom, s pristojnimi deželnimi odborniki in s tržaškimi parlamentarci, na katerem bi se dogovoril za soglasno politično podporo ovrednotenju Laboratorija za morsko biologijo.
Ponedeljek, 31. oktobra — vse trgovine bodo po želji lahko ves dan odprte.
Torek, 1. novembra (vsi sveti) — vse trgovine bodo zaprte.
Sreda, 2. novembra (verne duše) — trgovine z jestvinami, drogerije in cvetličarne bodo lahko odprte tudi popoldne.
Četrtek, 3. novembra (sv. Just) — vse trgovine bodo zaprte.
Cvetličarne bodo 1. in 3. novembra dopoldne odprte, a prodajalke cvetlic pri kopališčih bodo smele prodajati vse dni od 1. do 5. novembra po rednem delovnem umiku.
Po kratki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in brat
Stanislav Babič
Pogreb bo jutri, 21. oktobra, ob 9.15 iz kapele glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani.
Žalujoči: žena Štefanija, hči Mila, sinova Milan in Vinko, sestra Marija, zet, snahe in nečaki
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Opozorilo ACEGA
Pred prihodom zime podjetje ACEGA svoje odjemalce znova opozarja na najvažnejše varnostne ukrepe pri uporabi plina metana. V prostorih, kjer se nahajajo plinski gorilniki, grelci ali peči, je nujno zagotoviti nenehno zračenje, saj vsak kubični meter plina pri izgorevanju potrebuje okrog deset kubičnih metrov zraka. Prepričati se je treba o brezhibnem delovanju dimnikov, ker se v nasprotnem primeru ustvarja izredno strupen ogljikov oksid, plameni pa morajo biti dobro nastavljeni in čiste modrikaste barve. Občasno je treba nadzorovati gumijasto cev, ki povezuje štedilnike s plinskimi pipami in jo zamenjati, če so na njej tudi najmanjše razpoke. Ugotoviti in odstraniti je treba kakršnokoli uhajanje plina, ki lahko ob primerni zmesi z zrakom povzroči eksplozijo. Če ne morete ugotoviti, odkod uhaja plin, se lahko obrnete na podjetje ACEGA, tel. 741676, od 7.20 do 14. ure, ali na številko 68744, ki je neprekinjeno na voljo.
Trst, Rodik, Rakek, 20. 10. 1983
Zapustil nas je naš dragi tovariš STANKO BABIČ
aktivist Osvobodilne fronte od leta 1941 in dolgoletni odbornik našega Združenja.
Težko prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje.
Odbor Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje
S srečanja med Samso in Ceschio v Slovenskem klubu
Primorski in Piccolo za odprte j še odnose
Nova sezona tržaškega 3'ovenskega kluba se je v torek pričela dokaj obetavno. Tema je bia aktualna: «Javno mnenje in časopisi v Trstu*. Gosta večera sta bila najprimernejša: direktor tržaškega Piccola Luciane Ceschia in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo Gregorčičevo dvorano prav kot ob najuspešnejših večerih kluba. Ko je Marko Kravos v svojem pozdravnem nagovoru napovedal občni zbor Slovenskega kluba in povabil ljudi k sodelovanju, je bila vsem jasna potreba po klubu, hkrati pa je bila jasna tudi odgovornost bodočega vodstva: zadostiti tem potrebam.
Prvi torkov večer kluba je bil posvečen časopisom v Trstu, a tudi 40-letnici Partizanskega dne v nika, ki je bil «predhodnik» Primorskega dnevnika. Ob tej obletnici sta pred občinstvom sedla za skupno mizo glavna urednika Piccola in Primorskega. Nič senzacionalnega, saj so med uredništvi obeh časopisov danes odnosi normalni in dobri, vendar pa je to le bil dogodek, saj bi Slanislav Renko in Chino Alessi nikoli ne mogla sesti za skupno mizo, (ne gre seveda za osebne probleme) kot je poudaril moderator večera Sergij Prem m. In prav ob tem dejstvu se je pričela diskusija.
Ceschia je poudaril, da je v svojem tri’etnem urednikovanju želel napraviti iz Piccola časopis, ki bo pluralističen in ki se bo obračal na čimveč-je število bralcev. Gre torej za odločitev, da Pic-
co’o ne ostane in ni glasnik le dela Trsta (kakšnega dela dobro vemo).
Samsa je poudaril, kako ostri so bili časi Ren-kovega urednikovanja, ko je italijanska večina odklanjala slovenskega novinarja. Ko se v občinskem svetu skoraj nihče ni upal ali hotel pogo varjati z našim kronistom in je le ta delal v tujem in tudi sovražnem okolju. Kljub vsemu je danes položaj drugačen. Ceschia je omenil velik preskok v italijanskem novinarstvu in dejstvo, da so danes slovenski novinarji enakopravno vključeni v novinarsko zbornico in da so padle številne pregrade.
Leto 1983 je v časopisnem in novinarskem svetu drugačno od časov, ki so bili. In vendar imata oba dnevnika svojo zgodovino in to zelo različno zgodovino. Ceschia je poudaril, da je Piccolo v več kot stoletnem izhajanju veliko pomenil za Trst in širše zaledje. Omenil je tudi negativne a-spekte in poudaril, da je danes to odprt list, ki mu gre prvenstveno z čim popolnešo in nepristransko informacijo. Samsa je dejal, da sega zgodovina Primorskega dnevnika v vojni čas, ko je med partizani, v skriti globači nad Cerknim začel izhajati Partizanski dnevnik. Velika dediščina ostaja oznaka Primorskega, ki je informativni, a hkrati formativni list, ki bije boj za pravice Slovencev v Italiji. Vendar je ta bitka, bitka v letu 1983, bitka torej s sredstvi in oblikami, ki so primerne da našrijemu času.
Veliko zanimanje je vladalo med poslušalci za usodo Piccola, saj so več kot govorice to, da ga založništvo Rizzoli namerava prodati. Ceschia je dejal, da je družba Rizzoli na tem, da se izmota iz hude krize, ždI zato čimbolj poenotiti svojo založniško politiko. Poenotenje pomeni seveda tudi prodajo. Ceschia pa je tu poudaril, da je Piccolo aktiven časopis, ki je povečal število naročnikov, kar bi imelo pri prodaji svojo težo in ceno. Med možnimi kandidati za nakup je Ceschia omenil založniško družbo Monti.
Tudi Samsa je spregovoril o finančnem po6o-žaju PD in poudaril stabilizacijske ukrepe v sklopu ZTT in številne spremembe pri našem časopisu, ki gredo od formata pa do kadrov.
Ceschia je nato odgovoril na vprašanja o tem,, kako se je Piccolo v zadnjih treh letih odprl do Slovencev in začeii poročati o njihovem delovanju. Ceschia je omenil postopnost in težave v samem uredništvu, ki je v bistvu isto od takrat, ko je bil lastnik Piccola Alessi. Težave in odpori so se kmalu omilili in odstranili, tako da prihaja brez sunkovitih ai šokantnih preskokov vedno bolj do izra za zavest, da mora Piccolo pisati tudi o Slovencih, ta zavest je očitno že obrodila vrsto sadov. Optimalnih rešitev še ni, ostajajo pa tehtni koraki, za katere gre prav gotovo zasluga Ceschii. In ob koncu večera je Samsa poudaril, kako se v za Trst težkih časih prav Primorski in Piccolo le tru dita pri ustvarjanju neke drugačne, jasnejše klime.
V soboto v dvorani Ananian
Pianist Franco D’Andrea na sobotnem jazz koncertu
V dvorani v Ul. Ananian 5/1 se bo v soboto. 22. oktobra, ob 20.30 pričela nova sezona, ki jo prireja Tržaški jazzovski krožek. Prvi gost jazzovskih večerov bo kvartet Franca D’Andrea. ki je širši italijanski javnosti dobro znan.
Star je triinštirideset let, po rodu iz Mester, z glasbo pa se je začel ukvarjati kot sedemnajstleten fant. Leta 1964 je z znanim južnoameriškim glasbenikom Gatom Barbierijem posnel svojo prvo ploščo, v naslednjih letih pa se je njegovo ime pojavljalo na ovitkih gramofonskih plošč poleg imen slovitih jazzovskih mojstrov, kot so Lee Konitz in Franco Ambroset ti. Med leti 1972 in 1977 je pianist D’Andrea nastopal z znano skupino Perigeo in z njo prepotoval vso Evropo ter Kanado in Združene države
Amerike. Z njo je posnel tudi pet albumov. Pred dvema letoma je prejel tudi visoko italijansko glasbeno pri znanje za ploščo z naslovom «Es». Nekaj časa je nastopil s slovitim En ricom Ravo, igral pa je tudi z glasbeniki kot so Pepper Adams, Deiter Gordon, Jean Luc Pontg, Max Roach, Slide Hampton itd. Prav pred nedavnim je bil Franco D’Andrea progla šen od glasbene revije Musiča Jazz» za najboljšega italijanskega glasbe nika solista v letu 1982.
Na tržaškem koncertu bo nastopil s Tinom Tracanno (flavta), Attiliom Zanchijem (kontrabas) in Giannijem Cazzolo (bobni). Kvartet bo s Trsta odpotoval v Zagreb, kjer bo 24. oktobra nastopil na tamkajšnjem medna rodnem jazz festivalu.
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Dušan Jovanovič
VOJAŠKA SKRIVNOST
zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih
SLOVENSKA KRSTNA UPRIZORITEV Režija:	Slobodan Unkovski
PONOVITVE
DANES, 20. 10., ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek JUTRI. 21. 10., ob 16.00 — ABONMA RED H — mladinski v soboto, 22. 10., ob 20.30 — ABONMA RED F — 2. sobota po premieri v nedeljo, 23. 10., ob 16.00 — ABONMA RED G — popoldan na dan
praznika
Opozarjamo cenjene obiskovalce, ki si še niso oskrbeli abonmaja, da to lahko še zmeraj storijo pri blagajni KULTURNEGA DOMA ob delavnikih od 10. do 12. ure in uro pred pričetkom predstav.
Vse abonente prosimo, da dvignejo svoje izkaznice.
Poučen izlet Kmečke in obrtne hranilnice iz Nabrežine v Poreč
Prejšnjo nedeljo je Kmečka in o-brtna hranilnica iz Nabrežine organizirala izlet v Poreč. Udeležili so se ga člani, uslužbenci, odborniki in pevci zbora «Fantje izpod Grmade*. Iz letniki so se zjutraj odpeljali z avtobusi z nabrežinskega trga in so okrog 10. ure prispeli v Poreč, kjer so položili venec na spomenik padlim, «Fan-tje izpod Grmade* pa so ubrano zapeli dve žalostinki. Nato so si ogledali Podrom, eno najmodernejših vinskih kleti v Evropi, kjer so jim gostitelji postregli z zakusko in odličnim vinom. Sledil je ogled raznih zanimivosti mesta, nato pa kosilo, pri katerem je spregovoril predsednik nabre-žinske hranilnice in posojilnice Guido Zidarič in se zahvalil vsem članom
in prijateljem za polnoštevilno udeležbo. Še posebej pa je pozdravil nekatere ugledne osebnosti in častne goste, med njimi jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Draga Mi-rošiča, konzula Banka, predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Poreč Levaka, predsednika SDGZ Svetino in še župana devinsko-nabrežinske občine Albina Škerka. Zidarič je med drugim dejal: «Ne trdim, da pri delu naše hranilnice in posojilnice ni nobenih težav, a jih skušamo s pomočjo uslužbencev ter upraviteljev sproti odpravljati, pri čemer smo hvaležni vsem članom, ki nam z nasveti ali kakorkoli pomagajo. Cilj našega zavoda mora po mojem mnenju biti to, da še bolj razširi svojo dejavnost,
tako, da bi čimvečje število ljudi prišlo do spoznanja, da se lahko v vsakem trenutku obrnejo na našo hranilnico in posojilnico, ki bo hitro in z velikim čutom razumevanja skušala ustreči prošnji, želji in potrebi klienta.*
S kratkim koncertom je navzoče navdušil moški pevski zbor «Fantje izpod Grmade*, ki je pod vodstvom dirigenta Iva Kralja izvedel nekaj narodnih in drugih motivov.
Izlet je resnično lepo uspel, tako, da so bili ob zaključku navdušeni ta ko organizatorji, kot udeleženci tega koristnega in družbenega obiska v Poreču.
DB
GLASBENA MATICA V TRSTU
Kulturni dom
KONCERTNI ABONMA Sezona 1983-84
Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, od 15. do 17. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KI) I'. Venturini vabi v soboto, 22. t.m., ob 20. uri v Kulturni center A. Ukmar - Miro na koncert pobratenih zborov Loški glas iz Zagorja in F. Ven turini od Domja. Nastopala bosta tudi basist Ladko Korošec in tenor Rajko Koritnik, na harmoniko spremlja Milan Stante. Vabljeni!
Slovensko kulturno društvo Barkovlje
sporoča, da bo odborova seja v petek, 21. t.m., ob 20.30.
f Čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan VESNA ŠKABAR. Vse najboljše ji želijo nono in nona iz Gropade, stric Karlo in Gina ter družina Žerjal iz Doline.
Razstave
V	torek, 25. t.m., ob 18.30 bo v gale riji Barbacan na Trgu Barbacan 4 ot voritev razstave jugoslovanskega slikarja Gianfranča Mikse. Razstava bo trajala do 6. novembra.
V	galeriji aCorsia Stadion* — Ul. C. Battisti 14 razstavlja svoje akvarele slikarka Saveria Grossi. Razstava bo odprta do 27. t.m.
Izleti
Združenje Union, Podlonjer in Sv. Ivan
prireja skupno z drugimi demokratičnimi organizacijami 22. in 23. oktobra izlet v Rim ob priliki dneva miru v Rimu ter dne 3. novembra enodnevni izlet v Vipavsko dolino. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 644-59 ali 732-858 vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure.
Kino
Ariston Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Zelig». Režija W. Allen. W. Allen in M. Farrovv.
Eden 17.00 «2010 dopo la caduta di New York».
Fenice 17.00 «Flashdance». M. Nouri.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 «Ibizza inferno e paradiso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 «Paulo Roberto Cotechinho, centravanti di sfonda-mento*.
Dvorana št. 3 15.30 cCreep show».
Grattacielo 16,30 «Miriam si sveglia a mezzanotte*. Prepovedan m’adini pod 14. letom.
Mignon 16.00 «Psycho II.». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «La čarne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00 «Ritorno dallinferno*.
Moderno 16.30 «L’uomo del fiume ne-voso*. K. Douglas. ,
Radio 15.30 «11 nano erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Super penetra-tion*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumierc 16.00 «La perdizione*. Režija: K. Russel.
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije.
Srednja dvorana
Jutri, 21. oktobra, ob 20. uri: Dih, celovečerni slovenski igrani film.
Velika dvorana
Jutri, 21. oktobra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
TEATRO STAB1LE
Sezona 1983-84. Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev (še jutri, 21.) pri krožkih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagajna: tel. 69-406, 68-331, 65-700.
VERDI
Danes, 20. oktobra, bo v gledališču Verdi otvoritev operne sezone in sicer z Verdijevo opero «1 due Foscari*. Dirigent Daniel Oren, režiser Filippo Crivel-li, v glavnih vlogah nastopajo Mara Zampieri, Piero CappucciUi, Bruno Rufo in Carlo Del Bosco.
TEATRO STABILE - ROSSETTI
Danes, 19. oktobra, ob 20.30 ponovitev glasbene komedije «Pardon monsieur Moliere* z Ginom Bramierijem.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 20. oktobra, ob 12.15: J. Plev-neš «Erigon» (drama). Predstava za a-bonma četrtek A in izven na dvorcu Zemono pri Vipavi.
tmmsmm
Namesto cvetja na grob Ludvika Terčona daruje družina Burger 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 10. obletnici smrti Pavla Furlana darujejo žena Štefanija, hči Marica z družino ter sestra Ivana 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V spomin Tiberija Rukine darujeta Silva in Elena Družina 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu daruje Paula Kocjan (Križ 74) 10.000 lir.
V	spomin na Ninota Košuto darujejo Justina in Milica Gustinčič 10.000 lir, Mira in Nelo Zuliani 10.000 ter ŠD Vesna 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	počastitev spomina prijateljice Ne-de Mi jot daruje Gracija Baretto z dru žino 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 20. oktobra FELICIJAN
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 17.12 — Dolžina dneva 10.45 Lune vzide ob 17.01 in zatone ob 4.32.
Jutri, PETEK, 21. oktobra
URŠKA
Vreme včeraj: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1023,7 mb pada, veter 12 km na uro severo vzhodnik, vlaga 39-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja
18,5	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michela Bortolosso, Ambra Maria Mezzalira, Matteo Cian-ciolo, Elisa Tadina, Davide Curci, Ste-fano Gionchetti.
UMRLI SO: 63-letna Giovanna Mat-tiassi por. Germani, 77-letni Luciano Me-riggi, 73-letni Walter Federici, 64 letna Giovanna Bressani por. Comar, 88-letna Antonietta Zio vd. Bacci, 61-letna Bruna Guštini por. De Martin, 61-letna Rosa Subba por. Vecchio, 77-letni Giuseppe Mačehi, 76-letni Stanislao Balbi, 61-ktna Laura Loik vd. Colli, 96 letna Giovanna Zullich vd. Stancich, 72-letni Guido Spazzapan, 74-letni Giuseppe Levini, 81-letni Eugenio Depase.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Ve-nezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Ve-nezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226 165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Šolske vesti
Ravnateljstvo poklicnega zavoda Jožef Stefan sporoča, da se bo danes, 20. oktobra, ob 9.30 na sedežu šole vršila seja celotnega profesorskega zbora.
Razna obvestila
SPDT prireja danes, 20. oktobra, predavanje znanega slovenskega planinske; ga fotografa Jaka Čopa na temo: «RaJ pod Triglavom*. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri. Vabljeni!
Ob ponedeljkih, sredah in petkih med
19. in 20.30 se na osnovni šoli A. Sirk v Križu lahko vpišete na tečaja slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja Tržaška ljudska univerza. Vpisovanje se zaključi v petek, 28. oktobra.
Mladim ti odsek KD Vesna prireja v • soboto, 22. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu glasbeni večer.
V Boljnncu se bo pričel tečaj šivanja in krojenja. Vse, ki jih tečaj zanima-naj se zglasijo danes, 20. oktobra, med 18. in 20. uro v gledališču F. Prešeren-
Sekcija VZPI-ANPI Bazovica vabi vse bivše borce in aktiviste na sestanek jutri, 21. oktobra, ob 20.30 na sedežu TPPZ P. Tomažič v Bazovici. Izbral* bomo delegate za pokrajinski kongres VZPI-ANPI, ki bo 29. t.m. - Odbor
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRODAM hišo v središču Bazovice, dobren načrt za obnovitvena dela-Tel. 211301 od 14. do 15.30.
STE MOGOČE ostali brez otroškega var; stva zaradi enodnevne obveznosti *** za daljši čas? Z zaupanjem se la*18, obrnete na telefonsko številko 228620-
IŠČEM delo kot družinska pomočnica-lahko tudi samo nekaj ur dnevno, h18 slov na upravi PD v Gorici.
PRODAM štiri lesena okna «Dougla8>
l,	30 m x 1 m, kompletna z okvirom; šipami in režastimi polkni ter ena *g sena vrata «Douglas» 2,15 m x l-r,
m.	Vse v dobrem stanju. Telefonira na št. 040/200-377.
NA KRASU prodam trgovsko licenci jestvine, sadje in zelenjava, krneč8 orodj \ drogerija, prodaja kruha papirnica. Tel. 226240.
PRODAM priključek za prikolico »g ritmo. Telefonirati med 12.30 in l8, na 0481/882112.
PRODAM hišo na Kontovelu št. 25. X dobrem stanju, 80 kv. m. Telefona na št. 220601 od 13. do 14. ure.
PRODAM pletilni stroj SINGER GLIABELLA. Tel. 213518.

f/fcjffhfr-parehtfi]
»laganje in popravila parket® Ekskluzivni zastopnik SYNTEKU (lak za parket) v Trstu JI. S, Zenone 6 - Tel. 750-895
Patronat KZ - INAC svetuje
_____ Prireja B. Simoneta	_
Možnost zavarovalnega odpusta do 31. oktobra
Vpr.: «V preteklih dneh sem slučaj-bral, da se lahko predstavi na 'NPS posebno prošnjo za odpust, če se pomotoma ni plačalo kakega obroka kmečkih prispevkov. Zato sem kontroliral moje papirje in ugotovil, da lani nisem plačal dodatnega pri-sPevka, ki bi ga moral sam izračuni. Mislite, da se ta odpust nana-sa tudi na ta prispevek? Kaj moram Pravzaprav narediti?» S. M.
Na podlagi zakonskega odloka št. 463 imajo pravico do zavarovalnega °<Jpusta tako delodajalci, ki niso redno poravnali vseh socialnih dajatev za svoje delavce, kot tudi samostojni delavci (kmetje, obrtniki in trgovci), ai niso poravnali kakega obroka za varovalnih prispevkov v letu 1982. Kdor se nahaja v takem položaju lahko do 31. oktobra 1983 vloži zadevno prošnjo na INPS oziroma na SC Au. Na tak način se prizadeti izogne globi in pa plačilu visokih pasivnih
obresti.
Tudi za dodatni prispevek pri kmečkem zavarovanju kot je to vaš primer se aplicira omenjeni zavarovalni odpust. Sicer je res, da ta prispevek ni pretirano visok (v veliki večini primerov je to forfetami znesek 20.000 lir za vsako kmečko podjetje oziroma le 10.000 lir na goratih območjih) vendar pa je s principa pravilno, da se tudi v takih primerih vloži prošnjo, kateri trebil priložiti fotokopijo odrezkov vseh o-brokov v letu 1982 in v letu 1983 do vključno vplačila, katerega za pa d lost je bila 10. septembra.
Zavarovalni odpust pride v poštev za vse redne obroke socialnih dajatev za kmečko obrtniško in trgovsko zavarovanje, kar velja tudi za dodatni prispevek obrtnikov in trgov cev na podlagi delovnega dohodka ter za vplačila, ki so bila opravljena z zamudo.
Kmečko poškodbo moramo javiti v roku dveh dni
li prvo pomoč. Sedaj pa je ta formalnost v breme delodajalca. V bistvu ni nič posebnega, saj treba le izpol niti poseben obrazec, v katerem lastnik kmečkega podjetja navaja vse podatke o nesreči. Do prijave mora priti v roku dveh dni, da lahko INAIL takoj od začetka preveri, za kakšno poškodbo gre, koliko časa bo trajala delovna nesposobnost in če so pogoji da dotični dobi odškodnino ali rento. V primeru zakasnele prijave lahko INAIL odloči, da ne izplača odškodnine.
Vpr.: «Pred desetimi dnevi sem u-irpela manjšo poškodbo pri kmetskem delu in sem se za izvide obrnila na arnbulanto INAIL, sedaj pa so mi Pisali, da moram prijaviti poškod b°- Kaj to pomeni?» M. O.
Lastnik kmečkega podjetja mora v roku dveh dni javiti zavodu za zavarovanje proti poškodbam na delu INAIL, če je kdo utrpel kako poškod ..pri kmečkem delu. Svoj čas so to Prijavo neposredno opravili zdravnik a11 bolnišnica, kjer so ranjencu nudi-
Ko pride jesen na Kras
'a'kr- -I* gornii s,'Li je bil posnet jeseni zemlin U*	vvmii klimi
na Krasu. Narava je legla k počitku zemlja je pokazala svoja kamnita rebra. Kljub temu ohranja pokrajina svojstveni čar
Sprint auto
Ul. Economo 10/A - TRST - Tel. 762-250
AVTOMOBILSKE PLINSKE INSTALACIJE
(Zast. Landi Hartog, mod. 80 S) Nadomestni deli za vse avtomobile
PO ZELO UGODNIH CENAH
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RADIO
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
12.05	Halo, Raffaella ? — glasbena oddaja, z Raffaello Carra
13.30	Dnevnik 1
14.05	Po poteh Kalifornije — TV film
15.00	Italijanske kronike
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Marko — risanka (3. dej)
17.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
17.05	Koncert italijanskega kantavtor-ja Antonella Vendittija
18.00	Rubrika o knjižnih izdajah
18.40	Tivutrenta — kvizi
19.45	Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Moulin Rouge — film Johna Hu-stona z Jose Ferres in Zsa Zsa Gabor
21.50	Dnevnik 1
22.35	Dosje o filmu «Moulin Rouge»
23.55	Dnevnik 1 — Zadnje vesti
00.05 Neapelj: Tenis
Drugi kanal
12.00	Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Capital —nadaljevanka (19. del)
14.15	Tandem
14.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti 14.53 Tandem
16.30	Šola in vzgoja
Ljubljana
8.50	TV v šoli
16.25	Šolska TV
17.25	Poročila
17.30	Zemljepisne posebnosti: Nevidni svet
18.25	Severnoprimorski obzornik
18.40	Obramba in samozaščita
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
20.00	Tednik
21.00	Tarče Mikea Androsa — nadalj.
21.45	TV dnevnik II
Zagreb
16.45	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Čas za pravljico
18.15	TV koledar
18.45	Goli z evropskih nogometnih igrišč
19.30	TV dnevnik
20.00	Spekter — politični magazin
21.05	Halo, dober večer — kviz
22.05	TV dnevnik
CANALE 5
8.35	Dan za dnem — TV film
9.00	Una vita da vivere — TV nadalj.
10.00	Rubrika
10.30	Aliče — TV film
11.30	Rubrike
12.00	Ho p — glasbena igra
12.30	Bis — nagradno tekmovanje
13.00	H pranzo e servito — nagradno tekmovanje
13.30	Sentieri — TV nadaljevanka
14.30	General Hospital — TV nadalj.
15.30	Una vita da vivere — TV nadalj.
16.30	Aliče — TV film
17.00	Hazzard — TV film
18.00	Ralphsupermaxieroe — TV film
19.00	Jenny e Chachi — TV fiim
19.30	T.J. Hooker - TV film
20.25	Superflash — nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno
22.25	II grigio e il blu — TV nadalj. 00.25 Šport: Košarkarsko prvenstvo
NBA
RETEOUATTRO
8.30	Risanke
9.30	Ljubezen na podstrešju — TV film
10.00	Očka, dragi očka — TV film
10.30	Abasso mio marito — film
12.15	Quella časa ncfla prateria — TV film
13.15	Padroncina Flo — novela
14.00	Agua viva — novela
14.50	Sciarada — film
17.50	CHIPS — TV film
18.50	Dancin’ days — novela
19.30	Družina Bredford — TV film
20.30	Piedone d’Egitto — film
22.30	Intervjuji Enza Biagija
23.30	Šport: boks
ob koncu nočni kino
ITALIA 1
8.55	Čara, čara — novefa
9.40	Febbre d'amore — TV nadalj. 10 25 Quattro donne aspettano — film
12.10	Hoganovi heroji — TV film
12.40	Življenje čarovnice — TV film
13.00	Bim, Bum, Bam
14.00	Čara, čara — novela
14.45	Febbre d’amore — TV nadalj.
15.30	Aspettando il domani — TV nadaljevanka
16.30	Bim, Bum, Bam — otroška serija
18.00	La časa nella prateria, TV film
19.00	La donna bionica — TV film
17.00	Rhoda — TV film
17.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
17.40	Kronike, kvizi, kino, moda in drugo
18.30	Dnevnik 2 — Šport
18.40	Inšpektor Derrick — TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Shogun — nadaljevanka (7. del)
21.30	Pozdravljen, Jerry! — zabavna oddaja z Jerryjem Lewisom
22.25	Dnevnik 2
22.35	Srečanje s kinematografijo
22.40	Dnevnik 2 — Šport (Boks in Eu-rogol)
Tretji kanal
14.00	Šport: rugby (Aquila: Italija -Avstralija)
14.45	Šaa in vzgoja
15.45	Zgodovinski dogodki iz dobe fašizma
18.25	L’Orecchiocchio — glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni dnevnik
19.32 Orkestrion — 5. nadaljevanje
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Bum-bum alTitaliana — glasbena reportaža z Lory Del Santo in Giannijem Magnijcm
21.30	Dnevnik 3
22.05	«Ninotchka» — film — glavno vlogo igra Greta Garbo
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednje vesti:
GORICA — Občni zbor odbojkarskega kluba Val
GRADIŠČE — Slikarska razstava * TRST — Cena vode
17.05	TV šola
17.30	Nogomet
19.00	Eurogol
19.30	TV D — vse danes
19.50	Prednočje — novice in zanimivosti
20.00	Z nami pred kamero. . .
20.30	Velika dolina — serijski film
21.30	Turistični vodič
21.45	TV D — nocoj
21.55	Video mix — g asbena oddaja v živo
23.15	Boks — Rim: svetovno prvenstvo
20.00	I puffi — risanka
20.30	Gege Bellavita — film
22.30	Nogomet
24.00	I topi del deserte — film
TELEPADOVA
10.00	WKRP in Cincinnati — TV film
10.30	Laura — TV film
11.15	Divje srce — TV nadaljevanka
12.00	Agent Pepper — TV film
13.00	Risanka
14.00	Laura — TV film
14.45	Divje srce — TV nadaljevanka
15.30	Kodeks 3 — TV film
16.15	Risanke
19.30	L’incredibile Hu'k — TV film
20.30	II papavero e anche un fiore — film v katerem nastopa Y. Brinner
22.00	Charlie’s Angels — TV film
TRIVENETA
8.30	Sempre tre, sempre infallibili, TV film
9.30	The Trials of 0’Brian — TV film
10.30	Simon Templar — TV film
11.30	Polverc di stale — TV film
12.40	Hondo — TV film
13.30	Risanke
14.00	The Jeffersons — TV film
14.30	Dražba
18.00	La lama d'Oriente — TV film
19.00	Cowboy in Africa — TV film
20.00	Madusa — TV film
21.00	Film
22.30	Dražba
T LLEFRIULI
11.45	Nagradno tekmovanje
12.00	Insieme amiche mie
12.45	TV dnevnik
13.00	Funny Face — TV film
13.30	Anche i ricchi piangono — TV film
14.00	El Tigre — film
15.40	Risanke
16.00	L’uomo e la citta
17.00	- 18.55 Risanke
18.55	Funny Face — TV film
19.30	TV dnevnik
20.00	Anche i ricchi piangono — TV film
20.:» Goal
21.30	Che combinazione
22.00	Ruote in pista
22.40	Nagradno tekmovanje
22.55	Abat - Jour
23.00	Dražba
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Trim za vsakogar; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 1.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Natečaji slovenskih popevk v začetku stoletja - Glasbeni potpuri; 13.20 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «To je pa laž!»; 14.30 Pop - Magazin; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: Življenje in delo Trajka Prokopieva; 18.00 Četrtkova srečanja: Iz dnevnika Angela Kukanje; 18.30 Glasbene podobe Latinske Amerike.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202;
13.00	Danes na valu Radia Koper -Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Jugoslovanska folklora; 14.20 Z našimi (tujimi) glasbenimi u-metniki; 14.35 Zabavno glasbena oddaja; 15.30 Glasba; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Radijska porota; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(ltall|anskl program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
18.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček - Pesem tedna; 7.00 Horoskop; 8.45 Radijska priredba; 9.15 Poje in igra skupina Ca-sadei; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna; 15.00 Leteči zmaj; 16.00 Jugoslavija: vse o počitnicah; 16.15 Edig GaUetti; 19.00 Zaključek programov.
RADIO OPČINE
(Frekvenca: 90.6 mhz, 93,2 mhz, 98,8 mhz)
Do 9.15 Glasba; 9.15 Tečaj aerobike (vodi Alenka); 14.00 Glasba po željah; do 18.30 Glasba; 18.30 Tečaj
V sodelovanju s Primorskim dnevnikom bo v soboto, 22. t.m., na radiu Opčine prvič stekla oddaja o športu. Poleg neposrednih prenosov Jadra-novih tekem boste lahko v oddaji, ki se bo pričela ob 20. uri, sledili večini športnih dogodkov v zamejstvu.
aerobike (jutranja ponovitev) ; do 21.00-Glasba; 21.00 Glasba za tvoje uho (vodita Mirko in Edvin).
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas;
11.10	Neka ljubezen - radijska nadaljevanka; 11.30 Ljubezenske note; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar;
16.00	Popoldanski program - kulturne aktualnosti; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Pesmi; 18.30 Glasba s severa; 19.20 Glasbeni premor; 19.30 Audiobox; 20.00 Radijska drama; 22.00 Življenjepis Marie Callas; 22.45 Napotki za avtomobiliste; 22.50 Danes v parlamentu;
23.05	Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Jezikovni pogovori; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15:15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Z ansamblom Slovenija; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Iz opusa Niccoloja Paganinija . . .; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja'v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno - Aleksander Sekulič: Formula ena; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
S posegom dežele sanacija finančnega položaja CAFO
Srečanje z deželnim odbornikom Bombenom
Težki finančni položaj medobčinskega konzorcija CAFO se lahko reši le z ustreznim posegom deželne uprave. Prav tako bo mogoče izvesti rekonstrukcijo vodovodnega omrežja in razširitev plinskega omrežja z izdatno podporo dežele, kajti ustanova nima lastnih sredstev, omejena pa je tudi možnost nadaljnjega zadolževanja oziroma najemanja posojil.
O teh vprašanjih ter o nujnosti posodobitve naprav je tekla beseda na nedavnem srečanju med upravnim odborom konzorcija in deželnim odbornikom za javna dela Adrianom Bombenom. Upravitelji so odbornika seznanili predvsem s težkim deficitarnim položajem in ga prosili, naj bi dežela skušala pokriti primanjkljaj, ki je nastajal v prejšnjih letih in ki je iz leta v leto višji, kajti prispevki občin članic so prenizki.
V nadaljevanju pogovora so upravitelji konzorcija predstavnika deželne uprave nadalje seznanili s potrebo po čimprejšnji pripravi globalnega načrta rekonstrukcije vodovodnega omrežja, ki je ponekod že staro okrog trideset let in ne odgovarja današnjim naraščajočim potrebam po pitni
vodi. Zlasti pereče je vprašanje rekonstrukcije omrežja na tako imeno vanem kraškem območju, to je v občinah Doberdob, Sovodnje in Zagraj. Tu je še posebej aktualno vprašanje zagotovitve novih vodnih virov, saj je voda iz zajetja pri Petovljah pogo-stoma oporečna.
V upravnem odboru konzorcija, pa tudi v skupščini so o tem vprašanju že nekajkrat razpravljali in tudi nakazali možne rešitve. Najhitreje izvedljiva bi bila tista, da bi v del kra škega vodovodnega omrežja pošiljali vodo iz zajetja pri Fari. Prav to možnost naj bi dežela upoštevala pri pripravi novega načrta ureditve vo dovodnega omrežja.
Tudi o plinskem omrežju na skoraj celotno področje konzorcija je bil govor na srečanju z deželnim odbornikom. Kakor znano, je plin napeljan že v osmih od šestnajstih občin, v prihodnjih mesecih pa bodo na omrežje priključili še dve. Konzorcij postavlja zahtevo po reviziji deželnega načrta metanizacije z vključitvijo, v prihodnjem srednjeročnem obdobju, štirih občin, kjer je bila ureditev plinskega omrežja predvidena šele v pri-
hodnjih desetih letih. To so občine Doberdob, Sovodnje, Koprivno in Mo-raro. Okvirni deželni načrt metanizacije je bil namreč izdelan pred nekaj leti, ko je bilo še odprto vprašanje zagotavljanja zadostnih količin tega energetskega vira.
Iz načrta metanizacije bi tako izostali le občini Dolenje in Števerjan, oziroma samo Dolenje, saj je oziroma namerava (položaj namreč še ni bil formalno rešen) iz konzorcija izstopiti občina Števerjan.
Podgorski tekstilci danes spet v Trstu
Delavci podgorske tekstilne tovarne bodo danes predpoldne spet na manifestaciji v Trstu, pred sedežem deželnega odbomištva za industrijo, kjer je napovedan sestanek vseh podpisnikov februarja letos doseženega sporazuma o obnovitvi proizvodnje. Sestanek so zahtevali sindikati, spričo zastoja do katerega je prišlo pri reševanju vprašanja. Delavci se bodo v Trst odpeljali z avtobusi izpred tovarne v Podgori.
Kljub muhastemu vremenu prijetno na prazniku kostanja
Planinsko društvo je tudi letos pripravilo, za svoje člane in prijatelje tradicionalno družabnost, praznik kostanja. Žal je prirediteljem ponagajalo vreme in je marsikdo od sicer stalnih gostov na tej družabnosti, raje ostal doma. Kljub temu, da pri Šte-karjevih v Števerjanu letos ni bilo gneče, pa je bilo nedeljsko popoldne kljub temu prijetno. Za to so zlasti poskrbeli mladi pevci, člani otroškega zbora KD Briški grič, ki jih vodi Ivan
Klanjšček, in so, ob spremljavi harmonike, odpeli venček pesmi. Takoj zatem pa so se pognali do škatle s pečenim kostanjem. Na sporedu so bile tudi družabne igre. Poleg duhovne hrane in prijetnega razvedrila pa so prireditelji, planinsko društvo v sode; lovanju s KD Briški grič, poskrbel* seveda tudi za letos zares odličen kostanj in pijačo.
(Na sliki:	otroci med družabno
igro.)
Okrog 40 milijard din znaša škoda v Novi Gorici
Upokojenci bodo skrbeli za varnost pred šolami
V Novi Gorici sistematično in ob prizadevnem sodelovanju prebivalcev, gasilcev in posebnih skupin civilne zaščite izvajajo ukrepe za odpravo posledic poplave v noči od pretekle nedelje na ponedeljek. Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zaseda skoraj neprekinjeno in zaradi učinkovitih ukrepov in vzorne organizacije reševalnih oziroma sanacijskih posegov se življenje in delo v Novi Gorici hitro normalizira.
Predsednik občinske skupščine v Novi Gorici Zorko Debeljak je v izjavi za naš časopis poudaril, da so poplave nastale zaradi nenavadno obilnega deževja oziroma padavin, kakršnih niti v Sloveniji še niso doslej nikoli zabeležili. V Novi Gorici je v nekaj urah, nekako od polnoči v nedeljo do druge ure zjutraj v ponedeljek, padlo 274 litrov dežja na vsak kvadratni meter površine. Za pojav, ki je povzročil pravo tragedijo in razdejanja, se zanimajo tudi v slovenskih znanstvenih in strokovnih organizacijah.
V mestu morajo še zmeraj prekuhavati vodo pred uporabo, čeprav izključujejo možnost bolezni eli epidemij. Gre izključno za varnostno rav nanje. Po prvih in celo nepopolnih podatkih je ujma povzročila za 40 milijard starih dinarjev škode. Naj bolj so prizadeti obrati in prodajni salon industrije pohištva Meblo, gori-ške strojne tovarne in livarne, kjer je voda poplavila dokumentacijo za redno proizvodnjo, skladišče in lokali trgovskega podjetja Primorje in Soške elektrarne. Težko precenljiva je škoda na arhivih in v goriški knjižnici, kjer je voda zalila 6 tisoč knjižnih enot. V hotelu Argonavti je še zmeraj več tisoč kubičnih metrov vode. Za pona zoritev obsega naravne ujme naj po vemo, da je bilo na območju Nove Gorice poplavljeno skupaj 115 stanovanj v družbeni in zasebni lasti. Ra zen tega je voda zalila nad 200 klet nih prostorov, v zasebnih hišah, kjer so ljudje imeli stanovanjsko opremo, avtomobile, gospodinjske in gospodarske aparate itd.
Že predvidoma proti koncu prihodnjega meseca bodo tudi v Gorici poverili nadzorstvo pred osnovnimi in srednjimi šolami starejšim osebam, ki se bodo za to službo prostovoljno prijavile.
Na zadnjem srečanju med odbornikom za decentralizacijo Ciuffarinom in predsedniki rajonskih svetov, prisotna sta bila tudi odbornika Jakončič in Paulin, so se dogovorili o poteku akcije ter o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki bi rade o-pravljale to odgovorno nalogo.
Interesenti, ki bodo do 15. novembra vložili prošnjo v uradu za decentralizacijo oziroma jo izročili neposredno predsedniku rajonskega sveta, bodo najprej poklicani na kolokvij na poveljstvo mestnih redarjev, zatem pa bodo, na podlagi znanja, sposobnosti in drugih pogojev uvrščeni v posebno lestvico. Prosilci naj v prošnji navedejo točen naslov, kjer imajo stalno bivališče in rajon, kjer bi radi opravljali nadzorstvo pred šolami. Prav tako naj navedejo znanje
slovenščine, saj se bo to upoštevalo pri lestvici.
V poštev za službo nadzorstva pred šolami pridejo moški starejši od 55 let in ženske starejše od 60 let, maksimalna starost pa je 75 let. Za o-pravljanje naloge bodo starejši občani prejemali denarno odškodnino 3.800 oziroma 7.600 lir dnevno. Ob čina jim bo izročila tudi posebno tablico za urejanje prometa in našitek za rokav ter bo poskrbela tudi za nezgodno zavarovanje.
Službo nadzorstva bodo za enkrat izvajali pred osmimi osnovnimi šolami v mestu in okolici ter pred devetimi nižjimi srednjimi šolami. V seznamu so tudi nekatere osnovne šole s slovenskim učnim jezikom in nižja srednja šola Ivan Trinko.
• Ob priliki 35. obletnice ustanovitve društva «Fogolars Furlans* iz Rima in Aprilie so člani tega društva obiskali našo deželo. Poleg Gorice so si ogledali še Videm, Vilo Manin, Pordenon, Oglej, Gradež, Čedad in Karnijo.
Kdaj bo dejansko odprt	Za odločnejšo prisotnost
center INPS v Tržiču?	goriške sekcije WWF
Pokrajinsko tajništvo sindikata CISL in vodstvo patronata INAS je pred kratkim preučilo položaj na sedežu INPS v Gorici, to iz upravnega in organizacijskega vidika. Iz opravljene analize izhajajo zaskrbljujoči podatki, po katerih organizacija dela in usluge' v tej ustanovi precej pešajo. Vse to pa ni vedno, tako meni sindikat, odvisno od objektivnih težav in v kratkem roku nerešljivih problemov.
Tak položaj, ugotavljajo pri CISL, ustvarja precej težav zaposlenemu osebju, na drugi strani pa zaskrbljenost v sindikalnih vrstah, saj je po-
Zgorela je v silosu De
Ogenj je včeraj dopoldne izbruhni! v skladišču vreč iz jutovine in papirnate embalaže v silosu De Franceschi, v Marini Julii pri Tržiču. Kljub hitremu posegu gasilcev je ogenj uničil ::ko~aj celotno zalogo. Vrednost uničena embalaže znaša, po prvih ocenah, nad 10 milijonov lir. V teku je preiskava o vzrokih požara, ki je menda nastal zaradi neprevidnosti.
V silosu imajo običajno uskladiščena velike količine žitaric in krmil. S hitrim posegom so gasilci preprečili znatno večjo škodo.
Zahteve
rajonskega sveta
O škodi, ki jo je povzročilo neurje v nedeljo ponoči in o ukrepih za odpravljanje posledic in pomoč prizadetim prebivalcem je na izredni seji,
ložaj v naši pokrajini iz ekonomskega in zaposlitvenega zornega kota vedno slabši.
Zgovoren dokaz o takem položaju je poskus decentralizacije ustanove v sami goriški pokrajini z nameravanim odprtjem operativnega centra v Tržiču. Kljub temu da ima INPS v Tržiču svoj sedež in osebje ter so v ta projekt vložili veliko materialnih sredstev, center še ni bil odprt. Namen upravnega odbora ustanove je teritorialno približati INPS uporabniku, kar naj bi nujno šlo vzporedno z boljšo kvaliteto opravljenega dela.
embalaža
Franceschi
v torek, razpravljal rajonski svet za svetogorsko četrt in Placuto.
Na seji so odobrili tudi dokument, naslovljen na občinsko upravo, v katerem se zahteva čimprejšnja ugotovitev in ocenitev nastale škode. Občinska uprava naj bi nadalje v okviru možnosti, ki jih predvidevajo zakoni o odpravljanju posledic naravnih nesreč, poskrbela za pomoč prizadetim občanom. Občina naj bi, je nadalje rečeno v dokumentu, v dogovoru s sosednjo Novo Gorico poskrbela za potrebna dela za ureditev odtoka meteorske vode in druga hidravlična dela.
• Odbornik za socialno skrbstvo Da-
rio Baresi sprejema občinstvo ob ponedeljkih od 15.30 do 17.30 v socialnem centru v Ulici Baiamonti 22.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni - Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
V pela k skupščina članov in vodslva sklada
Že dalj časa deluje tudi v Gorici sekcija svetovnega sklada za varstvo narave (WWF). V tem času je sicer zadovoljivo rešila kar precej organizacijskih vprašanj v zvezi s sedežem, osebjem itd., vendar je njena prisotnost bila, vsaj doslej, slabo opazna. In to kljub temu, da tudi pri nas na Goriškem, ne primanjkuje različnih odprtih vprašanj s področja varstva okolja. Doslej so člani svetovnega sklada za varstvo narave v glavnem delali skupaj z drugimi društvi in organizacijami, ki zasledujejo podobno cilje, vendar namerava goriška sekcija WWF svoje delo v prihodnosti zasnovati samostojneje in predvsem bolj odločno.
Kako bodo delali, bo tekla beseda na prihodnji skupščini članov, v petek zvečer, kjer bodo poleg splošnih zadev razpravljali tudi o nekaterih specifičnih vprašanjih. Delu skupščina bo prisostvoval tudi deželni delegat sklada WWF. Zasedanje bo na sedežu v Ul. Orzoni.
Poudarjena zahteva po celodnevnem pouku v Podgori
Pobudniki akcije za šolo s celodnevnim poukom v Podgori vztrajajo pri prvotni zamisli. Predlog je bil sicer pred meseci zavrnjen s strani občine, ker da za izvedbo načrta ni ustreznih finančnih sredstev. Pobudniki akcije, ki so se zbrali na sestanku 12. oktobra letos, kakor povzemamo iz tiskovnega poročila, nakazujejo zdaj drugačno rešitev. Popoldanski pouk, predvsem pa pripravo toplih obrokov naj
bi organizirali starši sami in tudi prevzeli nase finančno breme.
Celodnevni pouk naj bi uvedli že v prihodnjc-m šolskem letu.
Zanimiva pobuda za ostarele (in mlajše)
V okviru različnih pobud za ostarele občane, za katere skrbi občinska u prava skupaj z nekaterimi drugimi ustanovami, sodijo tudi informativni sestanki. Tako bo danes ob 16. uri v socialnem centru v Ul. Baiamonti razprava o računih za vodo, elektriko in plin ter o vsem, kar sodi zraven, recimo o varčevanju z energijo. Kako je treba «pravilno» čitati račun, ki ga občani prejmejo vsaka dva meseca, bo obrazložil uslužbenec občinskega podjetja.
S
SLOVENSKO
-/gledališče
V V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1983-84 V GORICI
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass, telefon 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 15. ure.
SKPD «MIRKO FILEJ*
vabi na
predstavitev zbirke otroških pesmi
VESELI RINGARAJA
Ljubke Šorli
danes, 20. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma
Razna obvestila
Obrambno ministrstvo obvešča vse zainteresirane na zakon 16. marca 1983, pt. 75 s katerim delijo častne
diplomo udeležencem za osvoboditev Italije v obdobju 1943-45. Podrobne informacije dobijo zainteresirani v kabinetnem uradu goriške prefekture-Kulturno društvo Naš prapor vab' na martinovanje, ki bo v petek, H* novembra, v gostilni Pri Tildi na Osla v ju. Vpisujejo odborniki društva-Kulturno društvo Briški grič prired' 12. novembra martinovanje na sedežu na Bukovju. Sodelujejo ansambel Ludvika Lesjaka, moški zbor KD Br>' ški Grič in KS Kojsko. Vstop za člane in prijatelje samo z vabili, ki so na razpolago pri odbornikih društva.
Mladinski krožek Gorica priredi zf' četni in nadaljevalni plesni tečaj in tečaj aerobike. Prvo srečanje bo v P®-nedeljek, 24. t.m., ob 18. uri v Kul' turnem domu v Gorici. Vaje bodo ob ponedeljkih in petkih. Prijave in P®" jasnila v sedežu Mladinskega krožka in po tel. 84-495.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Tuono blu»-VITTORIA 17.45—22.00 «Yoj sex tic perversion». Prepovedan ma dini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 «Flashdance»-
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 «Assasinio »1 cimitero etrusco».
EXCELSIOR 18.30-22.00 «La vergb“j viziosa». Prepovedan mladini P°° 18. letom.
Nova Gorica in okolico
SOČA 18.00 «Zadnji Mohikanec:*-meriški vvestern. 20.00 «Vsi smo li hipiji*. Ameriški film.
DESKLE Danes zaprto.	n.
SVOBODA 20.00 «Nemir». Jugoslova* ska drama.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI#1 Občinska lekarna, Ul. Terenzia* 26, tel. 44387.
POGREBI
9.30 Filomena Kocjančič por-colo, iz kapele bolnišnice sv. Ju.sH,at' glavno pokopališče: 10.30 Luigi n taz iz bolnišnice sv. Justa v cer • v Stražicah in v Dolenje; 11-00 ju. Angelina iz kapele bolnišnice sv-sta na glavno pokopališče.
Prispevki
Ob priložnosti podelitve priznanj tivistom OF v Štandrežu je Egon .. nut daroval 50 tisoč lir za vzdrž ^ nje partizanskega spomenika v s r drežu, ob isti priložnosti Milka 3®' sini 10 tisoč lir za cvetje na part1 skem spomeniku.	Rraj'
V počastitev spomina Marina ° q, nika darujejo člani pevskega zb°r ton Župančič 40 tisoč lir za drUS Oton Župančič.
Sedem novih knjig Slovenske matice
Najstarejša slovenska založniška u-stanova je poleg Mohorjeve družbe Slovenska matica. Te dni je Slo ven sKa matica izdala sedem knjig iz svojega založniškega programa za teto 1983. Od sedmih knjig, so tri knji Se izšle v redni zbirki, ena v Filo-*°fski knjižnici, ena v zbirki Vezana ?eseda, dve sta izredni izdaji. To Je bogata knjižna žetev, ki predstav •la več kot tehten prispevek sloven-skemu knjižnemu trgu. Zato pred-stavlja izid tolikih matičnih knjig P°oiembno založniško in kulturno delaje. Knjige same pa vso pozornost
Javnosti.
, V redni zbirki za leto 1983 so izšle knjige, Antona Ramovša študija 0 slapovih v Sloveniji, Sergeja Vriše-Oa knjiga o baročnem kiparstvu na Slovenskem in Marjana Rožanca Ro-atan o knjigah.
Anton Ramovš, profesor geologije P4., ljubljanski univerzi, je napisal r*jigo o slapovih, ki predstavlja prvo |°Vrstno delo v naši in svetovni po-Judnoznanstveni lite ra tun. Slapovi 0 Pomembni geološki pojavi, vsi jim adi prisluhnemo, vsi jih radi gledamo. Kakšni so ti slapovi, kako so aastalj kje jih sploh imamo, kako se azvijajo, o vsem tem nam pripove-jUjje knjiga Antona Ramovša, ki se je ,'l dolgotrajnega raziskovanja 260 lapov in slapdčev v Sloveniji. Od ?a jih je 185 podrobneje opisal in Ppkuzal v knjigi Slapovi v Sloveniji. . vodoma govori avtor o slapovih na Plošno, seveda pa je knjiga prven v Ven<> posvečena slovenskim slapo-ki jih podrobneje opisuje in 'Izkazuje, ločeno po posameznih pre-*!jh Slovenije, pri čemer je njegov omejen na področje naše re-like. Knjiga ima tudi seznam li rature pa povzetek v nemščini in jpgleščini, predvsem pa bogato sli-°vno gradivo. Večina prikazanih s aP°* * * * v je bralcu predstavljenih tudi , •slikami, ki bistveno dopolnjujejo ast, da ne omenjamo risb, ki po-‘“'•orujejo lego slapov. Oba dela, prit prv' s splošnimi podatki, (ki pa Ukazuje tudi nekatere svetovno zna-slapove), kot drugi, s prikazom ' ‘‘Venskih slapov tvorita zaokroženo ‘Oto, bralcu posreduje pregled , d zakladi naše naravne dediščine. a vsakega ljubitelja narave bo knji-,	0 slapovih dragoceno in zanimivo
zlasti še, ker take knjige do-vlaa n*sm° ‘meli in ker je tekst pri-e<-'n in poljudno napisan, podobe Privlačnost samo še povečujejo.
r^Serggj yrj£er je profesor umetnost Rodovine na ljubljanski univerzi, Post1 Pa tucii kot avtor večih umet-,,irr”ll(> zgodovinskih knjig. Med drugi 1 napisal in izdal že dve knji-ske° baročnem kiparstvu na Slovenca t- ^>rva knjiga je bila posveče-kir,., lparstvu na Štajerskem, druga Pa • \vn v osrednji Sloveniji. Zdaj Parvt tretja knjiga Baročni* ki-Zakr” na Primorskem, s katero je par J.udena trilogija o baročnem ki-skemVU ‘n j®' stoletja na slovenilo ae^ntenem ozemlju. Tako ima-ga .zdai na razpolago pregled vse-opročnega kiparstva na slovenskih
tleh v razumljivi obliki, bogato ilustrirano in dostopno vsakomur. Ta sedanja knjiga je še toliko pomembnejša, ker je Vrišer na Primorskem dobesedno oral ledino in raziskoval to kiparstvo tako na terenu kot v arhivih. Pri tem je zanimivo, da je odkril tesno povezanost primorskega baročnega kiparstva ž italijanskim barokom, kar je bilo za nekdanjo Kranjsko le deloma značilno, za Štajersko pa prav nič. Vsebinsko se avtor ni mogel držati ustaljene poti kronologije, temveč je prikazal to baročno kiparstvo ločeno po posa meznih sklopih in tipih. Tako je najprej govor o lesenih oltarjih in prižnicah, nato o kamnitih oltarjih, potem o oltarju 18. stoletja. Sledi poglavje o javnih kamnitih skulpturah, pa o kiparstvu in poglavje o motivnih elementih v primorskem kiparstvu. Posebej so prikazani posamezni moj stri — kiparji in domnevne delavnice, v katerih so delovali. Imenik krajev in umetnikov zaključujeta zanimivo knjigo, ki pomeni obogatitev naše umetnostno-zgodovinske litera ture, zlasti še, ko gre za baročno kiparstvo na Primorskem, ki doslej sploh ni bilo podrobneje raziskano, kaj šele predstavljeno v knjigi. Odtod tudi pomen te izdaje, ki kaže, da pomeni barok drugi ustvarjalni vrh v starejši slovenski umetnosti.
Knjiga pisatelja srednje pisateljske generacije Marjana Rožanca Roman o knjigah je svojevrstno avtobiografsko pričevanje avtorja, ki pripovedu- , je o svojih srečanjih z deli domačih (Bevk, Smole, Kocbek) in tujih pisateljev (Balzac, Thompson, Henry Miller in dr.), ki so kakorkoli vplivali na njegov umetniški razvoj ali estetski nazor, pri čemer pa v teh esejih rešuje tudi nekatera vprašanja človekove eksistence. O knjigi bomo še posebej poročali.
* * ♦
Med izrednimi izdajami Slovenske matice za leto 1983 najdemo dve knjigi: knjigo etnografske delavke Zmage Kumer pod naslovom Slovenska ljudska glasbila in godčevstvo ter knjigo Misli in presoje Franceta Vod nika.
O ljudskih glasbilih in godčevstvu je Zmaga Kumer jzdala prvo knjigo že leta 1972. Ta je že zdavnaj pošla. Zdaj je izšla bistveno razširjena nova izdaja, ki je zasnovana tako kot prva, t.j. po strokovnih načelih. Tako obravnava glasbila v okviru znanih, štirih skupin začenši z idiofoni, preko membrafonov in kordafonov do aerofonov. Pri tem seveda ne gre-samo za tipično slovenska glasbila temveč tudi za glasbila, ki jih poznajo pri nas tako kot drugod v svetu, pa tudi za specialne, tipično slovenske inštrumente. Z vso potrebno skrbnostjo prikazuje in opisuje avtorica vsa ta ljudska glasbila, dotika se zgodovinskih ozadij ljudskega inštru-mentarija, prikazuje pa tudi značilnosti inštrumehtov in njih rabo v praksi. Posebno poglavje je posvečeno ljudskim godcem, njihovi osebnosti in vlogi v ljudskem življenju. Zanimivo je poglavje o zvonovih, ki
erarni jezik in množična družba
a	za moderno filologijo pri filozofski fakulteti tržaške univerze
2j .ek>vanju z Romanističnim inštitutom celovške univerze priredi danes, 20., Tn'noy-	okt. mednarodni simpozij na temo Literarne ravni in jezik v
Mar;lCTl\ družbi. Z referati bodo nastopili prof. Giuseppe Petronio. Alberto tern0 S*rese’ Vittorio Spinazzola, Maria Luisa Altieri Biagi, Angela Chian PoteL yristina Benussi, Ulrich Btischhaus in Elvio Guagnini. Simpozij bo v dvorani Ferrero, Ul. Universita 7, z začetkom ob 10. uri.
niso samo zaradi vabljenja k cerkve nim obredom temveč so zanimivi kot ljudsko glasbilo (na pr. ob pritrkavanju). Tudi so zanimive ugotovitve o klopotcu. Gre torej za privlačno knjigo, namenjeno širšemu krogu bralcev vendar strokovno neoporečno in zanesljivo ter opremljeno z vsemi potrebnimi podatki za upora bo tudi strokovnjakom.
France Vodnik, pisatelj, publicist, prevajalec, je letos obhajal osemdesetletnico rojstva. Slovenska ma tiča je v počastitev njegovega življenjskega jubileja izdala knjigo z naslovom Misli in presoje. Knjiga — to je letos že druga knjiga posveče na njegovemu delu, — prinaša izbor iz Vodnikovih misli, esejev in kritik, pa tudi samo odlomke iz njih, objavljenih ali neobjavljenih, pa tudi 'pisateljeve sodbe in poglede na najrazličnejša kulturna vprašanja in razne pojave našega življenja. V skladu z naslovom ima knjiga dva dela. Prvi del, z naslovom Misli, prinaša avto rjeva načelna stališča in spoznanja o najrazličnejših vprašanjih, ki se ti čejo gledališča, kritike, prevajanja, umetnosti, naroda, religije, svetov' nega nazora in podobnega. Drugi del
knjige z naslovom Presoje pa prina ša posamezne odlomke iz kritik del domačega in svetovnega slovstva. Vsak od teh delov knjige ima spet dva razdelka. Eseji z naslovom Misli se tičejo Vodnikovih načelnih po gledov na umetnost, sestavki drugega razdelka pa se ukvarjajo z vpra šanji narodne skupnosti in svetovnega nazora. Enako se kritike v poglavju Presoje nanašajo na klasike in sodobnike in spet posebej na slovensko slovstvo. Bralcem predstavlja Vodnika uvodna beseda Jože Ma hniča.
V Filozofski knjižnici je kot 26. zvezek izšel spis španskega filozofa Miguela de Unamuna Tragično občutje življenja, ki je v originalu izšel tik pred prvo svetovno vojno, Slovenci pa smo ga v prevodu dobili šele zdaj kot prvo Unamunovo knjigo. Prevedel je delo Niko Košir, uvod pa napisal Andrej Capuder, ki poudarja, da ta knjiga španskega filozofa pred stavlja prvo eksistencialistično .knji go, da v bistvu ne gre za tipično fi lozofsko knjigo, temveč za knjigo o življenju in ljubezni. Zato je kljub času nastanka ohranila polno vrednost do današnjih dni.
Aleksej Tolstoj je napisal trilogijo, o kateri je prva drama posvečena carju Fjodorju, druga Ivanu Groznemu in tretja carju Borisu Godunovu zaključuje trilogijo, ki se jo je prevajalec lotil zaradi posebne afinitete do teh dram. S to lično opremljeno knjigo je zbirka vezana beseda Slovenske matice dosegla 28 zvezkov, ki pomenijo bistveno obogatitev slovenske izvirne in prevodne pesniške oz. dramske literature. Žal je knjiga brez spremne besede, ki jo sicer najdemo pri vseh drugih matičnih izdajah. Zato pa je prav tako žlahtna knjiga odrske vezane besede.
Sl. Ru.
• Tržaška ljudska univerza bo tudi letos priredila književno nagrado «Miljski lev*. Udeležijo se je lahko izključno prebivalci Furlanije JuJijske krajine. Rok za predstavitev rokopisov zapade 31. oktobra. Prva nagrada za liriko znaša milijon lir, prav toliko pa tudi nagrada za povest. Poleg tega bodo porazdelili med najboljše udeležence še druge nagrade.
IZPOLNITE OTROKU VELIKO ŽELJO — OBDARUJTE GA S KNJIGAMI IZ ZBIRKE
zsmm
Ponatis III. letnika
Pisan izbor najbolj priljubljenih pripovednih del za mladino v zbirki Zlata knjičja iz leta v leto osvaja srca mladih ljubiteljev dobrega branja, ki si želijo ne le resnega, ampak tudi napetega, zanimivega in razburljivega branja.
V tretjem letniku zbirke, ki smo ga na željo mnogih osnovnošolcev in staršev spet pripravili za ponatis, je naslednjih enajst ilustriranih pripovednih del domače in svetovne književnosti v dvanajstih knjigah:
11 PRIPOVEDNIH DEL V 12 KNJIGAH
PETNAJSTLETNI KAPITAN l/ll, J. Verne, il. K. Gatnik CVETJE V JESENI, I. Tavčar, il. R. Skočir VIKE VIKING, R. Jonsson, il. EWK, pobarval A. Mavec SKRITI DNEVNIK, L. Suhodolčan, il. L. Koporc KO ZORIJO JAGODE, B. Jurca, il. M. Vovk MLADOST NA STOPNICAH, A. Ingolič, il. M. Vovk
GOSPOD HUDOURNIK, F. S. Finžgar, il. B. Kos KNJIGA O TITU, F. Bevk, il. I. Seljak - čopič DEČEK Z DVEMA IMENOMA, A. Ingolič, il. D. Furlani HAJDUŠKI STUDENEC, V. Podgorec, il. M. Amalietti OSLOVSKA LETA, B. čopič, il. B. Kos
KNJIGE LAHKO NAROČITE TUDI V TRŽAŠKI KNJIGARNI, ULICA SV. FRANČIŠKA 20, TRST, ALI NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI, DREV. XXIV MAGGIO 1.
K
založba
mladinska
knjiga
F"hl° Mrgolet	Vandranje
2l- mladega Doberdobca fl0 Indiji, Sri Lanki in Nepalu
stavVendar na iranski ambasadi ni bilo tako eno-Ie^/10- Po pravi bitki z vratarjem, da sem sploh Set^° Prtšel do funkcionarja, odgovornega za vize, s6ttl 2vedel, da to sploh ne gre tako lahko. Moral s° naPisati novo prošnjo za tranzitno vizo, katero p^ali v Teheran (z osličkom?); na odgovore teh Sk^i Pa niso nikoli čakali manj kot šest tednov. p°aeh Sem Pm d0P0veclati, da je pač moj primer iako en. in so P0leg navadne prošnje poslali (vsaj tei je bilo rečeno) telex, ki pa sem ga drago 1bii a Bil je to ponedeljek, 14. februarja. Rekli so Pr-ej s* nikar ne mislim, da bo odgovor prišel dhi k v tednu dni in naj se zato oglasim teden vati . asneje. Nameraval sem še istega dne odpoto-večriQ2 Delhija, zato mi je pomenil ta teden že pravo st V obup pa me je spravilo dejstvo, da sem Po ^^čal mn°ge druge, ki so na vizo čakali tudi Set in več tednov.
Ni mi ostalo drugega, kot da se sprijaznim z dejstvom, da bom pač še nekaj časa prečepel v Indiji. Odpravil sem se na ogled Agre, Jaipura, Aj-mera in Puskhara. Sicer sem Agro že po prvotnem načrtu nameraval obiskati in sem se le zaradi hepatitisa temu odpovedal. Agra je znana širom po svetu, ker je tu postavljen Taj Mahal, to je grobnica, ki jo je leta 1631 dal zgraditi sultan dinastije moghul Shah Jahan v čast najljubši izmed žena Mamutz Mahali (kar v dobesednem prevodu pomeni najljubša v palači). Postala naj bi špica indo-mus-limanske arhitekture, zato je v to gradnjo vložil ogromna denarna in človeška sredstva. Taj Mahal naj bi bila le grobnica njegove žene, sam pa je nameraval poiskati «večni mir» na drugem bregu reke Jumna. Čez reko pa je nameraval zgraditi most iz belega marmorja. Svojega načrta ni izpeljal do kraja, nedvomno pa predstavlja Taj Mahal enega izmed najimenitnejših dosežkov takratne arhitekture.
Jaipur je mesto zgrajeno sredi puščave rožnate barve in vsa poslopja v tem mestu so v značilni rožnati barvi. Jaipur je tudi glavno mesto Rajast-hana, najvzhodnejše indijske dežele, kjer je 90 odstotkov celotnega prebivalstva muslimanske vere. Mesto je tudi znano kot zelo živahno trgovsko središče. Tu je vse eno samo veliko barantanje in prekupčevanje. V tem mestu je možen odličen nakup srebra in poldragocenih kamnov. Mnogi so mi pri-
povedovali, da prihajajo nalašč v Indijo po žlahtne kovine in kamne. V Evropi to preprodajo in pri tem mastno zaslužijo.
Ajmer je najvažnejše muslimansko mesto Indije. Z vsemi muslimani sem že itak bil sprt (tistim na iranski ambasadi bi najraje porezal brade), zato sem se tu ustavil le par ur, da sem obiskal znamenito Dargah, to je najznamenitejšo mošejo Indije.
Nekaj kilometrov stran je mestece Puskhar ob istoimenskem jezeru. Odpočil sem se dva dni, si nabral moči za pot preko Pakistana in prodal svoj fotoaparat, prepričan, da ga ne bom več rabil.
Poln upanja in radosti ker bom končno lahko šel iz Indije sem se vrnil v Delhi. Na iranski ambasadi pa so mi z angelskim nasmeškom povedali, da pač niso še dobili odgovora iz Teherana in mi zato ne morejo izdati tranzitne vize. Prepričali so me, da mora odgovor nujno priti naslednji dan. Odgovora pa ni bilo ne naslednjega dne, kot tudi ne
v kasnejših. Dobil sem vedno isti odgovor in upanje, da bom v doglednem času lahko prišel v Iran je počasi kopnelo. Preveč je bilo mladih, ki so bili mnogo več časa v podobnem položaju. Bil sem vedno bolj napet, jezen pa tudi ker redne hrane nisem mogel več uživati. Sreča, da sem bil na potovanju sam. Mi ni bilo treba poslušati poleg lastnih tudi tujih kletvic.
Sinoči v drugem kolu v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih
Italijani in Jugoslovani s spremenljivo srečo
POKAL PRVAKOV
CSKA Sofija — Roma 0:1 (0:0)
STRELEC: v 61. min. Falcao.
CSKA SOFUA: Velinov, Iliev (v 46. min. Bezinski), Bogovilov (v 64. min. Slavkov). Tinčev, G. Dimitrov, Gevizov, Jončev, Kerinov, Zdravkov, Tanev, Mladenov.
ROMA: Tancredi, Nela, Bonetti, Righetti, Falcao, Maldera, Angelot ti, Cerezo, Pruzzo, Di Bartolomei, Conti (v 80. min. Graziani).
SODNIK: Vautrot (Francija); GLEDALCEV: 35 tisoč.
SOFIJA — Poleg tega, da se s prve tekme iz - Sofije vrača z zmago, je Liedholmovo moštvo dokazalo, da je vsekakor boljše od bolgarske enajsterice in da tudi v povratni tekmi ne bi smelo priti do presenečenja. Bolgari so sicer dobro pričeli in imeli tudi nekaj lepih priložnosti, ko pa je Roma nekoliko ostreje in odločneje pritisnila, je takoj prišla do izraza drugačna «teža» enajsterice.
Dynamo Berlin - Partizan 2:0
(2:0)
STRELCA: v 1. min. Gotz, v 39. min. Ernest.
DVNAMO BERLIN: ' Rudiweleit, Schlegel, Gotz (od 80. min. Straches), Backs, Troppa, Terletzky, Ullrich, Ernest, Schultz, Netz.
PARTIZAN BEOGRAD: Stojič, Malič, Rojevič (od 46. min.), Ješič, Ka-ličanin, Radanovič, Smajič, Dimitri-jevič, Mance, Vukotič (od 67. min. Martinovič), Prekazi.
SODNIK: Juška (SZ). Gledalcev:
25.000.
BERLIN — Beograjčani so prejeli prvi zadetek že v prvi minuti in to je nemalo spremenilo taktične načrte Beograjčanov. Leti so se namreč nato zanosno vrgli v napad in s Pre-kazijem zadeli drog, obenem pa tudi za las zgrešili nekaj ugodnih priložnosti. Kot pa se navadno zgodi v nogometu, pa je te napade izkoristil nasprotnik. Vzhodni Nemci so namreč v 36. min. dosegli še drugi zadetek z Netzem.
V povratni tekmi bo torej Beograjčanom trda predla, (nb)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Pariš St. Germain — Juventus
2:2 (1:0)
STRELCI: v 40. min. Couriol, v 63. min. Boniek, v 78. min. Cabrini, v 90. min. N’Gom.
PARLS ST. GERMAIN: Baratelli, Guillochon, Tanasi, Pilorget, Bathe-nay (v 51. min. Bahleb), Fernandez, Abreu (v 66. min. N'Gom), Zaremba, Rochetau, Sušič, Couriol.
JUVENTUS: Tacconi, Gentile, Cabrini, Caricola, Brio, Scirea, Penzo, Tardelli, Rossi (v 75. min. Bonini), Platini, Boniek.
SODNIK: Christov (ČSSR); GLEDALCEV: 48 tisoč.
PARIZ — Juventus je na «parku princev» v Parizu iztržil izredno dragocen remi in dokazal, da je favorit tudi v povratnem srečanju doma. Francozi so si sicer vseskozi prizadevali, da bi spravili na kolena ne preveč zanesljivega Tacconi ja, vendar je bila Juventusova obramba vedno na mestu. Precejšnje pričako-
vanje je vladalo za nastop Jugoslovana Sušiča, ki je bil gotovo eden boljših na igrišču, medtem ko se Platini pred svojimi rojaki ni preveč izkazal zlasti ne v drugem polčasu.
POKAL UEFA
Radnički — Inter Bratislava 4:0 (1:0)
STRELCI: v 18. in 54. min. Mito-ševič, v 56. min. Stojkovič, v 66. min. Beganovič (iz enajstmetrovke).
RADNIČKI NIŠ:	Milenkovič, S.
Gavrilovič (od 60. min. Djinovič), Radosavljevič, Djordjevič, Bojovič, Drizič, Beganovič, Stojkovič (od 80. min. Stankovič), Mitoševič, Rinčič, Aleksič
INTER BRATISLAVA: Fišan (od 70. min. Jakubička), Polaček, Bar-moš, Michalec, Ducky, Simončič, Mraz, Brežik, Hudec, Konik (od 50. min. Resnak), Tomčak.
SODNIK: Padar (Madžarska).
NIŠ — Radnički je tudi tokrat po trdil, da igra v pokalnih tekmah povsem drugače kot v prvenstvu. Niški nogometaši so namreč zopet poskrbeli za pravo nogometno «poslastico» in povsem nadigrali češkoslovaško
moštvo Interja.
Zmaga Radničkega, ki se je praktično že uvrstil v nadaljnje kolo, bi bila lahko namreč še «obilnejša».
Verona — Sturm 2:2 (2:2)
STRELCI: v 12. min. Fanna, v 18. min. Szokolai, v 26. min. Jurtin, v 43. min. Galderisi.
VERONA: Garella, Ferroni, Ma-rangon, Volpati, Fontolan, Tricella, Fanna, Sacchetti, Jordan, Di Genna-ro, Galderisi (od 46. min. Storgato).
STURM GRADEC: Saria, Feirer, Steiner, Schauss, Breber, Thonyfer (od 81. min. Marko), Bakota, Pichler, Szokolai, Huberts (od 60. min. Hor man), Jurtin.
SODNIK: Joel Quinio (Francija). GLEDALCEV: 33.000.
VERONA — Bagnolijevo moštvo, ki je v prvem kolu zanesljivo izločilo beograjsko Crveno zvezdo, je sinoči doma proti avstrijskemu Sturmu igralo le neodločeno, še več: gostje, med katerimi je dobro igral Jugoslovan Bakota, je v 26. min. celo vodilo z 2:1. Ob izteku prvega polčasa pa je Galderisiju uspelo stanje izenačiti.
Uvrstitev v osmino finala postaja sedaj za Verono izredno težka.
Honved — Hajduk 3:2 (2:1)
STRELCI: v 32. min. Dajka, v 3?-min. Cukrov, v 40. min. Bodonyi, v 52. min. Pešič, v 89. min. Varga (lZ enajstmetrovke).
HONVED BUDIMPEŠTA: Andrusch. Dogy, Kerepeczky, Varga, Detari (op 60. min. Kpzma), Sallai, Bodonyi-Garaba (od 70. min. Fikezi), Ester-hazy, Dajka Gyimesi.
HAJDUK SPLIT: Simovič, Cukrov, Miljuš, čelič, Vulič, Rožič, Zl. Vujovič, Sliškovič, Zo. Vujovič, šušnja ra, Pešič.
SODNIK: Hermann (NDR). Gledalcev: 6.000.
BUDIMPEŠTA - Kljub porazu Jc splitski Hajduk izbojeval v BudimPp' šti še kar dober izid. Srečanje je bilo dokaj izenačeno in bi se lahko končalo tudi pri neodločenem izidu, bi ne vzhodnonemški sodnik Hermann dosodil najstrožje kazni minuto prpd koncem srečanja. Enajstmetrovka Je bila namreč zelo «sumljiva». (nb)
Gronigen — Inter 2:0 (D®)
STRELCA: v 16. min. Koeman, v 89. min. Fandi Ahmad.
GRONIGEN: ScheUekens, Van Tig' gelen, Hiddibnk, Waalderbos, KeU' kens, Van Dijk, Fandi Ahman, Koc man (od 76. min. Rossien), Bračke11, McDonald, Janš.
INTER:	Zenga, Ferri, Bergoči.
Bagni, Collovati, Baresi, Coeck, Sa' bato, Altobelli, Beccalossi.
SODNIK: McGinlay (Škotska). Godalcev; 18.000.
GRONIGEN — Nizozemsko mošbj® Groningna je zasluženo premaga* Inter, ki je bil tokrat posebno sla v obrambi. Oba zadetka so namrpr Milančani prejeli po napakah brani* cev. Pri prvem zadetku je namreč Collovati dobesedno «zaspal» in ^ je spretni Koeman brez težav prem8 gal Zengo. Interjev vratar pa je n® to celo ubranil enajstrmetrovko, pa mogel preprečiti drugega zadetk minuto pred koncem, ko je obran1 ba zopet napravila napako.
Interjeva naloga v povratnem s/ . Čanju postaja po tem izidu dok > težka.
Tako včeraj v treh evropskih nogometnih pokalih
POKAL PRVAKOV (osmina finala)
•	Olvmpiakos Pirej (Gr.) - Benfica (Port.)	1:0
•	Liverpool (VB) - Atletico Bilbao (Šp.)	0:0
•	Dinamo Bukarešta (Rom.) • Hamburger (ZRN) 3:0
•	Bohemians Praga (ČSSR) - Rapid Dunaj (Av.)	2:1
•	Rabat Eto Gyoer (Madž.) - Dinamo Minsk (SZ) 3:6
•	Standard Liege (Bel.) - Dundee United (Škotska) 0:0
•	CSKA Sofija (Bol.) - ROMA (It.)	0:1
•	Dinamo Berlin (NDR) - PARTIZAN (Jug.)	2:0
POKAL POKALNIH PRVAKOV
•	Ujpest Dosza (Madž.) - Koln (ZRN)	3:1
•	SK Beveren (Bel.) - Aberdeen (Škotska)	0:0
•	Hammarby (Šve.) - Valkeakosken Haka (Fin.) 1:1
•	Doneck (SZ) - Servette Ženeva (Švi.)	1:0
•	Pariš St. Germain (Fr.) - JUVENTUS (It.)	2:2
•	NEC Nimegen (Niz.) - Barcelona (Šp.)	2:3
•	Glasgow Rangers (Škotska) - Porto (Port.)	2:1
•	Spartak Varna (Bol.) - Manchester United (VB) 1:2
POKAL UEFA (šestnajstina finala)
•	Lens (Fr.) - Antwerpen (Bel.)	2:2
•	Spartak Moskva (SZ) - Aston Villa (Angl.)	2:2
•	Sparta Rotterdam (Niz.) - Carl Zeiss Jena (NDR) 3:2
•	VVidzev Lodž (Polj.) - Sparta Praga (ČSSR) 1:0
•	PSV Eindhoven (Niz.) - Nottingham Forcst (VB) 1:2
•	Anderlecht (Bel.) - Banik Ostrava (ČSSR)	2:0
•	Sporting Lizbona (Port.) - Celtic Glasgow (Škot.) 2:0
•	Austria Dunaj (Av.) - Stade Lavallois (Fr.)	2:0
•	VERONA (It.) - Sturm Gradec (Av.)	2:2
•	Honved Budimpešta (Madž.) - HAJDUK (Jug.) 3:2
•	Tottenham Hotspur (VB) - Feyenoord (Niz.)	4:2
•	Lokomotiv (NDR) - Wcrder Bremen (ZRN)	1:0
•	Watford (VB) - Lovski Spartak Sofija (Bol.) 1:1
•	RADNIČKI NIŠ (Jug.) - Inter Bratislava (ČSSR) 4:0
•	PAOK Solun (Gr.) -.Bayem Miinchen (ZRN) 0:0
•	Gronigen (Niz.) - INTER (It.)	2:0
Prihodnji «tour» precej sličen letošnjemu
PARIZ — V Parizu so včeraj predstavili 71. kolesarsko dirko po Franciji, ki se bo pričela 26. junija prihodnjega leta in po 3900 kilometrih in 22 etapah ter predetapi konča’a 27. julija v francoskem glavnem mestu. Tudi letos bo «tour» odprtega značaja, torej bodo lahko na njem nastopili tako profesionalci kot amaterji. Etape na kronometer bodo štiri, in sicer tri posamezno ter ena ekipno.
Po mnenju izvedencev bo prihodnji «tour» precej podoben letošnjemu. Pirenejev se bodo kolesarji lotili z enajsto etapo, odločil pa se bo verjetno na Alpah, kjer se bodo morali pomeriti na znanih vzpetinah kot Lautaret, Galibier, Colombiere, Joux Plane.
Svetovni boksarski pokal: Italijani uspešni
RIM — Na svetovnem boksarskem pokalu so bili Italijani v torek zvečer in včeraj popoldne dokaj uspešni. V supenvelter kategoriji je Romolo Casamonica premagal Korejca Ki-Ho Konga s 5:0. V težki kategoriji je Angelo Musone po ostri borbi premagal favoriziranega Madžara Alvicsa s 3:2. V petelinji kategoriji pa je Maurizio Stecca zanesljivo odpravil Korejca Sung-Kil Moona s 5:0. Svojo «pot» na tem pokalu je končal v četrtfinalu Petelinje kategorije; s tem da je izgubil proti Sovjetu Juriju Aleksandrovu z 0:5.
Jaquel Mayol kar 105 metrov globoko
PORTOFERRAIO (otok Elba) — Po petih dneh odlašanja zaradi slabega vremena, se je včeraj Francoz Jacquel Mayol pri kraju Capo Cala-mita na otoku Elba spustil kar 105 m globoko v morje, kar je največja globina, ki jo je kdajkoli dosegel človek brez pomoči kisika. Mayol, ki ima 56 let, se je pred dvema letoma že spustil 101 meter globoko, tokrat pa je ostal pod vodo kar tri minute in štirinajst sekund.
Namizni tenis: v 2. kolu ženske A lige
Krasu prvi prvenstveni par točk
Bocenski Recoaro zopet zmagal, tokrat v Neaplju
Že po drugem kolu ženske namiznoteniške A lige je povsem jasno, da je okrepljeni Recoaro iz Bočna postavil resno hipoteko za osvojitev naslova državnega ekipnega prvaka. Južnotirolsko moštvo si je kar sredi Neaplja gladko privoščilo vsaj na papirju enakovredni Stetan in je tako na gostovanju premostilo eno najtežjih ovir. Neapeljčanke so zaigrale pod svojimi sposobnostmi in sp edini dve delni zmagi osvojile proti veteranki Santifallerjevi. Bevilacqua in Busnardova pa sta bili nepremagani in sta priborili Recoaru vseh pet točk. V ključnem srečanju je Bevi-lacqua brez težav premagala Mau-riellovo, kar je pokopalo vse upe domačink.
V pričakovanju odločilnih neposrednih spopadov je Kras doma brez te-
žav opravil z Vigorjem iz Terni ja in si je tako zagotovil prvi prvenstveni točki. Razveseljivo je, da so vse tri Krasove predstavnice zaigrale zelo dobro, kar daje dobre obete za bodočnost.
IZIDA 2. KOLA
Stetan - Recoaro 2:5; Kras - Vigor 5:J; Cagliari prost.
LESTVICA
Recoaro Bočen 4, Kras in Stetan Neapelj 2, Vigor Temi in Cagliari 0. PRIHODNJE KOLO (22. in 23. t.m.)
Vigor - Recoaro; Cagliari - Kras; Stetan prost.
MOŠKA C LIGA
V prvem domačem nastopu moške C lige je Kras ostal praznih rok, kar je že drugi zaporedni poraz. Moštvo iz Mester je sicer zasluženo zmagalo, vendar pa bi krasovci ob malo
večji samozavesti in športni sreči 1^ ko tudi startali na zmago. Kar . srečanja so namreč izgubili z h1™ malno razliko, kar je bilo zanjo sodno.	n.
V Tržiču pa je tamkajšnji Ita*^] tieri presenetljivo visoko PrerI1"L moštvo iz Trevisa. Tako bo v ljo velike važnosti neposredni s poP8 med novincema Krasom in Italc tieri jem.
IZIDA 2. KOLA	. . .
Kras - Italosport 1:5; Italcantie Duomo Folgore 5:2.
LESTVICA	, w
Italosport Mestre 4, Duomo F. j, re Treviso in Italcantieri TržJC Kras 0.	_.)
PRIHODNJE KOLO (22. in 23..
Duomo Folgore - Italosport, Kr“ Italcantieri. (B.S.)
Pred sobotnim gostovanjem Jadrana v Vidmu
Na raznih atletskih tekmovanjih
Abitare s prenovljenim moštvom
Dobre uvrstitve adrievceV
Jadran bo v soboto v 4. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige gostoval v Vidmu, kjer bo igral proti moštvu Abitare, ki je doslej dvakrat zmagalo, enkrat pa je izgubilo (v soboto v San Bonifaciu).
Kako pričakujejo sobotno srečanje v Vidmu, smo po telefonu vprašali predsednika videmskega društva Abitare Stefana Meroia.
oZares čudno prvenstvo, gospod predsednik, kajne?» smo za uvod namignili.
«Čeprav je bilo doslej več presenečenj, pa bi skoraj dejal, da je to povsem normalno in značilno za vsak pričetek prvenstva. Nekatera moštva so prej začela s pripravami, nekatera pozneje. Le po šestih, sedmih kolih bom0 lahko dali boljšo oceno o razmerju moči v tej ligi.*
«Izkupiček vašega moštva pa je še kar obetaven: dve zmagi in en poraz . ..»
«Po treh kolih sem s svojo ekipo vsekakor zadovoljen. Dvakrat smo
zmagali in tudi v San Bonifaciu bi lahko poskrbeli za presenečenje. Sicer pa smo letos zelo obnovili moštvo in glede na to smo lahko z doseženim tudi zadovoljni.»
«Kako pa ste obnovili ekipo?» «Predvsem smo zamenjali trenerja. Naš trener je sedaj Collinassi. Potrdili pa smo naslednje košarkarje: Berzantija, Turella, Romanella in Lada. K nam pa so pristopili Romanin in Liva, Zaggia (le ta pa je že igral z nami). Virilli, Nobile, Dominutti in mladi Micalich.*
«Kaj pa menite o Jadranu?»
«Slišal sem, da je Jadran ostal brez Iva Starca. To pa se moštvu verjetno krepko pozna. Sicer pa mislim, da je to enaka ekipa z enako igro kot v lanskem prvenstvu. Jadranov slog igre je dokaj originalen in lahko spravi v težave vsakega nasprotnika.* «Jadran pa je doslej dvakrat izgubil . . .»
«To me je nekoliko presenetilo, sicer pa ponavljam, da smo le ob za-
četku prvenstva, ko so presenečenja na dnevnem redu. Temu se očivid-no ni mogel izogniti niti Jadran.*
«Kaj pa za sobotno tekmo v Vid mu?»
«Predvidevam, da bo to izredno i-zenačeno srečanje, ki se bo odločilo le v poslednjih minutah. Po mojem sta si ekipi enakovredni. Odsotnost Iva Starca pa bo za jadranovce do-kajšen handikap. Z Jadranom bo verjetno kot lani dopotovalo v Videm tudi več navijačev?*
«Verjetno,» smo dodali in s tem končali pogovor.
Upamo pa, da bo naše košarkarje v Vidmu bodrilo čimveč navijačev. Jadranovci bodo v soboto še kako potrebovali pomoč svojih navijačev. Pomoč le-teh je namreč ne samo potrebna, temveč nujna prav v času, ko moštvu ne gre najbolje.
Naj omenimo še, da se bo tekma v Vidmu pričela ob 21. uri in da bo v telovadnici v Ulici Marangoni.
(B. Lakovič)
Pretekle dni so se atleti lonjer-skega društva dokaj uspešno udeležili nekaterih tekmovanj. Poleg že omenjene Sandre Sumberaz, ki je v Trstu za las zgrešila uradni deželni rekord v metu kroglice, velja sicer omeniti še Vasilija Pečarja, ki je na državnem finalu mladinskih iger v Rimu, kljub neugodnim tekmovalnim pogojem, v troskoku pristal na vsekakor zadovoljivem 13. končnem mestu, kot najboljši deželni atlet v tej disciplini.
V Vidmu pa se je odvijalo 10. mednarodno tekmovanje «5taffette Par-tigiane*. Na startu se je predstavilo več kot 80 ekip, med katerimi je bila tudi četverica atletov Adrie (v postavi Egon Renko, Fabio Ruzzier, Girolamo Bonanno ter David Gregorij. Adrievci so se uvrstili na 49. mesto.
Končno naj omenimo še nedeljsko tekmovanje pri Domju za trofejo «VM». V krosu na 11 km je tekmoval mladi adrievec Andrej Batič,
ki je z zanesljivo zmago v katcfU v dečkov zopet dokazal svojo pre111^ pokrajini v svoji kategoriji. ^ jjoir vo je, da je desetletni atlet v kurenci več kot 400 tekmovalce sedel skupno 62. mesto v zanj „ o nem času 51’43”. Vsekakor bo?1, njem še marsikdaj slišali. (R-*‘
• BOSNA V POLFINALU. v ^ njem četrtfinalnem srečanju ju® j e vanskega košarkarskega P° sinoči Bosna v Sarajevu po Prl(^tv'° vanju premagala beograjsko ^“Lei IMT z 88:81 (42:35). Najboljša s (20 ca pri Bosni sta bila Hadz1 ^ točk) in Varajič (16), pri gostu Mladjan (21) in Babič (14) -
• IVICO ŠURJAKA naj bi je dal na posodo kaki tuji ekipi- v ^ prišla iz krogov Udineseja, k-^Ldl8 bi se Dal Cin, potem ko je Pr°/a^°' zamisel, da bi Šurjaka prodal ^»^jl, rilo se je Veroni ali Kolnu) 00 da ga letos da naposodo.
V torek ustanovni občni zbor Odbojkarskega h tuba Val
V	_
V Štandrežu novo odbojkarsko društvo
Predsednik Vilko Nanut
stanovitev vsakega novega društva Po rlfS mora izzveneti tudi kot želja d_ °*rePitvi našega prizadevanja za n ego cili°v' ki si Jih je naša narod-stan ?kupnost postavila. Zato je u klnK0Vn* občni zbor Odbojkarskega Dnaa Xal *z Štandreža treba posebej v na aY’‘'' saj bo društvo delovalo epi ■ no niešanem ozemlju, ki je pre-J lzPostavljeno asimilacije.
in^? Je med drugim zbranim gostom ^ačinom povedal novi predsednik
Po?HtVa ^’'ko Nanut, ko je v svojem ja gj'|Vr|crrl nagovoru v Domu Andreji se
budala orisal načrt nove skupine,
je odcepila od ŠD Juventina,
Torkovega občnega zbora v Štandrežu se je udeležilo veliko ljudi
in to v dogovoru z odborniki tega društva. Nanut je najprej omenil pomembno vlogo, ki jo je Juventina, kot eno najstarejših slovenskih športnih društev, odigrala in jo odigrava v go-riški narodnostni stvarnosti.
Pri tem društvu pa se je v zadnjih letih nogometu pridružila še odbojkarska dejavnost, ki je zabeležila zavidljive uspehe. To je tudi eden od razlogov, da so sklenili ustanoviti samostojno društvo, ki bi se izključno ba-vilo s to športno panogo. Tako je nastalo novo društvo Val, ki bo svoj sedež imelo v Domu Andreja Budala in bo okoli sebe zbiralo odbojkarje iz Štandreža in drugih okoliških krajev.
«Nameni in cilji OK Vab, je nadaljeval Nanut, «so združevanje slovenske mladine na športnem, oziroma odbojkarskem področju. Zato je naš klub široko odprt vsem, od najmlajših do najstarejših, ki hočejo dati svoj doprinos k razvoju slovenske odbojke na Goriškem. Prav tako si želimo najširše sodelovanje z vsemi slovenskimi športnimi društvi in organizacijami, tako v Štandrežu, kot na Goriškem sploh. Prav tako nameravamo razviti že dobro sodelovanje s športnimi organizacijami v matični domovini®.
Občni zbor, katerega se je udeležilo veliko ljudi, so pozdravili Valter Reščič, predsednik krajevne konzul-te, Zvonko Frandolič, tajnik TO ZSŠDI za Goriško, Jože Vrtovec, predsednik
01ympije, Marjan Tomšič, predstavnik ŠD Sovodnje, Rudi Pavšič, tajnik ZSKD, Žarko Grilj, predsednik KD Danica, Jože Cej ter Milovan Lutman, predstavnik KD Oton Župančič. Na skupščini pa so bili prisotni še predstavniki ŠD Juventina, ŠD Dom in ŠD Naš prapor.
Ivan Plesničar, ki je skupaj z A-leksandrom Corvo duša novega društva, je prisotnim nanizal nekaj tehničnih podatkov. Tako smo izvedeli, da bo OK Val nastopil v 5 prvenstvih, in sicer v C-2 ligi, v 1. moški diviziji, v prvenstvu mladincev in dečkov ter
v interligi. Trener članske ekipe bo Ivan Markič iz Kanala, prav tako iz Kanala pa bo odgovoren za mladinske ekipe, Boris Jelarič; Jože Cej in Aleksander Corva bosta skrbela za najmlajše, Ceju pa je bila poverjena naloga, da bo pripravljal vrsto predavanj in razprav o odbojki.
Za dobo enega leta bo Odbojkarski klub Val vodil odbor, ki ga sestavljajo: Viljem Nanut (predsednik), Da rij Gergolet (tajnik), Ivan Plesničar (blagajnik), Igor Orel, Jožko Prinčič in Aleš Hoban (nadzorni odbor).
RUDI PAVŠIČ
Na Goriškem start mladinske lige
V	tem tednu se na Goriškem pričenja odbojkarska sezona 1983/84. Prve bodo stopile na odbojkarski pravokotnik moške in ženske postave v mladinskem prvenstvu.
V	moškem mladinskem prvenstvu, ki se zaključi 23. decembra, bosta letos nastopili dve slovenski šesterki: Val iz štandreža in 01ympia iz Gorice. Vsega skupaj bo nastopilo le šest ekip in sicer poleg omenjenih še Torriana iz Gradišča, Libertas iz Gorice, Volley Bali iz Kamina in Libertas iz Turjaka.
Spored tekem naših dveh ekip je naslednji:
1.	KOLO: V B Krmin - Juventina (19. 10., povratno 25. 11.) Libertas Turjak - 01ympia (21. 10., povratno 23. 11.)
2.	KOLO: 01ympia - Juventina (26.
10.,	povratno 2. 12.)
3.	KOLO: Torriana Olympia (31.
10.,	povratno 7. 12.) Libertas (GO) -Juventina (3. 11., povratno 9. 12.)
4.	KOLO: 01ympia - Libertas (GO) (9. 11., povratno 15. 12.) Juventina -Libertas Turjak (11. 11., povratno 16. 12.)
5.	KOLO: Torriana - Juventina (14.
11.,	povratno 23. 12.) VB Krmin - O-lympia (18. 11., povratno 21. 12.)
Juventina in 01ympia bosta domače tekme igrala v občinski telovadnici v Štandrežu. Juventina bo domače tekme odigrala ob petkih ob 19. uri; 01ympia pa ob sredah ob 19.30.
Tudi letos odbojkarska interliga za najmlajše
št,0 bojkarski delavci obmejnih dru-or„ ?° se tudi letos dogovorili za je n'!0 odbojkarske Interlige, ki do iifrrjonjena mladim odbojkaricam obm ' *eta starosti s te in one strani nam Jnega pasu. Nekaj več o tem komi J° pov°dal načelnik odbojkarske «w’Je Pri ZSŠDI Walter Mokor. pra,W bi hoteli izvedeti, zakaj je <(, aPrav nastala interliga.» delov r-*ga- vsekakor sodi v okvir so-kiUbi'inja *n pomoči med obmejnimi tom ’ .njen namen pa je predvsem v več ’ Pa. nud* mlajšim igralkam čim-zla	igranja,	kar velja še
ne . .za društva iz matične domovi ni ilc*Jer za to starostno kategorijo «i!hZnih Prvenstev.® po vrst 'iz tekmovanje bo že drugo «N •	tetos	organizirano?»
interiT^ b* povedal, da je lanska niev ^a naletela na zelo ugoden od osnovi i °dbojkarskimi delavci. Na t°s n *an,skih izkušenj smo ekipe le na n(lri ,a z,hli v dve jakostni skupini Same7no5' ocen trenerjev in vodij po da Jčlb društev. Zelo pomembno je, tudi	ir>terlige letos udeležila
in Olvrn' '3 društva Dom, Sovodnje sala L 5la’ iz Slovenije pa se je vpi Sežana. V boljši A skupini so
Koper, Sokol, Breg, Sloga, Kontovel, Kanal, Brda in Sežana, v slabši B skupini pa Semedela, koprska šola A. Ukmar, Nova Gorica, Solkan, Bor, Sovodnje, Dom in 01ympia. Udeleženk je torej šestnajst.®
«Kakšen bo tekmovalni sistem? » «Vsako društvo priredi troboj, tako da se ekipe pomerijo vsaka z vsako, zaostale tekme pa bomo odigrali kas neje. Mrežo bodo letos na zahtevo naših društev dvignili na 215 cm, saj lanska višina (210) ni ustrezala našim igralkam. Igrali bodo seveda na dva zmagana seta.®
Naj omenimo še. da so letos organizirali tudi interligo za moške. Prvi turnir, o katerem smo že poročali, je bil v nedeljo v Izoli.
Spored 1. kola ženske interlige, ki bo v nedeljo, 23. t.m., s pričetkom ob 9.30, je nasledji:
SKUPINA A
v Kanalu: Kanal, Brda in Sokol; v Kopru: Koper, Sloga in Kontovel. Počivata: Brda in Sežana.
SKUPINA B
v Gorici: Sovodnje, Solkan in 01ym-pia; v Kopru: Semedela, Nova Gori ca in OŠ S. Ukmar. Počivata: Bor in Dom.
Ob robu naših nogometnih igrišč
Bregovi člani slabi, mladinci odlični
Start naših nogometnih ekip v a-materskih prvenstvih ni bil najboljši. Med temi, ki niso izpolnile pri čakovanja, sodi tudi Breg, zato smo njegovemu predsedniku Silvanu Klab-janu zastavili nekaj vprašanj.
«Po štirih tekmah je Breg na repu lestvice z eno samo točko. Kako si to razlagaš?»
«Kjlub temu da imamo precej poškodovanih nogometašev, si vseeno ne morem razlagati tako slabih rezultatov. čeprav po prikazani igri ekipa ni preveč blestela, bi lahko dosegla nekaj več, vendar v nogometu velja staro pravilo, da točke gredo tisti enajsterici, ki spravi več golov v mrežo- nasprotnika.
V ekipi pa je letos prišlo tudi do nekaterih sprememb. V prvi vrsti bd omenil trenerja Manda, ki ima na razpolago lansko strukturo moštva. Odšli so le Pinzin (Domio), Perossa (Zarja) in Kraljič (Gaja). Naše vrste pa so ojačili Siega, Buffa, Edomi in Bais (vsa Zaule). Po enoletnem posojilu pri Gaji se je vrnil šavron. Od enajsterice Zaule pa smo vzeli na posodo našega bivšega nogometaša Ražma. Glede poškodovanih igralcev bi povedal, da bo Igor Tul začel trenirati šele januarja, Zonta, ki je pre stal operacijo meniskusa, bo začel
trenirati čez nekaj tednov, Lovriha in Sovič pa bosta verjetno kmalu o-krevala.
«Brez teh poškodb bi bila ekipa po polna ali pa mislite na ojačitve, saj do konca nogometne borze manjka še deset dni?»
«Mislim, da so ojačitve neizbežne. Te pogojujejo v prvi vrsti poškodbe, nato pa dosedanji, negativni izidi. Slabše res nismo mogli začeti. Vsekakor upam, da bo ekipa odločno reagirala in da bo že prihodnjo nedeljo prišla do prve prvenstvene zmage®.
«Če je članska ekipa razoračala, pa so vam mladinska moštva pripravila lepo zadoščenje. . .»
«Zgleda, da končno začenjamo žeti sadove našega večletnega dela in na šega truda. Z mladinskima ekipami nam gre precej dobro. V nekaterih kategorijah smo na sredini, v nekaterih pa čisto pri vrhu lestvice. Sedaj, ko so končno vidni pozitivni-rezultati, upam, da se bodo tudi navijači začeli zanimati za mladinske ekipe. V prvi vrsti si želim, da hi mladincem na igrišču bolj sledili tudi starši sami, ne pa ocenjevali delovanje svojega otroka le iz prebiranja časopisov. Zato poleg vseh članov vabim tudi vse starše naših mladih no-
gometašev, da se polnoštevilno udeležijo nošega občnega zbora, ki bo v ponedeljek, 24. oktobra. Z dobrim nasvetom in sodelovanjem lahko mnogo pripomorejo k razvoju in uspešnemu delovanju našega društva.®
B. RUPEL
Mladinski nogomet na Goriškem
Doberdobska Mladost zmagala v gosteh
Isonzo — Mladost 0:1	(0:1)
STRELEC ZA MLADOST: Massimo Jarc.
MLADOST: Lakovič, Gergolet (Fer-letič), Mavricij Jarc (M. Argentin), Croselli, F. Pahor, Massimo Jarc, Lavrenčič, Radetti, D. Argentin, De Lorenzo, D. Pahor.
Enajsterica najmlajših doberdobske Mladosti, ki jo trenira Aldo Ferletič, je v soboto dosegla svojo prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
Sicer je zmaga obetajočih dober-dobskih mladincev povsem zaslužena. Edini zadetek v tekmi je padel v 17. min. prvega polčasa, po zaslugi Massima Jarca, ki je tudi zadel prečko. (Zvonko Frandolič)
obvestila
*K Devin
30. t!m^a’ da bo orientacijski pohod • 'n ne 23. kot prvotno javljeno.
skl.ŠD Breg “klicuje k ,
de|jek redni občni zbor v ponc-ran> Kun' t-m'’ °b 20.30 v mali dvo-®°'iuncu	'|onlu F- Prešeren v
?bveščaIV,Iadina
^krska8* ?a se 1,0 začela predsmu-
19.30	d,. Vn^dba jutri, 21. t.m., od *u (bn7 ' v Ljudskem domu v Kri-Vadba i. no8°metnega igrišča). Telo-0 redno ob torkih in petkih.
sP«fer,"a šola Trst Nlturj .Qa se bo plavalni tečaj pri hikom: k 61 v Peteb z naslednjim ur-l- razn.a ,nara: L razred ob 15.00, ftojan; , ‘>b 16-00, ostali ob 17.00; Ostali ,.i,r , j: in 2. razred ob 15.00, ^‘lje oh	Boljunec ob 17.00;
razen M in Barkovlje ob 16.00, . Černigoja (17.00).
k' ho £,J>dborn*e na izredno sejo, "a sedli?' \	21- 10-. »b 20.30
VezUa. U društva. Prisotnost ob-
,tK Kr„
"bveš/ as.
V telovadi3 -e tcfai otroške t< niib dneh ",'1 0Š v Sal-i v ra*red). '0 ‘°5ek od 16.15 do V l^redU * fda od 16.15 do ‘ec); i;ti?trtek od 16.15 do ll IHitek nH ic (ut 4 m
?d 15.30 a le urn'k naslcdn,
l5i0° do it on1';15 (vrtec): ! "•00 (osnovna šola]
Odprta ((bratska planinska pot
Ljubljana - Rijeka»
Planinci SPDT so se ob slabem vremenu, vetru, dežju in megli, ude ležili slavnostnega iniprtja «bratske planinske poti Ljubljana - Rijekav, ki je bilo pred planinskim domom na Sviščakih pod Snežnikom. Skupno se je slovesnosti udeležilo kakih tisoč planincev iz vse Slovenije, poleg slavnostnih govorov pa je bil na sporedu tudi kulturni program s pevskimi zbori in folklornimi skupinami. Mnogo planincev se je ob tej priliki povzpelo na vrh Snežnika.
Bližnje delovanje SPDT
SPDT prireja v nedeljo, 23. t.m., tradicionalni avtobusni «izlet v neznano», ki bo povezan s srečanjem s člani pobratenega PD Integrala iz Ljubljane. Vpisovanje je že zaključeno, ker je avtobus že (predčasno) poln. Hoje bo skupaj kaki dve uri, vsi udeleženci pa morajo vzeti s seboj veljaven potni list. Vnaprej lahko «izdamo», da je končni cilj izleta neka koča, kjer bo na sporedu družabnost, planinsko rajanje, manjkalo pa ne bo niti hrane in pijače. Izlet vodi Ervin Gombač. Odhod avtobusa pa bo ob 7. uri izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano).
Drevi prvo predavanje
Drevi bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu otvoritev predavateljske sezone SPDT. Prvi predavatelj bo znani slovenski umetniški planinski fotograf Jaka Čop, ki bo prisotnim prikazal nekaj izmed svojih številnih velikih barvnih diapozitivov.
Naslov predavanja bo «Raj pod Triglavom®, fotograf pa bo kazal svoje slike s slovenskih Vzhodnih Julijcev. Ob predavanju, ki se bo začelo ob 20. uri., bo tudi otvoritev
Is planinskega sveia
razstave njegovih velikih črno belih slik, ki bo trajala teden dni. Nasled njega dne bo Jaka Čop predaval tudi našim osnovnošolcem, saj jim bo z barvnimi diapozitivi prikazal «Prav-Ijico o Zlatorogu». Njegovo predavanje bo skupno za učence osnovnih šol «0. Zupančič» od Sv. Ivana, «D. Kette® iz Ul. sv. Frančiška in za u čenče osnovne šole «F. S. Finžgar» iz Barkovelj. Predavanje se bo začelo ob 9.30 in bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Ob 11.30 pa bo predavanje ponovil na šoli «K. širok® v Ul. Donadoni.
V nedeljo izlet za osnovnošolsko mladino športne šole
Kot smo že napovedali, bo v nedeljo, 30. t.m., prvi sezonski izlet za slovensko osnovnošolsko mladino Športne šole — Trst, ki ga prireja in organizira SPDT. Cilj izleta bo Grmada na skrajnem severu tržaškega Krasa, med izletom pa bo na sporedu ocenjevalni pohod po skupinah (šolah), ki bo veljal za točke za «Osnovnošolsko olimpiado». Med izletom bodo seveda na sporedu še druge igre, ki jih bodo kot vedno pri pravili mladi planinski vodniki SPDT. Zbirališče bo ob 9.15 pri vhodu tržaške železniške postaje. Povratek bo v popoldanskih urah in sicer ob 17.55 na tržaško železniško postajo, kjer bodo osnovnošolce čakali starši. Hra na in pijača iz nahrbtnika. Vabljeni!
Predsmučarska telovadba
Na stadionu «1. majt se ob petkih
s pričetkom ob 20.30 nadaljuje predsmučarska telovadba in rekreacija SPDT, ki jo že vrsto let vodi prof. Ivan Furlanič. Vabljeni vsi, pgsebno tisti, ki so prejšnja leta že obiskovali to telovadbo.
Nekaj alpinističnih novic
V nedeljo so na jugovzhodni steni gore Gamspitz (1851 m) v skupini Pizzo di Timau v Karnijskih Alpah predali svojemu namenu zavarovano alpinistično pot, ki ima največjo alpinistično težavo III +, in jo lahko na ši alpinisti uporabljajo za dober trening pred zahtevnejšimi vzponi v domačih in tujih gorah. Pot ima 940 metrov višinske razlike, zahteva pa od pet do šest ur vzpona. Trasiranje poti so si zamislili člani planinskega društva CAI - Ravascletto, s katerimi ima SPDT tesne zveze, skupno pa je zahtevala približno 2500 ur prostovoljnega dela (tisoč so jih opra vili člani društva, ostalih 1500 pa alpinci brigate Julie).
Slavja v Ravasclettu in «prvega vzpona» se je udeležila tudi delegacija plezalcev SPDT, ki je morala, kot vsi ostali, zaradi slabega vremena, malo pred koncem odnehati s plezanjem ter nadaljevati po normalni nadelani poti.
* # *
Pred kratkim smo poročali o slovenski alpinistični odpravi «Anapurna 83», ki je stopila v svojo «aktiv-no» fazo. Prejšnji petek je premaknila svojo bazo na višino 6000 me trov, kamor se je sedem naših alpinistov podalo brez nosačev, samo z
materialom in šerpo - kuharjem, od tu pa naj bi ob prvi priliki začeli pravi pravcati naskok na goro po prvenstveni smeri v južni steni hima tajskega osemtisočaka. Vzpon morajo opraviti do konca tega meseca, sicer jih bo prehitel jesenski monsun, ki bi jim s svojo naravno silo preprečil osvojitev vrha, pa tudi birokratska «sita», saj imajo Škamperle in tovariši dovoljenje za ostanek na gori le do konca meseca.
Podobno se dogaja tudi s tržaško himalajsko odpravo na osemtisočak Cho Oyu. Tudi ta se je podala na pot v istem obdobju, v istem obdobju postavila bazni tabor ter začela konč ni naskok na goro, ki ga bo morala zaključiti pred koncem tega meseca zaradi monsunskega deževja. Sicer pa imajo Tržačani lažje delo od Slovencev, saj bodo svojo najtežjo točko pri vzponu premagali pri 7000 metrih, kjer bodo naleteli na velike serake, nato pa ne bi smelo biti več velikih alpinističnih problemov.
* * *
Na himalajske osemtisočake se ne odpravljajo samo mladi in vsestransko izredno pripravljeni alpnnisti, temveč tudi že starejši plezalci, ki so sfvoje, vsaj na alpinističnem področju, v glavnem že odpravili. Tako bo 54 letni Pierre Mazeaud, francoski alpinist in nekaj časa celo minister, prihodnje leto vodil majhno odpravo veteranov. Na mogočni Gašerbrum I (ali drugače Hidden Peak, 8.068 m) se bodo z njim skušali povzpeti 53-letni Lucien Bernardini, ki je leta 1952 premagal zahodno steno Druja, nato mitični Italijan Walter Bonatti (tudi zanj leta tečejo, saj jih ima že 53) in še eden od avtorjev tDiretis-sime» v Veliki Cimi, 48-letni Lothar Brandler.	D. JELINČIČ
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
20. oktobra 1983
TRST Ul. Montecchi 6 P P 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^ ZTT	^lan i,al'ianske
in tiska	Trst	[MliVj ™e/e Časopisnih
založnikov FlFG i
■
Pristaš «prima linea ubit po ropu v Parizu
PARIZ — Italijan, ki so ga policijski agenti ubili po ropu v neki pariški banki, se imenuje Ciro Rizzato in je bil aktiven član organizacije «prima linea». Do uradnega sporočila o identifikaciji ubitega moškega je prišlo po nekajdnevnih stikih med italijansko in francosko policijo.
Toda že prej se je razvedelo, kdo je ubiti. V milansko redakcijo tiskovne agencije ANSA je namreč telefonirala ženska, ki je rekla, da «so v Parizu umorili komunističnega borca Čira Rizzata». Prisotnost Rizzata v Franciji je opravičevala s «finančnim opravkom»; z močnim rimskim naglasom pa je dodala, da «za komuniste meje ne veljajo, ker se borijo za osvoboditev sve tovnega proletariata*.
Poleg podatkov, ki šb nanašajo na ubitega moškega, pa so francoski preiskovalci posredovali tudi nekaj podrobnosti o ropu. Skupina zelo dobro oboroženih tatov je prejšnji petek oropala bančno agencijo v 17. pariškem o-krožju. Po ropu se je četvorica z veliko hitrostjo odpeljala z avtomobilom renault 20, ki so ga ukradli že julija letos in so ga dan prej uporabili za podoben rop.
Toda malo minut po petkovem ropu .je renault v gostem prometu trčil. Ko je voznica trčenega avtomobila stopila iz vozila, so jo hoteli prisiliti, da jim izroči ključe. Takrat sta slučajno prišla mimo policijska agenta; četvo rica se je spet na hitro odpeljala z renaultom, ga malo kasneje zapustila in bežala peš. Med zasledovanjem sta policaja streljala in zadela precej pleča tega moškega (višina 1,87 m za 117 kg). Moški, ki je imel ponarejeno itali jansko izkaznico, je nekaj ur kasneje umrl.
«Bodoči ponos» britanske mornarice
Britansko obrambno ministrstvo je predstavilo model nove fregate, ki ima oznako «tip 23». Po svojih značilnostih naj 8’ jo predvsem uporabili proti podmornicam, prepričani pa so, da bo «novi dragulj« kraljeve vojne mornarice	(AP'
Ali je pametno obujati spomin na zločinca ?
Plošča na Hitlerjevi rojstni hiši
DJJNAJ — Prejšnji teden so bili delavci v modrih delavnih oblekah že vse pripravili za namestitev mar mornate plošče na stavbi v Ulici Salzburger Vorstadt mesteca Braunau am Inn blizu češkoslovaške meje na Spodnjem Avstrijskem. Mestece se razlikuje od drugih podobnih mestec v tem delu Avstrije le po tragični preteklosti: v njem se je namreč rodil Adolf Hitler.
Ploščo z napisom: «Nikoli več fašizma milijoni mrtvih opominjajo — mir, svoboda in demokracija», hi morali postaviti na Hitlerjevi rojstni hiši, da bi vse spominjala na ime zločinca, ki je kriv smrti milijonov in je sprožil uničujočo svetovno vojno.
Predhodna dela za namestitev plošče je občina, ki je v rokah socialistov, že izvedla, ko se je s Portugalskega oglasila lastnica hiše 28 letna Gerlinda Pommer in tožila občinsko upravo. Delavci so torej prekinili z delom, plošča pa je romala v občinsko skladišče.
Ob tej vesti, ki je dvignila ogromno prahu v avstrij skem časopisju, je prišla do izraza ugotovitev, da se ne strinja s tako pobudo vse socialistično vodstvo. Žu
pan Braunaua Hermann Fuchs se je ob podpori mladih socialistov vsestransko zavzel, da je moralo socialistično imdstvo kloniti pred zahtevo o namestitvi plošče na Hitlerjevi rojstni hiši.
Medtem ko sedaj vsi čakajo na ktmčni odgovor sodnih oblasti, pa so vedno glasnejši tisti, ki opozarjajo, da ni pametno obujati spominov na Adolfa Hitlerja, saj vsi vedo, kdo je bil. Drugi spet navajajo, da ima Braunau dovolj zanimivosti in da ne žabi Hitlerjeve hi še. Obstaja celo nevarnost, da bi marsikdo s čisto dru gačnimi čustvi kol so izražena na plošči braunauske občinske uprave, obiskali Hitlerjevo rbjstno hišo.
Vsekakor pa je lastnica hiše trdno odločena, da za vsako ceno prepreči namestitev plošče na njeno hišo. Zavrnila je tudi ponudbo občine, da ji povrne morebitno škodo, ki bi ji povzročil tak napis. Ženska noče in noče kloniti. Vzroki njenega trmastega vztrajanja niso znani, bržkone pa nimajo nobene veze z denarjem, ki bi ga od turističnih obiskovalcev iztržili njeni nekdanji so meščani.
Ranjeni ugrabitelj za zapahi
NUORO — Predvčerajšnjim zvečer se je prijavil policiji 23-fetni mladenk Antonio Angelo Mula. Policija ga je iskala, ker je obtožen, da je sodeloval v ponedeljek ponoči pri spopadu s policisti. Ob t;sti priložnosti so agenti ubil 5 strelom v vrat Gianfranca Poggionija, ki je bil eden od ječarjev 22-letnega ha'’ dikapiranca Ivana Paola Mulasa. Policija je prišla na sled ugrabljencu Prt.. skoraj tednom dni, takoj po prijavi roparskega dejanja. Preiskovalci so nas namreč avto, ki so uporabili ugrabitelji ter so izvedli temeljito preiskavo P° vseh okoliških hribih naselja Oliena. Njihov trud je bil kmalu poplačan, S" so v neki naravni jami blizu Oliene našli zvezanega handikapiranca.
Predsinočnjim sta dva odvetnika prosila kvestorja v Nuoru, naj izda pustnico za Mulo, da bi lahko prišel iz Oliene ter se predal oblastem. Kvestor J ^ sprejel zahtevo ter poslal v Olieno nekega policijskega častnika. Ta je prev#; osumljenega ugrabitelja ter ga prepeljal v bolnišnico v Nuoru, kjer so zdravri ki operirali ranjenega Mulo. Mladenič je bil namreč ranjen v roko in nekdo J zasilno napravil nekaj šivov na rani, da bi ustavil krvavitev.
Mula je sedaj v bolnišnici v Nuoru pod strogim policijskim nadzorstvo!11' Preiskovalci zaslišujejo njegove sorodnike in prijatelje. V preiskavi so tudi redniki in prijatelji ubitega Poggionija.
Iz Lucce ni nobene vesti o poteku preiskave o ugrabitvi 17-mesečne Luisi iz Lugliana — Bagni di Lucca. Nesrečna mati dekletca le upa, da bo h1 ugrabitelji kaka ženska, ki bi utegnila nuditi hčerki potrebno pomoč.
Nobelovi nagradi
za fiziko
STOCKHOLM — Ameriški znanstvenik indijskega porekla' Subrahmanyan Chandrasekhar in Američan William A. Fovvler (na zgornjem posnetku) sta dobila letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko. Prvi je bil nagrajen zaradi vrednosti njegovih raziskav za spoznavanje strukture in evolucije zvezd, drugi pa zaradi teoretskih in eksperimentalnih študij o jedrskih reakcijah, ki nastajajo ob formiranju novih kemičnih elementov v vesolju.
Ledolomilci rešujejo ladje iz ledene pasti
MOSKVA — Ledena plošča s premorom 20 milj drži v svojih krempljih v Čukotskem morju (na severovzhodni Sibiriji blizu Aljaske) pet sovjetskih trgovskih ladij in dva ledolomilca: «Kapita na Sorokina* in «Leningrad».
Čukotsko morje je zmrznilo cel mesec predčasno in sedaj temperatura na tistem območju niha o-koli 25 stopinj pod ničlo.
Prezgodnji mraz je zajel v svoj ledeni oklep kakih 40 ladij. Večini se je posrečilo priti na varno s svojimi lastnimi močmi, afi pa so jih rešili ledolomilci.
Na pomoč ladjam, ki so še v ledeni pasti, prihajajo ledolomilci. Med njimi je tudi «Leonid Brež-njev» na jedrski pogon.
Reševanje pa bo dolgotrajno, to je izjavil Boris Junicin, ki je pomočnik ministra za trgovsko mornarico SZ.
Afriški «homo sapiens»
NAIROBI -- Kako se je «homo erectus» razvil v «h<mo sapiensi>? Morda bodo znanstveniki v kratkem lahko dali vsaj delen odgovor na to vprašanje, ki do slej še ni bilo pojasnjeno. Novo kocko, ki bi lahko pomagala pri izpopolnitvi zapletenega mozaika človeške pra zgodovine, so namreč odkrili v teh dneh v Keniji na na brežju jezera Tucana. Na kraju, kjer so že našli vrsto dragocenih drobcev, so iz blata izkopali skoraj nedotak njeno lobanjo bitja, ki je bilo telesno podobno človeku in ki je živelo med 150 in 300 tisoč leti.
Pomen najdbe je pojasnil kenijski antropolog Richard Leakep in je zlasti v dejstvu, da je lobanja zelo dobro ohranjena. V Afriki so že našli drobce starejših lobanj, stare tudi več kot milijon let, nobena pa ni bila tako ohranjena kot tista, ki so jo izkopali iz blata jezera Tukana.
Najdba bo nedvomno izzvala veliko razprav o izvoru človeka, še pred nedavnim so se znanstveniki nagibali k domnevi, da so človeška bitja živela v Evropi, zadnje študije pa postavljajo izvor človeka v Afriki. K najdbi velja pripomniti še, da sodi v tako imenovani rmissing perioda, prazno obdobje (od 300 tisoč do 150 tisoč let pred našim štetjem), o katerem imajo pateontologi zelo malo podatkov.
Glede pračloveka, čigar lobanjo so našli v Keniji, pa znanstveniki menijo, da je šlo za bitje, ki je govorilo, je imelo svojo kulturo, je uporabljalo ogenj in orožje in je lovilo divjad.
Svetovna turistična borza
RIM — Italija je država, ki ima največjo turisti^, aktivo v svetu (6,6 milijard dolarjev), medtem ko ^ lahko Zvezna republika Nemčija «ponaša» z naJV<^v«
Tak?!
deficitom. To so podatki, ki izhajajo iz zadnje raziš]4", j Ustanove za sodelovanje in gospodarski razvoj. Ta" za Italijo je Španija, kateri sledijo še Avstrija, Frai1^ in Grčija, medtem ko za Jugoslavijo, žal, ni podatk Na drugi strani pa na področju Karibskega rtl0'rj. vodijo Bahamski otoki, ki so še vedno nekakšen *~*j, stični paradiž in, čeprav s težavo, ohranjajo svojo PLj vlačnost. Sicer pa so na tem področju naredili najv£rj skok Dominikanska republika, Jamajka in Barbados, , nidad in Puertorico. Vse pa kaže, da bo v bližnji nosti s silno močjo stopila na «turistično tržišče* 1 -Kuba, za obisk katere je pri «svetovnih potnikih* zanimanje.
velik"
V ZRN manj porok

BONN — Zahodni Nemci ne ljubijo porok in se
Aaen /vIIaAo ia	eom! 6<AtrilA comomf V	/>
nje čase odločajo živeti sami. Število samcev v nenehno raste in tudi tisti, ki so že prestali prvo izkušnjo in se nato razvezali, nočejo več ponoviti P°“ lovščine.
Po podatkih zveznega instituta je sedaj že treli>i(C Nemcev in Nemk, ki živijo sami. In kje je iskati tega fenomena? Zahodnonemški znanstveniki	o
ljajo, da se standard posameznih ljudi, ki se odl(lC živeti sami, znatno izboljša.
Jack London:	]\^©hlkc3in©C