Cesarski lovec. Spisal Ivo Trošt. esarja Jožefa II. je na lovu v dunajski okolici ujela ne-vihta s ploho. Sam in do niti premočen se je zatekel vedrit v uborno gozdarsko kočo. Doma je bila le go-spodinja z majhnim otrokom v zibelki. Zgovorna mlada ženica ni poznala cesarja ter je zaraditega govorila z njim preprosto in zaupno kakor z vsakim navadnim ce-sarskim lovcem, ki so često prihajali plašit divjačino sem-le v gozd. Hvalila je svojega moža Rudija, kako je marljiv in dober, koliko je že prihranil, odkar sta skupaj. Služil je sirota brez staršev, ki so mu po-mrli v rani mladosti, pri sedanjem gospodarju Kernu za pastirja, potem za hlapca. Gospodar ga je imel rad in mu je zaupal vse. Pošiljal ga je v gozd nadzirat delavce, ki so pripravljali les za stavbe. Tukaj je še očitneje kazal zvestobo svojemu gospodarju, zakaj preprečil je marsikatero tatvino, ki so jo delavci izvršili na gospodarjev račun v svojo korist. Rudijevo bistro oko je bilo povsod. Ko se je njegov prihranek povečal, da ga je začel opozarjati že sam. Kern, naj poskrbi, da mu bo denar donašal tudi pošten dobiček, je začel Rudi jemati sam kar cele oddelke gozda, da ga je potem obdelal na svoj račun in prodal. Gospodar je iniel zato manj skrbi, Rudi pa lep dobiček. Kern mu je odkazal v bivališče to-le kočo, odkoder ni daleč k de-lavcem. Poleg koče je tudi nekaj njivic in travnikov, ki sme z njimi Rudi upravljati po svoji volji. Sedaj imata že toliko, da bi se s Kernom pogodila za ta svet in ga plačala. Treba jiraa samo še 200 goldinarjev, ki bi pa Kern zanje lahko počakal, saj je bogat mož, in Rudi mu je s svojo zvestobo pridobil in pri- 1 —« 197 —— H hranil marsikak novčič. Toda Kern je trd. Vse usluge je pozabil in koče z m zemljiščem ne proda. Trdi, da ne mara soseda sredi svojega sveta. To bi 1 pomenilo toliko, kakor da je zakrpal svoj plašč s sosedovo zaplato. Rudi in ¦ ona, njegova Gerti, sta se pa tukaj skoro udomačila. Okolico poznata, zem-I ljišče tudi. Kočo bi razširila, skrčila gozd, zaredila živino in se potem ve-I selila napredka in božjega blagoslova sredi svojih otrok na lepo obdelanera ¦ kmetiškem posestvu. F Saj je ona tudi kmetiška hči. Brat ji je zgodaj zagospodaril na rod- ' nem domu. Dorasla mu je družina, pa je nji izplačal doto ter ji pokazal pot po svetu. Kaj je hotela? Kmetiško delo je znala, pri materi se je na- učila tudi prati in nekoliko šivanja. Prav nič se ni ustrašila. Pri Kernu se je zglasila in ponudila za deklo, pa so naredili. Tu je spoznala tudi svojega Rudija. Ugajala ji je njegova marljivost in varčnost. Imela je poleg dote že nekaj prihranka. Računala sta, da se jima v dveh letih po poroki mora na- brati toliko, da lahko vprašata Kerna, koliko zahteva za kočo z zemljiščem. Nista se varala. Poročena sta komaj poldrugo leto, pa že imata potreben denar razen onih 200 goldinarjev, ki jih lahko zaslužita v par letih. Sedaj 1 pa ne vesta, kako ne kam. Kupila bi lahko kje drugje, ali drugje je svet ' drugačen in tudi zaslužek v gozdu negotov. O, da mora biti Kern tako neusmiljen! Vse to je ženica potožila cesarju skoro v eni sapi. V kuhinji je bilo Isicer toplo, toda rad bi se bil vsaj osušil, še rajši preoblekel. V mokri obleki se človek — tudi cesar — lahko prehladi. Spričo Gertine zgovor-nosti, ki je žuborela neprestano kot gorski studenec, Jožef ni mogel niti toliko seči v besedo, da bi povedal, česa želi. Videl je v koči red in snago ier vprašal ženico, ko se je oddahnila ob Kernovi neusmiljenosti, če sama oskrbuje gospodinjstvo ali ima pomočnico, kar bi ne bilo čudo, ko mora kuhati za deset in več delavcev, njih in moža prati, oskrbovati otroka, pa Iima hišo tako čedno in redno. Ženici je ugajala ta pohvala. „1, kaj pa? Sama, vse sama. A to še ni nič. Snaga je pol življenja. To mora biti. Ker imam povsod red, me tudi mnogo ne zamudi, da imam vedno vse čisto. Dela je res veliko, dela, veste, gospod lovec. Ko bi že ne bilo treba nositi jedi za delavce trikrat na dan. Kam naj ta čas spravim otroka? Največkrat ga nesem s seboj. Dvakrat na teden moram v mesto s perilom. Tudi tedaj moram malega Sepelčka oddati Rudiju v gozd. Mnogo truda je s perilom, veste, pa tudi lep zaslužek. Dunajčani me imajo radi. Vsi hvalijo moje delo. K tistim 200 goldinarjem, ki jih še nimava, pomagam sama s perilom gotovo eno tretjino. Saj tudi lahko." In v svoji postrežljivosti je stopila v sobico k predalniku, vzela iz njega Rudijevo perilo, lepo lično spravljeno in belo ko sneg. »Lejte, tako-le perem, gospod. A — pa! — Šele sedaj sem se do-mislila: Mokri ste, gospod. Če vam drago, pa se preoblecite v to-le. Moj Rudi ima tri srajce in troje spodnjih hlač; bo že potrpel. Pojutrišnjem pri- —« 198 «— dem v mesto in prinesem vaše perilo, lepo in čisto oprano. Tedaj mi vrnete Rudijevo. Morda bo vaša gospa zadovoljna, da bom poslej prala tudi vam." Jožef se je skrivaj namuznil, zakaj bil je — tudi vse poznejše življenje — samec. Ponudbo je vendar sprejel neizpremenjeno in poprosil gozdar-jevo vrhno opravo. Zgovorna ženica mu je prinesla še to, ga povabila v sobo, kjer je spal otrok, in ga še opozorila, naj se preoblači brez ropota, da ne zbudi nje Sepelčka. Cesar obljubi in se nasmehne. Gozdarica je šla v kuhinjo, da popravi ogenj, zakaj vedela je, da toplota dobro de premo-čenemu človeku. Jožefu je bila všeč snažna sobica. Ogledal se je v gozdarjevi nedeljski opravi in se zopet nasmehnil. Potem pa leže zložno k topli peči na klop, da se ogreje. Ali izza daljnega hriba je že donel lovski rog. Lovci so zgre-šili cesarja in ga iskali. Jožef pa ni hotel, da bi ga dobili v tej-le koči. Skvarili bi ženici in sebi nedolžno veselje. Odpre duri in reče: »To-le za prijaznost". Na mizo položi rumen ce-kin. Gozdarica se prestraši in odločno odkloni vsakršen dar. BGospod lovec, le spravite, prosim! Nisem zaslužila. Tudi ko vam prinesem prvič perilo, vam ne bom računala ničesar; pozneje seveda — pa, če vam bo ugajalo in vaši gospe. Samo povejte, kako se pravi pri vas, da vas najdern." ,,Pa res, to sem zabil," de cesar. ,,Ali znate čitati?" nNe, gospod; se nisem učila." »A vaš mož?" »Tudi ne." »Vam pa prebere kdo drugi, ko pridete v mesto." Jožef napiše nekaj na listek in ga da ženici. ,,To-le pokažite na Dunaju, pa me najdete. A ne zabite moje današnje obleke! Zdravi!" Cesar odide. Nebo se je zjasnilo, in povsod je zakraljevalo toplo solnce. Lovci so se takoreč kopali v njegovih žarkih, zakaj mokri so bili do kože. Cesarja ¦ so komaj spoznali v gozdarski opravi. Nihče se pa ni upal vprašati, kje se I je preoblekel. Skrivaj so se spogledali, ko tudi sam Jožef ni hotel povedati, I kje je vedril. Razumeli so se, češ: to je zopet ena tistih cesarskih muh, ki I jih je imel veliki vladar že mnogo, a vse v prid in pomoč trpečemu člo- I veštvu. Radovedni so bili vendar, kaj namerava danes. ¦ I * 1 Tretji dan pride Rudijeva Gerti, gozdarjeva žena, v mesto s perilom. I Prvemu meščanu, ki ga sreča, pokaže cesarjev listek. Meščan prečita, se I nasmehne in ji pokaže najbližjega stražnika, ki naj mu da listek. Stražnik I pogleda listek, potem pa še bolj začudeno mlado okoličanko, ki je bila že I v strahu, zakaj z mestno stražo ni imela rada opravka. nPa pojdem kar z I vami, mamica. Nič se ne bojte. Ne greste v slab kraj." ¦ Na listku je bilo zapisano: 1 To ženico naj se privede skozi vrtna vrata. Tam me počaka. O pri- I hodu moram biti takoj obveščen. Jožef. I B -^, 199 ~— V Tedaj so se Dunajčani že zbirali pred cesarskim gradom. Gospod, ki I, mu je Gerti pokazala prvemu listek, je povedal njega vsebino meščanom B na ulici in takoj je bilo znano vsem: cesar je zopet eno uganil, toda H kakšno? H Vedno več je bilo radovednežev. l| Ženica se začudi krasnim nasadom na cesarskem vrtu, a še bolj so se I čudili tam se mudeči gosposki šetalci in gospe, ko so zagledali ženico s H [fl^^^i jV ^^¦m^^BI fHlll ¦fl^^^^^^MSi ' 1 ¦ košaro na glavi. V nji je nosila perilo in cesarjevo lovsko obleko, kakor je P bilo naročeno. Ko ji stražnik veli počakati, odide, ona pa postavi košaro pred se na tla, jo odpre in razklada perilo. Tedaj stopi pred njo bogato oblečen, visok gospod. Ženica se ga prestraši, a kmalu spozna po glasu in licu, da je cesarski lovec in nihče drugi. -^. 200 «— »Kmalu bi vas ne poznala, gospod." , ; »Nič, nič, mamica! Le brez skrbi! Ali ste prinesli vse?" I ;. »Vse, gospod! Tukaj-le, prosim!" . I ,,Tudi jaz vam vračam obleko vašega moža." I Strežaj v pisani opravi položi prednjo zveženj obleke. Tedaj pa je I zgovorni žeoici zastala sapa: strežaja je poznala po obleki, da je z dvora I prav od cesarja ali pa njegove matere Marije Terezije. Toda danes pa ona I ni mogla v besedo; cesar je namreč zdržema nadaljeval: ,,Svojo obleko in I perilo vam puščam v spomin; naj jo nosi vaš Rudi. Povejte mu, da sem 1 že preskrbel pri Kernu vse zastran prodaje koče in zemljišča. Prav rad bo 1 prodal. Tukaj-le vama podarim še tistih 200 gold., ki jih nedostaje, da po- I ravnata kupnino. Vajina marljivost in vztrajnost zasluži še večje plačilo. I Zdravo!" . I BGospod" vzklikne ženica, zakaj šele sedaj se je prav zavedla, kje je 1 in kaj se godi z njo. ,,Gospod, pa niste vi — cesar?" Cesarja ni bilo več I pred njo, toda obstopivša jo gospoda ji je potrdila več nego s sto glasovi, I da je bil njen dobrotnik cesar Jožef in nihče drugi. Vsem je morala pri- I povedovati, kako se je zgodilo, in ni nehala hvaliti dobrega vladarja, ki se I mu ni utegnila nili zahvaliti. I Ko je stopila vsa srečna z vrta na ulico, jo je že čakala množica ra- I dovednih meščanov in meščank. Vnovič je morala pripovedovati o cesarskem I lovcu, ki ni bil nihče drugi nego cesar sam. Vse Dunajčanke so hotele, I naj pride k njim po perilo, da je bila pridna ženica zares v zadregi. I Vsa srečna se je vrnila na svoj dom, ki je bil kmalu zares njen in I njenega Rudija. Sredi kopice otrok je še dolgo let dovažala Dunajčanom I perilo, a njen mož je pridno gozdaril, da je znatno razširil prvotno kočo in I tudi zemljišče. Vedno je rada pripovedovala o cesarskem lovcu in dobrem I cesarju Jožefu na Dunaju. I Njeni vnuki so že gospodovali na vsetn Kernovem posestvu, a prvotni I dom so še vedno nazivali nPri cesarskem lovcu". I