Lito XIV	V Celju, dne 15- aprila 1904. L	Štev 29.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, In sicer trankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za Inserate se plaču]«
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron,
ia pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine" v Celju.
Ločani, sterite verige suženjstva !
......vsemu vlada tujec
Mi se zanj potimo v potu svojega obraza; Kar on veleva — vse mora se zgoditi. Nam pravica, zakon: gospodovo povelje, Laž brezstidna napram nam resnica — in
krivica pravo, Za nas nebesa sama so brez moči.
Smo stvori brez pravice, smo bedna čreda..
smo sužnji...
(Svatopluk Čeh) Sredi Dravinjske doline, kakor cvet sredi trate, kakor oko v glavi, ležijo Loče, velika, lepa V88. Bele hiše povedo potniku da tu ni mnogo revščine. Srce se smeje človeku, gledajočemu ta kraj. Toda milo se mora storiti človeku, če pomisli, da so si osvojili ravno to vas tujci, da tujci vladajo tujci, slovenske kmete--
Ali se ti ne stisne pest, slovenski kmet loški, d& si vendar ti gospodar teh tal, da si ti stvaritelj tega blagostanja, ti lastnik teh zelenih ^■iroikov, cvetočih polj in rodovitnih goric, dà p» kljub temu moraš občutiti težo nemškutar-siega jarma, sramoto tujega bremena.
Slovenski smeš govoriti doma, na polju — ne pa v uradu. Ali četudi smeš, vse tvoje želje in upravičene zahteve, vse to se javlja oblastvom t tujem jeziku. Le poglej v pisarni loškega ob-finskega urada okrog sebe! Ali ne veš, loški bet, da je največja sramota za človeka, če izda tvoj materni jezik, v katerem ga je učila mati izgovarjati prve besede, moliti prve molitvice! Ali ne veš da je tak človek brezčasten kakor Jndež Iškarjot?!
Ali si nisi v svesti, da tudi s tem izdajaš noj narod, da dvigneš na častna mesta one, ■ blatijo tvoje narodne svetinje. Kdo pa je go ipodar nad Ločami? To je nemški grasčak.
t LISTEK.
Od Vitave . . .
v. s. I.
Preko neizmernih poljan, mimo hribovja in «talnih gor, nekam v neznano mi daljo me je pdj»l vlak. Tuj jezik, meni sicer poznan, mi je donel v vozu na ušesa, in z bolestjo sem mislil M mojo domovino. A naenkrat.....ta sprememba! Znan, sorodni jezik našemu mi zadoni od vseh strani, napisi na hišah in trgovinah, koje morem videti iz vlaka, vse vidim z znanem jezika, Prestopili smo mejo, prestopili smo sveto Mo zemljo. Z gorkim pogledom sem iz globo-fine svoje duše pozdravil sveto grudo bratskega asm naroda, prepojeno s krvjo in znojem pra-4edov sedanje češke generacije, prepojeno s slav limi spomini neumrjočih del, prepojeno z neumornim delom bivajočega naroda.
Io zrl sem skozi okno in se zatopil v misli in spomine. Ah, kako rad bi živel tam v naših goricah, koder se pretaka znoj našega ljudstva... Tam spodaj *v daljni domovini sije vroče solnce južnega podnebja, lije svojih žarkov dobrodejno. oživljajočo toploto na trte, drevesa, polja in trav
Neverjetno, in vendar je tako. Na čelu kmetom stoji graščak, nad Slovencem Nemec.
Gotovo še živi pri vas kak star mož, ki pomni čase pred letom 1848. Gotovo ste tudi slišali ali pa vsaj čitali, kako se je takrat kmetom godilo. Bili so sužnji graščakov — delavna živina. Saj so jih mnogo odgnali v tujino, zame-nili, prodali. Očetu rodbine je bilo odkazano nekaj zemljišča. Io je moral obdelovati, pa razun desetine še mnogo pridelkov kot davek vsako leto prepuščati vsak svojemu nemškemu gospodu graščaku. Ali to še ni bilo vse- Vrhu tega je I moral Slovenec robotati, tlako delati, t. j. vsak teden po več dni delati za svojega nemškega gospoda. Toda posestvo, na katerem je slovenska rodbina živela, ni bila njena last, ampak vselej graščakova. Ta je mogel vsak čas zemljišče vzeti nazaj in za se porabiti. To se je navadno takrat zgodilo, če je katero posestvo bilo lepo obdelano, n. pr. s sadovjem, z vinsko trto zasajeno. Zato so ubogi kmetje opustili sčasoma bolje obdelovanje. Rekli so: kar pojen in spijem, to je moje; drugo pa nič ìli čuda torej, da beremo o pogostih lakotah. Kmet ni rad kaj več prideloval, graščaki so pa mnogo požrli in spili, in tako je kmalu nastalo pomanjkanje, če je slabeja letina potegnila. Desetina 'jemala se je od vseh poljskih pridelkov ; da, celo race, goske, jajoa, sir je moral ubogi kmet dajati nenasitljivemu graščaku.
Najhuje pa se je godilo slovensKim robc-tarjem, tlakarjem, kadar so morali nove ceste delati ter na visokih strminah tuji, nemški gospodi zidati gradove z globokimi kletmi za slovensko vino, pa tudi s strašnimi ječami za slo venske siromake, če bi se vselej ne pokoravali svojim trinogom in njihovim beričem. Sodili so graščaki sami — zelo kruto. Živeli so, kakor so hoteli. Maogi izmed njih so bili pravi tolovaji,
nike, in vse zeleni, vse brsti, vse poganja v novo veselo življenje, življenje nove pomladi. — Vse vstaja in slavi vedno se ponavljajoči simbol vstajanja cele veličastne narave k novem življenju. In vesele obraze zrem povsod: kmet na polju zre s ponosom na setve, ki so vstale izpod zimske odeje sveže, po pomladnem solncu hrepeneče; deva cvetočega lica, s sladkim smehljajem na ustnicah, koplje si grede in sadi nanj cvetke ter prosi z gorkim pogledom milostno nebo, da jih obvaruje nezgode, da jim pošilja toplega solnca in oživljajoče rose; brezskrbna deca skačejo po poljih, travnikih in logih in nabirajo zvončke, trobentice, vijolice...
Ah, ti spomini! In jaz bi živel tam v lepi domovini, tam sredi slovenskih goric ter zrl na zeleno mursko polje, ki se je opasalo z veličastno Muro, zrl tam k bratom, živečim in umirajočim pod žezlom tujega naroda. In sredi zelenih poljan in brstečih gajev, kopajoč se v toplih žarkih južnega solnca bi...
Mrzel piš je zavel skozi okno vlaka semkaj od Vitave in me vzbudil iz sanjarij. Preko čeških poljan ne sije toplo solnce, oblaki so se razgrnili nad češko zemljo in sipljejo nanjo snežne kosmiče. In golo še stoji drevje in čaka nestrpno, da mu zašije oživljajoči žar, ki mu vzbudi sok k novemu delu. Semkaj od Vitave, od Krkonoš
roparji, ki so kakor jastrebi z visokih gradov na okolico prežali in napadali potnike in trgovce, plenili, kjer so mogli. Živeli so navadno jako ostudno, slovenske žene nadlegovali, device skru-nili. Slovenski kmet ni našel nikjer pomoči, nikoli pravice; tudi duhovenstvp mu ni ponilo pomoči, ker ni govorilo njegoveygovQEiC8(.v,v f
Tako nam pripoveduje zgodó«Ìj4à*r-La^ijne. Nič manj grozno nam slika profešor 'Apiih^ložaj slovenskega kmeta pred 1. 1848. Čujte, kaj pravi: Tlačan se je moral rano naučiti klanjati se gospodu in morebiti še bolj njegovim uradnikom, ; dol do „šribarja" in „valpta". Štajarski slovenski podložnik je slehrni odgovor na gospodovo vprašanje začel z besedami: „Zahvalim za vprašanje". Pred graščinskimi uradniki je imel velik strah, saj je bilo med njimi mnogo takih, ki so se bahali: „Jaz sem četrta božja oseba na zemlji". Graščaku je moral kmet muhe braniti, drugi čakati ga pred vrati, če se je morda poljubilo gospodu poslati po duhana za nos. Strahoma se se je kmet bližal gradu. „Bliže grada, bliže vraga." Ko je kmet le grad zagledal, že mu je upadla srčnost; od daleč seje začel'i zkašlje vati, nos snažiti in klobuk pod pazduho devati. Boječe se je po stopnicah plazil do kancelijskih vrat. Potrkal ni, ker je tako vedel, da se mu nobeden od znotraj ne oglasi; predno za kljuko prime, popravi si še enkrat lase in stopi v pisarno trepetaje čakajoč, kdaj se bo žlahtnemu gospodu „frboltarju" zljubilo vanj se ozreti in z „no" ga vprašati, kaj hoče. Gorje kmetu, če je naravnost povedal, kaj hoče, če se ni najprvo ponižno zahvalil za vprašanje. Slovenski kmet je moral mesto ostalih stanov dajati sinove v vojake, meščan in gospod sta bila tega davka prosta. Da, ti graščaki, kojim je ubogi kmet razun vsega navedenega moral staviti najsilnejše gradove, postali so tako tako sirovi in prevzetni, da so rekali: „Kmet naj z voli seno žre, a go-
in od Labe pa piše mrzìa sapa, da mi ledene prsti pod nje ostrim dihom. A jaz zrem skozi odprto okno in rade volje prenašam ta mraz. Čutim, da v takem zraku diha neka neznana, neka nadnaravna toplota, čutim v tej mrzli sapi nek topli pih, ki veje ^>reko svete češke zemlje. Oa, čez vse te neizmerne poljane, čez gozdove in travnike, v vsem ozračju, ki pokriva češko zemljo, veje topli dih svete domovinske ljubezni iz vsakega češkega srca, iz globočine vsake, in bodisi še tako preproste češke duše. In ta dih oživlja rodno grudo in jo budi vedno in vedno k novemu življenju: ljubezen do svete zemlje češke, ljubezen onih, ki bivajo na nji, ji daje vedno novo moč, jo hrani s svojim sokom, s svojo toplo krvjo, jo brani pred mrazom tujega pohlepa, tujega poželjenja.
In v moji duši je vstala misel: Koliko bolj naša, koliko lepša bi bila slovenska zemlja, da diha iz vsakega srca, iz vsake duše njenih prebivalcev tako gorek, tako iskren dih svete domovinske ljubezni, kakor iz čeških src preko svete češke grude! ...
II.
Hradčany! Koliko stoletnih spominov, koliko veličastnih, nesmrtnih del! Duh pradavnosti plava z gigantskimi krili nad tem spomenikom
166
spod naj žnjim ravna kakor z oslom". V očigled vsema tema vzplamenel je naposled tadi v našem kmetu opravičeni srd, in ker ni našel nikjer drage pomoči, moral si je skušati pomagati sam. Takrat so se dvignili nad besnim svojim sovražnikom v naših notranje-avstrijskih deželah kmetje kot eden mož, ter zahtevali svoje pravice. A tudi takrat je žalibog prevladala krivica pravico — siromaki so podlegli neprijatelju. Zahtevali so samo svoja prava, kakor nam to poroča zgodovina: „Nismo grabili po tujem blaga, nego le svoje blago smo hoteli zavarovati. Hoteli smo služiti samo enemu kralju, a ne sto gospodarjem." Kljub temu pa jih je zadelo strašno maščevanje: 136 kmetov in 15 njihovih voditeljev so v Gradcu obesili, na kole nataknili in na čve-tero raztrgali.
Nemški graščaki so se potem rogali slovenskemu kmetu in se hvalili v robati pesmi, kako so jih uničevali, ki je pa tako sirova, da si je ne upamo natisniti na tem mestu. Nahaja se v njej tudi znani klic s kojim so kmetje drug drugega spodbujali: „Leuhkup, leubkup uvoga gmajna" Tako nesramno so se norčevali trinogi iz ubogih kmetov-trpinov. Kot nekakšen svareč opomin pred tem našim najkrutejšim so vražnikom našega ljudstva zapustil nam je čas žalostne razvaline, ki v podobi slabega zidovja štrlijo kvišku posejani po gričih slovenske naše domovine.
Drugi še žalostnejši spomin na ono dobo so posamezno stoječi križi, koje so postavili slo venski kmetje po letu 1848 v znamenje, da so tamkaj stale vislice, na koje je brez usmiljenja dal obesiti vsakega podiožnika, če ni kazal slepe pokorščine. Te križe stavili so slovenski trpini kmetje, da jim ostanejo glasno govoreče priče, da „tisoč tu in tisoč leži jim bratov zakopanih v zemlji", katere so pomorili oni, kojim je storil toliko dobrega.
In vsikdar, kmet slovenski, kadar zazreš preprosti križ, naj se ti zbudi čut, da je to spomin na neštevilne krivice, koje si moral trpeti skozi sto in stoletja. Upajmo pa, da še ti, slo vensko ljudstvo, o pravem času obračuniš popolnoma s temi tvojimi zgodovinskimi sovražniki.
Na vas, loški kmetje, prišla je vrsta sedaj ob priliki občinskih volitev. Vi ste sklonili svoj tilnik pred možem, ki je naslednik onih mož, katere nam zgodovina kaže v tako temni luči.
Ako imate še trohico samozavesti v sebi, pokažite jo ob tej priložnosti potomcu onih, ki so tvojim pradedom rekali:
„zajutrek tvoj je tlaka večerja pa valpetov bič".
Da se graščak iz naj besnejšega stoletnega sovražnika ne more kar črez noč spremeniti v najiskrenejšega prijatelja — to je jasno ko beli dan. To mora uvideti vsakdo, vi Ločani pa še niste. Upajmo pa, da vam sedaj vzplameni lučica spoznanja in da porabite dan občinskih volitev,
nekdanje in še žive De slave češkega naroda in ponosno zre na silna dela živeče generacije.
Hradčany! S kraljevsko krono ovenčane glave vstajajo pred mojim duhom, v sijajnem blesku se vi jejo pred mano sprevodi in spremljajo Premiala Otokarja kot zmagovalca v kraljevske palače. In tisoče in tispče ljudstva mu kliče slavo, — njemu, češkemu kralju. Bistrim pogledom motri č8ški orel visoko v zraku dejanje in nehanje svojega naroda in ga vodi z žezlom svojim do zmag in do slave.
In dviga se dom v mogočni gotiki, in gor k sinjemu nebu hrepeni duh, plavajoč po mističnih prostorih. . .
in zdi se, kakor da vse to veličastvo, ki biva na Hradčanib, čaka, nestrpno čaka novega veka, ko bo češki orel zmagonosno se dvignil in položil krono češkega kraljestva češkemu kralju na blagoslovljeno glavo .. Kakor da čaka trenotka, ko se ves češki narod zave, da ni rojen, ||da bi tlačanil tujemu žezlu, trenotka, ko završi silni piš češke samozavesti in češke sile preko češke zemlje, tja do kraljevskih Hradčan ! A prešla bodo stoletja in nešteto vltavskih valov se bo še podilo do tuje zemlje, do tujega morja, — a češki orel bo še vedno čakal, nestrpno čakal novega veka.
1
da daste čutiti loškemu graščaku, da ste vi gospodje v svoji občini, ne pa ono zidovje na griču, koje so s krvavimi žulji stavili vaši očetje. Na noge torej, slobodni slovenski kmet dravinjske doline !
Občinske volitve v Ljutomeru.
(Dopis)
Prihodnji četrtek dne 21. t. m. se bodo pri nas vršile občinske volitve.
Naši „maberji" so že davno vse potrebno ukrenili, da je volilni imenik dobil tako lice, da je sedaj vladajoči kliki zopet zagotovljen mogoče ugoden izid teh volitev.
Tudi naš gosp nadžupan je imel zadnji čas zelo veliko posla v občinski pisarni. Še kakih 8 dni poprej, kakor je bil imenik volilcev javno na ogled razpoložen, in do konca reklamacijske dobe smo videli tega gospoda skoraj vsak dan po 4 do 5 krat iti v občinsko pisarno. Čudno se nam je zdelo, da je ravno v tem času imel ta gospod toliko in tako važnega uradnega posla v občinski pisarni, da je bila tolikokrat tam neobhodno potrebna njegova osebna navzočnost, akoravno so za izvrševanje raznih uradnih poslov izven urada določeni razni drugi njemu pod rejeni uradniki. No, pa mogoče je le — in o tem tudi niti ne dvomimo, — da so bili ti uradni posli vendar tolike važnosti, da jih gospod šef ni mogel zaupati in prepustiti kateremu drugemu uradniku, ampak jih je že zaradi sigurnosti in točnosti hotel rajši sam osebno izvršiti.
Naši nasprotniki delajo s pomočjo mnogo-brojnega uradniškega osobja, katerega je sicer precejšnje število slovenske krvi, katero pa bomo skoraj brez izjema videli atati na naaprotni atrani, z vao vnemo na to, da bi Slovence popolnoma izpodrinili, ai pridobili neomejeno go-apodaratvo in ai prisvojili tudi 3. volilni razred, katerega ae jim dosedaj še ni poarečilo dobiti v svoje roke. To ae aicer pod aedanjimi za naše na-aprotnike preugodnimi okolščinami — kakor nas učijo skušnje zadnjega časa — sploh bi ne bilo nič bogvekakos nemogočega, vendar pa se to pri
akoravno je pri avojem gospodaratvu že leta in leta aem pa8ivna. Že celo vrsto let sem se je v občinskem proračunu puščal nepokrit večji znesek občinskih potrebščin, kateri znesek je končno narastel na več tisoč kron. Trda je predla veliki zvonec noseči gospodi in ni se upala še dalje tako gospodariti. Nič ni pomagalo, morala je zvišati občinske doklade, katere pa občinskega gospodarstva ravnotako ne bodo spravile v rav notežje, osobito, ako se bodo še dalje davate nepotrebne podpore pri nas tako zloglasnim društvom, kakor se je to dosedaj godilo. Pa kaj,* saj ti gospodje ne čutijo, s kakim „veseljem" se plačujejo povišane naklade, to vedo samo davkoplačevalci, slovenski in nemški, ki z ravnotakim „veseljem" gledajo, kako se njihov težko prislu-ženi denar razmetava. Sicer pa tudi ne more drugače biti, saj vladajoča stranka ni našla v svojih vrstah za županski stol sposobnega tržana domačina, ampak je morala — na komando se ve — tja postaviti c. kr. notarja, ki se je komaj pred nekaj leti aem priselil.
Kako bi pa šele izgledalo občinsko gospo darstvo, ako bi bili ti gospodje lepo sami med seboj, si lahko mialimo.
Sveta dolžnoat vsakega našega volilca je torej, da pride bodoči četr tek 21. t. m. zanesljive in pravočasno na volišče in nevstrašeno glasuje samo za one kandidate, kateresibodo naši volilci pri volilnem shodu določili.	.	i

bodo naši tržani svojo dolžnost,
kakor tudi okoličani o tem niti ne dvo
Da atorili vai mimo.
Pozivamo pa izrečno vae naše narodne obrtnike in trgovce, da tudi oni vai brez izjeme 8torijo, kar 80 storiti dolžni. — Prav natanko si hočemo pri tej volitvi pogledati in tudi prav dobro zapomniti, kdo izmed naših bode volil z nami in kdo proti nam. Gotovo pa tudi ne bomo prezrli onih mlačnežev, kateri seiz kakegakoli vzroka volitve ne bi udeležili. O teh ai drugega ne mo remo mialiti, kakor da jim je na tem, p orna-
znani že 'bpetfcvanb dokazani zavdenosti in di- ga t i našim aaspxot ni kom do zmage.
sciplini naših volilcev v doglednem čaau najbrž le ne bode pripetilo.
Zato avetujemo našim naaprotnikom, da jim ne bi veselje, kakor se jim je to bilo tudi pri zadnjih volitvah zgodilo, zopet prerano spia vaio po vodi, naj ae le še lepo vadijo v potrpežljivosti in naj si tisti „fakelcug" in godbo, katero so si za proslavo zmage v vseh treh razredih, kakor pri zadnjih volitvah tudi sedaj že pripravili, še rajši shranijo za ono dobo, kadar bodo v Ljutomeru že izumrli vsi zavedni Slo venci, ali pa še bolje za oni čas, kadar se bodo vsi posilinemci in nemškutarji za vselej poslavljali iz lepega Ljutomera, da jo bodo takrat imeli takoj pri rokah, da jim zaigra pri slovesu običajne žalostinke, in „fakelcug", da si bodo svetili na svojem potovanju v veliki „rajh", kjer bodo potem brez Slovencev lahko v miru božjem in srečno živeli.
Sicer pa tudi v nasprotnem taboru ni vse tako lepo, kakor spomladanski dan.
Tudi tam ae že kaže velika nezadovoljnost s sedanjim prevladajočim vplivom uradnikov na občinsko goapodaratvo. Vaaj treznejši elementi izmed njih že uvidevajo, da bi bilo veliko boljše, v miru živeti z domačini Slovenci, nego se še dalje pustiti hujskati zoper iate v neatrpni narodnostni boj za velikonemške ideale tukajšnjih nemško-nacijonalnih hujakačev. Večina tržanov in obrtnikov naaprotnega tabora je že do grla sita vedno grozečega komandiranja avojega veli» kega generala, kateremu ae mora vaakdo brezpogojno (pokoriti aicer „gorje mu" ! Mnogim že davno ni več všeč, da 8e pod vplivom tega mogočneža iz občinskih naklad, katerih pa, mimogrede bodi omenjeno, uradniki celo nič ne plačujejo, — dajejo podpore Slovencem aovražnim društvom, kakor „siidmarki", nemškemu „šul-ferajnu" itd., naaprotno pa za razne prepotrebne koristne občinske naprave denarja vselej primanjkuje.
Vladajoča klika si je sama v svesti, da nima polne naklonjenosti in zaupanja svojih volilcev, kajti ni si upala zvišati občinskih doklad,
Ker se pa ti ljudje še vendar sramujejo javno nastopiti zoper nas, hočejo nasprotnikom pomagati vaaj 8 tem, da po8kuaijo a avojo odsotnostjo zmanjšati število naših glasov. Če kje drugod, velja torej tukaj rek: „Kdor ni z nami, je proti nam". Kdor pa je proti nam, proti temu bomo morali biti tudi mi.
Torej vsi slovenski volilci brez izjeme in brez razločka stanu, vsi na volišče v četrtek
1
Več zavednih volilcev.
dne 21. t. m.

Celjske in štajarske novice.
—	Pevska vaja za „Legijonarje" je danes
zvečer ob pol 9. uri.
—	V nedeljo zopet „Legijonarji". Dobro] blago se samo hvali, pravi pregovor, in prav. nepotrebno se nam zdi vnovič opozarjati občin-jT stvo, da bi se v čim obilnejšem števdu udeležil«, igre, kajti kdor je igro videl ob prvi uprizoritvi. " mora priznati, da tako dobro uspele predstave še ni videl na našem odru. Poudarjamo le to, da je „Celjsko pevsko društvo" imelo vzlic velikim dohodkom prve uprizoritve vendarle S« znaten primankljaj, čemur se ni čuditi, ker je nabava nove garderobe provzročila velikanski stroške. Društvo je žrtvovalo veliko, da je bila uprizoritev čim najsijajnejša, in to stane veliko. Le s tega stališča se obračamo do občinstva, da posest predstavo v nedeljo v čim najmnogobroj-nejšem številu, da ne bo imelo društvo vslei igre, ki je po zatrdilu vsakega udeleženca nudila poslušalcem res izvenreden užitek, gmotne Škode, kar bi bilo gotovo zelo neupravičeno. „Celjsko pevsko društvo" je priznano ono društvo, kili svojim uzornim delovanjem gotovo v niajveflji meri vzdržuje Celju značaj slovenstva, kajjti njegove prireditve kažejo, da žije celjsko slovenstvo krepko življenje ne samo zase, temveč za vso bližnjo in najdaljnejšo okolico, da, reči strnemo, za celo Spodnje Štajarsko. Da pa društvo» nima drugih znatnejših dohodkov, kakor, edino lile prebitke prireditev, je vsakemu dobro znano. EKomuc

je torej mar nadaljni procvit draStva, bo gotovo gledal, da se i sam udeleži društvenih prireditev in povabi s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Cene prostorom za predstavo v nedeljo so se znatno znižale in se je torej nadejati, da bo tudi vsled tega udeležba čim najpovoljnejša. Ker je to zadnja predstava v letošnji sezoni in je do začetka prihodnje dolg razmak, v katerem občinstvo ne bo imelo prilike privoščiti si užitka, kakor mu ga nudi društvo s svojimi prireditvami, se je pač nadejati, da bodo oni, ki se niso udeleževali letošnjih prireditev, vsaj zadnjo posetili. Koncem konca pa je tudi dolžnost našega ob činstva, da z mnogobrojno udeležbo pri zadnji predstavi izkaže našim igralkam in igralcem svoje priznanje za trud in požrtvovalnost, saj dragega plačila nimajo zato, in po pravici rečeno, bila bi skrajna nemarnost s strani občinstva, ako bi se isto onim, ki so se največ trudili, da kratkočasijo dolge zimske večeri, zahvalilo s svojo odsotnostjo. Upamo torej, da ne bomo nikogar pogrešali. — Blagajnica se odpre ob pol 7 uri, začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži v pritličju: 1.—2. vrste K 2 40; od 3 —7. vrste K 1 60; od 8 vrste naprej K 1 20 Sedeži na balkonu K 1'20; stojišča v pritličju 80 v, na balkonu 60 v ; dijaške in vojaške vstopnice 40 v. Vstopnice ima >v predprodaji Hribarjeva trgovina v Celju.
—	Klub slovenskih kolesarjev „Celje". Ker se odpira sezona, se vljudno vabijo vsi to variši-člani na pomenek v „Skalni kleti" danes zvečer dne 15. t. m. Pogovor bo o letošnjem de lovanju. Obilne udeležbe pričakuje odbor. i
—	Občni zbor „Slovenskega delavskega podpornega društva" v Celju se vrši v nedeljo, dne 24. t. m., ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih po sledečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Poročilo gostilniškega odseka. 6. Razgovor o stavbi „Delavskega doma". 7. Razno. — Vsi člani 8e najvljudnejše vabijo, da se udeleže občnega zbora v najobilnejšem številu, — Ako bi ob 3, uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se ob pol
—ri drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem Številu udeležencev.	Odbor.
—	Celjski „tennis-klub" je že začel svoje delovanje. Igra se vsak popoldne ob dveh in ob šestih na prostoru onstran nekdanjega vežbališča. Vabijo se vsi narodni krogi, da pristopijo k društva kot člani in podpirajo stem športno gibanje med celjskimi Slovenci.
—	Pouka o knjigovodstvu, enostavnega io dvostopnega se lahko udeležijo člani in nečlani društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov pismenim potom. Za zvezke, pisma (pisana na pisalnem stroju), papir in poštnine se mora položiti znesek po 20 K za celi tečaj. Oglasiti pa se morajo takoj pismeno pri društvu v Celju, Rotovška ulica št. 19.
—	Javno pohujšanje. Svoj čas je zagnalo celjsko nemško trobilo neznanski krik in vik, čeS, da se je v neki celjski slovenski trgovini dogodil nenravni zločin, kar se je potem pred sodiščem dognalo kot neresnično. Nemci so do-tičnika, ki je kolportiral to veat, pošteno okrta-Hli, češ da se pri Nemcih dogaja tudi marsikaj kar ni tako, kakor bi moralo biti. Dokaz sledeči slučaj : V nekdaj Wallandovi trgovini so uprizo zorili „gospodje" uslužbenci vpričo navzočih otrok „šalo", ki je jako značilna za moralno vrednost teh „gospodov". Znanemu mestnemu OTčku so dali novčič na nos, a za hlače lijak, 6eS da naj spusti novčič v lijak. Med tem so mu nalili v lijak in za hlače vode ali octa. Vlivati so mu tudi za vrat. To se je zgodilo v trgovini vpričo otrok, kar še enkrat poudarjamo. Bes fin a zabava, vredna nemške olike v nemški trgovini.
—	Bije se po lastnih čeljustih naša pre-častita nasprotnica velenemška „vahtarca", ki ob vsaki priliki poudarja, da se Slovani ne razumemo med seboj, ki nam Slovencem pred baciva, da je naš pismeni jezik mešanica, ki je nihče ne razume itd. Reveži, da ste tako bedasti, da ne znate niti ped daleč misliti! Zadnja „vahtarca" priznava v svoji neumnosti, da se Nemci sami med seboj ne razumejo, in to ne morda le najoddaljenejši, o ne, temuč celo v tako
„edinem" nemškem „rajhu" ne razume Nemec Nemca. „Vahtarca" pravi: „V nemškem ,rajhu' se govori tolika množina narečij, da pogosto Nemec ne razume Nemca!" No, kaj pa je potem viša pismena nemščina? Kje se pa govori nemščina taka, kakor se piše? Povejte no kraj, deželo, kjer govori narod ono, kar vi imenujete nemški jezik? Nemec ne razume Nemca v navadnem govoru, kaj še le, če mu trobi na ušesa „pismeno" nemščino, posebno tako „očiščeno", kakor jo je pred kratkim priporočala „vahtarca". Da, tudi tu je udarila sama sebe po zobeh. Na četrti strani, ali kje že ropota, da naj se iz nemščine izčistijo tujke kakor „koš" itd., a na prvi strani smo našteli v enem samem članku okrog sedem deset tujk! To se pravi pošteno farbati svoje bralce. Na ta način seveda ni čudno, da naš narod imenuje vahtarco „brezzobo babnico", saj si je sama izbila že vse zobe iz svojih omazanih čeljusti.
—	Okrajne ceste so se „vahtarčnemu" poročevalcu tako priljubile, da je ni skoraj številke, da se ne bi kdo nekoliko zaletel ob nje. Vedno poje kdo o blatu in o blatu, da bi človek mislil, da je tem šušmarjem všlo blato že v kri in mozeg, posebno pa v možgane, kajti sicer bi gotovo najpoprej pometali pred svojim lastnim pragom, kjer imajo blata več ko preveč. Naj le dež nekoliko porosi, potem se pokaže vsa slavna mestna uprava v pravi luči ali pravzaprav blatu. Graška ceata je pravi unikum, kar se tiče blata, kajti človek bi ae kmalu do vrata pogreznil v njem. Pa ne samo to. Mestni tlak je tako raz-oran, da so ob dežju cela jezera po sredi mesta, razun pred magistratom, ki pa je le zato neko liko na boljšem, ker je slučajno poleg njega županova trgovina in mora župan imeti povoljen dovoz. Cesarja Jožefa trg je naravnost sramota za mestno upravo. Cesarjev kip bi sramu zardel, ako bi mu bilo mogoče, zaradi krasnega tlaka okolu spomenika. In druge ulice in trgi, Vse raztrgano, vse razorano in razdrapano, aeveda ker imajo mestni gospodarji toliko izvenrednih potrebščin, da najpotrebnejšega ne vidijo. Pri vsem tem jim pa še roji teharsko blato po možganih. Ha, le postrgajte najprej blato iz svojih možgan in izpred svojih svojih pragov, potem se šele lotite blata na teharski cesti!
—	Gledališko predstavo priredi polzelska „Podružnica družbe 8v. Cirila in Metoda" v nedeljo dne 17. aprila 1904 na Polzeli, v gostilni g J. Ž gana. Igra se „Revček Andrejček", narodna igra s petjem v 5 dejanjih. — Pevske točke spremlja na glasovirju g Božidar Drolc. Začetek ob 8, uri popoldne. Vstopnina: sedeži od 1. do 3. vrste 1 K, od 4. vrste naprej 60 v. Stojišča 30 vin. — K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
—	Zdravniške razmere na Vranskem. Že
večkrat smo hoteli poročati o obče znanem in celi zdravniški stan uprav ponižujočem obnašanju našega zdravnika dr. Vencelna Kašparja. Toda molčali smo v upanju, da nas omenjeni gospod vendarle zapusti radi dvomljivega spoštovanja, katero vživa med tržani, in ker niamo hoteli naših osebnih zadev spravljati v javnost. Ker so pa morda le radi našega nendpustljivega molka razmere postale neznosne, in se opravičeno bojimo moralne škode pri našemu ljudstvu, prisiljeni smo piaati o tem, o čemer že manj ali bolj glaano govori cela aavinjska dolina. Povdarjamo pa, da nas pri tem ne vodi noben postranaki namen, mi nočemo delati reklame ne za enega, ne za drugega, povedati hočemo le golo reanico. Pred nekaj leti naselil se je pri nas kot zdravnik imenovani dr. Kašpar. Veseli smo ga bili, upaje, da dobimo v njem ne le vestnega zdravnika, ampak tudi posebno za nas Vrančane toli potrebno družabno moč. Toda kmalu smo spoznali, kako bridko smo se v njem motili. Kot zdravnik se nam je odtujil s svojimi neizmernimi zahtevki, katerih niso zmogli najbogatejši, poleg tega pa je javno govoril o rečeh, katere bi morale biti vsakemu zdravniku najsvetejše, in s katerimi se bo bavila zdravniška zbornica. — V privatnem življenju pa si je s svojim neakademičnim obnašanjem, katerega posledice so bile vsestranske zamere in sodnijske tožbe, za vedno zabranile pot v vsako boljšo družbo Kaj čuda torej, da se lanskega leta pri oddaji mesta diskritnega
zdravnika vkljub vsemu prizadevanju na njegove prošnje niti oziralo ni in se poleg njega še imenoval tretji zdravnik. Upali smo, da ga nas bo ta moralna brca za vedno odkrižala in ga zopet odnesla, kamor amo si ga že davno želeli. Toda zmotili smo se. Kar ni zmogel poprej a prirojeno mu brezobzirnostjo in netaktnostjo, skuša sedaj doseči z vsiljivoatjo in uprav židovako reklamo, katera ni za nikogar, najmanj pa za zdravnika dostojna. Ali je mar za zdravnika dostojno raz-avetljavati z rdečo lučjo cele noči napis na hišnih vratih, prilepati na svoja vrata časopisne reklame, razstavljati zahvale o svojih uspehih, — izvor katerih zahval seveda nočemo natanč neje raziskavati — Kaj takega stori morda kdo drugi, ne pa zdravnik. — To naj zadostuje za danea ! Imeli bi še marsikaj, kar ai pa prihranimo za drugokrat, če na8 mož poprej mogoče vendarle ne 08reči in ne gre tja, kjer čialajo ljudi njegovega značaja.
—	Zopet eden. — Neko duševno sorodstvo med Šmarjem in gornještajarskimi gnezdi mora na vsak način obstojati, sicer bi ne bil domalega vsak slovenski, v Šmarju službujoči davčni uradnik obsojen iz našega kraja vandrati v ledeno „Sibirijo". Pred par leti sta se morala seliti But in Štumberger, sedaj pa je prišel g. Rajko Tobias na vrsto. Visoko finančno deželno ravnateljstvo zbralo mu je idilični kraj „Obdach" pod zelenim „Zirbitzkogel-nom" za bodoče bivališče ter ga za odškodovanje počastilo s pridevkom „kon-
; trolor". — To so torej uspehi državnozborskih I interpelacij, uspehi mnogih člankov v naših no-! vinah! Kdaj boš ti potrpežljivi narod slovenski i zaklical s svojim lastnim glasom graškim mo gotcem: do sem in nič dalje!? Tvoji sinovi naj i mrejo tuge med hajlovci v „Sibiriji", na tvojih tleh pa ae naj napihuje nemška birokracija ! — Kako dolgo še??
—	Poljudno predavanje v Mariboru o „Rusih in Japoncih" se zaradi glavne vaje za „Legijonarje" za eden teden preloži; isto bo torej mesto 16. v soboto 23. aprila t. 1, ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma" ob prostem vstopu.
„Slovenski Gospodar" — „Štajerčeva" priloga. Iz Ptuja se nam piše: „Kakor smo izvedeli, namerava „Štajerc" izdajati „Slovenskega Gospodarja" kot prilogo svojemu listu. In to iz 1 same hvaležnoati radi uvodnega članka „Naš propad" v „Slov. Gospodarju" z dne 7. aprila. ! Nearamnejše, kakor v tem članku „Slovenski j Gospodar" bi ^toti slovenskemu razumništvu ! tudi „Štajerc" ne mogel pisati. Celo „Pettauer-; Zeitung" in pa „Grazer Tagblatt" spevata „Gospodarju" hvalo za ta članek. Častitamo!"
—	„Štajerc" — prorok. „Štajercu" je vsled zmage nemškutarjev v ptujski okrajni zastop zrastel zopet greben in v svoji neumnosti trdi to nemškutarsko trobilo, da ne pride ptujski okrajni zastop nikdar več v slovenske roke (!). No, le počasi, vi lažnjivi in krivi pro-roki okolu nemškutarskega „Štajerca" ! Ptujski okrajni zastop bode zopet v slovenskih rokah, še predno si bodo „Štajerčevi" privrženci tamkaj prav svoje sedeže segreli. — „Štajerc" tudi trdi, da so Slovenci s tem, ker sta dva slovenska veleposestnika z Nemci volila, pokazali, da nimajo do svojih voditeljev nobenega zaupanja. Ker sta nasprotno dva nemška veleposestnika dala pooblastila Slovencem, bi se moralo po „Štajerčevem" modrovanju sklepati, da tudi Nemci nimajo do svojih nemških voditeljev nobenega zaupanja. .
—	Prostovoljna požarna bramba v Dra gotincih je izvolila za tekoče leto na zadnjem občnem zboru sledeči odbor: Gosp. Kari Stramič načelnik, Nemec Radoslav namestnik, Alojz Korošec tajnik, Anton Verzel blagajnik, Jernej Rauter, vodja brizgalničarjev, Pele Jože, vodja plezalcev, Franc Strniša orodničar; zatem na mestnim vodjem Franc Korošec in Ant. Korošec, 8anitetom in pregledovalcem računov. Iz srca želimo, da bi tudi letos društvo lepo napredovalo, kakor tudi pridobilo spet novih prijateljev koji bi dobro stvar podpirali. Vse Bogu na čaat, bližnjemu pa v pomoč!
Dopisi.
Iz Šoštanja. Po našem trgu šopirijo se nemčurji od dne do dne vedno bolj, greben jim raste kakor purmanu, če zagleda rdečo barvo. Napenjajo vse moči, da bi izdrli iz slovenskih rok večino občinskega zastopa. Kakih sredstev se poslužujejo pri agitacijah, ne bcdemo danes navedli, rečemo pa le samo, da je vse laž, s katero hočejo slovenske volilce preslepiti. Prav radi verjamemo, da so naši nasprotniki — nemčurji — sedaj, ko se bližajo občinske volitve, priliznjeni in sladki kakor „cuker, med in tr žaške fige", da vam zidajo v zraku palače, vam obljubujejo tisočake itd., a zavedni slovenski volilci, ne vsedajte se tem nasilnežem na li manice.
Sedaj plačujete 60% občinskih doklad, t. j. 60 krajcarjev od enega goldinarja. Tudi naii nasprotniki nosijo isto breme, vrh tega pa imajo še svojo šolo, ki stane, kakor se govori, 34000 K, vzdrževati pa morajo sami še učitelja z letno plačo in dokladami prilično 2400 K.
To breme je pa za Šibka nemčurska hrbtišča mnogo pretežko, — celo precej robusti „general" se ga boji — in hočejo se tega bremena otresti in naložiti na rame vam slovenskim kmetom in sploh davkoplačevalcem, češ, kar si kmet z žuljevimi rokami pribori, dati mora zato, kar mi sami ne moremo prenesti. Sedaj ste seveda njih prvi prijatelji, takorekoč njih desna roka, ker le s pomočjo Slovencev, koje slep'jo z različnimi in znanimi nemčurskimi zvijačami in lažmi, upajo si dobiti vrli slovenski Šoštanj v svoje omazane kremplje.
Toda kako dolgo bode trajalo to prijateljstvo ? Samo do tistega trenotka, da jim prodaste svoj glas, izdate s tem svoj mili materin jezik in pljunete svoji materi v obraz. In kaj vam je dražje na svetu kakor vaša mati ? So vam li šoštanjski nemčurji ljubši kakor lastna mati, k i vas j e rodil a in učila mili slovenski jezik?! Ako imate to pred očmi, pokazati morate vsakemu nemčurskemu nasilnežu odločno vrata, češ da na svojih tleh bodemo domačini gospodarili, ne pa odpadniki — izdajice. Po volitvah ne poznajo ti ljudje nikogar več.
V dokaz podamo tukaj sedeči slučaj : Pred kakim letom prišel je v Šoštanj neki nemški c. kr. uradnik Potre. Imel je toliko prijateljev, da so ga na rokah nosili. Osnoval jim je „Deutsche Vereinigung" in marsikaj enakega. Ker je pa ta možakar imel pri trošenju žrebljev smolo, da se mu je prišlo na sled, moral je popihati iz Šoštanja v Rajhenburg, kjer se peča s prodajo gramoza (šodra). — Ker je bil strasten nemškutar, dalo mu je tukajšnje nemško posojilno društvo posojila za 1130 K, pa seveda ne na njegovo brado, temveč proti poroštvu nekega Slovenca iz Rajhenburga. Komaj pa je ta „vrli" c. kr. nemški uradnik iz Šoštanja izginil, bil je že pred sodnijo; — tista nemška „kasa" ga je tožila za ves denar.
Prijatelj nemčurjev je torej tisti, ki v njihov rog trobi, pa le tako dolgo, dokler ga rabijo. Ravnotako postane sedaj z vami! Izkoriščati vas hočejo le na dan volitve, ki nam je pred pragom. Drugi dan ne bodo vas poznali več, trdeč, sedaj smo na krmilu, sedaj vas ne rabimo več — in prijateljstvo je pri kraju.
Pa prepričani smo, da bode zmaga naša, če storimo vsi svojo narodno dolžnost in s ponosom bodo nam hiteli pozdravi od vseh strani glaseči: „Živeli zavedni slovenski volilci, živel narodni Šoštanj!"
Tistim pa, ki so si s svojo nepotrebno nemško šolo naložili težko breme na rame, naravnost povemo: Kar ste si naložili, nosite ali pa poginite, ker zavedni narodnjaki di nočemo natvezati na naša trapla pijavke, katera bi uničila slovenski Šoštanj in žrla z žulji pridobljene slovenske groše s povišanimi občinskimi dokladami od 60 do najmanj 120 odstotkov.
Iz Loč. — „Foršuskasa" — judeževi srebrniki za loškega kmeta. —
.....in Judež Iškarijot
je prodal Kristusa sovražnikom za 30 srebrnikov ...
Ne nameravamo razmotrivati, kedaj in kako je nastala .foršuskasa", — da se poslužimo njenega nemškutarskega uradnega izraza. — Jasno je, da so že od prvega časa vlagali v njo loški kmetje svoj denar. Ako torej dobite isti denar, katerega so vložili in še vlagajo kmetje — zopet kmetje, ni to od vodstva „foršuskase" (oziroma graščaka) nikakšna milost, kajti to mora po zakonu storiti vsaka posojilnica, ako so potrebni pogoji pri prosilcu izpolnjeni. Pač pa je neodpustljivo, da ne postavite za oskrbnika svojega denarja moža iz vaše sredine ! V tem slučaju bi se vam bilo v denarnih zadregah obrniti na človeka, ki je kot vaš stanovski tovariš mnogo bolj pristopen za vaše bolečine. Ker pa ravno tam, kjer bi moralo biti vam ugodno vodstvo na čelu, kraljuje Nemec-graščak, je skoro samoob8ebi umevno, da se zateka velika večina k zasebnim posojilnicam, t. j. k bogatim kmetom, ki imajo torej posojilnice doma, ker bi se sicer vedno in vedno morali pečati s tujim, akoravno domačim denarnim zavodom in jemati že vlo ženi denar vun.
Za te domače posojilnice, katerih je ravno v Ločah neprimerno velike, nam kažejo, da „foršuskasa" ne dosega svojega namena in ne izpolnjuje dovolj svoje naloge. To pa tem manje, ker se vsakemu, ki si je tam iskal pomoči, vtisne pečat sužnjosti. Potem namreč bi moral plesati tako, kakor godejo oni, ki so mu poma gali v sili zato, da bi se pri volitvah prodal. Še golaš in pivo mu dajo po vrhu, da manj čuti težo svojega iškarijotskega greha.
Hasen, kojo imate loški kmetje iz navede nega denarnega zavoda je malenkostna, škoda pa je tem večja, ker je vsako posojilo takorekoč vsota judeževih srebrnikov, za katere bi moral (se žalibog redno zgodi) izdati svoj materni jezik, ker mu je voliti v občinski odbor in druge za-stope — nemškutarje. Vsak izposojevalec izda nadalje svoje otroke, ker mirno trpi, da jih v nemškutarski šoli, ki je zopet pod komando loškega graščaka, mučijo in natezajo na tezalnico z vbijanjem tujščine.
Slovenski kmetje ! Ako ste si izposodili pri „for šuskasi" tisoč goldinarjev, dolgujete isti denar, pa ničesar druzega. Nikdar pa niste dolžni loškemu graščaku in njegovim somišljenikom izkazati su ženjske vdanosti, pred njimi klečeplaziti ter blatiti z lastno roko svojih najdražjih svetinj. Oni, ki so vam izročili denar, niso ničesar dm zega kakor uradniki, ki imajo nalogo oskrbovati vaš denar. Opravljajo torej častno, od vas njim izročeno službo, za katero morajo biti sami vam hvaležni.
Pa kako je to slovenskemu ljudstvu sovražno trdnjavo, katero ste sezidali, — kakor gradove po naših gričih — z lastnimi žulji, premeniti v lastno, domače ognjišče?
Pridite vsi na dan občinske volitve na volišče, volite v občinski zastop vaše tovariše 1 in potem vam bode prav lahka stvar tudi na čelo posojilnice postaviti slovenske kmete.
Za to misel morajo biti vneti tudi sedanji voditelji v Ločab. Poslušajte torej gospodje! — Znano je vam samim seveda, da „foršuskasa" mnogokrat ne razpolaga z dovoljnim kapitalom (če je to krivda vaše premale skrbnosti v tem oziru ali pa ne — prepuščamo v razsojevanje kmetom samim). Posledica te mnogekratne praznote so takozvane posojilnice pri Komparju, v Gaju, g. Brezniku, Mejaršeku itd. — Ako pa do-tičniku, slavni gospodje, le daste posojilo, zdi se vam samoob8ebi razumljivo, da je to tudi kupna svota dotičnikove narodnosti in njegovih otrok, katere mora potrpežljivo dati mučiti in poneumljati s tujim jezikom, da slednjič ne znajo ne enega ne druzega. — Da je to za slovenskega kmeta poniževalno in sramotno, se pač razume 8amoobsebi.
Če bi bili resnični kmetski prijatelji, storili bi to, kar vsikdar zahteva (storil pa ni nikdar) tudi tisti časopis, kojega ste vsi loški nemškutarji in Nemci (!) na vso moč širili, t. j. „Štajerc".
Vsikdar, kadar se je šlo za to, izpodko-pati zaupanje do voditeljev slovenske narodnosti,
—	bodisi graščakov, duhovnikov ali dohtarjev,
—	je ta list razvil zastavo z geslom : K m e t naj kmeta voli — ne pa graščaka, du-
• hovnika ali dohtarja. — Utemeljeval je t:o j načelo s tem, da hočejo slovenski graščaki, I dohtarji, duhovniki itd. kmeta zasužniiti.
Nikdar pa se ni obregnil nad nemškimi -graščaki, dohtarji, duhovniki, ampak jih imenoval „naprednjake," katerim morajo slovenski kmetje zaupati. Iz tega razvidi i vsak otrok, da se temu listu nikakor ne gre za to, da bi se kmetov ne zasužnjilo, ampak deluje ravno na to, da bi jih podjarmili nemški graščaki, dohtarji. Poslužuje se ta najnesraconejši list pod solncem najgrših podlosti, da bi slovenskega kmeta spravil v isti jarem ka'tor je bil v prejšnjih stoletjih.
„Štajerc" je hinavec?, ki se je sladkal kmetom v obraz, obljubljajoč jim, na vso moč skr beti na to, da bodo povsod po kmetskih občinah, okrajnih zastopih, v deželnem zboru voljeni kot zastopniki kmetov zopet kmetje.
Da jih je s tem hotel samo speljati na led, pokazale so volitve v okrajni zastop mariborski, ptujski, kjer je mesto kmetov voljenih 6, reci ; šest graščakov, in v neštevilnih drugih slučajih. Ta list je torej slepar najnavadnejše vrste, ki je pohrustal dano obljubo pri vsaki priložnosti.
Tudi vi loški gospodje nasprotnega tabora kazali ste, kakor smo že omenili, vnemo z načeli „Štajerčevimi" a tem, da ste ga priporočali in širili po Ločah, kar stori samo isti, ki vsaj deloma soglašuje z njim.
Da pa niste nature iste vrste kakor je imenovani časopis, pokažite sedaj pri volitvah, kjer morate zastaviti ves svoj vpliv, da bode kmet i kmeta volil in sicer morajo biti voljeni samo odločno slovenski kmetje.
Zastavite svoj vpliv, da „foršuskasa" ne bo dajala judeževih srebrnikov s posojili, s katerimi osramoti kmeta in ves njegov narod, pokažite se tudi tukaj „kmetske prijatelje" kai koršne vas slavi časnik „Štajerc"'. — Dosledni načelu „kmet kmeta", odložite nemudoma svoja častna mesta ter jih prepustite slovenskim loškim kmetom, da vodijo sami svoje zadeve. Č<e pa tega ne storite, bodite uverjeni, da bodo set-danji vaši podložniki sčasoma tudi spoznali, da jim delate obljube samo zato, da zopet splež«t«e na različna častna mesta. ffvidéirbcRfn, a h Imafce lepe besede za kmeta samo na jeziku, da jih pa dejanski ne izvajate, da je samo pri vas v polnii meri resničen pregovor: „ni vse zlato, kar s<e sveti". — Uvidel bode vsak kmet-poštenjak, da vam je bil samo molzna krava, ... da ste ga zlorabljali v svoje sebične namene.
Dal Bog, da bi se to zgodilo že ob prvih volitvah !
Takrat si slovenski kmet lahko porečeš : Sedaj sem zopet jaz gospod na lastni zemlji ! To bode dan veselja, ki ti povrne samozavest.
Na noge torej!
Druge slovenske novica.
—	Slovenski tehniški slovar. Odbor „Slovenske Matice" je sklenil v svoji zadnji seji, da prične akcijo za izdajo slovenskega tehničnega slovarja. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni : ravnatelja Šubic in Senekovič ter profesorjji Bartel, dr. Ilešič in Pleteršnik.
—	Huda nesreča. V nedeljo je priredila družba več idrijskih biciklistov izlet v Cirknto na Goriškem. Povrnivši se v Idrijo proti večeru, a<o vozili še enkrat proti Spodnji Idriji. V tem pa se je dogodila huda nesreča. Eden kolesarjev jce zavozil v 61-letnega upokojenega rudarja Alojzijaa Vidmarja ter ga prevrnil s tako silo, da je stari-i mož obležal in umrl na mestu.
—	Nova železnica. V prvih dneh mesecaa maja 1.1. bodo pričeli tehnična merjenja na nameravani železnici Vrhnika-Žiri-Idrija-Gorica.
—	Skrajna predrznost. — Na goriškemn okrožnem sodišču sta bili razpisani dve rnestbi pisarniških uradnikov. Društvo laških zasebnihh uradnikov pa je poslalo k predsedništvu depta-tacijo z zahtevo, da imenovanca morata bitti Laha. — Zelo zanimivo bi bilo, ako bi se moglo o doznati, kakov odgovor je dobila ta deputacijaa na svojo nekvalifikovano drzno zahtevo. — Poo našem mnenju bi bil edino primeren odgovor ta,», da jim je oni, ki je vsprejemal, z največjo na-i-glico in odločnostjo pokazal, kje je zidar vrata«
napravi). — Kaj bi se neki reklo v Celju pri okrožnem sodišču, ako bi prišli odposlanci slovenskega društva zahtevat, da ae pisarniška mesta oddajo Slovencem?!
—	Nesreča V bližini Skopega na Krasu je imel iti neki voz z dvema ženskama z Vipav skega črez tir, katerega delajo tam za novo tóznico. Tam že vozijo z vozovi po tiru, raditega j» paznik opozoril voznika, naj pazi in naj potoka Ali voznik je pognal konja, in nesreča je iotela, da so prav tistem hipu pridrdrali neka teri vozovi navzdol ter se zaleteli v voz. Eaa ženska je ostala mrtva, druga težko ranjena. Vozniku se ni zgodilo ničesar.
—	Železnica Gorica—Črvinjan — Deželni glavar dr. vitez Pajer je sklical v Gorico zastopnike 21 furlanskih občin na posvetovanje zaradi podaljšanja nove bohinjske železnice od Gorica do Črvinjana. Na ta način bi se napravila naj krajša zveza med Dunajem in Rimom. Shod je izjavil, da je taka železnica velikega gospodar skega in narodno-političnega pomena, zato se naprosi deželni odbor, da v ta namen posreduje pri vladi. — Sklepi so se poslali ministrskemu predsedniku in ministrom trgovine, poljedelstva in železnic.
—	Nemško politično društvo nameravajo Nemci ustanoviti v — Trstu.
—	Nesrečen mož V neki gostilni v Trstu se je ustrelil v soboto neki Karol Minster iz Karlovca, ki je zapisal v svojo beležnico: „Dva-hat sem ušel svoji ženi, toda vselej me je došla. Ta vražja žena me neprestano trpinči. — Sedaj grem na drugi svet, kamor gotovo ne gre takoj za menoj".
—	Vladarji v Opatiji. Dne 18. t m. pride v Opatijo rumunjski kralj, 25 t. m. pa nemški cesar Viljem Nemški cesar bo v Opatiji tri dni. Stanoval bo na svoji ladji. Govori se, da povodom navzočnosti cesarja Viljema pride zopet v Opatijo avstrijski cesar Franc Jožef.
—	Demonstracije v Malem Lošinju. Mi-nolo nedeljo so priredili Italijanaši v Malem Lošinju povodom instalacije novega župnika, ki je Hcvat, velike proti-hrvatske in proti-avstrijske demonstracije. Italijanaši so prisilili godbo, da je «ópala samo italijanske komade ; tudi nekateri gosti, katere so Ialijanaši smatrali za Hrvate, so bili insultirani in so se morali umakniti v svoja stanovanja.
—	Nagrade Uredništvo „Domačega Prijatelja" razpisuje s tem sledeče nagrade za tri najboljše humoreske ali šaljive črtice in sicer: l,cena 5 dukatov v zlatu, 2. cena 3 dukati v zlatu, 3 cena 2 dukata v zlatu. Pogoji so sledeči : 1. Humoreska naj bo pisana poljudno, naj bo originalna in kratka (do 250 vrst našega lista) in naj ima tudi literarno vrednost. 2 Pisatelji naj se na svojem rokopisu ne podpišejo in naj priložijo svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi označen naslov humoreske. 3. naj se odpošljejo najkasneje do 15. junija t. 1. na naslov: „Domači prijatelj", Praga II., Ječna ulica št. 5. — Humoreske, katerim ne bo prisojena nobena cena, ali bi jih našlo uredništvo sposobne za odtisk, se bodo pisateljem takoj honorirale.
Uredništvo „Domačega Prijatelja".
Politični pregled.
—	Državni zbor. Uradna „Wiener Zeitung" je priobčila cesarjevo ročno pismo, s katerim se državni zbor sklicuje na dan 19. t. m. — Koerberjeve vlade bo prva skrb, da se izvedejo volitve v delegacije. Da ni te „državne potrebe", Koerber ne bi morda niti sklical sedaj državnega zbora. Prihajajoče vesti zatrjajo, da prično Poljaki takoj zopet s svojimi posredovalnimi po-skusi, ki bodo imeli dvojen cilj: najprej, da se omogočijo volitve v delegacije; potem da se omogoči zopet funkcijoniranje parlamenta, ali bolj na kratko povedano, da se odpravi češka obstrukcija. V koliko se jim bo to „posrečilo", bo pokazal najbližji čas.
—	V ogrski zbornici se je vršila debata glede tega, ker je vojni minister zahteval od gojencev vojaških vzgojevališč poznanja vseh avstrijskih odličnih pisateljev. Nadalje se je de batiralo o zadnjem sestanku avstrijskega in italijanskega ministra v Opatiji. -Tisza je odgovoril
na par interpelacij. — Ministrski predsednik Tisza je izjavil deputaciji ogrskih vinorejcev, da jih more popolnoma pomiriti, ker ogrska vlada upošteva predvsem želje svojih vinorejcev. Doslej še ne obstoji nikaka pogodba glede vinskega vprašanja z italijansko vlado.
— Srbija. Afera zarotnikov od 11. junija min. leta je sedaj urejena. Zarotniki so odstra njeni z dvora in vsled tega se sedaj zopet obnove diplomatične zveze z inozemskimi državami. Rusija, Avstrija in Italija so že odposlale svoje odposlance v Baligrad. — Kar se pa tiče čast niške afere, pod katero se razume v Srbiji nezadovoljnost proti ubijalcem kralja Aleksandra, je upati, da se tudi to vprašanje hitro reši. — Centralna vojaška uprava hoče odstraniti vse one elemente, ki agitirajo proti dogodku od 11. junija m. L, ki je temelj današnjega reda.
Rusko-japonska vojna.
V	sredo zjutraj se je dogodila pred Port Arturjem za Ruse velika nesreča. — Japonsko brodovje je hotelo zopet napasti Port Artur. j Rusko brodovje ped poveljstvom admirala Ma- ! karova mu je šlo nasproti — Ker je pa Makarov uvidel, da je preslab proti mnogo večjemu šte vilu nasprotniških ladij se je umaknil nazaj v luko. Ob tej priliki je zadela njegova ladja „Pe-tropavlofsk" ob podmorsko mino in se potop-la. Rešilo se je le malo ljudi, mrtev je tudi Makarov. Za Ruse pomeni Makarova smrt velikansko izgubo, kajti bil je gotovo najsposobnejši admiral cele ruske mornarice. Poveljstvo nad portartur-sko eskadro je prevzel šele 23. februvarja. Skoraj neverjetna je ta vest, ali žalibog se potrjuje tudi uradno.
V	Baroli n je došla iz Petrograda vest, da je admiral Makarov mrtev in da je že danes napovedana božja služba za pokoj njegove duše in za posadko ki je utonila na oklopnici „Pe-tropavlovsk".
Iz Č fua poročajo, da so Japonci včeraj zjutraj ob zori napadli rusko eskadro, ki je v polni svoji moči priplula pod poveljstvom admirala Makarova iz pristanišča in odbila japonski napad.
Pozno popoldne je bila razglašena v Petrc-gradu brzojavka, ki jo je poslal carju Nikolaju poveljnik portarturške trdnjave in ki se glasi:
Oklopnica „Petropavlovsk" je zadela na podmorsko mino in zletela v zrak Admiral Màkarov je najbrže utonil. Naše brodovje je usidrano pri Zlati gori, japonsko pa se približuje pristanišču. Veliki knez Ciril, ki se je rešil, je ranjen
Druga vest se glasi:
Najudanejše javljam Vašemu Veličanstvu, j da so bili dosedaj z oklopnice „Petropavlovsk" rešeni: Veliki knez Ciril, 6 častnikov, med njimi težko ranjeni poveljnik oklopnice Jak ob le v, 2 poročnika, 3 kadetje in 32 mornarjev, Dosedaj smo našli mrtvih 12 mornarjev, 4 častnike in 1 zdravnika. Japonska mornarica je zginila z obzorja. Podrobnosti bo poročal nodadmiral knez Uhtomski, ki je začasno prevzei poveljstvo mornarice.
V	Petrogradu se govori, da se je podad mirai knez Uhtomski, ki je prevzel začasno po veljstvo portarturške eskadre, v sredo popoldne zapletel v boj z 18 japonskimi ladjami.
London, 13. mal. travna. Reuterjev urad poroča iz Petrograda : Admiral Makarov je utonil s častniki in moštvom oklopnice „Petropavlovsk", veliki knez Ciril je težko ranjen.
Dunaj, 14. mal travna. Vest o smrti Makarova se uradno potrjuje.
Petrograd 14. apiila. Pri katastrofi „Petrapavlovska" je utonilo 596 oseb.
Pariz, 14 aprila. Vse angleško in ameriško časopisje je polno hvale Makarovu. Časopisje ga slavi kot enega prvih mornariških strokovnjakov sveta. Makarov je bil na Angleškem, ko se je ondi po njegovih navodilih gradil rušilec ledu „Jermak". Makarova dela o brezžičnem brzojav-ljenju in drugih strokah, ki spadajo v delokrog mornarice, so svetovno pripoznana. Ako bi Rusija izgubila polovico svojega brodovja, bi zanjo to ne bil tako hud udarec, kakor smrt admirala Makarova.
Petrograd 14. aprila. Nesreča v Port-Arturju je napravila grozen vtis. Iz poročil iz
Port Arturja izhaja, da je rusko brodovje pribli-žajoče se Japonce hotelo napasti. V ta namen je odplulo iz pristana. Videvši pa, da prihaja Japoncem pomoč in da je japonska eskadra narasla na 30 brodov, se ruska eskadra ni lotila boja nego se vrnila v pristan. Pri tem povratku je velika oklopnica „Petropavlovsk" zadela ob rusko mino, ki je eksplodirala in spodnji del enega konca ladje raznesla. Ladja se je nagnila na stran in nekaterih minutah potopila Vse se je tako hitro izvršilo, da se je le malo ljudi rešilo. Veliki knez Ciril je bil že na ladji ranjen; on in drugi so plavaje dosegli od drugih ladij na pomoč poslane čolne in se na njih rešili. Nad 100 mož je utonilo. Kaj je z admiralom Makarovom ae še ne da zanesljivo posneti iz došlih poročil, vendar vse kaže, da je pri katastrofi utonil.
London 14 aprila. O včerajšnji katastrofi pri Port Arturju še ni detailiranih poročil. Iz Vejhajveja se javlja, da so Japonci dvakrat naskočili Port Artur. Po prvem naskoku so Rusi najbrž zapustili pristan. Japonci so se jim na videzno umaknili, a le da so dobili pomoč. Makarov je spoznal', da temu brodovju ni kos in zato se je ob polu 8 uri vrnil v pristan. Tu se je zgodila nesreča, da je Petropavlovsk zadel ob mino. Pol ure pozneje so se Japonci približali, so bombardirali nekaj časa Port Artur, potem pa se umaknili. Ko se je rusko brodovje vračalo v pristan so japonske ladie poskusile vjeti neko neko rusko križarko, kar je pa „Aikold" preprečil
Brzojavka..
Djnaj, 14 aprila Ker so nenemški dijaki dunajske tehnične šole protestirali proti odredbi rektorata, da morajo biti vsi oklici na deskah tehnike samo nemški, je profesorski zbor nastopil proti nekaterim nenemškim dijakom ter je tthnika Vladimira Vošnjaka za vedno relegiral z dunajske tehniške šole, tehniku Karlu Bresanu in še nekemu drugemu tehniku je pa dal „consilium abeundi". Odločba glede Vošnjaka je nabita na črni deski, ostalima dvema dijakoma so pa odločbo javili pismeno.
Vabilo
na
„Posojilnice y Slovenski Bistrici"
ki se vrši
v nedeljo, dne 24. aprila 1904, ob 3. uri pop.
v posojilnični dvorani.
DNEVNI RED :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1903.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Predlogi.
K obilni udeležbi vabi
Načelstvo.
Opomba: Pristop ima društvenik, torej tudi dolžniki', ker so udje posojilnice.	(163) 1
Izplačujoče se postransko opravilo
brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja". — Ponudbe pod „1798", Gradec, poste restante.
Umetni gnoj
za iLmelj prodaja Emerih Kukec
v
(171) 2—1 "v Žalcu.
Lepa prilika se ponuja podjetnikom:
Dne 17. aprila t. I. prodajala bode občina TopolSica občinski travnik, ki leži okrog tc-polške šole.
Ker je travniK ob cesti ter jako blizu dobro obiskanih in procvitajočib toplic, je radi tega jako primeren za stavbo.
Posebno primeren je za gostilničarja ali trgovca, oziroma za obadva, kajti oba sta sedaj še brez konkurence.
Dosedaj je namreč le restavrant za goste (tujce), trgovca pa sploh ni.
Pa tudi hiša s sobami za tujce bi se prav dobro izplačala, ker vkljub temu, da lastnik prav pridno zida, mu večkrat pomanjkuje sob, in tujci sami kaj radi vprašajo po privatnih sobah.
Dražba se vrši ob pol 2. uri popoldne v šoli. Zemljišča je okrog 2 orala.
Izklicna cena 600 goldinarjev.
Razjasnila se dobivajo pri županstvu pismeno ali tudi ustmeno. Občinski urad Topolšica, dne 29 sušca 1904 '(149) 3-3	"V". Žager.
Proda se
takoj petletna črna kobila
z novo angleško opravo in koleseljnom.
(153)3-3	Ponudbe:
FRAN BRAČIČ, Št. Vid pri Planini.
Prodajalka
se sprejme na deželo. Zmožna mora biti nemškega in slovenskega jezika; prednost imajo tiste, katere znajo šivati ali kaka druga mala, lahka dela opravljati. V slučaju zadovoljnosti se odda pozneje tudi na račun. Vstop precej. — Ponudbe sprejema Ivan Jakša, v Loki (164) 2-2	pri Zidanem mostu.
Proda se
(155) 4-22
M
Sprejmeta se
(159) 2—2
dva učenca v pekarijo
pri g. Lovrencu Kruleju v Sevnici.
Domača tovarna
za izdelovanje trstja za štukaturo in les za dušenje hmelja
v «Dijaškem domu» (Rosenhof) priporoča (156) 2-2	svoje izdelke.
Naročila sprejme gosp. Alojz Pukmeister v Celju, Kovaška ulica št. 5.
pod jako ugodnimi pogoji lepo zemljišče, obslto-ječe iz šest oralov travnikov in dveh orallov hmeljnikov. Istotam je tudi več lepega sena naprodaj. — Kje, pove upravništvo „Domovine".
(115)3-3 Naprodaj je
plemenska kobila
z žrebetom
brez pogreška, 4 leta stara, 16 pesti visoka
rujave barve. Vpraša se naj pri upravništvu „DOMOVINE"
Lepa sladka krma
naprodaj 22
„LIVADI" (Gaberje.)
t
r
(74) 15-6
Patentirane, same ob sebi delujoče
škropilnice „Syphonia"
== za vinograde in hmeljnike =1= za zatiranje sadnih škodljivcev
proti boleznim na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd.
T)
za 10 ali 15 litrov tekočine, s pripravo za petrolejno mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi delujoče brizgalnice proizvaja kot specialitete
PH. MATFARTH <S~ Go.
tvornice poljedelskih strojev, specijalna tvornica vinskih in sadnih stiskalnic in drugih strojev
DUNAJ, II. Taborstrasse št. 71.
Obširni ilustrovani ceniki zastoj.	Zastopniki in preprodajalci se iščejo.

Kava in čaj
iz prve roke, t. j. neposredno od sadilca kave in čaja,	(54) 12-7
torej s popolnim jamstvom za pristno in nepokvarjeno kavo in čaj.
ot* najnižje cene.
Najino dosti črez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje najracionalnejše. Najine vrste kave iin
čaja so jako aromatične in izdatne. Fnwn ■ Javaflor, najfinejša, 4»/. kg gld. 6 65, fiiua, IV fi V H 4"/4 kg gld. 5 90. Java-brasil-mešanica 4a/4 kg
U.UIU . gld 6.40 öaj 1 kg gld 2>80j 4._ in 5.50 _ Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetjiu.
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Türk & drug»
veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji
= v Trstu ==
Via dell acquSéfòtro OZ. -——
Pivovarna Z alee sprejme v službo
(148) 3-3
deset delaveev.
Traverze, železniške sinje, železo za vezi, cement, vodovodne cevi, cevi iz kamen-ščine za stranišča, lepenko za strehe, trstino za obijanje in vse drugo pri stavbah potrebno priporoča v bogatej izberi
trgovina z železnino,MERKUR', P. Majdiž, Celje.
Bogata zaloga brizgalnic za trsje in vsakovrstnih poljedelskih strojev.
Gumi za cepljenje na zeleno.
Ciril in Metod znamka.
Različni brusni kamni za kose.
Vožnje karte in tovorni listi t
ERIKO
m
m
M
Kralj, belgijski poštni parnlk.
m:
M®
,y.V &£
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV.
Wienergürtel 20 ali pa Karol Rebek, glavni zastopnik v Ljubljani.
Izvrsten Oku» kawe dosežete s prrtf!.ilnj.m
Vydrove žitne kave
POSKUSITE! S«* Vzorek dragovoljno. Poštna 5 kg. pošiljka 4 K 50 h (ranco,
.DOMAČI PRIJATELJ"
vsem odiemalcem zastonj pošiljam mesečnik.
7/ydrcùa toùarna jitne kaùe Vrag a-VIII,
t
..fr?

rv<
171
POSOJILNICA V CELJU.
Imetje.
Bilanca za leto 1903.
Dolgovi.
10
11
Račun inventarja :
Stanje pisarniškega inventarja 31. dee. 1903 » posojil:
Stanje 31. decembra 1903 ........
» naloženega denarja v raznih den. zavodih :
Stanje 31. decembra 1903 ........
» poštne hranilnice:
Stanje 31. decembra 1903 ........
» tekoči:
Stanje 31. decembra 1903 ........
» pro diversi :
Stanje predplač. ekspenzarjev 31. dee. 1903 Stanje predplač. zavarovalnine 31. dee. 1903 Stanje izdanih vadijev 31. decembra 1903 » vrednostnih listin :
Stanje 31. decembra 1903.........
» raznih obresti:
Stanje 31. decembra 1903 ........
Zaostale in zamudne obresti od posojil • Ne vzdignjene in kapitalizovane obresti od naloženega denarja v raznih denarnih zavodih ............
Nevzdignjene obresti pri poštni hranilnici Nevzdignjene in kapitalizovane obresti
od tekočega računa ........
Nerealizovani kuponi vrednostnih listin • » splošne rezerve:
Stanje splošne rezerve, naložene na lastno vi. knjižico št. 2696 dne 31. dee. 1903
» hiš in zemljišča:
I. Narodni dom v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1903 • • Stanje vrednosti hišnega inventarja 31. de
cembra 1903...........
Zaostala najemnina 31. decembra 1903 • Predplačana zavaroAralnina 31. dee. 1903
II. Hiša v Graški ulici v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1903 • • • Stanje vrednosti hišnega inventarja 31. decembra 1903............
Predplačana zavarovalnina 31. dee. 1903 ■ III. Hiša v Savinjski ulici v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1903 • • • IV. Hiša na Ringu in Graški ulici v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1903 • • . Stanje vrednosti hišnega inventarja 31. decembra 1903............
V. Zemljišča: Stanje vrednosti 31. decembra 1903 • • • Stanje vrednosti inventarja in živine 31. decembra 1903............
» blagajne:
Gotovina 31. decembra 1903.......
K
±
4.868
3,377.175
548.485
7.423
775.593
1.716 82 4.056
694.091 100.413
23.448 10
15.836 16.124
12.000
497.091
12.102
356 572
68.705
96 36
19.714
70.736 6
27.848 973
66.699
6,346.265
64
42
37
25
81
96 89
60
72
29 50
35 32
68
01
46
23
91
01
20
34 04
78
67
Račun deležev:
Stanje glavnih deležev 31. decembra 1903 • Stanje opravilnih deležev 31. decembra 1903 •
K
28.820-— 59.488-10
K
hranilnih vlog:
Stanje 31. decembra 1993 K 5,702.917-79 Kapitalizovane obresti za
leto 1903 '..... » 189.229-97
pro diversi:
Stanje sprejetih prehodnih zneskov 31. decembra 1903............
raznih obresti in dividende:
Za leto 1904 predplačane obresti od posojil Nevzdignjene obresti od tekočega računa Nevzdignjena dividenda 31. decembra 1903
hiš:
I. liiša v Graški ulici štev. 1. Za leto 1904 predplačena najemnina- • •
II. Hiša v Savinjski ulici: Za leto 1904 predplačana najemnina- • • III. Hiša na Ringu in Graški ulici: Stanje dolgov 31. decembra 1903 .... Za leto 1904 predplačana najemnina- • •
splošne rezerve:
Stanje 31. decembra 1903 ........
posebne rezerve:
Stanje 31. decembra 1903 ........
izgube in dobička :
Čisti dobiček leta 1903 .........
88.308
5,892.147
1.015
15.956 464 2.547
42 20

15.727
6
12.000 290.636 27.391
1 6,346.265
10
76
54
68 39 87
92
76 18
37
23
67
CELJE, dne 31. decembra 1903.	Ta računski sklep z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjali in v redu našli.
Za nadzorstvo :
Dr. Josip Sernec 1. r. Lovro Baš 1. r. Fran Lončar 1. r. And. Elsbacher 1. r. Dragotin Hribar 1. r. Dr. Anton Žižek 1. r.
ravnatelj.	nam. ravnatelja.	tajnik.	udje nadzorstva.
C4)e:
Gustav Stiger Viktor Wogg A. Walland nasi. Teppei Milan Hočevar Josip Matic Anton Ferjen Fran Zangger Ferd. Jakowitsch Frid. Jakowitcsh Anton Ko lene Franc Pečnik. M. Rauscher lekarna
Celje : Ivan Ravnikar ,, Oto Schwarzl lekarna , Josip Srimz ,	Anton Topolak
„ W. W ratsch ko Dobrna: Jos. Sikošen Braslovèe : Ant. Plaskan
, Josip Pauer Gomllsko: Fran Cukala

«s
\
tee
/JI
Hrastnik: Alojzija Bauerheira , Konsumno društvo , Josip Wouk Ljubno: Fr. X. Petek ,, Janez Filipič Sevnica: Anton Verbič S. F. Schalk , Ludovik Smole Trg Lemberg: Franc Zupančič Konjice : Fr. Kupnik	145
Laško: Andrej Elsbacher
,, Karl Hermann Planina:Lud. Seh sehe-ko
, F. Wambrechtsammer Gornjigrad: Jakob Božič
; , Franc Scharb Poljčane Ferd. Ivanus „	A. P. Krautsdorfer
„	Anton Schweiz
>	Karol Sima
Mozirje: Leopold Vukič
Prtstova : Brežice :
pomaga izborno kot nedo- i sežen uničevalec mrčesa.
Kupi samo v steklenicah.
Marija Suppanz And. Suppanz Fran Matheia Franc Varlec Janez Pinterič Uršič A Lipej Albert Geiss Jakob db Marija Janiò Fran Kartin
Žalec :
St. "jurlJ: Velenje: Karl Tischler „ Joser Watti
Trbovlje
Videm:
Vltanle:
Velenje:
Vojnik :
Konsumno društvo Anton Krammer Jos. Mahkovec Janez Müller sen. Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin Ulrih Lager Josip Wutti Fr. Z otti
Izurjena prodajalka
želi vstopiti s 1. majnikom v službo v večjo trgovino z mešanim blagom v kakem trgu na
v
Spodnjem Stajarskem. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista.
(167) 1
Prodam
svojo enonadstropno
hišo
s kamnolomom
z izvrstnim kamnoseškim kamnom, v Novivasi, 1U ure od šentjurskega kolodvora.
(169) i	Anton "Vrečko.
Pivovarna Žalec
ima naprodaj
sveže sladne kali po 12 K; za večja naročila 11 K, 100 kg prosto
v
od postaje Žalec. ci7o> a-i
Vsak dan se dobivajo tudi sveže tropine (treberji).
Prodajalka
zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom (pričetnice so izključene), se sprejme takoj; ponudbe pod: „33 ÌT'O" upravništvu (165) 3—1	tega lista.
Oklic.
Naznanja se, da hočeta stopiti v zakon:
1.	rudar Jakob Klemen, stanujoč v Osterfeldu, sin zakoncev, kmeta Blaža Klemena in Marije, roj. Hvale, stanujočih v Beču;
2.	nezaposlena Ivana Smolnikar, bivajoča v Osterfeldu, prej v Lokah na Avstrijskem, hči umrlega dninarja Nikolaja Smolnikarja, stanovavšega v Lokah, in njegove zakonske žene Marije, roj. Šetina, bivajoče v Lokah na Avstrijskem
Oklic se objavi v občini Osterfeld in v Celju izhajajočem listu „Domovina".
OSTERFELD, dne 7. aprila 1904,
Stanovski urad v Osterfeldu.
(166) 1
Uéiteljiea
na petrazredni ljudski šoli, III. plačilni razred, s prostim stanovanjem, ob postaji južne železnice, želi menjati službo z učiteljico na vsaj 4 razredni soli. — Ponudbe na upravništvo „Domovine".
Južno-š	»tajerska hranilnic	a v C	telju.
Imetek.	Bilanca za leto 1903.		Dolg.
Račun posojil :
a)	hipotečnih......
b)	občinskih......
c)	proti zastavi.....
zaostalih obresti.....
zaostalih zamudnih obresti-
poštne hranilnice.....
vrednostnih listin:
a)	glavnice.......
b)	obresti.......
naloženega denarja ...
inventarja.........
knjig in tiskovin......
prehodnih zneskov ....
zemljišča.........
blagajne.........
K
v
3,080.436 253.056 265
60
89
38.710 7.633
74 73
524.589 8.374
20 72
Skupaj ....
K
3,333.759
76.344 5.219
532.963 6.753 1.965 470 5.392 1.000 48.738
4,012.607
37
47 14
92 08 14 81
83
24
v s
K
Račun hranilnih vlog......
» predplačanih obresti • • » dobička in zgube:
Čisti dobiček leta 1903 • Ivurzni dobiček leta 1903
14.994 6.915
02
65
3,974.483 16.213
21.909
63 70
67
Skupaj
4.012.607
1 1
Imetek,
Bilanca splošnega rezervnega zaklada.
Dolg.
	K	v	K	v		K	v	K	v
Račun vlog:					Račun glavnice:				
Hranilna vloga 31. decembra 1902	34.952	22			Stanje koncem 1. 1902 .....			207.370	23
V letu 1903 se je doložilo- • •	74.746	01			Poslovni dobiček hranilnice				
	109.698	23			leta 1903.........			14.994	02
V letu 1903 se je vzdignilo • •	57.143	—			\				
	52.555	23			\				
Kapitalizovane obresti.....	1.821	52	54.376	75	\				
> vrednostnih listin:					\				
Stane koncem leta 1902 ....	148.222	—						■	
Kurzni dobiček 1. 1903 ....	2.368	—	150.590	—	\				
» obresti od vrednostnih listin:					\				
Zaostale obresti za 1. 1903 • • ,			1.110	—					
Južno-štajerska hranilnica v Celju:					\	»			
Poslovni dobiček 1. 1903 • ■ •			14.994	02	\				
Račun dobička in zgube:					\				
Zguba 1. 1903 .........	1		1.293	48	\				
Skupaj ....			222.364	25	Skupaj - • • ■			222.364	25
				|					
V Celjj, dne 31. decembra 1903.
Dr. Josip Vrečko 1. r.
pisarniški ravnatelj.
ZRavnei-teljst-vo:
Dr. Juro Hrašovec 1. r.
predsednik ravnateljstva.
Janko Vavken 1. r.
tajnik.
S knjigami primerili in v redu našli v seji upravnega odbora dne 7. aprila 1904 voljeni pregledovalci računov: Dr. Josip Rakež 1. r.	Anton Turnšek 1. r.	Anton Goričar 1. r.
upravni odborniki.