NAŠ ČASOPIS Glasilo občine Vrhnika LETO XIX, ŠT. 180 MAREC 1992 YU ISSN 0351-6180 TELEFONIJA NA VRHNIKI V treh fazah Ustanovili muzejsko društvo Res je, da je iz dneva v dan več vprašanj občanov Vrhnike, kaj je v tem trenutku s telefonijo na Vrhniki. Negodovanje se ponavlja iz leta v leto, zdaj Pa že kar iz meseca v mesec. Preko »Našega časopisa« smo poskušali občane informirati o trenutni problematiki telefonije na Vrhniki. Saj je glavno in edino vprašanje: »Kdaj bom dobil telefonski priključek?« Zato vam tudi v tej številki "Našega časopisa« posredujemo kratko, vendar najnovejšo informacijo, »kakšno je stanje telefonije na Vrhniki«, ki smo jo dobili iz razgovora z direktorjem za investicije inž. Buklčem pri PTT Ljubljana in 2 njegovimi sodelavci. Nova centrala za 3000 novih priključkov je plačana In bo dobavljena v mesecu aprilu, tako je v zadnjem razgovoru obljubil Predstavnik ISKRE, dobavitelj te centrale skupno s firmo SIEMENS. Vsa ostala pripravljalna dela, to je prostor za novo čenčalo (na PTT Vrhnika), naprave za napajanje in relejno-radijski sistem za povezavo z Ljubljano, so opravljena in samo čakajo na vključitev centrale. Montaža in poskusno de-'ovanje traja približno tri mesece, tako da računajo, da bo v avgustu že začela nova čenčala delovati. Medtem bo na- rejen projekt naročniškega telefonskega omrežja, to je raz-vodna mreža do posameznih telefonskih priključkov. Graditev naročniške mreže naj bi potekala v treh fazah, s tem pa tudi pridobivanje samih novih telefonskih priključkov. Vse pa je odvisno od pridobitve finančnih sredstev za izgradnjo naročniške mreže, katero mora izpeljati investitor - PTT Ljubljana. V prvi fazi naj bi telefonske priključke prejeli tisti, kjer je že obstoječa naročniška mreža, in to v drugi polovici drugega polletja 1992 (po mesecu septembru). Za drugo fazo naročniške mreže je predvideno nekaj manjših adaptacij obstoječe mreže, tako da bi do konca leta 1992 po napovedih prejelo telefon ca. polovica naročenih občanov. Prav gotovo pa je najtežja izgradnja tretje faze naročniške mreže, katero je potrebno popolnoma na novo zgraditi, zanjo pa še ni zagotovljenih finančnih sredstev. Po zagotovilih PTT naj bi se ta faza gradila postopoma v letu 1993 in naprej, vse je pač odvisno od financiranja same investicije, kar je v rokah PTT. To je le kratka informacija o telefoniji na Vrhniki, širšo pa bomo objavili v naslednji številki Našega časopisa, s. S. Petek 14. 2. 1992 bo zapisan kot dan, ko je bilo ustanovljeno »Muzejsko društvo Vrhnika«. Gotovo je to pomemben dan za marsikaterega Vrhničana, ki se je pred več leti odpravil iz Vrhnike, sedaj pa ga bo članstvo v društvu pritegnilo nazaj, tako na strokovni kot ljubiteljski podlagi. Mala dvorana Cankarjevega doma je bila kar premajhna za vse, ki so se udeležili ustanovitvenega občnega zbora. Med prisotnimi je bilo precej strokovno priznanih domačih Vrhničanov, ki živijo drugje. Vse prisotne je pozdravil predsednik skupščine g. France Kva-ternik in izrazil zadovoljstvo nad velikim številom prisotnih, kateri so gotovo pripravljeni po strokovni plati pomagati pri delovanju društva in izdajah zbornika Nauportus odnosno vrhniških razgledov. Nadaljnje delo zbora je vodilo delovno predsedstvo. Pravila Društva je v kratkem obrazložil dr. Branko Stanovnik, katera so člani zbora brez pripomb sprejeli. Nato so bile izvedene tajne volitve članov izvršnega in nadzornega odbora društva. V izvršni odbor so bili izvoljeni: dr Peter Habič, dr. Branko Stanovnik, ing. arh. France Kvater-nik, ing. Herman Bole, dr. Janez Verbič, g. Jože Bode. g. Janez Smrtnik, g. France Smrke in ga. Marta Rijavec. V nadzorni odbor pa ga. Inka Kraševec, g. Janez Petkovšek in ga. Julka Fortuna. Z aplavzom vseh prisotnih, pa je bil dr. Peter Habič izbran za predsednika Muzejskega društva Vrhnika. V sami razpravi o programski zasnovi je sodelovalo precej prisotnih, ki so s svojimi pripombami in idejami naložili izvršnemu odboru mnogo novih nalog, Sedež muzejskega društva je v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer bo vsa tajniška in organizacijska dela vodila Marta Rijavec. Novo vodstvo muzejskega društva poziva vse ostale občane Vrhnike, da postanejo člani društva ter pomagajo s svojimi prispevki Vrhniko prikazati v vsej njeni razvojni poti do današnjih dni. Pristopne izjave se dobijo na sedežu društva, Cankarjev dom, Tržaška 26 (telefon 752-608) Vrhnika. S. S. OPOZORILO Občane Vrhnike, ki so lastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč na območju Tič-nice in Hrušovce, opozarjamo, da se vzdržijo kakršnihkoli del na omenjenih območjih, še vedno namreč obstaja nevarnost aktiviranja protipehotnih ali protitankovskih min. Po zagotovilu 5. PŠTO bodo omenjena območja dokončno pregledana v prvi polovici meseca marca 1992. ODDELEK ZA OBRAMBO Del udeležencev zbora Muzejskega društva posluša razlago »pravil« dr. Branka Stanovnika. Stoli gredo v Ameriko (Slika: Zdenko Matoz) Prvega aprila bo v vrhniški učni center teritorialne obrambe prispela prva generacija slovenskih nabornikov, ki se bodo usposabljali še v petih podobnih učnih centrih po Sloveniji. V vrhniški vojašnici Ivana Cankarja pripravljajo učilnice in bivalne prostore za vojake. Tu bo nekaj let učni center, dokler ne bodo urejeni prostori v vojašnici, kjer so bili nekoč »plavci«. (Besedilo in slika: Zdenko Matoz) 2 MAREC 1992 NAŠ ČASOPE PROBLEMI VOJAŠNIC Brez pogojev ne morejo kar ostati Kot je vsem že znano, je Ministrstvo za obrambo Slovenije določilo, da ostaja vojašnica Ivan Cankar na Vrhniki začasno, vojašnica »Ignac Voljč« pa trajno kot učni center za potrebe slovenske vojske. Vemo, da kljub željam občinske vlade na Vrhniki kot tudi v drugih občinah, kjer ostajajo vojašnice, najbrž ni lahko spreminjati odločitev ministrstva, vendar pa bi morali kot občani brezkompromisno zahtevati nekaj najnujnejših elementov. Objekti vojašnice »Ivan Cankar« ostajajo začasno (dve do tri leta) v uporabi slovenske vojske. Ministrstvo za obrambo republike Slovenije naj bi se z Izvršnim svetom občine Vrhnika obvezujoče dogovorilo, da je res tako (želimo, da se občani Vrhnike informirajo, kakšna zagotovila je IS Vrhnika dobil, da je res začasno in kateri je skrajni rok ispraznitve objektov). Občanom, predvsem Stare Vrhnike, ki so leta in leta gledali uniforme, predvsem pa bili omejeni v gibanju, je treba omogočiti dogovarjanje in izboljšanje razmer življenja. Menimo, da je Ministrstvu nujno treba postaviti tudi določene pogoje, in sicer: - izgradnja Robove ceste vključno s pločniki - urediti in opremiti križišče pri gostilni Polž na St. Vrhniki - izgradnja kanalizacije do čistilne naprave Vrhnika, kar je sicer že obljubila bivša JA - soudeležba pri izgradnji čistilne naprave - pomoč pri realizaciji asfaltiranja magistralne ceste M-10 Ljub-Ijana-Vrhnika, saj se bo glede na predvidene kapacitete obeh vojašnic bistveno povečala frekvenca na tej cesti, ki si to ime komaj še zasluži - zagotoviti normalno, evropsko obnašanje vojakov, saj se že nekaj časa pojavljajo kritike na sedanje stanje. Demokratska stranka Vrhnike predlaga, da IS Vrhnike z vso resnostjo obravnava predlagane rešitve in jih argumentirano uveljavlja v dogovorih z organi republike. O postopkih in dogovorih, ki so povezani s slovensko vojsko na teritoriju Vrhnike, mora IS Vrhnike redno prek sredstev informiranja obveščati krajane Vrhnike. Če je res, da bo vse v skladu z veljavno zakonodajo, potem ne bo težko skupaj z inšpekcijskimi, službami tega zagotoviti. Demokratska stranka bo delovala v tej smeri. DEMOKRATSKA STRANKA VRHNIKA NOVI DOKUMENTI IN REGISTRSKE TABLICE SLOVENSKI POTNI LISTI VLOGA ODRASLI: - osebna izkaznica - dve fotografiji, velikosti 35 x 45 mm - skupni okvirni stroški 1.332 SLT - veljavnost 10 let VLOGA OTROCI DO 18 LET: - vloži eden od staršev - otrokov rojstni list - dve otrokovi fotografiji, vel. 35x45 mm - skupni okvirni stroški 932 SLT - veljavnost 5 let OTROCI SO LAHKO VPISANI V POTNA LISTA OBEH STARŠEV! SLO - VOZNIŠKA DOVOLJENJA VOZNIŠKA DOVOLJENJA BOMO ZAMENJEVALI DO 25.6.1994! Za to je potrebna: - osebna izkaznica - ena fotografija, velikosti 35 x 45 mm - skupaj okvirni stroški 280 SLT - veljavnost 10 let Staro vozniško dovoljenje je treba vrniti (tudi za traktor), izgubljeno pa je treba preklicati na sedežu Časopisnega zavoda URADNI LIST Republike Slovenije, Slovenska cesta 12, Ljubljana (preklic VD stane 135 SLT). SLO - REGISTRSKE TABLICE Lahko jih dobite pri spremembi lastništva (prodaja, nakup), podaljšanju registracije in pri registraciji novega vozila. Ker je pri teh zadevah možnih več postopkov, vas obveščamo samo o okvirnih stroških za zamenjavo reg. tablic, prometnega dovoljenja in plačilu taks ter obrazcev: - za dve registrski tablici 1.142SLT - za tri registrske tablice 1.592 SLT Občane obveščamo, da lahko pri nas kupijo tudi OKVIRE ZA REGISTRSKE TABLICE samo za 380 tolarjev. SLO - OSEBNE IZKAZNICE - vloga na predpisanem obrazcu - dve fotografiji, velikosti 35 x 45 mm - skupni okvirni stroški 100 SLT - veljavnost 10 let OPOZORILO: Velja za tiste občane, ki niso državljani Republike Slovenije in niso oddali vloge za sprejem, pa živijo in delajo v Sloveniji; zaprositi morajo za dovoljenje za bivanje tujca. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Kdaj nadaljevanje Čistilna naprava Letos druga faza Na Vrhniki bodo verjetno še letos začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo druge faze vrhniške čistilne naprave. Vrednost naložbe v drugi fazi je 18 milijonov mark. Ko bo ob mehanskem delu čistilne naprave, ki že nekaj časa deluje, še biolosko-kemični del, se bo odpadna voda očistila za več kot devetdeset odstotkov. Leta 1994 bo predvidoma končana gradnja druge faze vrhniške čistilne naprave. Kot nam je povedal Stojan Ja-kin, direktor vrhniškega komunalnega podjetja, je bilo lokacijsko dovoljenje za čistilno napravo izdano leta 1977. Medtem pa sta se spremenili tehnologija in zasnova čiščenja odpadnih voda. Nedavno so dobili novo lokacijsko dovoljenje za gradnjo druge faze čistilne naprave, ki ne bo samo komunalna, temveč tudi industrijska. Višina naložbe v drugo fazo je 18 milijonov mark, gradili jo bodo tri leta v etapah, vrednih šest milijonov mark. Verjetno letos pa naj bi že začeli pripravljalna dela za gradnjo druge faze čistilne naprave. Za ta dela je že zagotovljenih petnajst milijonov tolarjev. Republika bo za drugo fazo čistilne naprave namenila 30 odstotkov denarja v obliki posojila, preostalih 70 odstotkov pa bodo dali onesnaževalci. Od teh bo še največ denarja prispevala Industrija usnja Vrhnika, in sicer 76 odstotkov, saj je tudi največji onesnaževalec. Denar od onesnaževalcev bo nepovratno vložen v čistilno napravo, republiško posojilo pa bodo vračali vsi onesnaževalci, saj jim ga bodo zaračunavali v ceno. Ni pa še znano, kdo bo poravnal tisti del naložbe, ki naj bi ga predvidoma poravnala jugoslovanska armada. Verjetno bodo teh sedem odstotkov zbrali tisti podjetniki, ki bodo imeli svoje obrate v vrhniški obrtni coni v nekdanji tankovski brigadi. Vendar pa bo minilo še nekaj časa, da se bodo tanki od tam izselili in namesto njih vselili veliko manj nevarni stroji. Vendar pa je pričakovati, da iztok vode iz vrhniške čistilne naprave niti po končani drugi fazi ne bo takšen, kot to zahteva sedanja zakonodaja. Sicer bo voda res za 90 odstotkov čistejša, vendar bo pritekla vanjo zelo umazana, to pa predvsem zaradi tehnološkega procesa obdelave kož v vrhniški usnjarni. Ko bo končana druga faza vrhniške čistilne naprave, bodo opravili pilotske poskuse in glede na rezultate določili mešanje vode, dodajanje kemikalij in kisika, da bi dobili optimalne rezultate. Vrhniška čistilna naprava stoji na odlagališču, kar pomeni, da nosilnost tal ni primerna za gradnjo velikih bazenov za čiščenje vode, kar bi v veliki meri olajšalo postopek čiščenja odpadnih voda. Vrhniška čistilna naprava je komunalna in industrijska, kar pomeni, da je gradnja zahtevna in zelo draga, saj so morali uporabljati proti sulfatu odporne betone, ker je v odpadni vodi iz IUV veliko žvepla. Nujno pa je, da je vsa oprema narejena iz nerjavečih kovin. Zelo drago bo tudi postavljanje temeljev za drugo fazo čistilne naprave, saj bo v celoti stala na pilotih. To pa' zato, ker je lokacija čistilne naprave na odlagališču in ilovnatih tleh v nekdanjih glinoko-pih in bo treba zabiti pilote trideset metrov v globino do trdne skale. To bo stalo tretjino celotne naložbe, kar je približno šest milijonov mark. ZDENKO MATOZ Delo s kmečkimi ženami in dopolnilni dejavnosti I Za delo s kmečkimi ženami v občini Vrhnika smo pripravili program izobraževanja, ki ga bomo izvedli v obliki predavanj in tečajev. Tečaji in predaanja so namenjeni pridobivanju novih znanj in veščin za potrebe kmečkih gospodinjstev in gospodarstev in usposabljanju kmetic za čim cenejšo pridelavo in predelavo hrane. Izvedli smo že tečaj »peka kruha« v petih skupinah s po 12 udeleženkami (skupaj 50 udeleženk). Tudi predavanje o pridelovanju zelenjave je bilo dobro obiskano (63 udeležencev). Koncem letošnjega leta, oz. na začetku sezone klanja prašičev v kmečkih rejah, pripravljamo praktični prikaz zakola prašiča in predelave mesa. Namen te naloge Liko je seznaniti kmete in zlasti tiste, opravljajo mesarske storitve, z ct novnimi higienskimi in tehnok škimi normativi pri predelavi mes na domu. Za razvoj kmečkega turizrr v občini še ni posebnega zanim! nja. Organizirali bomo predavarf »o možnostih razvoja kmečke^ turizma« in skupno s kmeti prete1 tali možnosti na tem področju. K uvod v širitev te dejavnosti srt v sodelovanju z ing. Kopačevo p pravili projekt urejanja krneč* dvorišč. Za sodelovanje so se p javile tri kmetije, za katere bo! izdelani načrti v prvi polovici leto njega leta. Svetovale JANEZ DRAŠLČ MOJCA DOLEN Mednarodna uveljavitev na sejmih < Ekonomska propaganda, promocija podjetja in izdelkov, je zelo pomembna sestavina uspešnega gospodarjenja. Vsekakor pa mora biti promocijska dejavnost prav usmerjena in le tako je uspešna. Pri nas se ekonomska propaganda počasi. uveljavlja, vendar še daleč ni tako pomembna kot na zahodnih trgih. Tam za promocijo namenijo veliko denarja, kar je seveda tudi opaziti v povečani prodaji njihovih izdelkov. Tudi sejemska dejavnost pomeni pomemben del ekonomske propagande. Tega se zavedajo tudi v Liku. O Likovi sejemski dejavnosti smo se pogovarjali z Olomir-jem Pungerčičem, komercialnim direktorjem Lika. Dejal je, da so lani izvozili za 14 milijonov dolarjev. Največ svojih izdelkov so izvozili v Združene države Amerike, kamor že leta največ izvozijo. Vendar se povečuje tudi delež izvoza v Evropo, predvsem v Nemčijo. Letos Liko načrtuje izvoz za 17 milijonov dolarjev. V načrtu pa imajo tudi prodor na japonski trg, predvsem z jedil-niško garnituro. Olomir Pungerčič je dejal, da so se nedavno udeležili dveh pomembnih pohištvenih sejmov. V Birminghamu v Ve- liki Britaniji so januarja j 1 sejmu predstavili program, i : menjen angleškim kupcem. 1 ! je predvsem masivno pohišr> iz hrasta v tudorskem stilu, J je Britancem še posebej f srcu. V Hannovru v Nemčiji f < so februarja na gradbene1 i sejmu predstavili svoja vrata mozaični parket. Aprila ^ bodo udeležili v High Poifl1* v Severni Karolini enega rtf ■ pomembnejših mednarodii1 ( pohištvenih sejmov. Na amej J škem trgu, ki je za Liko ti i pomemben, se bodo preds* v vili skupaj z njihovim dolgol« nim ameriškim partnerje11 CSD iz Chariotte. Razsta*} bodo celovit program trideset različnih kosov pohištva, U klubskih mizic do kredenc. J1 seni pa se nameravajo ude|(" žiti sejma v Tokiu. Na Japo! sko so že poslali vzorčne delke miz in stolov, prilagofjj nih japonskemu trgu. Komercialni direktor Lika dejal, da je zelo pomembi]r. prisotnost na mednarodri sejmih, ne glede na to, |c v gospodarstvu vlada recesl Le tako se lahko neko podje'f s svojimi izdelki mednarodjL uveljavi, s tem pa tudi prispe* v svoj delež pri uveljavitvi r» šega gospodarstva in na* nove države. s ZDENKO MATIJ OBVESTILO Napovedi za odmero dohodnine lahko oddate v prostorih Uprave za družbene prihodke Vrhnika, Cankarjev trg 4 (Črni orel - 1. nadstropje) vsak delovni dan ves delovni čas in še v četrtek 26. 3. 1992 do 18.00 ure v petek 27. 3. 1992 do 18.00 ure v soboto 28. 3. 1992 od 8.00 do 13.00 ure v ponedeljek 30. 3. 1992 do 18.00 ure v torek 31. 3. 1992 do 18.00 ure. Pobiranje napovedi bo organizirano tudi v KS Borovnica - o točnem datumu bodo krajani Borovnice obveščeni na krajevno običajen način in v Zaplani v četrtek 19. 3. 1992 od 14.00 do 18.00 ure v prostorih bivše šole Zaplana. UDP Izdelava mozaičnega parketa (Slika: Zdenko Matoz). NAŠ ČASOPIS MAREC 1992 Dohodnina v letu 1992 Vsi, ki smo v letu 1991 imeli kakršne koli dohodke iz virov, naštetih v nadaljevanju, smo do 31. marca 1992 dolžni vložiti napoved za odmero dohodnine. 1. Kdo mora plačati dohodnino in od česa? Dohodnino mora plačati vsak posameznik, ki ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče in je imel v Sloveniji v letu 1991 enega ali več prejemkov, dohodkov ali dobičkov, ki so našteti v zakonu o dohodnini. Zavezanci za dohodnino so tudi osebe, ki so v letu 1991 prebivale v Republiki Sloveniji nepretrgoma najmanj 6 mesecev in so na območju Slovenije Pfejeli dohodke. Od vsakega posameznega obdavčljivega dohodka s© že med letom plačujejo davki, ki so akontacija dohodnine. Dohodnina se izračunava od osnove, v katero se vštevajo: - letni znesek bruto plače, zmanjšan za plačane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakonom (solidarnost, poplave, vojna škoda); - vsak posamezen bruto prejemek za priložnostno opravljanje storitev (po pogodbi o delu); - letni znesek pokojnine, zmanjšan za obračunane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke (kot pri plačah), ~ katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za KD zemljišč, za katere so Priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, ki se Plačujejo od KD, - dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti za obrtnike in druge zasebnike, - dobiček, dosežen s prodajo kapitala, - letni znesek obresti na posojila, od katerih je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja, - dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku, - dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem, - dohodki iz premoženjskih pravic (npr. iz avtorskih pravic, izumov, tehničnih izboljšav). Z dohodnino za leto 1991 so obdavčeni vsi osebni Prejemki, izplačani v letu 1991. Plače, pokojnine in drugi prejemki za december 1990, izplačani januarja i"1, se štejejo v osnovo za leto 1991, .plača itn. za december 1991, izplačana januarja letos, pa se bo štela v osnovo za dohodnino za leto 1992. Napoved za dohodnino mora torej vložiti vsak, ki je v letu 1991 prejemal plačo iz delovnega razmerja v podjetju, zavodu ali pri zasebniku, vsak upokojenec, ki je prejemal pokojnino, tudi otroci, ki prejemajo družinsko pokojnino po starših, vsak lastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča in vsi drugi, ki so imeli katerega od prej naštetih virov dohodkov, tudi npr. nadomestila za brezposelnost od zavoda za zaposlovanje. Ker neobdavčljivega dela dohodka ni, ste dolžni Prav vsi napovedati dohodke ne glede na njihovo višino, pa čeprav že vnaprej veste, da ob upoštevanju olajšav ne boste plačali nobenega davka. Oprostitve o' i v zakonu je naštetih 17 vrst prejemkov, od katerih 4 ?° med letom ne plačuje davka od osebnih prejemov in tudi ne dohodnine. Davka se ne plačuje od: „„ '■ prejemkov iz naslova odlikovanj in družbenih 31 Priznanj, "l 2. dodatkov in priznavalnin, izplačanih udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ;ij 3. prejemkov po predpisih o pravicah imetnikov e| Partizanske spomenice 1941, j( ,4- prejemkov po predpisih o pravicah vojnih in J mirnodobskih vojaških invalidov ter civilnih invalidov 9vojne, | 5. prejemkov za delo med rehabilitacijo, 6- prejemkov po predpisih o pravicah borcev špan-yiq nar°dnoosvobodilne in revolucionarne vojne i q do 1939> borcev za severno mejo v letih 1918 in do 19gi|n8slovenskin vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912 prejemkov za občasno ali začasno nego ozi-§ orna pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam izplavajo invalidske organizacije, sm )uk''eJnih nagrad, odpravnin in denarnih nado-imestil, izplačanih v enkratnem znesku po predpisih ^zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposel- 9- prejemkov iz naslova socialno-varstvenih pravic, amor sodijo varstveni dodatek k pokojnini, denarna "moč za brezposelnost, denarna pomoč otrokom, |ter j?1*8 pomoc kot edini in dopolnilni vir preživljanja | začasne in enkratne socialne pomoči, Sdruž' .Pre,ernkov iz nas,°va rejnin ter oskrbe v tuji j 11. prejemkov iz naslova nadomestila za invalidnost, ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ter °d dodatka za telesno okvaro po predpisih o pokoj-71|nskem in invalidskem zavarovanju, 12. dodatkov za pomoč in postrežbo, i i3' prejemkov iz naslova plačila za začasno ali orjčasno opravljanje dela učencev in študentov, preletih prek študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi Pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja, 14. štipendij, 15. nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlo-|kov družbenopolitičnih skupnosti ter aktov kulturnih J !n znanstvenih zavodov ter gospodarskih zbornic, ki V'n dobijo posamezniki kot posebno družbeno prizna-™nje, ... 16. nagrad za življenjsko delo oziroma dosežke, ki ph dobijo kot splošno družbeno priznanje vidni znanstveniki, književniki, umetniki in športniki, , 1?. nagrad, ki jih daje znanstvenikom, umetnikom, Sportnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo ter izjemne dosežke na področju telesne kulture. Teh dohodkov ni treba prišteti k drugim in vpisati v napoved. Če ste imeli v letu 1991 le zgoraj naštete dohodke in čisto nobenih drugih, niste zavezanec za dohodnino in ni treba oddati napovedi. Olajšave, ki zmanjšujejo dohodnino Zakon omogoča dve vrsti olajšav, s katerimi zmanjšujemo osnovo za dohodnino. Za do 10 % svoje osnove lahko zmanjša osnovo za dohodnino vsak davkoplačevalec, če je del dohodkov v letu 1991 porabil za izdatke iz prvih 13. alinej 7. člena zakona o dohodnini zase in to lahko dokaže z dokumenti. Dodatno pa se zmanjša osnova še za plačane samoprispevke v celem znesku - vendar le tiste, ki so bili izglasovani z referendumom. Dodatno olajšavo imajo še občani, starejši nad 65 let, in sicer v višini 8% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1991 ter invalidi s 100% telesno okvaro, in sicer v višini letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči z odločbo. Druga vrsta pa so olajšave za vzdrževane družinske člane v višini 8% povprečne letne slovenske plače v letu 1991 za prvega otroka in druge vzdrževane družinske člane, za vsakega naslednjega otroka pa se olajšava poveča za 2 %. Olajšave po 7. členu zakona Te olajšave (do 10% od svoje osnove) lahko uveljavlja vsak, ki je v letu 1991 imel določene izdatke in to dokaže z dokumenti za nakupe oz. vlaganja v nekatere posle. Računi, položnice in druga dokazila morajo biti žigosana, opremljena z datumom, specificirana, z imenom kupca (lahko si ga napišete sami, če manjka), kot davčna olajšava se upoštevajo različni izdatki za zdravila, knjige, športne pripomočke, računalniki, nakup stanovanja, materiala za gradnjo In vzdrževanje stanovanja izd., vendar le, če jih je davkoplačevalec kupil zase. Npr. knjig, športnih pripomočkov, stroškov za šolanje itn., ki so bili kupljeni oz. plačani za otroke, ni mogoče šteti za davčno olajšavo zavezanca. Ob oddaji napovedi računov, potrdil in drugih dokazil ne bo treba predložiti k izpolnjenemu obrazcu. Nujno pa jih je imeti nekje spravljene, kajti davčni organ bo nekatere davkoplačevalce preverjal (naključni izbor), zagrožena kazen za napačne podatke pa je izredno visoka. Naj na kratko naštejemo nekatere izdatke, ki bodo prišli v poštev za olajšavo v največjih primerih: 1. Obveznice in delnice ne glede na to, kdo jih je izdal, na kakšno valuto se glasijo, ali na ime ali na prinosnika. Treba jih bo kasneje v postopku odmere (če jih želite prodati pa tudi prej) predložiti davčnemu organu na vpogled skupaj s potrdilom o nakupu (kot olajšava se upošteva vrednost v tolarjih ob nakupu). Vrednostne papirje - seveda samo tiste, nabavljene v letu 1991, bo davčni organ žigosal, ker se olajšava prizna samo enkrat. 2. Obrtniki in drugi zasebniki lahko uveljavljajo sredstva, vložena v osnovna sredstva, zmanjšana za višino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti. Kmetje pa sredstva za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter za nabavo kmetijske mehanizacije. 3. Investirani del udeležbe v dobičku. Sredstva za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, če si rešujete svoj stanovanjski problem in še niste lastnik nobene hiše ali stanovanja. Uveljavljate lahko kupnino za odkup družbenega stanovanja, plačano v letu 1991, anuitete za odplačevanje stanovanjskega posojila, plačilo nakupa zemljišča za gradnjo, plačilo prispevka za spremembo namembnosti zemljišča, račune za nakup materiala in opravljena gradbena dela v letu 1991 itn. Uveljavljate lahko tudi izdatke za vzdrževanje hiše ali stanovanja z računi za material in storitve. Etažnim lastnikom se prizna 80% plačanega etažnega prispevka, najemnikom pa 80% plačane letne najemnine oz. stanarine. 5. Sredstva vložena v gradnjo malih hidroelektraren, v varstvo okolja in varčevanje z energijo (npr. nakup solarnih vodnih grelnikov, kolektorjev, toplotnih črpalk, izolacijskih materialov itn.). 6. Sredstva, vložena v vzdrževanje kulturnega in zgodovinskega spomenika. avto-šole...). Stroški za šolanje otrok ne pridejo v poštev! 10. Sredstva, namenjena za zdravstveno-raziskovalno dejavnost - sem se šteje tudi nakup računalnikov, mikroskopov..., sredstva za dodatno izobraževanje, jezikovne tečaje, tečaje specialnih znanj itn. 11. Sredstva za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, za nakup nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del. Sem spadajo knjige (učbeniki, slovarji, atlasi, leksikoni, tuja literatura, strokovne revije) učni pripomočki (npr. note, glasbila, računalniki, kalkulatorji, kasetofon), športni rekviziti (loparji, žoge, smuči...) ter predpisani dresi za posamezno športno panogo. 12. Plačilo članarine političnim strankam in sindikatom. 13. Plačilo prostovoljnih denarnih prispevkov in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, zdravstvene, športne, ekološke in religiozne namene. Poleg teh olajšav, ki skupaj lahko znašajo največ 10% vaše osnove, se priznavajo v celotnem znesku še naslednje: / 14. plačani samoprispevki. 15. Posebna olajšava za invalide s 100% telesno okvaro (201.876 SLT). 16. Olajšava za občane, starejše od 65 let (16.150 SLT). Olajšava za vzdrževane družinske člane. Če je davkoplačevalec vzdrževal družinske člane vse leto 1991, bo lahko uveljavil olajšavo za vse leto, za krajši čas pa sorazmerni del olajšave. Za vzdrževane družinske člane se štejejo: - zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali pa so ta manjša od višine olajšave in razvezani zakonec, če mu je s sodbo ali sporazumom priznana pravica do olajšave. Oseba, ki živi z zavezancem v izvenzakonski skupnosti se ne šteje za vzdrževanega družinskega člana. - otroci oz. posvojenci do 18. leta, če se šolajo pa do 26. leta, za delo nezmožni, pa ne glede na starost. Za vzdrževanega se šteje tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje. - pastorek - če prava starša nista zavezanca za dohodnino (noben zanj ne uveljavlja olajšave). - vnuk - če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev. - starši - oz. posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave in to pod pogojem, da živijo v skupnem gospodinjstvu z zavezancem oz. ta za njih krije del stroškov (oskrbovalnine), če so v oskrbi v socialnem zavodu ali drugi družini. Potrebno je potrdilo centra za socialno delo. Vsi drugi sorodniki, ki živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali pa ta za njih plačuje oskrboval-nino, se ne štejejo za vzdrževane družinske člane (nekoliko drugače je le pri kmetih). Olajšava za prvega otroka in za vse druge vzdrževane družinske člane je za vse zavezance enaka, in sicer 8 % povprečne slovenske plače za leto 1991 - to je 16.150 SLT. Za vsakega naslednjega otroka se ta olajšava poveča za 2%: za 2 otroka 9 + 10 = 18% (36.338 SLT) za 3 otroke 8 + 10 + 12 = 30% (60.563 SLT) za4 otroke 8 + 10 +12 + 14 = 44 % (88.825 SLT) itn. Olajšava za otroka, ki se šola zunaj kraja bivanja, se poveča za 4 %, vendar mora v kraju šolanja tudi začasno bivati: vozači ne pridejo v poštev. Za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, znaša olajšava 20%, za otroka, trajno nezmožnega za delo, pa 50% letne povprečne slovenske plače. Zavezancem, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir, če njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V tem primeru jim pripada posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov. Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do cele olajšave. Lastni dohodki vzdrževanih družinskih članov Olajšave za otroke pa tudi za vse druge družinske člane se zmanjšajo, če ti sami dosegajo dohodke. Za lastne dohodke se štejejo prejemki po pogodbi o delu, avtorski honorarji, štipendije, prejemki prek študentskega servisa, del družinske pokojnine, ki odpade nanj in vsi drugi dohodki iz kakršnih koli Prispevki in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačanega pravnim osebam, ki imajo sedež v Sloveniji (zavarovanja v tujini se ne upoštevajo). 8. Sredstva, vložena v nakup zdravil zase, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov zase, ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih zase in za vzdrževane družinske člane, kadar so bili tja napoteni po mnenju zdravniškega konzilija. Olajšave so tudi plačila in doplačila (participacija) zdravstvenih storitev zase. Sredstva, ki ste jih porabili za pridobitev oz. izpopolnjevanje svoje izobrazbe (dopolnilno izobraževanje, izredno šolanje itn., tudi računi za plačilo storitev Vendarle olajšave za otroke - vozače! Tik pred izidom časopisa smo dobili spremenjeno tolmačenje Republiške uprave za družbene prihodke, po katerem dodatna olajšava 4% poprečne slovenske plače velja tudi za otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji izven kraja stalnega bivališča in se v kraj šolanja vozijo. virov, razen otroškega dodatka in prispevka za preživljanje, plačanega na podlagi sodne odločbe, sporazumno ali dogovora o preživljanju. KAKO IZRAČUNAMO DOHODNINO? Tisti, ki ste v delovnem razmerju, ste od svojih delodajalcev, upokojenci pa od SPIZ že dobili obvestilo o izplačilih v letu 1991. Na teh obvestilih je navedeno celotno bruto izplačilo, višina prispevkov za socialno varnost, višina med letom plačane akontacije za dohodnino in morebitni samoprispevek. Upokojenci imajo naveden še fiktivno (navidezno) obračunan davek - akontacijo dohodnine, ki je bil le obračunan, ne pa tudi plačan. Enako obvestilo ste dobili tudi za druga izplačila po pogodbah o delu, iz naslova avtorskih pravic, izumov itn. Te podatke so bili dolžni vsi izplačevalci prek SDK že poslati v skupni računski center, kjer se bodo dokončno obdelovali podatki in izračunala dohodnina, tako da se morajo vaši podatki v napovedi s temi ujemati. Podatke o višini katastrskega dohodka boste prejeli od uprave za družbene prihodke. Podatki o drugih dohodkih, ki se vštevajo v osnovo za dohodnino (dobiček iz kapitala, dohodki iz premoženja in premoženjskih pravic), lahko dobite iz davčnih odločb, izdanih med letom ali pa od izplačevalcev. Sešteli boste vse bruto dohodke (npr. bruto plača, izplačila po pogodbah o delu, avtorski honorar, katastrski dohodek...) in od tega odšteli plačane prispevke za socialno varnost ter posebne prispevke (solidarnost, poplave, vojno škodo - na obvestilih so običajno sešteli skupaj s prispevki za socialno varnost) in tako dobili osnovo za dohodnino. Od te osnove lahko upoštevate 10% olajšav, če ste med letom zbrali toliko računov in drugih dokazil. Nato odštejte še plačan samoprispevek v celoti, ter 16.150 SLT, če ste starejši od 65 let. Od tega odštejte še posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, kot je bilo že opisano. Dobljeno osnovo poiščemo v spodaj navedeni lestvici in izračunamo davek - dohodnino. Če znaša letna osnova SLT Znaša davek nad do SLT SLT 0.000 109.986 19% 109.986 219.972 20.897 + 28% nad 109.986 219.972 439.944 51.693 + 35% nad 219.972 439.944 879.888 128.684 + 40% nad 439.944 879.888 304.661 + 45% nad 879.888 Tako izračunano dohodnino primerjamo z akotan-cijami, ki smo jih med letom že plačali (navedeno na obvestilu ali odločbi UDP) in iz razlike ugotovimo, koliko bomo morali jeseni, ko bomo prejeli odločbo, še doplačati ali pa bomo dobili vrnjeno, kar smo med letom že preveč plačali. Če boste pazljivo prebrali vse še enkrat in si počasi poskušali preračunati svojo dohodnino, boste hitro ugotovili, da vse skupaj sploh ni tako zapleteno kot se vam je na prvi pogled zdelo. Ugotovili boste tudi, da se v primeru, če se vaša plača giblje nekje v povprečju ali če skupni dohodki le niso zelo visoki in če lahko upoštevate možnih 10 % olajšav ter še olajšave za družinske člane, verjetno ne bo treba doplačati dohodnine ali pa bo to minimalno. Tudi večini upokojencev, ki nimajo drugih dohodkov, verjetno ne bo treba doplačati ničesar, ker jim je bil med letom davek le navidezno obračunan, pa seveda tudi vrnjeno ne bodo dobili ničesar. Napoved za odmero dohodnine Kljub temu, da ste morda ugotovili, da vam ne bo treba plačati ničesar, pa ste vsi, ki ste imeli v letu 1991 kakršne koli dohodke, ne glede na njihovo višino, dolžni vložiti napoved za odmero dohodnine. To vložite na posebnem obrazcu (samo na tem obrazcu: fotokopije niso primerne, ki ga lahko kupite v Cankarjevi založbi na Vrhniki, lahko pa tudi v sprejemni pisarni občine Vrhnika ali v večini založb in papirnic v Ljubljani. Napoved je treba vložiti najkasneje do 31. marca 1992 pri upravi za družbene prihodke na Vrhniki, Cankarjev trg 4 (Črni orel). * Posebej je še navedeno, kdaj in kje bodo delavci uprave sprejemali napovedi. Da pa ne bi bilo prevelike gneče naenkrat, ki bi tudi vam po nepotrebnem jemala dragoceni čas, predlagamo, da če je le mogoče, izpolnjeno davčno napoved pošljete priporočeno po poŠti s pripisom na kuverti »napoved za dohodnino«. Napoved bo tako prišla pravočasno v prave roke in zagotovljeno bo, da nihče nepooblaščen ne bo videl vaših podatkov. Čim prej si torej nabavite obrazce napovedi, skrbno preberite navodilo, priloženo obrazcu, in videli boste, da napovedi ni težko izpolniti. Na to obveznost opozorite še svoje prijatelje, sorodnike in sosede in jim pomagajte pri izpolnjevanju obrazca. Posebej pozorni bodite na vpisovanje osnovnih podatkov: ime in priimek iz osebne izkaznice, enotna matična številka občana EMŠO -13 mestna številka, ki se začne z vašim datumom rojstva in jo imate vpisano na zadnji strani na osebni izkaznici, EMŠO je treba vpisati tudi za vzdrževane družinske člane (mlajši otroci jo imajo vpisano na rojstnem listu ali pa imate doma že dalj časa zelen kartonček s to številko). Upokojenci morajo vpisati še številko iz obvestila, ki so ga dobili od SPIZ. Pri vpisu podatkov o dohodkih in olajšavah pazite, za katera imate dokazila. Vsaka napoved mora biti tudi podpisana. še enkrat: Napovedi oddajte najkasneje do 31. 3. 1992 (obrtniki pa v 15 dneh po prejemu odločbe o davku od dohodkov iz dejavnosti). Ne bi vas želeli strašiti, ampak z zakonom so predpisane izredno visoke kazni, in to: - najmanj 25.000 SLT za tistega, ki ne vloži ali ne vloži pravočasno napovedi, - če vloži napoved, ki ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za odmero, - in najmanj 200.000 SLT, če napove manjšo osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine ne predstavlja kaznivega dejanja. UDP - Vrhnika 4 MAREC 1992 NAŠ ČASOPIS: Pravica in dolžnost zdravnika do ugovora vesti in spoštovanja življenja V soboto, dne 22. februarja 1992 je na Vrhniki predaval ter budil našo zavest o človekovem življenju - življenju Slovenca - profesor dr. Anton Dolenc. Govoril nam je kot zdravnik in odgovarjal na naša vprašanja tudi kot zakonski mož, oče, stari oče, Slovenec. Te vrstice pišem še vedno pod veliko, resnično grobo težo podatkov, ki so se dotaknili mene in vseh poslušalcev. Prva resnica: Dvomilijonski slovenski narod je obsojen na propad. Če ne bomo pravi čas slišali navčka, ne bomo preživeli. Druga resnica: 17% je neplodnih zakoncev! Zakaj? Nihče ni še analiziral zakaj. Te analize Slovenci nimamo. Tretja resnica: Imeli smo dvajset tisoč splavov letno. Število se je znižalo do štirinajst tisoč splavov letno. To je več mrtvih kot leta 1945 v vojnem času. Če to številko pomnožimo s 50 leti, je od leta 1945 do sedaj mrtvih petsto tisoč Slovencev. Četrta resnica: Japonci so nam morali napraviti izračun, da je mogoče na ozemlju Slovenije živeti in preživeti brez ogroženosti 8 milijonov ljudi ter v bivši Jugoslaviji od 60 do 80 milijonov ljudi. Peta resnica: Po številu splavov smo v samem vrhu Evrope. Prof. dr. Anton Dolenc je s stališča zdravniške etike poudaril: »Kar je dobro za pacienta, je naš najvišji zakoni« Do sedaj so zdravnika podrejali politiki. Naša največja dolžnost je braniti ognjišče in rojevati. Nihče ne rojeva otrok za vojno. Za ohranitev naroda je rojstvo otrok potrebno in dolžnost. Za ohranitev naroda je potrebno zdravje posameznika, zdravje družine in zdravje naroda. Smo narod, ki se stara ter kot tak izumira. V upadanju rojstev smo v svetovnem vrhu. Otrok ni zaželen. Človek je za vse stvari odgovoren, tudi za spolnost. S spojitvijo, z združitvijo dveh različnih semenčic je dokončno določena oblika človeka, ne šele s končnim rojstvom. Našeposlan-stvo je varovanje človeka. Življenje je božji dar. Splav jemljejo nerazviti narodi za načrtovanje družin. Mi se proti splavu borimo. Splav je in bo ostal zlo. Do sedaj še nobenega zdravnika niso kaznovali, če je ravnal po vesti. Zdravnik mora dati prednost vedno vesti - pred zakonom, ki mu ga določa država. Do sedaj še ni medicinskega dokaza, da se nerojeni otrok ne bi želel roditi. Zato je splav enak ev-tanaziji. Vsak nerojen otrok ima pravico do življenja. Vsak nerojen otrok je pravni subjekt. Mati ima pravico in dolžnost varovati življenje svojega otroka. Nobena evropska država nima splava uzakonjenega. , Poslušalci so profesorja povprašali o negativnih posledicah pilul ter preizkušanju še drugih nepreizkušenih zdravil iz Amerike, Brazilije ipd. Vprašali so ga tudi o pojavu albanske natalitete ter o sterilizaciji. Profesor je potrdil, da zahodni svet preizkuša zdravila v neciviliziranem svetu. Ena izmed takih držav je tudi bivša Jugoslavija. S preizkusom pri nas in na nas smo Zahod celo zadovoljili. V Afriki namreč niso dobili želenih rezultatov. Tudi pilule se v Afriki niso obnesle - obnesle pa so se v Jugoslaviji! Kakšne so posledice in kakšne bodo po eni ali dveh generacijah, še ni dovolj raziskano (na primer razna rakava obolenja, levkemija ipd.) Trditev današnjega časa je, da so postali otroci razkošje, ki si ga ne moremo privoščiti. To bo doktrina, dokler ne bomo dojeli poslanstva materinstva. Mati je nosilka naroda. Dokler ne bomo spremenili miselnosti, ne bomo ničesar spremenili. Smo družba s preveč deklaracijami in smernicami, smo bolna družba. Utapljamo se v masi, bolnik pa je za zdravnika posameznik, ne masa. Končala bom poročilo tako, kakor čutim. GOSPOD USMILI SE NAS! IN POHITII SKD Vrhnika MARIJA TOMŠIČ SDP v pripravah na volitve V četrtek, 6. februarja 1992 je bila razširjena seja vodstva SDP Vrhnika, na kateri smo kritično ocenili dosedanje delo stranke. Ugotovili smo, da je bila skoraj vsa dejavnost stranke le v okviru poslanskega kluba. Le-ta pa je s svojimi stališči in predlogi večkrat razgibal poslance skupščine, predvsem v družbenopolitičnem zboru. Naši poslanci so nasprotovali odločitvam, pri katerih niso bili spoštovani posamezni skupščinski odloki aH sklepi skupščine, ter sklepom, s katerimi je skušal izvršni svet skupščine, mimo pooblastil, uveljaviti svojo voljo, kot npr. pri nakupu stanovanjske hiše za potrebe katoliškega vrtca in uporabi proračunskih sredstev za telefonijo. Kritični pa so bili tudi pri obravnavi občinskega statuta ter ekološke politike v občini. Vodstvo stranke je obravnavalo tudi osnutek odloka o občinskem prazniku ter pri tem podprlo stališča občinske organizacije zveze borcev (objavljeno v zadnji številki Našega časopisa). Da bi k razpravam pritegnili čim več članov oz. simpatizerjev stranke ter tako zagotovili večji vpliv pri oblikovanju občinske politike, smo se dogovorili, da bodo uradne ure na sedežu stranke (Cankarjev trg 8) vsako sredo od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, tako da bo omogočen stik s članstvom. Na voljo bo tudi vse gradivo za obravnavo na občinski skupščini in pojasnjena stališča, ki jih ima vodstvo stranke do posameznih zadev. Na sedežu stranke bo mogoče tudi poravnati članarino. Na seji je bil izvoljen iniciativni odbor za sklic letne konference članstva. Hkrati s tem je bil odbor zadolžen, da pripravi predlog za novo vodstvo stranke, ki naj bi pri- čelo z intenzivnimi pripravami na bližnje volitve. Letna konferenca bo 10. marca ob 18. uri v Ribiškem domu na Tojnicah. Vodstvo SDP Vrhnika Kam greš Slovenija! Od leve proti desni: MARJAN BEBAR, terenski org. SDSS, MARKO SELAN, podpredsednik SDSS za RS, TONE DEBEVEC, predsednik 00 SDSS Vrhnika, FRANC FURLAN, podpredsednik KO SDSS Borovnica Okrogla miza z Markom Selanom Decembra lani, smo občinski socialdemokrati na Vrhniki organizirali pogovor za okroglo mizo z Markom Selanom, republiškim socialdemokratskim podpredsednikom, od katerega smo izvedeli veliko, do tedaj nam neznanega. Vsebine pogovorov ne bomo pisali v tem članku, saj je bila okrogla miza za vse državljane in ne samo za socialdemokrate. Vsi' samo kritizirate, pri tem pa sami niste pripravljeni storiti ničesar - če bi se udeležili tega in ostalih podobnih shodov, bi lahko kaj dobrega storili tudi vi, če drugega ne, bi lahko povedali svoj predlog. Delavci govorite, da ste brezpravni in brez zaščite. To ni res, kajti kdor izpolnjuje svoje obveznosti, ta ima tudi zakonske pravice. Le izboriti si jih morate! Takoimenovani »mana-gerji«, ki to niso, vam pravic ne bodo servirali. Oni skrbijo predvsem za svoje interese. Vaša zaščita, bolje rečeno samozaščita pa so sindikati. Če še niste, potem čimprej ustanovite neodvisni sindikat, izvolite sindikalnega zaupnika in mu pomagajte, poudarjamo POMAGAJTE MU, kajti sam ne bo mogel storiti vsega za vas. Časi se spreminjajo, realnost je taka, da si boste morali prek sindikata pomagati sami. Država se v gospodarstvo ne vmešava več, tako kot v preteklosti, tako da je edina opozicija »managerjem« sindikat. V tujini se managerji močnih sindikatov bojijo, oziroma z njimi konstruktivno sodelujejo, mi pa si moramo to še izboriti. S tem se bo treba sprijazniti. Ne mislite, da se bodo za vas večno borili in izpostavljali drugi, tako kot smo se do sedaj mi. Primer takega izpostavljanja je naš lanskoletni članek. »Honda commerce«, za katerega nas je LIKOd.o.o. tožil na Temeljnem sodišču, vendar je tožbo umaknil, ker so vsa navedena dejstva v članku resnična, upravičena kritika pa ni več kazniva kot v preteklosti. Ne zgražamo pa se samo pri nakupu teh avtomobilov, še bolj smo ogorčeni zaradi razsipnosti z našim denarjem v vladi (Bavčarjevi avtomobili). Lani smo storili tudi konkretne korake: za pravno pomoč delav- cem smo pridobili g. Pluta, sodnika združenega dela. Na Vrhniki je imel več mesecev uradne ure, vendar kljub dobri obveščenosti o njegovem delu, k njemu ni bilo nikogar, zato je s tem delom prenehal. Ali res ni nihče potreboval pravne pomoči? Dvomimo! Za svoje delo ne dobimo plačila, vse delamo prostovoljno zaradi otrok, katerim želimo perspektivnejšo prihodnost, kot je naša. Vse to delamo tudi za preproste, poštene ljudi, kateri si sami ne znajo ali pa ne morejo pomagati. Povedali bi radi tudi, da so nam znani primeri, ko so nekateri direktorji grozili z odpustom svojim delavcem, ki so bili »prostovoljci« pod pozivom v TO po vojni. Oni so bili res prostovoljci za slovensko vojsko, niso pa bili prostovoljno dva meseca intervencijska skupina. Tam so bili pod pozivom, kljub temu pa pripravljeni, da branijo Slovenijo, pred, takrat še prisotnim in nevarnim okupatorjem JA. Če tem direktorjem ni bilo prav, da delavcev ni v službi, bi se morali obrniti na pravi naslov, to je občinski ali republiški štab TO, ne pa da grozijo nič krivim delavcem. Kje so bili ti direktorji med vojno? Prav gotovo poskriti po luknjah, sedaj po vojni pa spet pogumno komandirajo svoje podrejene in jim neupravičeno grozijo. Sramota! Če bi med vojno prišlo na Vrhniki do borbe, bi veliko teh fantov umrlo, sedaj pa se morajo bati tistih, katere so v bistvu branili. Ali ti direktorji kdaj pomislijo na to? In še nekaj o našem odnosu do Demosa ter Peterletove in občinske vlade. V koaliciji Demos smo, kljub mnogim nestrinjanjem vztrajali zato, ker smo menili, da je zaradi skupnih ciljev, kot je npr. samostojna država Slovenija, to nujno potrebno. Enotni smo bili samo v ključnih vprašanjih. Sedaj ko so ti cilji bolj ali manj doseženi, je logično, da Demos razpada in tudi mi se bomo od njega poslovili kot prijatelji. Vsem državljanom Slovenije želimo srečno in mirno Novo leto 1992! Predsedstvo občinske socialdemokratske stranke Družina v današnjem času 20. februarja so krščanski demokrati z Vrhnike organizirali v večnamenskem prostoru Osnovne šole v Borovnici predavanje »Družina v današnjem času«. Predavatelja profesorja Načeta Polajnarja ter več kot sto poslušalcev različne starosti in prepričanj je pozdravil Franc Volek. Zahvalil se mu je tudi za njegov nastop v skupščini ob predstavitvi novega možnega mandatarja Marka Voljča. V dveh urah smo slišali niz resnic in življenjskih izkustev. V zdravem okolju družina utrjuje in osrečuje. Ni mogoče uveljavljati pravic brez dolžnosti. Če imamo pravice, imamo tudi dolžnosti. Družina je temeljni prostor, kjer se človek na najpopolnejši način uresničuje in vzgaja. V prejšnjih desetletjih je družina živela v ilegali. Storiti moramo vse, da tudi velikim družinam, ki živijo v siromaštvu, omogočimo in omogočamo lepši jutri. Temelji zdravih družin so doma, ne v šoli. Družine imajo tudi kulturni pomen. So nosilci izročil in kulture. Zaman so vsa finančna vlaganja v razne kulturne ustanove če ne vlagamo, oziroma premalo vlagamo v družine. Kultura družine je kultura našega obnašanja, medsebojnega bivanja. Tudi kot gospodarski dejavnik ima družina velik pomen. Nevarno je, da se v uspešnosti posameznikov iz celice družine, ali vsa družina izgubi v komercialnosti (gostinstvo prodajalne, računalništvo ipd...) Zdravo družino tvorita mož in žena, ki delata drug z drugim, ne drug mimo drugega. Potrebna je skupna rast. Družina naj ima skupni imenovalec slovenstva. Potrebno je spoštovanje in odprtost do drugih narodov. V politiki je pogled na družino precej drugačen od opisanega. Prevladuje mnenje, naj družina v javnem življenju naj ne bi bila prisotna. Omenja se le z zakoni. Družina mora biti prisotna tudi v zdravstveni zakonodaji, v zakonu o pokojninskem zavarovanju ipd. Nujno je ovrednotiti materinstvo kot poklic. Razveseljiva so bila vprašanja prisotnih in mladih. Zakaj se na tako pomembno ustanovo nikjer ne pripravljamo? V šolah so razni krožki: likovni, glasbeni, je telovadba ipd., za družine pa nič ali skoraj nič! Kako pomagati mladim, ko se srečujejo ter stopajo na skupno pot iz različnih družin? Urejenih - neurejenih? Ali je možna primerjava vzgoje pred 50 leti in sedaj? Kako vzgajati pri novem delovnem času? Polajnar je poudaril, da je osnova vzgoje v družinah. Prisotne je seznanil s predzakonskimi in zakonskimi srečanji skupin, ki so organizirana v okviru Cerkve. Problem v naših družinah je tudi odnos moški - ženska. Nismo vzgojeni za spoznavanje drug drugega. Vozimo življenje drug mimo drugega. Za to je potrebna zrelost - ponižnost. Otroci so včasih bolj razumeli potrebo po odpovedovanju gmotnim dobrinam. Kar jih imamo (dopusti, planinarjenje, razne prireditve...) jih uživajmo skupno - torej manj. Pomembno je skupno. V šolah nimajo mehanizmov za družinsko vzgojo. Tudi njim ni lahko, saj veliko staršev hodi v šole dokazovat, kako pridne otroke imajo. Problem evropskega delovnega časa je tudi naš problem. Ni nujno, da imamo Evropo v vsem za vzor. Tudi mi imamo kaj ponuditi: naše družine in naše vrednote. Zakaj se slovenska družina zapira? Zakaj se ne odpiramo navzven? Zakaj v stolpnicah, v blokih, ne poznamo in ne pozdravljamo drug drugega? Brez spreminjanja v naši zavesti ne bo nič. Domov sem se vračala z nešteto vprašanji. Koliko sem sama, koliko sva z možem storila v najini soseski, v našem kraju, med najinimi sodelavci za družino v današnjem času? MARIJA TOMŠIČ SKD Vrhnika Skoraj nemogoče je napisati, kaj vse je doživela in še doživlja Slovenija z lastninjenjem in s privatizacijo. Čeprav je tematika tako pereča, je mnogi žal ne razumejo. Pa vendar se prav v teh besedah skrivajo za nekatere "Zlasti ključi« njihove prihodnosti. Čez čas ne bo ostalo skoraj ničesar, kar bi lastninili saj veliko sprenevedanje vodilnih v podjetjih in težko razumljivo obnašanje republiških poslancev (zbor združenega dela) čedalje bolj zaostruje agonijo mlade države! Tudi vrhniška občina ni imuna do teh pojavov, prav tako ne občinski odbor SKD! Prevzeli smo pobudo pri osveščanju ljudi, saj je neznanja še veliko, kljub »objektivnemu poročanju medijev«! V sredo, 12. februarja, smo imeli zelo odmevno predavanje o temi privatizacija in lastninjenje. Nekateri vneti »zbiralci« so si hoteli pridobiti dodatno znanje samo zase in so z veliko požrtvovalnostjo shranili nekatere lepake. Škoda, da so prav ti zamudili odlično strokovno predavanje g. Janka Deželaka. Vrhničani smo mu dolžni javno zahvalo, saj se je po napor- nem celodnevnem zasedanju republiške skupščine ljubeznivo odi val našemu vabilu za večerno predavanje. Gost je z velikim strokov- Q nim znanjem približal problematike lastninjenja in odlično odgovarja na številna vprašanja. Ponosi** smo, da imamo takega strokov- C njaka v vrstah SKD. Prav tako za-1 nimiv kot strokovno področje, ki gi t odlično obvlada, pa je tudi njegov \ krščansko-moralni pogled na last- k nino in kapital. Prijetno presenečenje, ki ga v strokovnih krogih red t keje doživimo. Prav ta drugi del jt pri poslušalcih pustil globok vtis' saj so vsi dosedanji strokovni mo P deli lastninjenja naših znanih po 2 sameznikov obšli to področjeIj Mednarodno priznana Sloveniji p bo morala čim prej pripisati za ne k katere, žal, nemogočo moralni ~ klavzulo v filozofijo lastninjenja W. prav kmalu izstaviti bilanco sloveti skih tatvin. Cankarjev hlapec Jernej bi dtK nes imel kaj vprašati »Kralja mP Betajnovi« v naših in njihovih po djetjih. Čas bo ostal na strani prsh vičnih, čeprav si ga nekateri že" k zakupiti samo zase. |e FRANC VOLEK SKD Vrhniki* OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA s OBČANOM VRHNIKE nr Čut do človeka P Si v stiski ni odpovedal Sporočamo vam, da se je število beguncev iz sosednje republike Hrvaške s številke 303 zmanjšalo na 32. Vsi, ki imajo možnost, se vračajo domov, preostali pa so še vedno nastanjeni pri sorodnikih. V Borovnici sta 2 begunca, na Logu-Dragomerju 9 in na Vrhniki 21. Med begunci so predvsem matere z otroki. Bilo pa bi jih je bistveno več, če ne bi bilo določenih pogojev o pridobitvi statusa begunca, in sicer: 1. Osnovno določilo je ogroženo območje (po informacijah ministrstva za notr. zadeve R Hrvaške) oziroma dejstvo, da ima oseba stalno bivališče na takem območju. 2. Omejevalna določila, ki manjšajo število upravičencev, so tudi: - otroci do 16. leta starosti brez spremstva roditeljev, skrbnika, rejnika ipd. - matere (tudi ožji sorodniki ali skrbniki, rejniki ipd.) z otroki do 10. leta starosti - ženske, starejše od 60 let, - moški, starejši od 65 let, - fizično in psihično prizadete osebe iz aktivne populacije, ki niso obrambno, zaščitno in ne delovno sposobne (na podlagi zdravnikovega mnenja). Vsa omenjena določila je treba ob izdaji potrdil dosledno upoštevati. Sicer tudi drugim ni omejeno gibanje in bivanje v Sloveniji, vendar na lastne stroške. Vsi, ki so izpolnjevali pogoje za pridobitev statusa begunca, so dobili potrdilo, s katerim so jim na voljo brezplačne zdravstvene usluge, vsi ostali, ki statusa niso mogli pridobiti, pa so samoplačniki. Vsi šolski otroci, ki so želeli, so lahko že od septembra obiskovali pouk v osnovnih šolah na Vrhniki, Borovnici in na Logu. Od 20. 1. 1992 pa so učenci, prebegli iz Zimsko R Hrvaške (od 1. do 4. razreda), B£ slovenskih šol preusmerjeni v nT'** vaško osnovno šolo. V dogovorila' s hrvaškim šolskim ministrstvorfSi so lahko pri pouku v hrvaški os-šl novni šoli le tisti učenci, ki imajDrii status vojnega begunca. je Učenci od 5. do 8. razreda bod"V( o pričetku pouka posebej obvež^ čeni. k Po končanem izobraževanj^ bodo učenci prejeli spričevalo, K"' bo kasneje veljavno na Hrvaškem*«' Tako učenci ne bodo izgubili šol-ri; skega leta. K pouku se otroci vezi zijo v Ljubljano na osnovno šok' Jože Moškrič. Organiziran je breZ'2( plačen prevoz od doma do šole C. nazaj. V prvem tednu je bilo orga^ nizirano tudi spremstvo. >. Poleg vsega omenjenega je ten,v ljudem potrebna tudi drugačna p<*9' moč, kajti od doma so pobegnil; v strahu za golo življenje in zftij življenje svojih nebogljenih otroKšj brez sredstev, ki so potrebna zffo vsakdanje življenje. V večini prjVjj merov pa tudi sorodniki, pri kateri^ so nastanjeni, niso bogati. l Prva pomoč so bili družinski pa~ keti s hrano, ki jih pošilja Rdeči kri^' Slovenije. Do danes smo prejeli 216 takih paketov, 5 paketov Z& novorojenčke in otroke do šestilrv mesecev starosti, 10 paketov Z' obdaritev otrok in 75 odej Medna rodnega komiteja RK. » Vse pakete smo razdelili sproti odeje pa so še na voljo. ^ Ker so nekatere družine, ki go^ stijo begunce, že same socialn(_ ogrožene, je priskočil na pomor tudi Center za socialno delo rj-> Vrhniki in v nekaj primerih nuC denarno pomoč. r Velika zahvala za pomoč A tudi Župnijski Karitas Vrhnika ¡1 Župnijski Karitas Borovnica, s k3fc terima smo ves čas povezani, sfc sta obe v veliki meri skrbeli in s\ skrbita za zbiranje in razdeljevanja hrane in oblačil med begunce. F 00 RK Vrhnik? izobraževanje Letošnji program izobraževanja kmetov in kmetic v naši občini je bil sorazmerno široko zastavljen in tudi uspešno poteka. To je pomembna naloga, ki jo izvaja svetovalna služba. Že v decembru smo povabili inž. Slavka Gliho - direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije na letno" skupščino govedorejskega društva Vrhnika. Naslov njegovega predavanja je bil »Razvojne možnosti slovenskega kmetijstva«. Prvi torek v januarju smo začeli s predavanji za mlade kmete in naslednike. Zvrstilo se je že osem preaavanj. i^aj naštejem le najpj membnejše predavatelje: dr. Tort Vidrih, dr. Matija Kovačič, inj Jože Lužovec, dipl. vet. Tin, Ečimovič, mag. Marta Ciraj \ inž. Milica Oblak. Tako kot lani i tudi letos predavanja dobro oo skana. Vsak torek zvečer se v Mi dvorani Cankarjevega doma ri Vrhniki zbere med 40 in 50 mladi kmetov in tudi nekaj kmetic. Predavanja bodo potekala d konca meseca marca, zato ob * priliki pozivamo še vse, ki do sed' niste vedeli, da poteka zimsko iz' braževanje, da se nam pridružite NAŠ ČASOPIS MAREC 1992 5 BOROVNICA OBČINA? Razvoj stopica na mestu Povabilo k posvetovanju o Borovnici kot novi občini je zelo razburkalo duhove v kraju. »Odbor za identifikacijo«, ki se sestaja skoraj vsak teden ob torkih, se je zavedel teže vprašanja in je nameravano posvetovanje preložil, kajti ni še zbral vseh potrebnih podatkov za tako razpravo. Zato bo že napovedano posvetovanje, če bo uspelo pripraviti ustrezno gradivo in si zagotoviti ugledne povabljence z republiških vrhov, konec marca. Tudi zakon o lokalni upravi, ki se o njem zdaj pogovarjajo v okviru odbora v republiški skupščini, je namreč nasedel na nekatere čeri, ki jih bo treba ali odpraviti aH Pa obiti. Borovničani sicer ne razmišljajo prvič o razvoju svojega kraja. Pred skoraj petnajstimi Ni je nastala izčrpna in obrežna študija, ki je zajela vse Pomembne dejavnike v kraju, ki naj bi zagotavljali gospodarsko podlago za vse dejavnosti >n v njej so ocenjene tudi možnosti kraja. 2e tedaj so se v kraju zavedali, da jim usposobljeni domačini odhajajo drugam, doma pa so se podjetja srečevala s pomanjkanjem delavcev. Za kmetijstvo so ugotavljali, da si-^cer ni deležno posebne pozornosti, da pa so bili že doseženi jPremiki pri prireji mleka. Prepočasi so se razvijali turizem, ^gostinstvo in trgovina. Ocenili fO. da bi ob Peklu tudi Pokoji-'Sko planoto lahko namenili turistični dejavnosti. Ravno tedaj „je bil zgrajen vrtec na Bregu, ;.vendar to ni zadoščalo za vse 'Predšolske otroke v kraju. Ne-iikaj bolj živahna je bila kulturna kidejavnost, kajti oživele so ne-rkatere kulturne skupine In tudi Pa šoli sta bila še dva pevska izbora. J? Takrat so se zavedali, da ^zdravstveno varstvo zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra ni uresničeno po željah. W tistih letih se je razmahnila gradnja stanovanjskih hiš, nekateri načrti z zadružno grad-1S° pa niso Dili uspešni. Razmikali so o dobri vodni oskrbi 'rFaJa, kar se je potem res zgo-Ijilo. Pač pa še vedno ni uresničeno tisto, kar še danes raz-a«urja prebivalce, kanalizacijsko omrežje. Po gradnji avtoceste od Ljubljane do Vrhnike z.*>° Borovničani pričakovali ob-roiovo ceste med Gorlčico in ,«2nak Borovnice Verdom, kar se je potem res zgodilo. V tistih letih so seveda veliko pričakovali od industrijske rasti, ki naj bi jo prinašale tovarne v kraju. Seveda ni tedaj nihče pričakoval današnjih težav, v katere so te tovarne, ki so veliko pomenile za razvoj kraja, zašle v zadnjih letih. Saj je bilo potem veliko govora o tem, da iz Borovnice vse glavne dejavnosti delijo na Verd ali na Vrhniko: dejansko se je potem marsikaj ustavilo. V območju sedanje KS Borovnica je približno 4000 hektarov gozdov: na leto naj bi iz njih dobili 7000m3 jelove hlodovine. Imeli so velike načrte s pogozdovanjem, tudi na opuščenih kmetijskih zemljiščih. Najbolj zanimivo je, kako so hoteli razvijati obrtne dejavnosti: že tedaj so se zavedali, da tega ni dovolj. Tudi danes ni PGD BOROVNICA dosti boljše. Storitve z nekaj izjemami, ki resnici na ljubo so, si prebivalci kraja iščejo drugod, največ na Vrhniki. Tudi zamisel o 35 primerno urejenih obratovalnicah je ostala zaprašena v predalu. Marsikaj se je seveda v teh petnajstih letih spremenilo, vendar je Borovnica kljub posameznim večjim dejavnostim le ostala tam, kjer je bila. Ali bo občina, če bo, jamstvo za razcvet kraja, se bodo morali sami prebivalci sedanje krajevne skupnosti vprašati v obdobju do konca leta, ko naj bi začela veljati nova zakonodaja o lokalni upravi. Namreč: kolikšno občino hočejo, ali se bodo še s kom povezali, in vse drugo, kar k tem vprašanjem sodi. Na to naj bi odgovoril posvet, o katerem boste pravočasno obveščeni in na katerega se že zdaj pripravite: več glav več ve. (N.Č.) Prej zidarji, zdaj spet gasilci Gasilci, zbrani v prostovoljnem gasilskem društvu Borovnica, so v začetku februarja opravili letno inventuro: imeli so že 107. občni zbor društva. Predsednik društva, Ciril Kos, je takole omenil nekatere dogodke Iz življenja društva v obdobju med obema občnima zboroma: Lani smo tudi mi postali pravi gasilci. Nismo bili ne zidarji, ne mizarji, temveč smo se začeli še bolj strokovno izobraževati. Štirje člani društva smo začeli hoditi na tečaj za gasilske sodnike, dva sva ga tudi uspešno opravila. Bili smo prva generacija sodnikov po spremenjenih pravilih v naši mladi državi Sloveniji. Pet članov društva je obiskovalo tečaj za gasilske strojnike ter so tudi vsi uspešno opravili izpit. Vodstvu OGZ Vrhnika velja zahvala, da nam je bila omogočena udeležba na tečajih. Kar štiri naše desetine so sodelovale na občinskem tekmovanju. To se ni še nikoli zgodilo v zgodovini tega društva. Stoletni mladoletnik ^ejavnost pri izbiranju znaka za Borovnico se nadaljujejo in po 3'jpovabilu v prejšnji številki Na-!°ega časopisa je odbor že do-fc' nekaj konkretnih predlogov, jfoslal ga je tudi borovniški nj?uPnik, g. Jože Steržaj, ki Predlaga zgodovinski grb: naj $ bil v obliki ščita, s poševno -rto (morda dvojno) razdeljen 1a dve polovici. V gornji polo-"ci bi bil stiliziran štiristoletni