k*oXLVI - št.57 - CENA 60SIT
Kranj, torek, 27. julija 1993
8. pohod borcev in mladine na Triglav
i^trica, 23., Pokljuka, 24. julija - Okrog 200 nekdanjih bor-
jv i. aklivSov tor" mUdih7z £
H»«ga polia napotilo proti Triglavu. Nekaj jih je ostalo pri ^iSovra, vecTna p.'je zdržal, do Kredarice ^fcev se ie Mvzoelo na sam vrh Triglava. Vlasta Vldic,, udele-^Sl^hoda na Triglav med vojno, 20. oktobra 1944, je tud*i o-*3 ^a£m^stolpu skupaj s Kristlom Ogrisom razri I- sto-*««»ko zastavo. Slovesen zaključek pohoda je bil v soboto po-W*» pred Sport hotelom na
**mh nastoplH nekdanji partizanski kulturniki. Slavnostni go-Vor»ik je bil Franček Bohanec.
. Ty gorah se človek vrača k
w* V tcJtišini- ki šePeta' čl°" ,K Prei2ku§a svoje duhovne in le'esne moči, si krepi samoza-c.st ob premaganih ovirah, zla-si' Pa se razbremeni vsako-?n«vnih trših vezi z resničnost-J0 v dolinah, ki so neprijetno ^kopičene v njem. Zato so go-r* domovanje sproščenosti, humorja, dobrodušnosti in veselega druženja," je v svojem govo-
1i med drugim poudaril slo-venski kulturnik Franček Bobneč. Sploh sta bila tokrat po-
hod in srečanje na Pokljuki spontana, sproščena, brez posebne uradnosti. Na mali slovesnosti na Kredarici je o pomenu letošnjega 8. spominskega pohoda, ki obeležuje 50-le-tnico ustanovitve 9. korpusa, 31. Triglavske divizije in 7. SNOUB France Prešeren, 50-letnico ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča in 100-letnico planinske organizacije v Sloveniji spregovoril Bojan Škrk, podpredsednik ZZB NOV Slovenije, nato pa se je v
^ spomin na ruske žrtve
Maša ob kapelici na Vršiču
Kranjska Gora, 26. julija - Vsako zadnjo julijsko nedeljo je bila ob 'ki kapelici na Vršiču spominska svečanost ali masa zadušnica v ,™ain na ponesrečene ruske ujetnike. Letos ob kapelici in kostnici ^ Mšji dostojanstveniki ruske pravoslavne in rimsko-katoliške cer-e> zunanji minister Lojze Peterle in drugi slovenski predstavniki.
Po»; ■ °h* 5000 ruskih ujetnikov je gradilo cesto preko Vršiča.
*ole M^ 19,5 in 1916 Je bi,° ve,iko sne8a- °ko,i božiča seje z bara^ °Jstrovke utrgala velikanska plast snega, ki je zasula vse uietn t'° P°koPa'a P°d seboj - po župnijskih virih - 182 ruskih viij k V-ln okon 80 stražnikov. °D Pot> na Vršifi so Rusi posta-lubj aPe'ico kot spomenik rojakom, kapelico iz okroglega lesa in PreH i ^aPenco so Kranjskogorci vedno dobro vzdrževali in jo *~ a 'eti
rokah Franca Gornika, dirigenta Partizanskega pevskega zbora, oglasila harmonika in partizanska pesem se je razlegala v sam vrh očaka Triglava. Tokrat je bilo z borci na Kredarici veliko mladih.
Prav tako sproščen je bil program v soboto pred Šport hotelom na Pokljuki. Poleg udarne pesmi Partizanskega pevskega zbora je pred nekaj tisočglavo množico nastopila vrsta nekdanjih partizanskih kulturnikov in godcev, za partizanski humor pa je poskrbel Oleg Križanovskij - Igor. Pozno v popoldne se je izpod prstov neutrudnega harmonikarja Lojzeta Pungartnika glasila partizanska in slovenska ljudska pesem. Deset pohodov bodo zagotovo zdržali, zatrjujejo slovenski borci, potem naj njihovo pot nadaljujejo mladi. Naj tudi njim postane in ostane Triglav simbol slovenskega naroda, buditelj narodne zavesti. • D. Dolenc
Od nedelje, 1. avgusta
Tretjino več za telefon, znamke
PTT podjetju Slovenije je vlada dala soglasje za nove, višje cene poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev, ki bodo veljale od 1. avgusta dalje. Krepko bo "poskočil" telefonski impulz, s sedanjega tolarja na 1,30 SIT (z davkom: 1,56 tolarja). V tej ceni je vlada določila 0,18 tolarja za znižanje cen telefonskega priključka. Tudi poštne storitve bodo osnovne tarife s prihodnjim tednom občutno dražje: poštnina za dopisnico in standardizirano pismo bo 8,00 tolarjev (33,3 odstotka več kot doslej), za nestandardizirano pismo pa 9,00 SIT (doslej: 7,00 tolarjev), če tehta do 20 gramov.
Po nesreči Denisa Žveglja
Blejski dvojec
vendarle
naSP?
Bled, 26. julija - Prejšnji konec tedna je z gorskim kolesom
hudo padel blejski veslač Denis Žvegelj. Denis se je, prav tako kot ostala peterica blejskih veslačev, te dni pospešeno pripravljal na letošnje svetovno prvenstvo, ki bo konec avgusta v Roudnicah na Češkem. Čeprav je sprva kazalo, da je poškodba rame zelo huda, pa so po opravljenem pregledu ugotovili, da niso poškodovane ne vezi ne kosti. Tako je Denis ponovno začel s pripravami, ki pa so prilagojene poškodbi. Ta teden ga čaka še en natančnejši pregled, nato pa se bodo morali v blejskem klubu odločiti, kako nadaljevati priprave. # V.S.
	Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE SO ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj
	
	
Bohinj, 25. julija - Konec tedna sta se v Ljubljani zaključili svetovno prvenstvo v balinanju in evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za mladince, v Bohinju pa se je s sobotno in nedeljsko tekmo (na sliki) končal letošnji mednarodni lokostrelski tabor. Več o športnih dogodkih je zapisano v današnji Stotinki. Foto: T.Krmelj
Primer Elan pred preiskovalno komisijo
Prodaja politično in strokovno zgrešena
Pred parlamentarno preiskovalno komisijo o sumu zlorabe javnih pooblastil so pričali Pavel Koder, Uroš Aljančič in Peter Lampič ter med drugim ocenili, da je bila prodaja Elana politična in strokovna napaka.
Ljubljana, 22. julija - Preiskovalna komisija je zaslišala bivšega Elanovega finančnika Pavla Kodra in oba zadnja direktorja Uroša Aljan-čiča in Petra Lampiča. Zaslišani so bili mnenja, da je bila prodaja Elana politična in strokovna napaka, slovensko politično vodstvo pod Demosovo vladavino pa je po besedah Pavla Kodra naredilo napako, ker je podjetje pahnilo v stečaj, čeprav so bili proti celo upniki sami. Na seji so bila našteta imena, ki so bila vpletena v poslovanje Elana in ki so odločala o poslovnih potezah. To so Dušan Šinigoj, Janez Bohorič, dr. Boris Frlec, Rudi Šepič, dr. Franc Arhar, Franc Knafeljc in Mitja Medveš-ček. Z njihovim soglasjem sta bila odprta dva črna računa v Celovcu, dokumentacija pa je deponirana na SDK. Elan naj bi v politiki financiral samo podmladek takratne Kmečke zveze, krščanski demokrati pa so dobili 100.000 šilingov za nakup računalniške opreme. To sta minimalna zneska in zaradi tega
Elan ni propadel. Viktor Avbelj, Franc Popit in nekateri gospodje iz Gospodarske zbornice naj bi "požegnali" tudi angažiranje Stenmarka. Koliko je dobil, Elanovci na seji preiskovalne komisije niso povedali, saj je to poslovna skrivnost, za tekmovalno službo pa je šlo od 6 do 7 odstotkov prihodka Elana, kar je približno 10 milijonov mark. Komisija bo terjala od vlade, naj pridobi podatke o dveh računih pri Zvezi bank v Celovcu, od SDK pa dokumentacijo o dovolitvi odprtja teh računov v tujini. Na naslednjo sejo komisije bodo povabljeni Dušan Šinigoj, predsednik takratnega izvršnega sveta, dr. France Arhar, direktor Banke Slovenije in Igor Triler, stečajni upravitelj Elana. Glede Hita pa bodo na komisijo povabili bivšega direktorja SDK Igorja Omerzo, finančnega ministra Mitja Gasparija, Janeza Kopača (LDS), Zvonko Draksler s finančnega ministrstva ter Neli-do Nemec in Renata Bizjaka iz Hita. • J.Koš-njek
Muzika na Maistrovem trgu -Na četrtem tradicionalnem srečanju pihalnih godb so se v soboto na kranjskem Maistrovem trgu "delovno" srečale pihalne godbe iz italijanskega Fiumicel-la, avstrijske Železne Kaple in Kranja. Glasbeno srečanje se je popoldne preselilo tudi v Preddvor, kjer je koncert treh pihalnih godb popestril še nastop Moškega pevskega zbora Kranj. Foto: Gorazd Šinik
so
Čnj^^Pominsko svečanostjo ali mašo poklonili spominu
tudi temeljito obnovili, vsako zadnjo nedeljo julija pa
pev.|^etos je bilo še posebej slovesno: že v BoroL-1 z°or iz Moskve imenitni koncert v i
torskj
.cerkvi.
soboto zvečer je imel nabito polni kranjsko-
mu ,s°ki predstavniki ruske pravoslavne cerkve, ki so v okviru in gQ " s'ovenskih dni skupaj s predstavniki ruskega političnega Ije ui^^fskega življenja obiskali Slovenijo, so se minulo nede-^Ri * ma^e OD rus'c' kapelici na Vršiču. Pri tem so se med Hiirf 01 ^hvalili domačinom , da skrbijo za kapelico, ki ni le spo-turuQa Ve''ke žrtve njihovih rojakov, ampak tudi pomemben kul-•1. Q| "28odovinski spomenik. Minister za zunanje odnose Sergej dr. fcJi,Jev Je položil venec na skupno kostnico, jeseniški župan drit Se -r- ^^dar je imel krajši govor, maševal pa je arhiman-slovenr??J 'z Sergejevega Posada. Slovesnosti so se udeležili tudi Škof jS Zunanji minister Lojze Peterle, ljubljanski pomožni ^•Sedej    ^vas in kranjskogorski župnik Marko Benedik. •
Bled - Žal je včeraj slabo vreme pokvarilo prvi dan popotovanja festivala IDRIART po Škofjeloškem pogorju, današnje srečanje s slovensko kulturo pa se nadaljuje na Tolminskem (izlet z muzejskim vlakom, predavanji in koncerti)- Začetek festivala je bil pretekli petek v slovenski metropoli s predavanji v atriju Trubarjevega antikvariata, v atriju magistrata, na Ribjem trgu in na Čevljarskem mostu.
Predvčerajšnjim je bila na Bledu okrogla miza z naslovom Vloga umetnosti in gospodarstva malih narodov v organizmu nove Evrope. Sodelovali so direktorica Centra Brdo dr.Danica Purg, organizator IDRIART A Miha Pogačnik, predsednik Zelenih na Bavarskem Gerald Haffner, Georg Kiihlevrind in Elmar Lampson in Jan Tissen. Na sliki: z okrogle mize eminentnih slovenskih in tujih strokovnjakov. - M. Zabret, fottf: Gorazd Šinik
>
O
O) i—
O TJ
SLOVENCI PO SVETU.
Slovenščini trda prede
Skupno zastopstvo Slovencev v Italiji je samo pripravilo predlog zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Po poskusih odstranjevanja slovenskih krajevnih napisov na tržaškem Krasu, kar so Slovenci v Italiji najostreje obsodili, proteste pa je izrekla tudi večina političnih strank v Sloveniji, se je gonja zoper slovenščino začela tudi v tržaškem občinskem svetu. Župan, sicer predstavnik Liste za Trst, Giuglio Staffieri je že dvakrat poskušal z glasovanjem svetnikov izničiti 27. člen zakona o delovanju rajonskih svetov, ki dovoljuje uporabo slovenščine kot drugega uradnega jezika. Na zadnji seji je ta predlog dal ponovno na dnevni red, vendar so Slovencem ob stran stopili tudi nekateri krščanski demokrati, socialisti in člani Severne lige, tako da je predlog padel. Tako so možnosti za izglasovanje županovega predloga ta trenutek minimalne. Del Slovencem naklonjenih svetnikov je predlagalo kompromis, da bi bila uporaba slovenščine še naprej dovoljena, vendar ne bi bila več uradni jezik. Po spremembah volilne zakonodaje in reorganizaciji političnega sistema v Italiji se Slovencem in slovenščini v Italiji 'ne obeta kaj posebno dobrega.
Skupno zastopstvo Slovencev v Italiji pa je sporočilo, da so že oblikovali predlog zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Manjka še uvodno poglavje, ki ga nameravajo oblikovati skupaj s strokovno službo italijanskega parlamenta. Pričakujejo, da bodo predlog zakona o globalni zaščiti Slovencev že septembra dobile poslanske skupine italijanskega parlamenta. Zgodba o sprejemanju tega zakona je dolga že deset let. • J.K.
STRANKARSKE NOVICE
Združena lista socialnih demokratov
Zoper pretirano omejevanje vpisa
Ljubljana, 23. julija - Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov in Mladi forum združene liste sta na časnikarski konferenci povedala, da se zavzemata za povečevanje vpisa na srednje in visoke šole, kar bi zmanjšalo stiske in travme otrok in staršev. Odpirali naj bi dislocirane enote visokošolskih zavodov, ki naj bi bili zametek novih univerz. Razširila naj bi se mreža štiriletnih programov na račun ukinjanja skrajšanih programov. Vpisna mesta naj bi povečali na gimnazijah, vendar ne stihijsko in brez ustreznega učiteljskega kadra. Takšne pobude bodo dali ministrstvu za šolstvo in šport. Združena lista socialnih demokratov meni, da bi morali najti za srednje in visoko šolstvo ambicioznejši projekt vlaganja. Sedaj velja sistem izločanja, ne pa sistem na osnovi želja in sposobnosti mladine. Prizadeti so otroci gmotno šibkejših družin, ker nimamo močnega štipendijskega sklada. Ker nimamo ustreznih in vplivnih dijaških in študentskih organizacij, šolajoča se mladina nima vpliva na delo in življenje v šolah. • J.K. •
Slovenska ljudska stranka
Dosjeje naj uredi zakon
LJubljana, 23. julija - Peti tabor stranke bo IS. avgusta v Trebnjem. Na njem bodo predstavili alternativni program reševanja aktualne gospodarske in politične problematike v Sloveniji. Vsi dosjeji naj se objavijo, politikom, ki so bili registrirani sodelavci Udbe, pa naj se svetuje prostovoljni umik s funkcij. Osnova za to naj bo poseben zakon.
Demokratska stranka
Izbira med LDS in SLS
Ljubljana, 23. julija - Demokrati so povedali, da se morajo do jeseni odločiti, s katero stranko bodo tesneje sodelovali. V igri sta dve: Liberaino-demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka. Obe stranki sta demokratom blizu in daleč hkrati. Nekatere poteze LDS demokratom niso všeč, vendar so vrata sodelovanja še naprej odprta, z ljudsko stranko pa se šele spoznavajo in zadnje čase dobro sodelujejo. Po mnenju demokratov ima Slovenija tri prednostne naloge: tuja vlaganja, družinska politika in problematika šolstva, vladna koalicija je poskušala uničiti demokrate, ki pa so se okrepili. Tudi razne afere so šle v to smer. Šibka točka demokratov je organiziranost na lokalni ravni, kar pa bo pomembno na spomladanskih lokalnih volitvah. # J.K.
Slovenski krščanski demokrati
Piškavi gospodarski rezultati
Ljubljana, 23. julija - Nace Polajnar, predsednik prejšnje komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov, je zavrnil očitke o neuspešnosti dela komisije, ki jih je izrekel predvsem dr. Jože Pučnik, ki je predlagan za novega predsednika komisija. Stara komisija je pripravila dobro izhodišče novi, vendar bo dr. Pučnik verjetno začel z nova, če so bili pred tem rezultati piškavi, je dejal Polajnar. Izidor Rejc pa je povedal, da gospodarska gibanja niso dobra, ampak izrazito neugodna. Izvoz upada, uvoz, predvsem luksuznega blaga, pa narašča. Vladna liberalna politika ne vodi h gospodarsko uspešni in socialno in pravno varni Sloveniji.
Ljudi, ki so trpeli v prejšnjem režimu, mineva potrpljenje
Oblast na zatožni klopi
Apel mednarodni in slovenski javnosti so podpisali Društvo za odkrivanje in obeleževanje zamolčanih grobov, Skupina Grčarice, Nova slovenska zaveza, Helsinški komite Slovenije za človekove pravice, Združeni ob lipi sprave in Združenje žrtev komunističnega nasilja.
revolucije in po vojni pomofl nim pa naj se vrne dobro in* naj se izda mrliški list in p?! ca do groba. Posebna komi*1! naj razišče povojne poboje ^ sestavi sezname množic* grobnic in pomorjenih.
To bo dokaz, da ta dri«1 resnično misli spoštovati čl°* kove pravice, da prekinja s t"11 litarno preteklostjo, da vsOT med civilizirane narode. ^ moralnega očiščenja ni zdrr družbe, so zapisali. • J.K0* njek
Ljubljana, julija - Apel je nastal že maja na občnem zboru Združenja žrtev komunističnega nasilja. Takrat je stalo za njim samo to združenje, sedaj pa so se pridružili še ostali našteti podpisniki. Na koordinaciji podpisnikov je sodelovala tudi Zveza združenj borcev NOB Slovenije, vendar apela ni podpisala. Apel, posredovan generalnemu sekretarju Sveta Evrope, Komisiji za človekove pravice, Evropskemu sodišču za človekove pravice in Mednarodni helsinški federaciji za človekove pravice, obtožuje oblasti Republike Slovenije, da kršijo človekove pravice. V zadnjih treh letih za ljudi, ki so jim bile v prejšnjem režimu storjene krivice, niso storile nič ali skoraj nič. Pozivi, ki smo jih doslej naslavljali nanje, so bili neuspešni, zato se sedaj obračamo ne le na domačo, ampak tudi na mednarodno javnost, so zapisali v apel. Zapisali so, da se je osvobodilna vojna spremenila v državljansko, saj se je partija razglasila za edino odporniško gibanje na Slovenskem, po vojni pa se je nadaljevalo preganjanje in pobijanje Slovencev, ki so jih zato, ker niso bili na strani partije, šteli za sovražnike
naroda in njegove izdajalce. Grobišča okrog 9000 domobrancev so bila odkrita šele pred kratkim. Vrstili so se poboji, montirani procesi, razlaščanje meščanskega razreda in kolektivizacije kmečkega sloja. Ne prejšnja ne sedanja oblast nista objavili seznama pobitih, njihove grobove pa še vedno iščejo le svojci. Združenju žrtev komunističnega nasilja vlada ni pripravljena pomagati. Apel opisuje delovna in koncentracijska taborišča, odvzem osnovnih človekovih in državljanskih pravic, moralnopoli-tično primernost kot merilo za delo itd.
Podpisniki apela zahtevajo generalno zakonsko rešitev za popravo vseh krivic povzročenih s političnih, ideoloških in razrednih razlogov političnim zapornikom, preganjancem in svojcem civilnih žrtev državljanske vojne. Krivice naj popravi posebna državna komisija in ne redna sodišča. Na sodiščih še vedno delajo nekateri sodniki, ki so bili pripravljeni soditi po zakonih represivne države in kršiti človekove pravice. Prizadeti naj dobijo poravnane materialne in nematerialne škode, civilnim žrtvam
Minister dr. Rado Bohinc
"Nisem sodeloval s tajnimi službami"
Ljubljana, 22. julija - Na
pisanje in namigovanje, da je bil sodelavec Udbe oziroma Službe državne varnosti, se je na časnikarski konferenci odzval minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. Nikoli nisem bil sodelavec ne domače ne tuje obveščevalne službe, je dejal. Če obstajajo kakršnikoli zapisi v arhivih, s katerimi razpolagajo protagonisti tovrstnega političnega linčanja, ki se kakorkoli nanašajo name, so nastali brez moje vednosti, brez mojega zavestnega sodelovanja in soglasja. O možnosti, da bi bil Bohinčev dosje objavljen, ga je obvestil njegov strankarski kolega Janez Kocjančič, namig o tem pa je dobil tudi od ministra Mihe Kozinca. Bohinc je o tem obvestil predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Javnost je seznanil tudi s potrdilom Slovenske obveščevalno varnostne službe SOVA, v katerem piše, da ni zaveden v evidence operativnih pozicij službe, da pa je v nekaj informacijah omenjen kot aktivni slovenski politik. Razlogov za pripisovanje sodelovanja z Udbo je lahko več, meni dr. Bohinc. Verjetno je glavni članstvo v vladni komisiji, ki je raziskovala nepravilnosti v Visu. Bohinc je tudi zanikal trditve, da naj bi bil član stranke bivšega jugoslovanskega premiera Anteja Markoviča. • J.K., slika G. Sinik
Dr. Rado Bohinc
V soboto pod najstarejšo slovensko lipo
Srečanje slovenskih državnikov
Ljubljana, 27. julija - Legenda o 700 let stari najevski lipi blizu Črne na Koroškem pravi, da so Turki posadili ducat dreves, ki so se vrasla v eno, pod njo pa naj bi zakopali zlat jedilni pribor. Potem so se zgubili v megli in na Peci zgrmeli v prepad. Lipo so pred leti strokovnjaki obnovili in ji podaljšali življenje še za sto let.
Pod to lipo so se doslej že dvakrat zbrali slovenski državniki. V soboto, 31. julija, se bodo tretjič. Nagovoril jih bo predsednik slovenske države Milan Kučan, povabljeni pa so slovenski politiki, člani vlade, vodstvo državnega zbora in tuji diplomatski predstavniki v Sloveniji. Udeležbo so, razen predsednika republike, že zagotovili vodstvo državnega zbora in dve tretjini članov vlade. Predsednik občine Ravne na Koroškem Matic Tasič pravi, da skušajo tudi s to prireditvijo opozoriti na lepote in težave teh krajev. Pod "materjo vseh lip" pričakujejo blizu 4000 ljudi. # J.K.
Mihael CENC iz Kranja, predsednik Združenja žrtev komunističnega nasilja:
Državo naj bo sram
"Ta država ne kaže pose^, ne volje, da bi ugodila naši1" zahtevam. Pred tremi leti srn" dobili novo demokratih0 oblast, ki je kot prvo nalogo z* pisala popravo krivic. Vend*1 ta oblast ni popravila krivic. N1' mamo niti enega zakonske^ osnutka, ki bi bil zrel za obrav' navo na državnem zboru. Dri*" va se izgovarja, da nima den3f' ja. Mi sami smo naredili nek0 konstrukcijo, da bi del odskok nine lahko poplačali z razni"" obveznicami, ker razumel"0 materialno stisko, v kateri nahaja država. Ker se kljub W mu nič ne premakne, se bofl1" obrnili na mednarodne foru"10 za zaščito človekovih pravfc Mislim, da je sramota za držav" Slovenijo, da pristaja na tak0 stanje. Naj mednarodna skup* nost pritisne na Slovenijo, da bo rešila to vprašanje. Kdo v# je doslej kaj obljubil in kaj je bilo storjenega. Nič ali sko^J nič. Demos je imel to v prvi točki svojega programa. Popra** krivic je tudi v koalicijski pogodbi med krščanskimi demokr*' ti in liberalno-demokratsko stranko. Ko smo pred dvema 'e' toma sami predložili vladi svojo verzijo zakona, nam je odg?' vorila, da naš predlog ni sprejemljiv in bo zato sama priprav? la svoj zakon. Ustanovljena je bila vladna medresorska kot"1' sija s kompetentnimi ljudmi iz petih ministrstev. Sprva je kazalo dobro. Kasneje se je spet zataknilo. Neka nesprejemljiv in omalovažujoča gradiva so prihajala tudi iz sveta za varstv človekovih pravic. Z njimi smo polemizirali. Takrat so nafl1 že drugič dejali, da bo osnutek zakona nared čez 14 dni. ^ nilo je dva meseca, da smo dobili teze za zakon. Nanje Ridali pripombe. Nastal je osnutek zakona, dlje pa nismo p*".. Oblast nam samo obljublja. Vsakič nam vrže eno kost, da J glodamo, debatiramo in dajemo pripombe, potem pa spet kamo, da se zdrami druga stran. Na zunaj izgleda, da se stva' ri premikajo, dejansko pa smo tam, kjer smo bili pred dvdjjj letoma," je povedal za Gorenjski glas Mihael Cene, ki je "} zaprt kot študent novinarsko-diplomatske šole v Beogradu lfl sedel 20 mesecev, od tega 18 na Golem otoku.
Taksa na izvoženo blago
Državni zbor je začel 11. sejo danes, končal pa jo bo prodoma v petek. Poslanci bodo razpravljali tudi o najdbi oi ja v Mariboru.
Ljubljana, 26. julija - Poslancem državnega zbora je šlo delo do popoldanskega odmora sorazmerno dobro od rok. Na dnevni red so kot poslansko vprašanje in kot razpravo o odgovoru vlade sprejeli obravnavo najdbe skritega orožja na mariborskem letališču.
Državni zbor je sprejel o taksi na izvoženo blago. S tem naj bi preprečili motnje na domačem trgu zaradi pomanjkanja lesa, odpadkov iz železa in barvnih kovin. Višino taks bo določila vlada. Zoran Madon (SLS) je terjal izločitev lesa, ker naj bi bila za težave kriva domača lesna predelava, ki lesa ne plačuje in se obnaša monopolno. Ostal je v manjšini. Zakon sta podprla tako Janez Kopač (LDS) in Izidor Rejc (SKD). Naš cilj ne sme biti izvoz hlodovine in žaganega lesa nižje stopnje obdelave, temveč izvoz lesnih izdelkov, kjer smo svoje znanje že pokazali. Izvoz bi kazalo sprostiti le pri slabšem lesu, če doma ne bo interesa za predelavo. Državni zbor je sprejel zakon o najetju posojila pri mednarodni banki za
obnovo in razvoj za prestru^ riranje podjetniškega in čnega sektorja. Mednaro0^ banka nam je soglasno la 80 milijonov dolarjev P. gramskega posojila pod nimi pogoji (15 let odplaki nja, začetek odplačevanja februarja 1999), vendar &\ po naši zakonodaji drž3)., zbor za vsako tujo pos°^ sprejeti poseben zakon. Gf* posojilo banke državnemu P. računu, zato ga mora ta L vračati. Finančni minister M" Gaspari je kot nesprejemU' ocenil predloge predvsem v% ske stranke, da bi del pos°)f , vračala tudi podjetja. G& , posojilo državi. NaslednjaJ sojila, ki nam jih banka ojj* blja za naložbe v privatiz^ podjetja, pa bodo vračala P jetja ali jamčila zanje s Pte^x ženjem. Že odobreno pos°K bomo lahko izkoriščali sep1^ bra. Državni zbor je tudi sPj jel dopolnjen zakon o ban* in hranilnicah in spreme1^ zakon o predsanaciji, sanac; stečaju in likvidaciji bank hranilnic. »i • J.KoW
GLA&
2\e.'\(f+w ja c* Uredniška pontika: neodvisni nestrankarski politično informativni pol ■)LsS' JAJUrfAd     Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Hclc
Ustanovitelj la izdajatelj:
časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
tednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko ValJ» : na Jelovčan, Jože KoJnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zalotnik, Danica Zavrl - % Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova L v
Odgovora« urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinari i bi uredniki: Helena
Andrej Zalar, Štefan Zargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Goraza sini* / rnprava za tisa: Media Art, Kranj / lisk: v odi,
telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, oprava, propaganda, oglasi: Blciwcisova 16, Kranj, telefon: 218-463. telefaz: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ar na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino letna naročn'1^ DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 60,00 SIT._
»va l.ty 24ur*f|
Torek, 27. julija 1993
PO GORENJSKEM
3.STRAN • GORENJSKI GLAS
Praznik občine Kranj Praznik občine Jesenice
Nagrade, priznanja, plakete   Obširen program praznovanja
***nj, 26. julija - V petek, 30. julija, ob 15. uri bo v Kranju s*Qvnostna seja zborov občinske skupščine v počastitev 1. av-PWo - praznika občine Kranj. Na seji bodo podelili nagra-in priznanja občine Kranj za leto 1993, velike in male Plakete. V kulturnem programu bo sodeloval tudi Moški Pevski zbor iz Kranja.
Poleg slavnostne seje občinske skupščine bo v petek, 30. ju-'Ua, ob 19.30 tudi Promenadni koncert Pihalnega orkestra ob-^"e Kranj, ob 20. uri pa se bo začela tradicionalna Kranjska n°č, ki bo tudi v soboto, 31. julija, obakrat pa bo trajala do 3. Ure ponoči. V soboto, 31. julija, ob 10. uri dopoldne bo v prodorih Jazz kluba Ragtime na Sejmišču 2 tudi lutkovna predla Fidl Fadl.
. v programu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku j?a je tudi nastop folklorne skupine Soča iz Hamiltona v Kana-■*» ki bo v sredo 4. avgusta, ob 18. uri pred Osnovno šolo v Besnici. V soboto, 7. avgusta, ob 20. uri pa bo na Gorenji Savi |a Pokal Kranja XXII. tekmovanje v smučarskih skokih. • A.
Jesenice, 26. julija - Prireditve ob letošnjem 1. avgustu, prazniku občine Jesenice, so se te začele. Tako je bila v petek, 23. julija, ob 18. uri otvoritev razstave slik udeležencev 14. planinske slikarske kolonije Vrata 93 v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah.
V petek, 30. julija, bo ob 18. uri sektorska vaja gasilskega društva Jesenice - mesto, društva, ki letos praznuje 100-letnico. V soboto, 31. julija, bo ob 8. uri začetek turnirjev za pokal mesta Jesenic: v malem nogometu, tenisu, balinanju in v košarki. Ob 16. uri bo ob spomeniku na Obranci spominska slovesnost, ob 17. uri slavnostna seja ob 100-letnici gasilskega društva, ob 18. uri pa v sejni dvorani skupščine slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine.
V nedeljo, 1. avgusta, bo ob 11. uri otvoritev obnovljene Erjavčeve koče na Vršiču, ob 14. uri parada gasilcev po mestu in ob 15. uri družabno srečanje gasilcev pred športnim parkom, obenem pa bo koncert jeseniških železarjev, veselica in srečelov.
V okviru občinskega praznika bo v soboto, 7. avgusta, ob 8. uri v športnem parku Podmežaklo tudi začetek tekmovanja lokostrelcev. Tekmovali bodo za pokal Jesenic. # D.S.
Jeseniški planinci o obnovi Erjavčeve koče
Erjavčeva koča vredna 60 milijonov tolarjev
Jesenice, 26. julija - Erjavčevo kočo na Vršiču, ki bo odprta 1. *vgusta, so jeseniški planinci zgradili večinoma s prispevki firm n zasebnikov iz vse Slovenije. Primanjkuje še 5 milijonov to-■arjev za dokončna obrtniška dela. Obenem obnovili tudi vodni 'ezervoar, tako da na Vršiču vode ne bo primanjkovalo.
Pred šestimi leti je Planinsko J^ništvo Jesenice do tal porušijo staro in dotrajano Erjavčevo *oc0 na Vršiču, ki leži na 1.515 "\etrov nadmorske višine in je dirta visokogorska postojan-*a.' je odprta poleti in pozi-Za gradbeni odbor, ki ga v°di Vojko Koblar, so se zače-'a prav mučna leta zbiranja de-°arja in materiala, kajti sovla-ganja Planinske zveze Slovenije je bilo razmeroma malo.
Novo kočo s 96 ležišči in 100 restavracijskimi sedeži so gradili po projektu arhitekta Milan Zepiča in sodelavke Ljudmile Vidic. Ko bodo ob jeseniškem občinskem prazniku 1. avgusta slovesno odprli novo kočo, ogrevano s sončnimi ko-•ektorji   in   elektriko, bodo
odprli restavracijo, kuhinjo, skupna ležišča, kletne prostore, sanitarije, medtem ko morajo del Erjavčeve še opremiti. Erjavčeva koča, za katero so sredstva prispevale številne gorenjske in slovenske firme ter zasebniki, je danes vredna okoli 60 milijonov tolarjev, za dokončno izgradnjo pa jim primanjkuje še okoli 5 milijonov tolarjev.
Planinsko društvo Jesenice, ki je s prizadevanjem lastnega članstva in številnimi prostovoljnimi delovnimi urami, predvsem pa ob solidarnostni pomoči slovenskih planincev in številnih ljubiteljev planin v teh težkih časih zmoglo postaviti tako veliko in lepo kočo,
Vsi slovenski planinci bodo veseli nove planinske postojanke: lepe in velike Erjavčeve koče na Vršiču, ki so jo večinoma s prostovoljnimi prispevki v delu, materialu in denarju pomagali zgraditi planinci in ljubitelji gora. - Foto: D.Sedej
zasluži vse priznanje. Ob tem, ko so gradili novo Erjavčevo kočo, pa so poskrbeli tudi za obnovo rezervoarja na Vršiču
in tako pomembno izboljšali preskrbo z vodo na tem našem visokogorskem prelazu. • D.S.
^dktip PrCŠCniOVCgft pOrtretU   Na današnJi se^ tržiškeSa izvršnega sveta
Jesenice, 26. julija - Portret največjega slovenskega pesnika ?r- Franceta Prešerna, ki ga ima v družinski lasti družina j^aste Nussdorfer - Stanič iz Hubljane, je redkost in kulturna dragocenost. Portret so oce-ni» strokovnjaki in menili, da je eden redkih, če ne edini por-|ret pesnika, slikanega do ko-•en. Portret je naslikan v olju, ysekakor pa je delo veščih rok klanega slikarja.
. v jeseniškem muzeju menijo, Qa bi bil portret dragocena ?°ogatitev Prešernovega muze-{* v Pesnikovi hiši v Vrbi. Prav J1 bilo, ko bi do njega imela ?°stop slovenska javnost, zato J* bila že opravljena cenitev. £0rtret naj bi odkupili za okoli 8-°00 nemških mark, kar je re-
alna vrednost dela. Polovico naj bi zagotovil Muzej, polovico kupnine pa naj bi namenila jeseniška občina. • D.Sedej
Obvoznica Martuljek h cesta v Radovno
st Jesenice, 26. julija - Jeseniško komunalno cestno gospodar-p °je izvršnemu svetu predlagalo, katere odseke in ceste naj bi I *°-nostno obravnavali in financirali. Jeseniški izvršni svet se je podlogom strinjal, pri tem pa zahteval, da se letos v občini je . "ostno dokonča avtocesta Hrušica - Vrba in ob tem premo-j0"JS*°-pravne zadeve na lokaciji Hrušica - Vrba. Sanirati mora-gu • Poškodbe, ki so nastale pri gradnji avtoceste. Po predlo-nj:^e^eniškega izvršnega sveta naj bi se v planu Republike Slove-q0 ^0 leta 2000 prednostno obravnavala izgradnja obvoznice iioH . rtu)jek, na regionalnih cestah pa naj bo prva prioriteta dili ac*Ja ceste Radovna - Mojstrana. Doslej so to cesto gra-samo s sredstvi občine.
in J*ri obnovi vozišč predlagajo obnovo vozišča skozi Jesenice ren°Kr^ ^r°a. Izvršni svet pa tudi predlaga, da se v proračunu Publike zagotovi večji delež sredstev za vzdrževanje lokalnih 0811 v občinah. • D.S.
Ponovno o reorganizaciji radia
Tržič, 27. julija - Čeprav je za današnje zasedanje izvršnega sveta v Tržiču predvidenih 12 točk dnevnega reda, bodo najbrž kar precej časa namenili za obravnavo dodatnih gradiv o reorganizaciji Radia Tržič. Od prejšnje razprave o teh vprašanjih se je namreč v radiu zapletlo tudi glede vodenja postaje.
Problematika tržiškega radia bo na vrsti po obravnavi pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravi inšpekcijskih služb Gorenjske ter soglasju za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili v tej upravi. Zatem bodo razpravljali še realizaciji občinskega proračuna v prvem polletju in izplačilu iz rezervnega sklada letošnjega proračuna. Seznanili se bodo tudi z opravljeno javno dražbo za prodajo bivših protokolarnih objektov, informacijo o oddanih socialnih stanovanjih v prvem polletju, predlogom za oblikovanje Podjetniško-informa-cijskega centra in poročilom o škodi po divjadi. Sejo bodo sklenili s kadrovskimi spremembami v nekatenh občinskih komisijah.
Obravnavo reorganizacije Radia Tržič so 22. junija sklenili ponovno uvrstiti na dnevni red izvršnega sveta, da bi ob tem pregledali tudi polletne rezultate poslovanja radia in se seznanili z mnenjem pravne službe o možnem preoblikovanju v javni zavod. Kot je zapisal v obrazložitvi k gradivu načelnik oddelka za gospodarstvo Janez Bečan, je občina Tržič v prvem polletju namenila za radio 1.027.951 SIT iz letošnjega proračuna. Ker je letos na razpolago za ta namen le 1,4 milijona SIT, upravičeno opozarja, da dodatnih sredstev občina ne bo mogla zagotoviti.
Vršilka dolžnosti direktorja Radia Tržič Andrina Jager v svojem poročilu med drugim ugotavlja, da se radio nahaja v krizi zaradi neustreznega načina vodenja od 1. oktobra do 12. julija. Omenja popolno programsko, poslovno in finančno krizo; zato napoveduje izgubo v prvem polletju, zdi pa se ji vprašljiv celo obstoj radia. Nadalje našteva možne ukrepe za izboljšanje položaja in postopno preoblikovanje radia. Kot eno od možnosti omenja ustanovitev javnega podjetja začetek prihodnjega leta, v drugi polovici leta 1994 pa ustanovitev delniške družbe. • S. Saje
KM
VELEBLAGOVNICA S KO F J A LOKA d.o.o. KDOR TA NAJDI  ... V NAMI
Brezposelnost v škofjeloški občini
Najbolj kritični mladi
Škofja Loka, 23. julija - Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje se v škofjeloški občini najtežje zaposlijo mladi do 26. leta. Po podatkih iz maja letošnjega leta jih je za kar 36,1 odstotka. Njihov položaj je še dodatno otežen, saj morajo npr. diplomanti, ki želijo, da jim zavod sofinancira pripravništvo, čakati nanj kar tri mesece. Sekretariat za družbeni razvoj v občini je že predlagal, izvršni svet pa podprl predlog, da se čakalna doba treh mesecev ukine. Predlog so že poslali Republiškemu zavodu za zaposlovanje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Med brezposelnimi je poleg mladih do 26 let kar 19,4 odstotka težje zaposljivih ter 21,2 odstotka trajnih presežkov. Podatki veljajo za mesec maj, ko je bilo v škofjeloški občini skupno 1056 brezposelnih oseb. Večji porast brezposelnosti v letošnjem letu so beležili aprila, ko se je število brezposelnih oseb povečalo z 998 na 1058 ljudi, to pomeni za 6 odstotkov, v primerjavi z decembrom lanskega leta pa kar za 13,5 odstotka.
Med slovenskimi občinami je bila po stopnji brezposelnosti škofjeloška občina na drugem najugodnejšem mestu. Nižjo brezposelnost so imeli le v idrijski občini, enako pa v občini Ljubljana - Šiška.
Na Zavodu za zaposlovanje so ugotovili, da za velik porast brezposelnosti v mesecu aprilu ni vzrokov v domačih podjetjih. Četrtino vseh brezposelnih v mesecu aprilu je povzročil stečaj Tekstilne v Medvodah, zaposlenost pa je zmanjševala tudi Ljubljanska banka v sosednjih občinah. Delno so na visoki porast brezposelnosti vplivali tudi diplomanti srednjih, višjih in visokih šol, ki pred iztekom šolanja na pobudo podjetij in organizacij prijavljajo na Zavod za zaposlovanje zaradi izpolnjevanja pogojev za sofinanciranje pripravništva (3-mese-čna čakalna doba). • M.P.P.
Več za stanovanjske najemnine
Kranj, 26. julija - Izvršni svet skupščine občine Kranj je na zadnji seji minuli teden sprejel sklep, da se v občini s 1. avgustom lahko povečajo najemnine za občinska tako imenovana neprofitna in socialna stanovanja za 24,76 odstotka.
Po posebni metodologiji letna najemnina za neprofitna stanovanja ne sme presegati 2,9 odstotka od vrednosti stanovanja. Najemnine za neprofitna in socialna stanovanja so se v kranjski občini zadnjikrat povečale 1. novembra lani, ko je bila vrednost točke 99 tolarjev. Vlada Republike Slovenije pa je potem izdala odlok o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin za neprofitna stanovanja. Po tem odloku so se najemnine lahko povečale največ do 2,11 odstotka od vrednosti stanovanja, že takrat doseženo najemnino, kije v Kranju znašala 2,9 odstotka, pa ni bilo treba zniževati.
Ker Kranj pri povečanju najemnin ne bo izjema, bodo po ostalih občinah povečanja različna. Za primerjavo pa je bilo na Izvršnem svetu pojasnjeno, da se bo najemnina po novem za dvosobno stanovanje na Planini (62 kvadratnih metrov) povečala od sedanjih okroglo 5.000 na 6.300 tolarjev, v trisobnem stanovanju (77 kvadratnih metrov ) pa s 5.780 na 7.180 tolarjev. • A. Ž.
Vaški trg in boljša cesta
Žirovnica, 26. julija - V krajevni skupnosti Žirovnica je razgrnjen osnutek ureditvenega načrta vasi Smokuč, ki prinaša kar vrsto pomembnih novosti in pridobitev za vas pod Stolom.
Ureditveni načrt predvideva predvsem izboljšanje prometne varnosti skozi vas, saj naj bi odstranili staro hišo in temeljito rekonstruirali cesto Begunje - Žirovnica. Razen tega naj bi Smokučani dobili avtobusno postajališče, uredil pa se bo tudi zanimiv vaški trg. Na trgu naj bi postavili informacijske table, klopi, javni telefon, popravili staro korito, zasadili lipo in postavili kapelico. V objektu, ki ga predvideva ureditveni načrt, naj bi bilo poleg trgovine Še gasilsko orodišče. • D.S.
40 ur na teden
Kranj, 26. julija - Izvršni svet skupščine občine Kranj je na zadnji seji dal soglasje Zvezi kulturnih organizacij Kranj za 40-urni delovni teden. Ugotovitev, da so izpolnjeni vsi pogoji na podlagi zakona o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti o prehodu na 40-urni delovni teden, je sprejel zbor delavcev delovne skupnosti Zveze kulturnih organizacij Kranj. Soglasje Izvršnega sveta k 40-urnemu delovnemu času je potrebno, ker ima Izvršni svet ustanoviteljske pravice do zavoda. • A. Ž.
KOMUNALNO PODJETJE VODOVOD JESENICE Titova 49 64270 JESENICE
V skladu s programom komunalnih del v Občini Jesenice za leto 1993 Komunalno podjetje VODOVOD Jesenice objavlja
RAZPIS
za oddajo gradbenih in instalacijskih del za sledeča objekta:
1. Obnova vodovoda Rateče s priključkom na vodovod Tamar
2. Obnova vodovoda v Martuljku
Ponudniki dobijo razpisni material v DOMINVESTU Jesenice, Pod gozdom št. 2 (telefon 064/81-142).
Rok za oddajo ponudb je 4. 8. 1993 do 12.00 ure na DOM IN VEST JESENICE, Pod gozdom št. 2, v zaprti kuverti z naslovom PONUDBA - VODOVOD RATEČE IN VODOVOD MARTULJEK.
Komu v korist?
Krajevne skupnosti so vse pogosteje naslov, na katerega se obračajo krajani oziroma prebivalci po najrazličnejša potrdila, mnenja, soglasja. Čeprav bi zaradi neurejenega položaja tajnikov oziroma uradnih ur pisarn marsikje lahko na vrata nalepili zgolj obvestilo, naj se krajani obračajo na pristojne organe v občini, imajo domala po vseh krajevnih skupnostih, če ne drugače, vsaj enkrat na teden pisarno odprto za vprašanja, želje, potrebe krajanov. Ob dobri volji pa se dogaja, da so odgovorni velikokrat nemočni, ko naj bi pomagali krajanu.
Niso ravno neredki primeri, da krajan išče takšno ali drugačno potrdilo oziroma mnenje o socialnem stanju. Razumljivo, da predvsem v večjih krajevnih skupnostih razmer vsakega krajana posebej ne morejo poznati. Marsikje, razen naslova in še nekaterih osnovnih podatkov, ki govorijo, da je prebivalec njihove krajevne skupnosti, niti nimajo. In ko bi prosilcu, ki išče pomoč v pisarni krajevne skupnosti, radi ustregli, naletijo potem na nenavadno oviro. Da bi bilo mnenje, ki ga bo krajan potem predložil na ta ali oni občinski organ, iz krajevne skupnosti o njihovem prebivalcu res objektivno in verodostojno, na občini iz krajevne skupnosti ne morejo dobiti niti osnovnih podatkov. Vzrok je: varovanje osebnih podatkov.
Prošnja krajana za pomoč je potem ocenjena zaradi manjkajočega mnenja KS kot nepopolna; in zato seveda nerešljiva. In tako ostane ob nerešenem primeru le grenak priokus: država pač ni nič kriva; če je kdo, potem je v takšnem primeru (še najlaže) kriva krajevna skupnost... • A. Žalar
Že enainpetdeset let
Kokra, 26. julija - Spomin na tragične julijske dneve v Kokri v kranjski občini leta 1942 ne bo zbledel. Za to skrbijo domačini in nekdanji borci, ki se vsako leto zberejo ob spominskem obeležju v Kokri. Tako so se zbrali tudi v nedeljo dopoldne in se z govornikom dr. Avguštinom Lahom, pevci Društva upokojencev Kranj, ob pesmih že pokojnega župnika iz Krope Ldjzeta Žabkarja, ki sta jih recitirali Tanja Koder in Brigita Tišler, ob praporih in pripadnikih teritorialne obrambe spomnili za domačine v Kokri tragičnih dni pred enainpetde-setimi leti. Prišli so tudi borci Kokrškega odreda in potem so v šoli skupaj s predstavniki krajevne skupnosti posedeli in po-kramljali, domačini pa so jim postregli. Z zadovoljstvom so ugotovili, da v krajevni skupnosti nadaljujejo tradicijo na spominskem področju in pri [azličnih akcijah, ki jih v Kokri ni bilo ravno malo. Zdaj so tik pred dograditvijo mrliške vežice. Na srečanju pa je Skupnost borcev Kokrškega odreda podelila tudi priznanja in sicer zlato plaketo dr. Avguštinu Lahu in priznanji Francetu Polajnarju ter Brigiti Tišler. Vsem trem, še posebej pa Brigiti, ki že vrsto let sodeluje pri pripravi spominskih svečnosti v Kokri, se je Skupnost borcev Kokrškega odreda zahvalila za delo. • A. Ž.
Vodnikovo leto na Koprivniku in Gojušah
Povabilo na predstavitev
Koprivnik - Gorjuše, 26. julija - Že celo leto se v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše pa tudi po nekaterih drugih krajih v radovljiški občini in Sloveniji vrstijo prireditve ob Vodnikovem letu. Konec tedna pa bosta Koprivnik in Gorjuše spet v znamenju spominjanja na pesnika, pisatelja, novinarja, ustanovitelja prvega slovenskega časopisa, narodnega prebuditelja in velikega Slovenca.
V petek, 30. julija, ob 19. uri bodo v gasilskem domu na Koprivniku najprej odprli razstavo barvnih in črnobelih fotografij iz Triglavskega narodnega parka avtorjev Jožeta Čopa in dr. Rafaela Potočnika iz Ljubljane. Po otvoritvi razstave ob 19.30 bo potem v gasilskem domu tudi podelitev priznanj in nagrad za najlepše urejeno domačijo na območju krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše. Osrednja prireditev pa se bo začela v petek ob 20.30, ko bo pred gostilno Korošec na Koprivniku gledališka predstava Juntez, predstavilo pa se bo Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic. Seveda bodo obiskovalcem postregli tudi z domačo hrano in pijačo.
Praznovanje pa se bo nadaljevalo potem tudi v soboto, 31. julija. Začelo se bo s promenadnim koncertom Pihalnega orkestra jeseniških železarjev ob 13. uri najprej na Gorjušah in potem še na Koprivniku. Osrednja proslava, na kateri bo govoril dr. Matjaž Kmecl pa bo ob 15. uri pred osnovno šolo oziroma gasilskim domom na Koprivniku. Predstavili se bodo v programu tudi dramski igralci, jeseniška godba in ženski pevski zbor Lipa iz Radovljice. Po spominski slovesnosti pa se bo ob 17. uri začelo praznično srečanje. To bo pravi Vaški sejem, na katerem bodo domačini Koprivnika in Gorjuš v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom predstavili in postregli z vsem, kar premorejo in znajo pripraviti domačije na Koprivniku in Gorjušah; od žgancev, zelja, mleka, zaseke, klobas, srnjakovega golaža...
Tokrat bo to v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom Bled res pravo domače praznovanje v spomin na velikega slovenskega moža Valentina Vodnika," pravi predsednik krajevne skupnosti Janez Korošec. "Upam, da bo sredi tega tedna tudi Cestno podjetje Kranj uresničilo že nekajkrat napovedano asfaltiranje nekaterih odsekov. Sicer pa končujemo tudi akcijo oskrbe z vodo za napajanje živine in hlajenje mleka pri 13 domačijah na Goreljku. Skratka, v Vodnikovem letu, ko smo urejali cerkev in župnišče, okolico, potekajo po programu tudi druge akcije."
Praznično in svečano pa bo v krajevni skupnosti tudi v četrtek, 5. avgusta, ko bo v gasilskem domu na Gorjušah slavnostna seja radovljiške občinske skupščine ob letošnjem občinskem prazniku. • A. Žalar
Krajevna skupnost Naklo
Programsko zahtevno leto
V krajevni skupnosti končujejo nekatere večje, za letos načrtovane akcije. V nedeljo bo v Strahinju slovesnost ob končani obnovi cerkve sv. Nikolaja.
Naklo, 26. julija - "Čeprav tudi lani in leto prej nismo držali križem rok v krajevni skupnosti, je letošnje leto programsko precej bolj zahtevno. Prav zdaj potekajo nekatera večja dela. Pravzaprav jih bomo kmalu končali, tako da bo tudi srečanje Naklancev prihodnji mesec dokaj praznično. Sicer pa bo večja slovesnost že to nedeljo, 1. avgusta, ko bo v Strahinju semenj in bomo proslavili obnovitev cerkve sv. Nikolaja," je med obiskom pred dnevi, ko smo se pogovarjali o letošnjem dogajanju v krajevni skupnosti, povedal predsednik KS Ivan Stular.
Slovesnost v Strahinju se bo1 nedeljo začela ob 10. uri, k0 bo kranjski dekan Stane Z\' dar blagoslovil fasado opravil zahvalno mašo. V kulturnem programu bodo izstopili cerkveni pevci in žensb zbor iz Strahinju, gospodi*)* pa bodo poskrbele za postrti' bo.
Iz letošnjega programa v krajevni skupnosti izstopajo nekako tri večje akcije. Najpomembnejša in tudi najzahtevnejša je gradnja kanalizacije v Naklem. Druga, ki so se je lotili spomladi v Strahinju, je obnova podružnične cerkve sv. Nikolaja, tretja pa so večja asfaltiranja po vsej krajevni skupnosti. Slednja sodi sicer bolj v program rednih vzdrževalnih del, vendar pa je zaradi številnih dosedanjih prekopov
cest denarno kar precej velika in zahtevna.
"V programu imamo rudi elektrifikacijo oziroma pokabli-tev in izgradnjo stopnic na nadvozu čez avtocesto; kar je še greh izvajalca izpred let izgradnje te ceste. Na 214 metrov dolgo kanalizacijo bo letos priključenih 53 hiš. Dela bomo kmalu končali, saj je ostal le še odsek dolg okrog 60 metrov. Zelo prizadevni pa so bili krajani v Strahinju, ki so se letos odločili
Mojstranski gasilci so praznovali
Mojstrana, 26. julija - S številnimi prireditvami so mojstranski gasilci proslavili 100-letnico svojega društva, ki se danes lahko pohvali s številnimi desetinami, uspešnimi na tekmovanjih. Zanimivo je, da so v slavnostne prireditve vključili tudi najmlajše: gasilsko vajo so prikazale tri ekipe pionirjev in cicibanov.
Mojstranski gasilci so ob 100-letnici razvili prapor, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo Zavarovalnica Triglav.
Franci Zima je poveljnik društva žepd leta 1978: »V društvu imamo poleg članskih desetin še žensko, veteransko, dve mladinski, pionirsko, ki je na prvem državnem prvenstvu dečkov v Ptuju zasedla deveto mesto. Poleg udeležbe na slovenskih tekmovanjih se že pet let udeležujemo tudi srečanja treh dežel, prijateljsko pa sodelujemo z gasilci v okolici Šentjakoba na Koroškem. Dom je dobro urejen, imamo sodobno gasilsko opremo, ampak v zadnjem času se že vidi, da bo treba gasilskim društvom nameniti več denarja kot do zdaj. Oprema bo zastarala in četudi ni krajana, ki ne bi denarno ali materialno pomagal gasilskemu društvu, je oprema tako draga, da bo nujno potrebna družbena pomoč. Mislim, da smo 100-letnico dostojno proslavili in se ob tem zahvaljujem vsem, ki so nam pri izvedbi tako ali drugače pomagali.«
Ob 100-letnici so razvili prapor ter podelili priznanja Gasilske zveze Slovenije. Plamenico prve stopnje sta prejela Alojz Re-kar starejši in Franc Zima starejši, plamenico druge stopnje Franci Zima in Janez Zima ter Miro Eržen, odlikovanje prve stopnje Viktor Mrak in Franc Salberger, odlikovanje tretje stopnje Anica Hlebanja, druge stopnje Mara Rekar, gasilsko priznanje druge stopnje Sonja Cebašek in tretje stopnje Miha Kersnik. • D.Sedej
Spominska svečanost
Podbrezje, 26. julija - V okviru praznika krajevne skupnosti Pod-brezje v kranjski občini, ko je bilo konec tedna več športnih tekmovanj, ki jih je pripravil TVD Partizan Podbrezje, je bila v soboto zvečer pri spomeniku ob bistriškem klancu tudi spominska svečanost. Slavnostni govornik je bil član občinskega odbora zveze borcev Kranj Ivan Jelen, v programu pa so nastopili moški pevski zbor iz Podnarta, pesmi Franceta Pibernika pa sta brala Stane Mihelič in Stojan Lavtar. - A. Ž.
Ivan Stular
Franc Grašič
Meri Lavrič
za obnovo cerkve," je poudaril Ivan Stular.
Franc Grašič, ki je sicer ključar in hkrati član gradbenega odbora za obnovo cerkve pa je še posebej pohvalil krajane v Strahinju, saj so poleg del, ko so odstranjevali star fasadni omet, po večini prispevali tudi kar precej denarja za obnovo. "Da so dela potekala strokovno, nam je veliko pomagala Nika Leben iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, glavni izvajalec je bil Gradbinec, še posebej pa smo hvaležni KS, ki je kandidirala na natečaju za občinska sredstva."
Ob skupni oceni članov sveta krajevne skupnosti, da so še posebej delavni v krajevni skupnosti vodstvo in člani Kinološkega društva Naklo in da kaže znake oživljanja zdaj, ko
je predsednica Mara tudi Turistično društvo, paJg Meri Lavrič, članica sveta ^ precej kritična glede ekolog'J, in še posebej regulacijskih na Dupeljščici. "Čeprav bi & rala biti Dupeljščica čista i" vedno bolj resno sprašuje100! odkod najrazličnejše odplak* njej* je problem toliko večji. V imamo v sušnih obdobjih ne*' drzen smrad, ob nalivih pa 9** plavljeno cesto in del vasi. ^ jamem, da je pri vodni upr* denarja premalo, vendar prob>r ma ne bi smeli več odlagati v & dogled." * Čeprav v krajevni skupni letos ponovno potrjujejo, das. ob podpori občine pripravlja0 tudi sami prispevati k razre»^ vanju problemov, pa so P*£ regulacijska dela tista, ki se J' sami pač ne morejo lotiti. • Žalar
Sto let soteske Vintgar
Gorje, 26. julija - Sto let, odkar je takrat župan iz Gorij Jako" a mer odprl sotesko Vingar, bo minilo sicer 26. avgusta letos, ^e j, godbeniki iz Gorij takrat ne bodo doma, so se turistični del*v Gorjah odločili, da bodo jubilej proslavili v soboto, 31. julija. =>'
vesnost se bo začela ob 19. uri, že od 10. ure naprej pa bo pri res1 vraciji in pri vhodu v sotesko veselo in med drugim bodo tudi stojnicah obiskovalcem ponudili različne zanimivosti in dobrote-
. J
ma restavraciji Vintgar ž* dopoldneva naprej. Vesel s« ' da je zdaj tudi Restavracij Vintgar, ki jo je prevzel Bf**£ Mandeljc, dobila z urejenosvJ in postrežbo ime, kakršno s«0 si vsi skupaj želeli. Kar pa *jj deva ime soteske, mislim, p | skrbi zanjo naše društvo • Jj Gorje in zato nima nobene t* ze z Bledom."
Jože Markelj, predsednik
TD Gorje: "Naše društvo vsako pomlad poskrbi, da je soteska potem čez leto urejena in odprta. Vsako leto moramo zamenjati okrog 400 metrov ograj, uredi poti in poskrbeti za varnost. V zadnjih letih pa smo urejali tudi vhode v sotesko na obeh straneh. Vstopnino 200 tolarjev za ogled soteske namenimo samo za urejenost soteske."
Jože Antonič, član odbora društva: "V soboto bo praznično pri vhodu v sotesko oziro- Vintgar
Milka Pogačnik iz P«*"*
ma: "Že osemnajst let v bru" rici turističnega društva pri vhodu prodajam vstopi^ spominke   in   tudi   ka k'0 okrepčilo. Mislim, da bo lct spet precej več obiskovale* kot lani in predlanskim. Sjfjj, pa je soteska lepo urejena. *\ hajajo obiskovalci iz vsega sv . ta, najbolj pa so mi osta'1 spominu člani skupine, ki v poljubljali zemljo pri vhody sotesko in pripadniki skup1 mednarodnih enot, ki so se 0 kajkrat slikali."
Poleg gorjanskih godbe?; kov bodo nastopili tudi PeV5?0 Blejske Dobrave. V založbi O Antonič Gorje d.o.o. pa bo šla tudi monografija Radov0
dolina, reka in ljudje - šote*
Torek, 27. julija 1993
PO GORENJSKEM
5.STRAN • GORENJSKI GLAS
Francka Ban, socialna delavka
Rejništvo resi otroka neurejenih družinskih razmer
Rejniki morajo celovito poskrbeti za otroke v reji, da jim je zagotovljen normalni psihosocialni razvoj. Spremljajo njihovo šolanje, neredko jih spravijo do kruha.
Kranj, julija - To je le nekaj poglavitnih dolžnosti, ki jih imajo rejniki, potem ko s Centrom za socialno delo podpišejo pogodbo in sprejmejo otroke v rejo. Rejništvo, o katerem že nekaj časa pišemo *»ko rekoč "iz prve roke", iz samih rejniških družin, nam je tokrat & po drugi plati približala FRANCKA BAN, socialna delavka iz Centra za socialno delo v Kranju, ki se že dolga leta ukvarja s te vrste socialnim delom.
'  Kakšne vrste odnos je rejništvo?
»Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih opredeljuje ta odnos med otroki in osebami, ki niso njihovi starši, z namenom, da jim zagotovi zdravo rast, šolanje, usposobitev za samostojno življenje. V rejništvo gredo lahko tudi odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, zadnje čase celo psihiatrični bolniki.«
V kakšnih primerih mora otrok v rejo?
»Vzroki, ki privedejo do te-Sa, so neurejene družinske raz-mere v matični družini, pogosto alkoholizem, smrt staršev, vcasih tudi okoliščine, ko deni-m.o mati ostane brez stanovala, zaradi česar otroku ne mo-^ zagotoviti normalne rasti. Najpogostejši vzrok je zane-marjanje otrok, zaradi česar rn°rajo slednji v tujo družino. Rejništvo je začasno, vendar je Pogosta praksa, da traja prav do otroke polnoletnosti. Ugotavljamo, da bi bilo treba okoli tretjega leta otrokove starosti
proučiti možnost, da se otrok
vrne v matično družino, ali pa bi kazalo staršem odvzeti roditeljske pravice in dati otroka v posvojitev.«
Kakšne pogoje mora izpolnjevati družina, da lahko postane rtjniška?
, »Za rejniški status mora rej-n'ca imeti bodisi tri zdrave °.troke bodisi dva motena bodisi enega hudo prizadetega. Si-°er pa je zaželeno, da rejniško
družino sestavljata oba zakonca (največkrat imata že tudi svoje otroke). Da družina lahko sprejme rejence, mora zadostiti tudi osnovnim pogojem: da ima otrok svoj kot in posteljo (ni nujno, da ravno svojo sobo). Za otroka, ki je rojen v mestu, je zaželeno, da je tudi v reji v mestu. Žal temu pogoju ni vedno moč zadostiti, vsaj pri nas so rejniške družine večidel na podeželju, saj v mestu za to ni zadosti prostorskih možnosti. Rejniki naj bi bili mlajših let - gornja meja je 60 let - saj se v obdobju odraščanja pri re-jencih lahko pojavijo čustvene motnje, s čimer je pogojen tudi šolski uspeh. Od rejnikov pričakujemo, da sodelujejo s šolo, se zanimajo za uspeh rejencev in tudi doma spremljajo njihovo skrb za šolo. V puberteti lahko pri rejencih nastopijo vzgojne težave. Rejniki so pri tem v težkem položaju, mnogi jim tudi niso kos. Pričakujemo tudi, da bodo imeli rejenci stike s pravimi starši.«
Kakšen odnos naj bi imeli rejniki do rejencev?
»Rejnica mora imeti rejence rada, saj drugače nima smisla,
da se ukvarja s tem zahtevnim delom. Po drugi strani pa se ne sme tako tesno navezati, da bi otroka ne mogla dati od sebe, ko pride njegov čas. Rejniki velikokrat ne delajo z rejenci tako kot s svojimi pravimi otroki: ne upajo se jih kaznovati, ker se jim smilijo. Toda tudi kazen je potrebna, ob tem pa je treba otroku dati vedeti, da ga imaš rad, čeprav naredi kaj narobe. V rejništvu je težko vzpostaviti čustveni odnos, ki bi zadostil vsem prej omenjenim pričakovanjem. Osnovni motiv za sprejem otrok v rejo pa je seveda ljubezen do otrok. Kajti materialno ne nudi zadostnega zadoščenja.«
Rejnica je s Centrom za socialno delo v pogodbenem razmerju. Koliko s svojim delom zasluži?
»Trenutno "zaslužek" rejni-ce, ki je bolj kot to simbolična nagrada, znaša 7703 tolarje za enega otroka. Plačamo pa ji tudi materialne stroške, ki so za otroke različnih starosti različni. Za otroke do prvega leta starosti materialni stroški znašajo 17.224 tolarjev, za otroka do 7 let 13.249 tolarjev, za tistega do 15. leta 15.899 tolarjev, za mladostnike nad 15 let pa 19.874 tolarjev. Z rejnico sklenemo pogodbo o plačilu, potem pa dobi redno vnaprej plačilo za svoje delo.«
Kakšne so dolžnosti rejnikov?
V nekaterih okoljih začenjajo* tako Imenovanem specializiranim rejništvom. Namenjeno ji vedenjsko motenim otrokom (t*dt zh> raktiemm otrokom), rejniki pa naj ki imeti višjo izobrazbo in opravili ie posebne dodatne študije, preden bi se lotili tega zelo zahtevnega rejništva. Zaradi višjih zahtev - poteg izobrazbe tudi popoma družina t obema zakoncema boljši materialni pogoji -je tudi plačilo višje. Sosedje Avstrijci imajo stemie izkušnje, pri nas pa ga začenjajo uveljavljali v
Krivice bolijo
Borčevske pokojnine manjše
»Družina mora za rejenca poskrbeti, da ima vse potrebno za psihofizični razvoj. Spremljati mora njihovo šolsko delo, največkrat jih mora spraviti tudi do kruha. Sodelovati mora tudi s centrom za socialno delo. V pogodbi, kjer so zapisane dolžnosti rejnikov, so navedeni tudi odpovedni roki in razlogi za prenehanje rejništva.«
Kako se rejništvo razlikuje od skrbništva in od posvojitve?
»Skrbništvo je odrejeno za mladoletne osebe, če jim starši umrejo ali pa so jim odvzete upravilne sposobnosti. Otrokom se postavi skrbnik, ki ima večjo odgovornost od rejnika, saj opravlja tudi uradne dolžnosti staršev. Če mora denimo rejenec na kak zahtevnejši zdravniški poseg, morajo o tem odločiti in podpisati pravi starši ; če ima otrok skrbnika, pa ta odloča o tako pomembnih stvareh. V posvojitev pa gredo otroci, ki so jim starši bodisi umrli bodisi se otrokom odpovedo ali pa, če so jim odvzete roditeljske pravice. Potreben je 6- do 12-mesečni rok, da se o tem odloči. Medtem so otroci v brezplačni reji pri posvojiteljih. Ko pride do posvojitve, je otrok enak, prav kakor bi bil rojen v tej družini.«
Koliko rejniških družin in rejencev imate v kranjski občini?
»Rejništvo je v Kranju staro že 35 let. V občini smo imeli vselej veliko rejencev in rejniških družin. Trenutno imamo 22 rejniških družin, 9 rejnic pa ima 10 naših otrok v drugih občinah, največ v Domžalah, pa tudi v Tržiču, Sevnici, Postojni, Ljubljani... Rejniške družine bi še potrebovali. Trenutno imamo sedem otrok, ki živijo v neznosnih razmerah in bi bili zelo potrebni rejništva v urejenih družinah.« • D.Z.Žlebir
pokojnine. Ne morem si pa misliti, kako živi borčevska družina z eno pokojnino. Ni veliko utrgano, vendar vsak tolar se ti pri današnjih visokih cenah pozna."
Pokljuka, 24. julija - Pred Šport hotelom na Pokljuki se je v sobo-o trlo nekdanjih borcev in aktivistov. Pohod borcev na Triglav je
Paznik za vse in vedno je potem tu tudi enkratno partizansko sre-»nje borcev in mladih. To je tudi priložnost, da se po tovariško po-
k iti    brez dlake na Jeziku P°vedo t'sto, kar mislijo, kako živijo,
**J jm pri novih oblastnikih najbolj moti, boli. Seveda je beseda
doh!S-a tudi na borževske pokojnine; tisti, ki nimajo polne delovne Oe in so 4e| pokojnine dobivali iz dvojne delovne dobe, priznano
*■ Cas NOB, so zadnja dva meseca dobili že nižje pokojnine. Kaj
""♦■"Jo o tem prizadeti in tudi drugi?
novanja ne bi mogla odkupiti in obnoviti, če bi ne imela prihrankov. Vem pa, da so borčevske pokojnine majhne in zagotovo se prizadetim vsak utrgani tolar hudo pozna. Ni prav, da so se lotili borčevskih pokojnin."
Zgornjega Lokovca: "V jeseniški železarni sem delal, nazadnje sem bil pa kovač v Lokov-cu. Pokojnina je majhna, čeprav imam 35 let svoje delovne dobe in priznanih 5 borčevskih let. Zdaj so že drugi mesec utrgali po nekaj odstotkov. Ni pošteno, tisto nadomestilo smo si krvavo priborili. Jaz ne tarnam, kajti skromno kmetijo na 900 m višine imam, in sem in tja še kaj skujem ali kakšnega konja podkujem, pa gre. Vem pa, da nekateri borci res že težko živijo."
Tončka Vodnik, aktivistka, upokojena učiteljica iz Kranja:
Imam svojo pokojnino iz pol-n»h let delovne dobe, čeprav »niam tudi 5 let priznane posebne delovne dobe. Ni velika, vendar, ker si s sinom deliva stroške za stanovanje in ostalo, *e kar gre. Si pa ne morem ni-Cltaj posebnega privoščiti. Sta-
Jože Rijavec, borec Severno-primorskega odreda, Gradniko-ve brigade in 31. divizije iz
Jože Terčon, borec VDV iz Kranja: "Jaz mislim, da je to svinjarija. Jemljejo nam tisto, kar smo si pošteno prislužili. Saj ne tarnam. Za silo gre, posebej še, ker imava oba z ženo
Peter Krajnik - Zino, mitra-liezec Prešernove brigade iz Škofje Loke: "Jaz nimam borčevske pokojnine, imam polno delovno dobo in sem bil upokojen kot obratovodja v Jelovici. Borčevska pokojnina je majhna, saj je le povprečje slovenske pokojnine. Saj ne rečem, veliko je zagotovo "priveskov", ki so si pridobili borčevske pokojnine, toda tisti, ki so bili res borci, imajo še premajhno pokojnino, kaj še, da bi jim jo trgali! Borci smo resnično preživeli hude čase: zraven mene je padel brat in še deset soborcev. Ne morem pljuniti na NOB in na slovenski narod, kot to danes pričakujejo nekateri. Skrajno krivično je, da borcem jemljejo pravice!" • D. Dolenc
Delovna dovoljenja se tujcem iztekajo
Priložnost imajo domači brezposelni
Kranj, 23. julija - Ko je lani julija začel veljati zakon o tujcih, so ljudem brez slovenskega državljanstva izdali začasna delovna dovoljenja. Odtlej pa do konca maja letos je bilo na Gorenjskem 1412 tujcev z delovnimi dovoljenji. Potekla bodo v naslednjih mesecih. Na območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju je do danes prosilo za podaljšanje delovnih dovoljenj 15 podjetij za 159 delavcev.
Osebnega delovnega dovoljenja tujci namreč ne morejo več dobiti, pač pa lahko za podaljšanje zaprosi njihov delodajalec. Kakšne možnosti imajo tujci, sta nam razložila mag. Franc Belčič, direktor kranjske enote Zavoda za zaposlovanje in njegov sodelavec Egidij Biček.
»Ena od možnosti je, da tujec za podaljšanje delovnega dovoljenja ne prosi. V tem primeru mu preneha delovno razmerje z dnem veljavnosti delovnega dovoljenja. Ima se pravico prijaviti na zavodu za zaposlovanje in glede na zavarovalni princip uživa pravico do nadomestila. Slednjo bo imel največ 9 mesecev, saj nihče od tujcev z začasnim delovnim dovoljenjem ni v Sloveniji delal 10 let. Kdor je namreč delal več kot 10 let, je pridobil delovno dovoljenje za nedoločen čas. Teh ljudi pa na zavodu ne bomo vodili kot iskalcev zaposlitve. Tudi ko jim nadomestilo za čas brezposelnosti poteče, ne bodo mogli uveljaviti pravice do denarne pomoči, saj je ta vezana na državljanstvo. Imajo pa ti ljudje možnost enkratnega izplačila nadomestila, čemur v našem žargonu rečemo "vukapitalizacija", odvisna pa je od denarnih zmožnosti zavoda.«
Poudariti je treba, da tujec lahko dobi drugo zaposlitev, vendar v tem primeru ne more podaljšati delovnega dovoljenja, pač pa mora za novo zaprositi njegov novi delodajalec. Kaj pa če se podjetja odločijo, da delovna dovoljenja tujcem vendarle podaljšajo?
»V tem primeru zavod za zaposlovanje izvede postopek in bodisi izda delovno dovoljenje bodisi zahtevo podjetja zavrne. Osnova pri tem je dejstvo, da se potrebe po tujcih konfrontira jo s ponudbo domačih iskalcev zaposlitve. Slednji morajo imeti dostop do delovnih mest, ki jih zasedajo tujci z začasnimi delovnimi dovoljenji. Če med domačimi ni odziva na objavljeno dnevno preglednico teh delovnih mest, potem obstajajo pogoji za podaljšanje delovnega dovoljenja.«
Na Gorenjskem je do zdaj 15 podjetij zaprosilo za podaljšanje delovnih dovoljenj 159 tujcem. Prošnje so še v postopku, pričakujejo pa, da bodo prve rešili že prihodnji teden. Največ zanimanja za podaljšanje dovoljenj je med gradbenimi in komunalnimi podjetji. Njihovi motivi, zakaj želijo v delovnem razmerju obdržati tujce, so obvezni sestavni del vloge. Največkrat so to posebne zahteve za nekatera delovna mesta. O tem priča denimo primer z Jesenic, kjer neko podjetje prosi za podaljšanje delovnih dovoljenj za 10 tujcev, ki so vešči dela na ekstremnih višinah, za kar med domačimi ljudmi ne najdejo primerno usposobljenih.
Delovna dovoljenja bodo na zavodu podaljševali od enega do 12 mesecev, na podlagi tega pa bodo lahko tujci pridobili tudi delovno vizo. In še opozorilo z zavoda za zaposlovanje, da med domačimi iskalci zaposlitve kasneje ne bi bilo zvonjenja po toči:
»Domači iskalci zaposlitve imajo zdajle priložnost konkurirati na delovna mesta, ki jih bodo izpraznili tujci. To jim omogočata zakon in operativna praksa. Povedati pa je treba, da gre za neprivlačna, med domačini že prej nepriljubljena delovna mesta. Iskalce zaposlitve bo zavod v nekaterih primerih (specifični poklici) tudi napotoval na ta prosta delovna mesta. Opozoriti je tudi treba, da v primeru odklonitve dela brezposelni lahko tudi izgubi nadomestilo.« • D.Z.Žlebir
Štipendije za prihodnje šolsko leto
Kranj, julija - Samo dober mesec dni časa še imajo tisti, ki želijo kandidirati za republiške štipendije. Srednješolci morajo prošnjo z zahtevano dokumentacijo oddati najkasneje do 5. septembra, za študente je skrajni rok 30. september.
Po zadnjih informacijah, ki jih je izdala območna enota Zavoda za zaposlovanje v Kranju, je na Gorenjskem prejemalo štipendijo 6028 dijakov in študentov. Koliko jih bo prihodnje šolsko leto prejemalo štipendijo, je odvisno od razpisnih pogojev, od državljanstva, rednega šoalddlanja in osnovnega pogoja, cenzusa. Pravico do republiške štipendije namreč lahko uveljavijo dijaki in študentje, katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju leta 1993 ne presega 20 tisoč tolarjev bruto. Če štipendijo prejemajo v tem letu, ta znesek ne sme presegati 24 tisočakov. To velja za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivanja, za tiste izven kraja stalnega bivališča pa sme dohodek na družinskega člana znašati do 27 tisočakov bruto. Če štipendijo prejemajo že letos, pa 33 tisočakov.
Kandidati lahko zaprosijo za republiško štipendijo, za razliko od kadrovske štipendije, nadarjeni pa za Zoisovo štipendijo, ki ni vezana na gmotni status. Več o štipendijah za prihodnje šolsko leto v naslednji številki Gorenjskega glasa. • D.Ž.
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Kopalni izlet V Izolo - Društvo upokojencev Kranj prireja v torek, 10. avgusta, kopalni izlet v Izolo. Odhod je ob 7. uri izpred kina Center. Prijave sprejema društvo vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
Planinski izlet na Dolgo njivo - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj pripravlja lep planinski izlet. V četrtek, 5. avgusta, bodo s posebnim avtobusom ob 6. uri zjutraj odpeljali izpred kina Center v Kranju. Iz Medvodja se bodo podali do planine Dolga njiva, nato pa naskočili Karavanški vrh - Košu-tnikov turn (2133 m). Izlet vodita Metka in Jože Šparovec, ki priporočata dobro obutev in palice, v nahrbtniku pa malico in pijačo.
KULTURA
UREJA LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slike in likovne objekte slikar Karel Kuhar. V galeriji Mestne hiše je na ogled 3. Medregionalna likovna razstava. V Kava baru Pungert razstavlja slikarka Bernarda Šmid iz Lesc.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XIV. planinske slikarske kolonije Vrata 93. V bi-stroju Želva razstavlja kolekcijo barvnih fotografij Beneške maske Klemen Čebulj. V pizzeriji Bistr'ca so razstavljeni vzorci iz zbirke slovenskih vzorcev, ki so jih zbrali leta 1922 in so se pojavljali na pisanicah in kožuhih. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja z grafikami in akrili Milena Rupar iz Ljubljane.
VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V avli radovljiške občine razstavlja barvne fotografije na temo Trenutki v gorah dr. Tomaž Kunst, član Fo-tokluba Medicus iz Ljubljane.
BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini.
ŠKOFJA LOKA' - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Zirovskem vrhu.
ŽELEZNIKI - V Kulturnem domu je na ogled razstava likovnih del članov slikarske skupine Domel Železniki
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del Studijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje.
LJUBLJANA - V mali galeriji Moderne galerije razstavlja Emerik Bernard. V Muzeju novejše zgodovine - Cekinov grad so na ogled tri razstave: Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem, Plakati in razglasi 1914-1918 ter Popotna fotografija Janina Klemenčiča. Muzej je odprt od torka do nedelje med 10. in 18. uro, vstop prost.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KULJIini KRANJ: LUTKE V KIESELSTEINU i V okviru poletnih prireditev Kiesel-stein živi kulturi bo v četrtek, 29. julija, ob 19. uri z lutkovno predstavo JANKO IN METKA nastopil lutkar Cveto Sever. Sponzorji: Gostinstvo Arvaj, Foto Janez Kramar Kranj in
ZKO Kranj
RADOVLJICA: ZELENI KAMEN - V dvoranici radovljiške knjižnice bo jutri, v sredo, 28. julija, ob 19.30 dr. Cene Avguštin predaval o zelenem kamnu in njegovi vlogi v gorenjskem stavbarstvu.
Festival Idriart
KONCERT KVARTETA KODALY
Bled - Na sporedu 9. mednarodnega festivala Idriart je danes, v torek, celodnevno popotovanje po Tolminskem. Jutri, v sredo, se v dopoldanskem delu v Festivalni dvorani začenja dvodnevni ciklus predavanj na temo poslušanja glasbe. Sodelujejo: Miha Pogačnik, violina, Maria Namitscheva, klavir, dr. Georg Kuhlevvind (spoznavna meditacija) in Angela Gotte (euritmija). Zvečer ob 20.30 bo v Festivalni dvorani koncert Godalnega kvarteta Kodalv iz Budimpešte. V glasbenem programu so kvarteti skladateljev Bele.Bartoka in Mauricea Rave-la.
Med popoldanskimi dogodki jutri, v sredo, je treba vsekakor omeniti seminar o vplivu glasbe na izboljšanje manager-skih sposobnosti, ki ga bosta ob 15. uri vodila violinist Miha Pogačnik in Bernt Kloke z nizozemskega Instituta za organizacijski razvoj.
V četrtkovem festivalskem sporedu je treba opozoriti poleg dopoldanskega seminarja o poslušanju glasbe še na večerni koncert v Festivalni dvorani. Skladbe Beethovena, Begalieva, Kreka in Bartoka bosta igrala Miha Pogačnik, violina, in Maria NamitscheVa, klavir. Festival se bo v petek zaključil s celodnevnim popotovanjem na kamniške planine, kjer bodo tudi predavanja in koncerti kvarteta Kodalv (Stahovica) in Orkestra akademije Hamburg (Gornji Grad).
DOBRODELNI KONCERT
Groblje - Danes, v torek, ob 20. uri bo v grobeljski cerkvici pri Domžalah dobrodelni koncert, ki ga v pomoč začasnim beguncem iz Bosne in Hercegovine organizirata festivala Koncerti Groblje in avstrijski Neues Musikforum Viktring (Vetrinje) pri Celovcu.
Pobudo za koncert je dalo pet odličnih glasbenih umetnikov: pianista Vasilij Lobanov in Ervvin Kropfitsch, violinist VVolfgang Sengtstschmid, violistka Diemut Poppen in violon-čelist Miloš Mlejnik - vsi ti nastopajoči glasbeniki so se tudi odpovedali honorarju. Koncert bodo z enakim glasbenim programom v četrtek, 29. julija, ponovili tudi v Vetrinju, kjer sicer te dni potekajo letošnji NMV koncerti '93. Dohodek od koncerta (vstopnice so po 3.000 tolarjev) bodo izročili Uradu za priseljevanje in begunce v Ljubljani. Koncert v Grobljah bo potekal pod pokroviteljstvom avstrijskega veleposlaništva v
Ljubljani in veleposlanice dr. Jutte Stefan-Bastl. Sponzorji koncerta pa so: KPMG Slovenija, Bank Austria Ljubljana, Ljudska banka Celje, Voest alpine vertribs - predstavništvo Ljubljana, OMV Istra, Summit motors Ljubljana, Knauf Ljubljana, Welz Ljubljana.
Okrogla miza na festivalu Idriart
VSTOPNICA V RAZVITO EVROPO - NOV RAZVOJNI MODEL (MALEGA) VZHODA
Bled - Okrogla miza na temo Vloga umetnosti in gospodarstva malih narodov v organizmu nove Evrope je bila v večletnem festivalskem dogajanju Idriarta novost. Kljub temu pa, razen stalnih udeležencev festivala, ni privabila - razen simbolične zastopanosti - zanimanja slovenskih managerjev. Žal je bil odsoten tudi eden od uvodničarjev na okrogli mizi Oskar Kogoj, naš najbolj znani oblikovalec in predavatelj na beneški šoli za oblikovanje.
Pogovor na takšno temo je seveda več kot aktualen, pa ne le zaradi političnih sprememb, ki so nastale v evropskem prostoru predvsem v njegovem vzhodnem delu. Evropa in njeni narodi se prav zdaj sprašujejo, na kakšen način v prihodnje oblikovati evropsko družino. Ali se bo Združena Evropa centralizirala ali pa bo ohranila tudi kaj od posebnosti, ki jih v tako veliko družino prinašajo njeni narodi. O tem je na okrogli mizi govoril Gerald Haff-ner, deželni predsednik stranke Zelenih z Bavarske in se zavzel za takšne vrste evropsko združevanje, pri katerem bi tudi mali narodi lahko ohranili svoje posebnosti, naprej razvijali svojo kulturno drugačnost.
Da je to temeljna naloga malih narodov Evrope, tudi slovenskega, se je strinjala tudi dr. Danica Purg, direktorica Centra Brdo. Dejala je, da mali narodi k razvoju bodoče evropske organiziranosti lahko prispevajo največ tako, da ne posnemajo v vsem razvitega Zahoda, pač pa ohranjajo in razvijajo še naprej svoje kulturne in socialne vrednote. Mali evroski naro-
di so v prav posebnem položaju, ko morajo najprej preživeti, vendar pa pri tem naprezanju nikakor ni dobro izbirati vse, kar je razvitemu zahodu pomagalo k napredku. "Samo najboljše z zahoda" je geslo, ki bi ga morale napisati na vrata vse managerske šole srednje in vzhodne Evrope. Le posebnosti v načinu razvoja in dohitevanja najbolj razvitih lahko male narode naredi enakopravne partnerje Evropi, ki ji pri združevalnih idejah vendarle ne gre povsem gladko.
Za te in druga zatikanja v evropskem razvoju pa vsekakor obstajajo razlogi, je svoj prispevek za okroglo mizo razložil filozof dr. Georg Kiihlevrind. Če se je v zadnjih letih tako imenovani Vzhod korenito spremenil, pa je njegov drugi pol - Zahod ostal tak, kot je bil. Pesimistično je ugotovil, da ni postal manj materialističen, celo več - ostaja "na okopih" dosedanjih egoističnih civilizacijskih pridobitev. To pa vsekakor ne bi spela biti prihodnost evropskega prostora. Zakaj ne bi bilo obrnjeno - če se je doslej tudi zahodna kultura pre-
BACH-OTVORITVENA GLASBA
Za predotvoritveni koncert letošnjega 9. IDRIART-a je minuli petek poskrbel Miha Pogačnik. Ta izvrstni violinist, ustanovitelj ter predsednik festivalov IDRIART po svetu je še v
okviru letošnjega cikla svojih violinskih recitalov po "Evropskih katedralah" odigral recital Bachovih solo-sonat v ljubljanski Stolnici.
Kljub temu da je bil petkov večer (23. julij) v Ljubljani poln najrazličnejših glasbenih prireditev, pa je Pogačnikova violina pritegnila v ladjo in prezbiterij ljubljanske stolnice sv. Nikolaja pol-noštevilno publiko. Pred mikrofoni in kamerami slovenske Radiotelevizije je violinist Miha Pogačnik odigral tri od šestih Bachovih solo-sonat (-partit), zaključil napovedani recital z najobsežnejšim stavkom - Chaconne iz najbolj popularne Partite št. 2 v d-molu, pa še dodal stavek iz ene od Bachovih violinskih Partit. Brez odmora, v izjemno skoncentrirani igri na pamet, je Pogačnik zdržal ogromen zalogaj glasbene misli zahtevnega Bacha celo uro in četrt, ter tako v stavkih Sonat št. 1, 2 in 3 (g- in a-mol ter c-dur) še enkrat dokazal, da je eden vodilnih evropskih violinistov svojega časa. Ob že znanih odličnih posameznostih Pogačni-kove igre smo že seznanjeni, tokrat pa je še posebej opozoril na izjemno točno intonančno igro. Saj je Bach tukaj v zapisih Sonat in Partit izjemno zahteven v harmonski igri na eno samo samcato violino, kjer pogosto prihaja do sočasnega igranja na vse štiri strune. Še najmanj, kar pa je, je skoraj izključna soigra najmanj dveh glasov. Druga posebnost pa je Pogačnikova igra desne roke - lokovanje. Iz nje potem sledi vsa tista perfektnost dinamike, melodije, ... ki je zaživela pred nami v tako popularnih suitnih-sonatnih stavkih Bachove igre, kot so Adagio za Fugo, Allegro za Siciliano, Presto, Largo, Allegro assai,...
Pogačnik danes brez dvoma sodi z izvrstnim inštrumentom med vrhunske evropske violiniste, gladko pa zdrži konkurenco tistih, ki smo jih tudi letos že slišali na ljubljanskem glasbenem odru (Zukerman, Mintz). Vse to je nedvomno dokazal tudi tokrat in prav veselimo se lahko, da je na programu letošnjega 9. Mednarodnega festivala IDRIART napovedan še kar nekajkrat njegov nastop v različnih zasedbah: od komorne, solistične do igre z orkestrom.
F. K.
MLADI PEVCI IZ ZDA
Škof ja Loka - V četrtek, 29. julija, ob 19. uri bo na Loškem
gradu nastopila mladinska pevska skupina iz Euclida (Cleveland) v ZDA. Krožek 2 (Cirkle 2), kakor se imenuje pevski zbor, ima 28 članov starih od sedem do sedemnajst let.
Zbor deluje v okviru Slovenske narodne podporne jednote v ZDA, ustanovili pa so ga že pred 55 leti. Na gostovanje, ki ga organizirata Slovenska izseljenska matica in Linda Cimper-man, se je odpravila le približno polovica članov zbora, ki ga na nastopih po vodstvom zborovodkinje Cecilie Dolgan spremljajo tudi na harmoniki, basu in klavirju. Mladi pevci, vsi so potomci slovenskih izseljencev, tokrat že tretjič gostujejo v Sloveniji. Skupaj z mladimi pevci iz ZDA te dni v Sloveniji prvič nastopa slovenska folklorna skupina Soča iz Hamiltona v Kanadi, ki se bo v sredo, 4. avgusta, ob 19. uri predstavila tudi v Besnici pri Kranju. • L.M.
našala na vzhod, je morda zdaj pravi trenutek, da tako vzhodni kot tudi mali narodi v evropske združevalne procese prinesejo ideje o pomembnosti ne le gospodarske, pač pa tudi kulturne združitve.
Da - za združitev je sicer slišati po Evropi, vendar pa je iskreno povedano, ljudi v zahodni Evropi tudi strah, je svoje razmišljanje o vlogi kulture v evropskem združevanju razložil Jan Thiesen iz Danske. Ljudi je strah pred izgubo vsega doslej doseženega, predvsem na materialnem področju: strah se meša z občutkom razumevanja za težaven položaj narodov v vzhodnem delu Evrope. Ali bo treba žrtvovati visok življenjski standard, materialne dobrine za spremembe, ki jih vsi pričakujejo, pripravljenosti nanje pa vsekakor ni. Ali je zaradi tega ideja o Evropi kot skupnem domu vseh narodov lahko ogrožena?
Na to je posredno odgovori-
la dr. Purgova, ko je poudarila pozitivno vlogo majhnih držav, med njimi tudi Slovenije, p? integracijskih in kooperacij-skih procesih v Evropi. Če v managerski šoli Centra brdo predava 95 odstotkov predavateljev, ki jim šola ne more zagotoviti njihovega običajnega honorarja - pa kljub temu pri' dejo, to pomeni, da so vendarle zainteresirani. Prav to - vzbujati zanimanje ne samo za gospodarstvo, pač pa tudi za siceršnjo kvaliteto življenja in njegovih posebnosti, je naloga majh; nih držav in le tako bo razviti zahod lahko priznal tudi posebnosti majhnih gospodarstev in majhnih držav sploh. Toda to se sicer že odvija, je meni' nekdo izmed poslušalcev v Festivalni dvorani, vendar pa ne na enakopravni ravni - mali narodi so še vedno druga liga' Tudi zato, da ne bi pri tefl> ostali, velja še naprej iskati nov model razvoja. # Lea Menci** ger
Folklorna skupina Sava na festivalu v Nemčiji
SLOVENSKI VRISK V MEDNARODNI FOLKLORI
Kranj - Savska folklorna skupina je zastopala Slovenijo na mednarodnem folklornem festivalu v Nemčiji, ki je poteka' od 8. do 20. julija. Organizator festivalov je C.I.O.F.F., mednarodna folklorna organizacija, ki skrbi za kvaliteto
folklore. -jfc
Prvi festival je bil v mestu Schlitz, v deželi Hessen. PoJ# Slovenije so se udeležile festivala še Švica, Belgija, Škotska, Grčija, Danska, Malezija in Togo. Savski folkloristi so imeli na tern festivalu kar devet nastopov. Na drugem festivalu, ki je bil v Scheesslu, to je v spodnji Saški, pa so imeli dva nastopa. Drugc' ga festivala so se udeležile še Francija, Grčija, Irska, Litva, Tog0 in pet nemških držav.
Vrhunec festivala za organizatorje je svečana povorka p° mestu. Kot so dejali folkloristi, je to prečudovit del, saj na kmečkih vozovih predstavljajo domače obrti, ki so značilne za mesto-Te povorke se udeležijo vse folklorne skupine. Da je to pomenv ben del festivala, pove podatek, da je v Schilitz prišlo kar 35.00« gledalcev.
Savski folkloristi so se predstavili z gorenjskimi, dolenjskim1 in belokranjskimi plesi, ki so med najbolj atraktivnimi. Bela noša, narejena iz doma pridelanega in stkanega lanenega platna, )e značilna za Belo krajino. Prečudovita bela noša, spretnost savskih folkloristov in glasba, so navdušili gledalce. Njihova srca p8 so razgreli gorenjski plesi s svojo značilno energičnostjo, močflj mi potrki nog ob tla in vriskanjem. Z dolenjskimi plesi pa so pri' kazali običaj ohceti.
Eden od vzrokov za uspeh savskih folkloristov je tudi pestra sestava njihovega programa. Poleg plesov, ki so temelj folklor«; se predstavljajo še s petjem in glasbo. Velik uspeh je požela tud' slovenska glasba s harmoniko, trobento, klarinetom in baritonom. Ne gre pozabiti na tamburice, ki so nekaj posebnega.
Na festivalih se ocenjuje umetniški vtis, disciplina in sodelo' vanje z organizatorjem. Savski folkloristi z vodjo Zvonetom Gafl' tarjem so veseli in imajo dobre občutke. Vendar pa bodo rezulta te izvedeli na koncu sezone, ko bo C.I.O.F.F. izdala posebfl* zvezke z ocenami. Vsekakor pa jim lahko zaželimo veliko uspeh8 na naslednjem festivalu, ki bo na Švedskem.
Alma Bakra*
VRATA 93
Jesenice - V razstavnem salonu Dolik so te dni na ogled dela nastala v letošnji XIV. planinski slikarski koloniji Vrata 93.
Slike iz planinske kolonije Vrata se že več kot deset let vsa' kič predstavljajo v razstavnem salonu Dolik, medtem ko so bil8, prva leta na ogled le v razstaviščih na Dovjem in Mojstrani. TuoJ zdaj se bodo slike po zaključeni razstavi preselile v Mojstrano razstavni prostor Triglavske muzejske zbirke.
Likovno kolonijo Vrata 93 je letos že štirinajstič organiziral" Planinsko društvo Dovje - Mojstrana, posvečena pa je bila stol*' tnici Slovenskega planinskega društva. V začetku maja je p*!' najst slikarjev ustvarjalo v dolini Vrat, najboljše, kar so ustvaril1, pa je zdaj na ogled v Doliku vse do 20. avgusta letos. Planinsk* slikarska kolonija Vrata je za zdaj edina od treh slikarskih kolo1 nij, ki so jih še pred leti organizirali v jeseniški občini.
Torek, 27. julija 1993
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
7.STRAN • GORENJSKI GLAS
Hud problem železarn: kadrovska sanacija
Država bo podprla le metalurgijo
Jesenice, 26. julija - Vlada je le obravnavala sanacijski program slovenskih železarn in med drugim ugotavlja, da bodo Imele slovenske železarne od tri do štiri milijone mark mesečnega likvidnostnega primanjkljaja. Če ne bo denarja za kadrovsko sanacijo, bodo morale v stečaj tiste firme, ki so delavce odpustile.
Slovenske železarne so že leto in pol organizirane kot holding s tremi lokacijskimi sub-holdingi in štirimi družbami izven teh lokacij. Subholdingi vključujejo kot profitne centre dejavnosti metalurgije, livarstva in strojegradnje. Sloven-ske železarne so organizirane kot koncem z 18 odvisnimi koncernskimi družbami in 22 odvisnimi družbami, ki so v lasti koncernskih družb. Odvisne službe so dejansko družbe storitvenih dejavnosti. Na lokaciji Jesenice je 13 družb.
Vlada Republike Slovenije je *e junija razpravljala o poslovanju slovenskih železarn v prvih letošnjih mesecih in med drugim ugotovila, da je v prvem kvartalu letošnjega leta večji fizični obseg proizvodnje |n prodaje. V tem obdobju je oila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem proizvodnja večja za 8 odstotkov, vendar pa dobre rezultate izniči dejstvo, da je bilo za večjo količino prodaje iztrženo realno manj - poslovna izguba se povečuje.
Pri organizacijsko kadrovski sanaciji se je zaradi nekaterih ukrepov povečala produktivnost. Strošek kadrovske sanacije je večji in znaša več kot milijon nemških mark mesečno, *ar je tudi vzrok za finančni Primanjkljaj železarn. . Vlada nadalje ugotavlja, da Je zaskrbljujoče, da železarne kljub uvozni zaščiti na sloven-
skem trgu niso konkurenčne. Načrt prilivov in odlivov za obdobje april - september letošnjega leta prikazuje negativni denarni tok - od tri do štiri milijone nemških mark mesečnega likvidnostnega primanjkljaja. Vlada je že predlagala, da se železarne vsebinsko delijo na tri dele: na metalurgijo, kovin-sko-predelovalno industrijo in strojegradnjo. Metalurgija bi ostala v okviru slovenskih železarn in bi jo republika Slovenija še nadalje delno ali v celoti sanirala, kovinsko-predeloval-no industrijo in strojegradnjo pa naj bi ovrednotili in odpro-dali ustreznim novim lastnikom.
Vodstvo koncema slovenskih železarn ocenjuje, da je
nujen pogoj za nadaljevanje sanacije železarn izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz sanacijskega programa za kadrovsko prestruktuiranje. Slovenske železarne potrebujejo mesečno za 195o delavcev, ki od 1. januarja ne delajo, 80 milijonov tolarjev ali 40.000 tolarjev na delavca samo za brut-to nadomestilo. Teh stroškov pa železarne same ne zmorejo, kaj šele, da bi zmogle stroške, ki jih predvidevajo, če'bodo do konca leta število presežnih delavcev podvojilo. Ob koncu leta naj bi bilo skupaj 4.000 presežnih delavcev. Če ne bo zagotovljenih sredstev za reševanje teh 4.000 presežnih delavcev, bo s tem ogrožen ves proces sanacije železarn ali preži-
vetje zdravih jeder v podjetjih.
Zato Železarne želijo, da jim ministrstvo za delo nakazuje mesečne prispevke in da so nadomestila za delavce v namenskih podjetjih breme proračuna. Delavci naj bi imeli enak status, kot ga imajo na Zavodu za zaposlovanje - zanje prispevkov ne bi plačevali. Če teh ugodnosti ne bo, bo moralo v stečaj večina firm, ki so te delavce izločile. V slovenskih železarnah poudarjajo, da tudi v Evropi odpuščajo delavce iz teh dejavnosti: Nemčija je za sanacijo delovnih mest v metalurških dejavnostih letos namenila 900 milijonov nemških mark, obenem pa so v regijah, kjer so bile te firme, zakonsko predpisali olajšave za investitorje za delovne intenzivne dejavnosti - primer AOSTA v Ita-liji.
Tudi skupščini občin Raven in Jesenic sta dali pobudo, da bi morali v parlamentu sprejeti zakon, ki bi pomenil olajšave za investitorje in delodajalce, ki bi zaposlovali iz železarn odpuščene delavce. Po tezah zakona naj bi bil delodajalec oproščen plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, zdravstveno zavarovanje, invalidsko zavarovanj in poškodbe pri delu, če bi s temi delavci sklenil delovno razmerje za nedoločen čas ali vsaj za dve leti. • D.Sedej
Lojze Bogataj, v.d. direktorja Alples Pohištvo
Konflikt s skladom se je za podjetje dobro končal
Alples Pohištvo ne gre v stečaj. Sklad se je po zaostritvi odnosov z direktorjem in na podlagi mnenja švedskih izvedencev odločil, da mu pomaga iz težav.
Alplesovo Pohištvo ima iz kreditnih razmerij 383 milijonov tolarjev dolga, nadaljnjih 140 milijonov tolarjev pa predstavljajo terjatve dobaviteljev. Ker dolgovi močno obremenjujejo tekoče poslovanje, jih telijo čimprej zmanjšati in spraviti v znosne okvire. Predvidevajo, da bodo to dosegli te s prodajo nepotrebnih nepremičnin, ki so vredne približno tri milijone mark.
Železniki, 22. julija - Alples Pohištvo je eno od sedmih podjetij holdinga Alples, ki je septembra lani premoženje in upravljanje preneslo na republiški sklad za razvoj. Če-Prav je bilo potlej že slišati govorice, da ga sklad zaradi velike zadolženosti namerava likvidirati, je po zaostritvi odnosov s skladom le prevladalo prepričanje, da ga ne gre ** kar vnaprej odpisati. Največ uslug za to, da so v skladu spremenili stališče in se lotili zdravljenja podjetja, ima v.d. direktorja Lojze Bogataj, ki je tvegal zaostritev odnosov in je predstavnikom sklada vseskozi zatrjeval, da je Alples podjetje, ki se mu splava pomagati.
* V Alples ste odšli na prošnjo občine banke. Kakšne so bile tedaj razmere v
Podjetju?
"V podjetje sem prišel z nalogo, da ugotovim, ali ga je možno rešiti ali ne °2- da storim vse za njegov obstoj. Ko sem začel z delom, sem spoznal, da je v Podjetju marsikaj narobe, da je pri upnikih in dobaviteljih zadolženo za deset milijonov mark, da ima v proizvodnem Programu tudi izdelke, ki prinašajo izgubo, da je storilnost nizka, organizacija proizvodnje slaba, vzdušje med delavci na meji potrpežljivosti... Ko sem dobil še dva pomočnika, Darka Janže-koviča za področje financ in Marka Tr-sana za področje komerciale, smo začeli z reševanjem problemov."
* Po treh mesecih, to je februarja letos, je podjetje že začelo poslovati pozitivno.
"Opustili smo proizvodnjo nekaterih jzdelkov, začeli iskati nove kupce na tujem, izboljšali organizacijo proizvodnje, spravili ljudi pod "isto zastavo", poostrili delovno disciplino in skrajšali dobavne roke za pohištvo na deset dni ali se manj, medtem ko so bili prej za nekatere izdelke tudi štiri mesece ali celo več. (Strankam smo prav hvaležni, da so •mele toliko potrpljenja in da so čakale) Zmanjšali smo stroške za energijo in jnateriale, povečali prodajo na dohodkovno bolj zanimivem domačem trgu in nekoliko zmanjšali prodajo na tuje. Pol leta smo sistematično iskali in "obdelovali" nova tuja tržišča: stike smo navezali s petindvajsetimi kupci, dobili smo Jih pet ali šest. Za zdaj prodamo na tuje *0 odstotkov proizvodnje, dolgoročno Pa je cilj, da bi bil izvoz vsaj 60-odsto-tni. Avgusta bomo že začeli delati nove 'zdelke za švedsko Ikeo, za nemški Rohr pa za kupce iz Saudske Arabije,
Rusije in od drugod Dela bo toliko, da se ne bomo videli iz njega."
* Podjetje je poslovalo pozitivno, pa vendarle so se po občini in v republiki že širile govorice, da bo šlo v stečaj. Zakaj?
"Če smo pošteni, je treba reči, da sklad kot lastnik do sredine junija ni ničesar prispeval k pozitivnemu poslovanju in k rezultatom, ki jih je dosegalo podjetje; hkrati pa ni bil pripravljen dati garancij za najem kreditov, potrebnih za izboljšanje finančnega položaja podjetja in za izpeljavo novih, tržno zanimivih proizvodnih programov. Ker je bilo iz tega že mogoče razbrati, da sklad podjetja zaradi prevelike zadolženosti (in kljub tekočemu pozitivnemu poslovanju) ne namerava reševati, sem se odločil za "trše" pogovore, v katerih sem predstavnikom sklada vedno zatrjeval, da je Alples ime, tradicija in kvaliteta. Vse to je potrdila tudi skupina švedskih izvedencev SIC, ki je med dru-
Obrat, ki so ga odprli v osemdesetih letih in v katerem naj bi izdelovali masivno pohištvo, je prazen, stroje pa so razprodali te pred tem, ko je podjetje premoženje in upravljanje preneslo na razvojni sklad.
gim ugotovila, da Alples Pohištvo mora ostati in da ima zaradi nizke cene delovne sile veliko prednost pred konkurenco z Zahoda."
* Konflikt se je za Alples dobro končal. Sklad se je sredi junija, po zaostritvi odnosov in mnenju švedskih izvedencev, omehčal in spremenil stališče; upravni odbor podjetja, v katerem ima - razumljivo - glavno besedo lastnik, pa vam je preklical že izglasovano razrešnico.
"S tem, ko je sklad pristopil k zdravljenju podjetja, je izpolnjen še zadnji pogoj, da Alples Pohištvo po uveljavitvi sprememb, kakršne predlagajo švedski izvedenci, postane v enem letu in pol ali v dveh letih po evropskih merilih vzorno podjetje. Švedi bodo ostali v podjetju vse dotlej, dokler ne bodo uvedli in izpeljali vseh potrebnih sprememb."
* Omenili ste, da bo dela dovolj. Ali to že pomeni, da v Alplesovem Pohištvu ne bo odpuščanja delavcev?
"Odpuščanja ne bo. Ko bomo uvedli informacijski sistem tudi za administracijo, bo nekaj režijskih delavcev odveč in takrat jih bomo morali del preusmeriti v proizvodnjo, iz proizvodnje pa bomo, če bo to potrebno, odpustili le najslabše."
* Podjetje je močno zadolženo. Kako potekajo pogajanja z upniki?
"Z najtršimi in največjimi upniki se s pomočjo sklada pogaja holding Alples, z manjšimi pa se ukvarjamo v podjetju. Pogajanja so dokaj uspešna. Upniki so se po zagotovilu, da podjetje ne gre v stečaj, pomirili, ker vedo, da bodo vložena sredstva v glavnem dobili nazaj. Takšnega zaupanja smo veseli in nam tudi precej olajšuje delo."
* Sredi oktobra vam poteče menedžer-ski mandat. Nameravate tudi potlej ostati v podjetju?
"čeprav me delavci, vodstvo holdinga in tudi sklada podpirajo, da bi še naprej vodil podjetje, pa bom jeseni odšel službovat na ministrstvo za obrambo. Podjetje bi lahko zapustil že aprila, vendar sem želel, da se na koncu predora pokaže za 240-članski delovni kolektiv vsaj lučka upanja." • C. Zaplotnik
Manjši izvoz in uvoz
Prek Kolpe gre vse manj blaga
V gospodarstvu ocenjujejo, da se bo izvoz v države nekdanje Jugoslavije še zmanjšal.
Kranj, 22. julija - Čeprav se že močno približujemo avgustu, so za zdaj gospodarsko-finančni rezultati gorenjskega gospodarstva znani le za prvo tretjino letošnjega leta oz. za prvih pet mesecev.
Industrijska proizvodnja na Gorenjskem je bila v prvi tretjini leta za 5,3 odstotka nižja kot v enakem lanskem obdobju. V službi družbenega knjigovodstva ocenjujejo, da je ta podatek treba vzeti z nekaj rezerve, ker podatki radovljiškega gospodarstva oz. proizvodnje žaganega lesa in končnih lesnih izdelkov zanesljivo niso realni.
Gorenjsko gospodarstvo je v prvi tretjini letošnjega leta izvozilo na tuje za 223 milijonov dolarjev izdelkov in storitev (upoštevane so tudi predelave, dodelave in druge oblike oplemenitenja), uvozilo za 174 milijonov dolarjev in ustvarilo 49 milijonov dolarjev presežka. Za primerjavo povejmo, da je Slovenija v tem času ustvarila v blagovni menjavi 125 milijonov dolarjev primanjkljaja. Skupni gorenjski izvoz je bil v prvih štirih mesecih za petino manjši kot lani, uvoz pa za pet odstotkov. Na zmanjšanje je najbolj vplivala skromna trgovinska menjava z državami nekdanje Jugoslavije. Gorenjska je letos prek Sotle prodala domala dve tretjini manj kot lani v enakem obdobju, še lani je s prodajo na Hrvatsko, v Srbijo, v Bosno in drugam ustvarila četrtino celotnega izvoza, medtem ko ga je letos samo še nekaj več kot 13 odstotkov. Med občinami so izvoz na ozemlje nekdanje Jugoslavije najbolj zmanjšale tržiška, radovljiška in škofjeloška občina, izvoz v "pravo" tujino pa so v primerjavi z lani najbolj povečale jeseniška, škofjeloška in radovljiška občine. V gospodarstvu ocenjujejo, da se bo menjava z republikami nekdanje Jugoslavije letos še zmanjšala, izvoz na druga tuja tržišča pa naj bi se povečal.
Naložbena dejavnost na Gorenjskem je tudi letos zelo skromna. Delež negospodarskih naložb je bil v prvih petih mesecih predvsem zaradi opremljanja bolnišnic, s katerim bodo zagotovili možnosti za uresničevanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, skoraj trikrat večji kot v enakem lanskem obdobju. Po daljšem času so se spet povečala vlaganja v industrijo, pri tem pa prednjači tovarna Sava, ki je prijavila naložbo v vrednosti 253 milijonov tolarjev. Maja, ko je bilo pričakovati največjo naložbeno vnemo, so nove investicije prijavili le v dveh občinah. V kranjski so prijavili osem objektov, od tega sedem Elektro Gorenjske (tra-fo postaje) in eno Občina Kranj (obnova Smledniške in Savske ceste), v škofjeloški pa eno komunalno podjetje (izgradnja mestnega plinovoda) in tri LTH-OL. • C. Zaplotnik
Blokade žiro računov
Prevladujejo zasebna podjetja
Med podjetji, ki imajo blokirane žiro račune, je največ zasebnih podjetij brez zaposlenih.
Kranj, 22. julija - Hude likvidnostne težave gorenjskega gospodarstva se med drugim kažejo tudi v blokadah žiro računov.
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je bilo maja na Gorenjskem 176 podjetij, ki so imela blokirane žiro račune več kot pet dni. Aprila je bilo takih podjetij 173, marca pa 158. Ob tem, da je naraščalo število podjetij, se je povečeval tudi povprečni znesek: marca je bil 2,7 milijona tolarjev, aprila 2,8, maja pa že domala 3,1 milijona tolarjev. V podjetjih, ki so imela maja blokirane žiro račune, je bilo zaposlenih 12.868 delavcev. Med blokiranimi prevladujejo zasebna podjetja brez zaposlenih (aprila je bilo takih 89, maja 93), sicer pa jih je s področja industrije, finančnih in poslovnih storitev in trgovine. • CZ.
Koristna priročnika za tuja podjetja
Ljubljana - Center za mednarodno sodelovanje in razvoj je izdal priročnika, ki sta pomembna predvsem za tista tuja podjetja, ki bi želela v Sloveniji ustanoviti podjetje ali poslovati z našim gospodarstvom. Prva knjiga ima naslov Poslovati s Slovenijo, druga Slovenski izvozno-uvozni priročnik, obe pa sta izšli v angleščini v nakladi dva oz. tri tisoč izvodov.
Priročnik Poslovati s Slovenijo prikazuje tekoča gospodarska gibanja in druge podatke, ki bi utegnili zanimati tuja podjetja, analizo gospodarskih tokov v Sloveniji po osamosvojitvi, možne oblike poslovanja s Slovenijo in tudi zakonodajo, ki uo-kvirja poslovanje tujih podjetij pri nas. Slovenski izvozno-uvozni priročnik vsebuje podatke o pomembnejših izdelkih, ki jih tuji partnerji lahko pri nas kupijo ali prodajo; predstavlja pa tudi največje slovenske izvoznike in uvoznike ter storitveno dejavnost (zunanjo trgovino, banke, zavarovalnice itd.). Ob tem, da sta priročnika namenjena predvsem tujim poslovnim partnerjem, ju bodo pri svojem delu uporabljale tudi vlada, gospodarska zbornica, diplomatska predstavništva in drugi.
Koliko piva popijemo
Tudi v pitju zaostajamo za Evropo
Slovenija se na vso moč trudi, da bi se čimprej pridružila razviti Evropi, vendar podatki - presenetljivo - kažejo, da tudi v pitju piva (da o čem drugem ne govorimo) zaostajamo za razvito Evropo. Čeprav se poraba piva pri nas povečuje, se Slovenija z 62 do 65 litri na prebivalca ne more primerjati z našimi sosedi Avstrijci, ki so očitno precej boljši pivci in popijejo na leto po 115 litrov piva. Ali so razlog za tolikšno razliko pivske navade ali samo kupna moč prebivalstva, ni znano, vendar pa je nesporno, da Slovenija tudi na tem področju želi Čimprej dohiteti našo sosedo. Če ne drugi, si to močno želijo vsaj naši pivovarji z Unionom na čelu. Direktor Mitja Lavrič izraža upanje, da se bo v Sloveniji poraba piva v naslednjih petih letih povečala vsaj za 50 odstotkov.
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
Catch the cash
Bajni zaslužki informatorjev
Dokumenti, ki so jih zbrali zasebni detektivi, kažejo, da so pravnik, računalnikar ter nekateri informatorji zaslužili toliko, da so preskrbljeni za vse življenje.
Kranj, 22. julija - Če igro Catch the cash ocenjujemo kot "poslovni dogodek", je vse bolj očitno, da je bila za nekatere odličen posel, za druge pa poslovna napaka ali poguba. Ob tem, da je na desettisoče "vlagateljev" opeharjenih, je najuspešnejša in-formatorka pospravila v žep neobdavčenih 1,4 milijone mark, malo manj uspešni od 500 do 600 tisoč mark, pravnik (najmanj) 320 tisoč mark, računalnikar 200 tisoč itd.
Zgodba o poslovni napaki...
Poglejmo, kako se je zgodba o bogatin in opeharjenih doslej zapletala in razpletala! Ko smo se 23. marca lani mudili v hotelu Creina v Kranju, kjer se je v spodnji restavraciji gnetlo Gorenjcev in Gorenjk, ki bi radi vložili marke v "investicijski sistem" Catch the cash, je dekle razlagalo: "Če vplačate 900 mark in pripeljete štiri igralce, postanete enota. Že na naslednjem sestanku prejmete ček za 2.400 mark in zaporedno številko za avtomatiko, iz katere dobivate čeke po 2.400 mark toliko časa, dokler sistem traja. Omejitev ni, verjetno pa avtomatika čez čas, ko se bodo vplačila zmanjšala, ne bodo vsak dva ali tri tedne, ampak vsak mesec, vsak mesec in pol... Igrajmo pošteno, ker je to tudi sistem, ki pošteno deluje! Pohlep po denarju ne vodi nikamor!" Lepe obljube prepričljivega dekleta so premamile številne Gorenjke in Gorenjce, ki so tistega marčevskega dne pri treh blagajnah čakali v vrsti, da so lahko vplačali premijo v igri Catch the cash (po slovensko "vzemi denar"), ali pa so to storili že na katerem prejšnjem ali kasnejšem srečanju v Creini. Igro so "vlekli" naprej ljudje, ki so dobivali čeke po 2.400 mark, in oni, ki so jih pri tem nevoščljivo gledali. Vzdušje v Creini je bilo vzkipljivo, ljudje so vsakega dobitnika čeka burno pozdravili z
aplavzom; vse skupaj pa je bilo že prelepo, da bi lahko trajalo večno. Sestanki v Creini so bili vse bolj poredki (prireditelji so v začetku to opravičevali z zamenjavo računalnika), dokler niso povsem prenehali in je slehernemu vlagatelju postalo jasno, da z obljubljenimi čeki iz avtomatike ne bo nič in da večina ne bo dobila nazaj niti tistega, kar je vložila. In nekateri so vložili zelo veliko: deset, dvajset, trideset tisoč mark ali še celo več.
Po neuradnih podatkih je okoli 45 tisoč ljudi od lanskega novembra dalje, ko se je Catch the cash začel bliskovito širiti po Sloveniji, z ljubljanskim predstavništvom Ezocoma sklenilo okoli sto tisoč pogodb in vplačalo več kot 90 milijonov mark gotovine.
Zgodba o sprenevedanju...
Jezni igralci so zahtevali od gospe Mire, ki je v Creini vodila srečanja, naj pripelje s sabo tudi Cirila Gradišarja, direktorja Exocoma, podjetja, ki je z Litijske ceste v Ljubljani vodilo igro. Direktorja prvič ni bilo, prišla je le gospa Mira, ki je vehementno izjavila: "Mi nismo nikogar zavajali!"; na vprašanje igralcev, kako naj pridejo do vloženega denarja, pa je od-
Več v devizah kot v tolarjih
Kranj - V Ljubljanski banki - Gorenjski banki d.d. Kranj so največji in najzanesljivejši finančni vir prihranki prebivalstva, ki že vrsto let predstavljajo več kot tretjino bančnih sredstev. Podatki kažejo, da prebivalci več varčujejo v devizah kot v tolarjih. Banki je po letu 1990 in delno 1991, ko je zaradi političnih razmer v tedanji Jugoslaviji prišlo do množičnega dvigovanja deviz, uspelo ponovno pridobiti zaupanje varčevalcev. To se med drugim odraža tudi v tem, da so devizna sredstva lani porasla s 101,3 na 119,3 milijona mark ali kar za osemnajst odstotkov.
TECHNO
F0T0 HI-FI VIDEO
Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/221-112 /za hotelom Jelen/
\\U1B/1£
&
MEDNARODNA TRGOVINA d.o.o, Kranj      " otqoc\ C. Koroškega odreda 18 (pri vodovodnem stolpu), 64000 Kranj Tel:064/212-479,221-650. fax:064/221-877
SMO SPECIALIZIRANI GIOSIST IGRAČ
b urogo
B3 TAM IVA M
gnana
Pevcll
K sodelovanju vabimo KOMERCIALISTA za obdelavo gorenjskega trga. Eden od pogojev je tudi dostavno vozilo Ponudbe pričakujemo do 3.8.1993
govorila, da je edina možnost rešilni sistem z osnovno premijo 1500 mark. Ljudje s tako ponudbo niso bili zadovoljni, ampak so bentili, vpili, zmerjali -in imenovali skupino, ki je odšla na pogovore k direktorju Gradišarju. Delegacija je zvedela bolj malo, dosegla pa je to, da je direktor sredi lanskega junija le prišel v Kranj na pogovor z igralci, kjer pa je - resen in redkobeseden - bolj poslušal kot govoril. Ko je eden od "vlagateljev" predlagal, da bi za izplačilo denarja uporabili varščino, ki je po zagotovilih organizatorjev naložena pri Zvezi bank v Celovcu, je direktor dejal, da sistem deluje in da ni razloga, da bi ga prekinili. "Vsi boste dobili prvo izplačilo iz avtomatike; kdaj pa bo to, ne morem odgovoriti. Denarja za takojšnje izplačilo ni!" Ob tej izjavi je temperatura v restavraciji narasla in kako je direktor hitro prišel, je po tričetrt ure v spremstvu plečatega stražarja še hitreje odšel. Delegacija jeznih igralcev se je dan kasneje oglasila na UNZ Kranj in podala kazensko ovadbo zoper vodstvo ljubljanskega prestav-ništva Exocoma.
Zgodba o poslovnem uspehu...
Čeprav so ljudje, ki še čakajo na izplačila iz avtomatike in na čeke za 2.400 mark, denar po tihem že za zmeraj odpisali,
Počitniško delo mladih
so prišla na dan nenavadno zanimiva odkritja, ki kažejo, da so v tej zgodbi na eni strani prebrisani srečneži z bajnimi zaslužki, na drugi strani pa na desettisoče opeharjenih. Očitno je, da so denar "ulovili" le nekateri: tisti, ki so Exocomu pomagali z znanjem (računalništva in iskanja pravnih lukenj), pa informatorji in predavatelji, ki so ljudi prepričevali, naj sodelujejo v igri, vložijo marke... V javnost so prišli podatki, da je pravnik za svojo vlogo v igri Catch the cash prejel 320.000 mark, po nekaterih podatkih pa še precej več. Ljubljanski dnevnik je med drugim objavil dokument, s katerim računalnikar potrjuje, da je v začetku lanskega marca od podjetja prejel 200.000 mark honorarja, za delo, ki ga je opravil kot informator, pa še ček v vrednosti 343.529 mark. Spretna in uspešna informator-ka Helena, sicer žena pevca Volfa, je v žep pospravila (neobdavčenih) 1,4 milijona mark, sloviti Volf 244.609 mark, Helenin brat 126.723 mark, informatorji Tomo, Iztok in Mirzeta pa vsak od 511 do 608 tisoč mark. Zanimivo je, da se je do teh dokumentov in podatkov dokopalo zasebno podjetje Glorex iz Domžal, ne pa državni organi, ki se (očitno) niso zganili niti tedaj, ko so kovčki, napolnjeni z markami, začeli potovati iz Slovenije v tujino. • C. Zaplotnik
Samo za najbolj iznajdljive
Povpraševanje po delu večje od ponudbe - Plačilo okrog dvesto tolarjev na uro.
Kranj, 26. julija - Počitniško delo je za študente in dijake ena od možnosti, kako preživeti del počitnic in si prislužiti kakšen tolar. Delo poteka preko mladinskih servisov, ki naj bi posredovali ponudbe in uredili dokumentacijo. Toda podjetja v zadnjem času jemljejo le malo mladih in večinoma zaposlujejo štipendiste in otroke delavcev. Tako so dela in zaslužka željni mladi največkrat prepuščeni lastni iznajdljivosti.
Na Gorenjskem delujejo mladinski servisi v Radovljici, Kranju in Škofji Loki. Nekdaj so spadali pod okrilje ZSMS, nato pa so se preoblikovali v družbe z omejeno odgovornostjo. Večinske deleže imajo klubi študentov. Njihovo delo obsega zagotavljanje dela mladim in urejanje dokumentacije. Preko mladinskega servisa lahko delajo mladi s končano osnovno šolo, ki imajo veljavno potrdilo o vpisu. Za včlanitev potrebujejo še matično številko in številko bančne izkaznice. V Kranju pa je potrebno plačati še štiristo tolarjev.
Eden največjih gorenjskih zaposlovalcev študentov je Sava Kranj. Le-tam jemljejo fante, stare najmanj 18 let, za triizmen-sko oz. štiriizmensko delo v Avtopnevmatiki, in dekleta za čiščenje. V Savi pravijo, da prvotno niso nameravali zaposlovati mladih, toda ker so delavcem z začasnimi delovnimi dovoljenji le-ta potekla, skušajo zapolniti to vrzel do jeseni s študentu Delo je plačano po težavnosti, odvisno pa je tudi od tega, če je delo izmensko. Za prizadevnost pa najbolj pridni lahko zaslutijo še deset odstotkov več.
In kakšne so ponudbe za počitniško delo letos?
V mladinskem servisu v Radovljici, ki ima podružnici tudi na Jesenicah in v Tržiču, pravijo, da so letos uspeli zagotoviti delo kar nekaj študentom. Dobili so veliko ponudb za delo, polovico s strani družbenih in polovico s strani zasebnih podjetij. Največ študentov in dijakov so letos potrebovali v HITu, Alpinumu, Elanu, hotelu Astoria, TGT Tržič. V Radovljici mlade, ki iščejo delo, vpišejo v register in jih obvestijo po telefonu, če najdejo primerno ponudbo.
V podružnici na Jesenicah imajo zelo malo ponudb za delo, hkrati pa obsežen seznam študentov in dijakov, ki iščejo delo. Le eni tretjini iskalcev uspejo zagotoviti primerno delo. Toda pravijo, da nekateri mladi tudi odklonijo ponujeno delo.
Tudi v škofjeloškem mladinskem servisu je povpraševanje po počitniškem delu večje od ponudbe. Večina ponudb je oddanih že vnaprej, saj podjetja jemljejo otroke delavcev. Servis poskrbi le za dokumentacijo. Ponudbe objavljajo na oglasni deski kluba študentov, letos pa so največ mlade sile potrebovali v Co-roni, Etiketi, Marmorju, Alpini, Alplesu in Jelovici.
V Kranju so na mladinski servis v letošnjem letu prišle le štiri ponudbe za delo. Večina podjetij namreč zaposluje otroke svojih delavcev in štipendiste. Toda tudi tu opozarjajo, da vsi mladi nočejo sprejeti vsakega dela.
Pa plačilo? Mladinski servisi cene dela ne predpisujejo, ampak le priporočajo. Okvirna cena naj bi bila dvesto tolarjev na uro. Na mladinskih servisih pravijo, da se podjetja te številke večinoma držijo.
Urša Peternel
MEŠETAR
Regres za obnovo nasadov
Ena od letošnjih finančnih intervencij v kmetijstvu je tudi K1 gres za sadne sadike, s katerim želi država spodbuditi obnovo n*' sadov s kakovostnim sadilnim materialom. Do regresa so uprav'' čeni tisti, ki imajo najmanj 0,6 hektarja sadovnjaka jablan, hru$» ali breskev, 0,15 hektarja jagod oz. najmanj 0,3 hektarja ostaleg? sadja. Regresira se nakup sadnih sadik jablan, hrušk, breskev, f beza, jagod, oreha, lešnika, oljke, češnje in bezga. Regres je dol^ čen v znesku; v primeru, da zahtevek presega predviden znesek-pa se obračuna v odstotnem deležu od vrednosti računa za sad1' ke.
sadna vrsta
znesek
regres odstotek od višine račun'
* jablana
* hruška
* breskva
* ribez
* jagoda
* oreh
* lešnik
* češnja
* bezeg
77 Sil /kom 77 S IT/kom 50 S IT/kom 16 S IT/kom 6 S IT/kom 200 Sil /kom 90 S IT/kom 200 S IT/kom 50 SIT/kom
25* 25* 20* 20* 30*
20;
30* 50* 20*
Koliko za prašiče?
V gorenjskih klavnicah odkupujejo prašiče za zakol po 145 tfr larjev za kilogram, v Mesni industriji Radgona do 130 kilogf*' mov težke po 140 tolarjev in težje po 130 tolarjev, za kilogram, mesni industriji Pomurka pa do 130 kilogramov težke po 135 & larjev. Na sejmišču pri gostilni Mokar na Ižanski 303 so prašič težje od 100 kilogramov, ponujali po 190 do 210 tolarjev za kil<jj gram, v Celju pa težje od 50 kilogramov po ceni od 170 do 2$ tolarjev.
Kdaj so odprta sejmišča?
Sejmišče v Cerkljah, kjer ponujajo prašiče (predvsem pujsk{ za nadaljnjo rejo), je odprto vsak prvi in tretji ponedeljek v mes^ cu. Prašičji sejem v Kamniku je vsak drugi torek v mesecu, sejcf1 na Igu pri Ljubljani, kjer poleg prašičev ponujajo tudi goveda konje, pa vsako sredo.
Kmetijski pridelki na tržnicah
Korenje: na tržnicah v večjih slovenskih mestih ga ponujajo P° 100 do 160 tolarjev za kilogram, na kranjski, na primer, po 12v tolarjev.
Čebula: v Kranju je med najcenejšimi v Sloveniji, za kilogram r treba odšteti 100 tolarjev.
Orehova jedrca: na kranjski in ljubljanski tržnici jih prodajajo p° 800 tolarjev, na koprski in novogoriški po 900, na celjski p° 1.000, na murskosoboški po 1.100 tolarjev... . Česen: je na kranjski tržnici po 300 tolarjev za kilogram in je nejši kot na katerikoli drugi tržnici v večjih slovenskih m*$(' (Ljubljana 400, Koper in Nova Gorica 500, Maribor 600).
Od kod paradižnik?
Pot paradižnika se,kljub temu da je Jugoslavija razpadla« spremenila.
Radovljica - Cena paradižnika na Gorenjskem je odvisna <^ oddaljenosti od skladišča v Ljubljani-Rudmku. Večina prodajal; cev na trgu, pa naj bo to v Kranju, Radovljici, Bledu, Begunjah al' drugje nabavljajo svojo "robo" v Ljubljani. Paradižnik, ki jj* lahko kupite na kranjski tržnici, je k nam pripotoval iz Albaniji ali točneje iz pristanišča Drač, kjer je čakalni čas na trajekt dov petnajst dni. Paradižnik pripeljejo v koprsko pristanišče, od tafl1 pa na Rudnik.
Obstaja pa še drugačna pot in sicer iz Kaštela pri Splitu. Od tafl1 paradižnik, paprika in tudi marelice najprej potujejo z barko v Šibenik, od tu v Zadar in od tam pa na Pag. Pot nadaljujejo $ trajektom in kasneje s tovornjakom po jadranski magistrali do U' Rudnika. Vsaka postaja in s tem prehod iz enih rok v drug01 paradižniku, papriki ah marelicam dvigne ceno.
V Kranju lahko kupite paradižnik od 80 SIT in papriko od 1 Jj SIT naprej. Na radovljiški tržnici dobite paradižnik od 120 SP dol30 SIT. Paprika stane od 150 do 250 SIT. Na Bledu )6 paradižnik po 130 SIT. .«
T. Markovi*
Odločbe spet po 15. avgustu
Ljubljana - Iz izpostav republiške uprave za javne prihodK' so doslej poslali odločbe o odmeri dohodnine za lansko leto *e 687.264 davkoplačevalcem. Prek poletja odločb ne bodo pošilj*' li, ponovno pa jih bodo začeli po 15. avgustu. Večina državlj*' nov, ki je po zakonu morala napisati davčno napoved, bo odl°*' bo prejela do konca septembra.
Na pivo z vlakom
V času, ko so naše ceste prenatrpane s pregretimi avtomob1' li, je vlak prava rešitev za prevoz na množične prireditve. To sej* lepo pokazalo tudi na letošnji prireditvi Pivo in cvetje v Laške*1": Vlaki so iz Celja vozili v Laško 10., 15., 16. in 17. julija. ZadAl dan prireditev, v soboto, 17. julija, je policija zaprla cesto med t«J ma dvema krajema, tako da je obiskovalcem ostala le možno* prevoza v vlakom, s katerim se je ta dan na prireditev pripelja'0 kar 13.000 potnikov, v vseh prejšnjih dneh pa okoli 4.000. SjB venske železnice so poleg načrtovanega vlaka uvedle še dodatfl*' ki so vozili vsakih petnajst minut. Čeprav je bila gneča, so vsi p£ tniki varno prišli na cilj pa še kakšno dodatno pivo so lahko V* piti. . v
Kaj dodati k temu? Morda le to, da bi bila takšna rešite primerna tudi za vroče kopalne "vikende" na Bledu in v Bohiflr in tudi sicer za kakšno množično prireditev na Gorenjskem.
Vreme nosi ovci nam / / / mZ~s
za naslednje dni obetajo . oblačno vreme s padavinami.
LUMIM€ SPR€M€NB€
Uma se bo spremenila v sredo, 4. avgusta, ko bo ob 15.02 uri polna luna.
imm sms mmmcs
Miss kranjske noči
Ostalih sedem kandidatk za MISS kranjske noči:
V petek bo izbor najlepše - "Miss kranjske noči". V petkovem Gorenjskem glasu smo predstavili pet finalistk, danes preostalih sedem iz ducata, Id so iz predizbora uspele priti v finale.
nega izbora se še nisem udeležila. Sedaj sem prvič. Nikakor nisem tukaj zaradi na-
frade, saj sploh nisem vedela, ai je nagrada. Vedno sem si želela biti na pisti."
. . Škofa Loka je res tako znano in lepo mesto, da je bilo odgovor na «onje vprašanje iz rubrike Zbiramo stare razglednice skoraj nemogoče gresrti. Prejeli smo 83 odgovorov, od katerih je bil le eden napačen. 06-JJJJJ" sta bili točki škofjeloškega mestnega jedra, kamor se odpravijo **°rai vsi obiskovalci Škofje Loke, če drugam ne v Homanovo slaščičarno P3 prav gotovo.
dn hTokrat 03 objavljamo fotografijo, ki je bila 1.1930 objavljena v sklopu "ugih razgledničnih fotografij, ki so v bloku predstavljale turistične kraje SpJJJJpravske banovine. Vi ugotovite, kateri danes svetovno znani turi-^o™ kraj na Gorenjskem prikazuje, mi pa bomo med pravilne odgovore gdehli pet nagrad v vrednosti po 1.000 SIT. J? P* nagrajencev iz prejšnje uganke. Izžrebali smo: 1. Vida Bobnar, Vas-jj. J2. Cerklje; 2. Anton Remškar, Frankovo nas. 74, Škofja Loka; 3. ■gj Košir, Podlubnik 161, Sk. Loka; 4. Jo-e Kristan, Cankarjeva 25, CT«ce: 5. Mirko Derlink, Žabja vas, Poljane. v«"|em k reševanju uganke.
TRŽIŠKIHIT
ALI PO DOMAČE
iiv'jol
1. Lepa mora bit* - ansambel Henček
2. Spomin na tvoj poljub - ansambel Lojzeta Slaka
3. Kam ta 6as beli - Štirje kovači
4. En liter za muz'ko - Slovenija
5. Žametne vrtnice - Boris Kopitar
6. Bo že bolje - Slovenski muzikantje
7. Staro vino - star prijatelj - Toni Verderber 8- Rdeči nageljni
To i« novih 8 predlogov za oddajo po domače. Če bi sodili po telefon-*kir> klicih v program, bi lahko rekli, da vam je bila oddaja všeć_ Kar Mdeva kupone, pa tole: nanje napišite skladbo, k. je vam v9bč, in je ^ed predlogi še ni. Glasov, ki jih oddajate za melodije med predlfm« "e moremo upoštevati. Veljavne glasove lahko oddaste po teieTonu j|3-383. direktno v oddajo v četrtek, med 17. in 18. uro. °o oddaje: lep pozdravi
PO DOMAČE:
MOJ PREDLOG ZA ODDAJO:
88,9 MHz in 95,0 MHz ČETRTEK OD 17. DO 18. URE
Sandra Ivnik iz Tržiča: " Poklical me je Nenad Antonič, me nekaj časa prepričeval in me nato prijavil. Naredila sem manekenski tečaj pri agenciji A rt is Trade. Bila sem tudi v finalu Miss Jeans v Rosi in dosegla šesto mesto. Rada bi delala kot fotomodel in manekenka. V življenju sem skoraj vedno optimistka."
Maruša Stular iz Kranja:
"Rada igram odbojko in preberem kakšno knjigo. Rada bi se bolj resno ukvarjala z ma-nekenstvom in želim si uspeti kot manekenka in fotomodel. Prijavila sem se zgolj za zabavo. Spodbudili so me prijatelji. Rada sem opazna v družbi."
Bobana Radakovič iz Kranja:
"Prepričali so me starši in fant. V življenju najrajši poslušam "musko" (tehno), plešem in zelo rada kolesarim. Ce bom zmagala na Miss kranjske noči, se bo moje življenje popolnoma spremenilo."
^krat na leto pošta na Kredarici
S Triglava lahko Pošljete tudi paket
642a?1'11' da ima T"8,av svoi° P0**110 številko? Ima jo in sicer du hn' Dvakrat na ,et0' kadar gre sto žensk na Triglav in ob poho-DoVrLCev 'n m,ad'ne »a naš najvišji vrh, pa ima pošta za vse poštne f. "Jke poseben žig, poleg tega pa pri odprti pošti v koči na Kreda-kovi ?b^asno Pa tudi v v sosednjih kočah, na Planiki ali na Vodni-tel lahko odpošljete ne le običajne razglednice, temveč tudi
kei^T*01* dv'Snete denar, vnovčite ček ali celo pošljete v dolino pa-„ * tokrat Je bil glavni poštar na Triglavu Janko Kovačič, sicer nah k"'*1 P°šte Bled, ki je lastnoročno "nabasal" v rumeni poštni
Kirbtnik okrog 2000 razglednic, z drugim nahrbtnikom pa mu je **gal brat Marko Kovačič, upravnik pošte v Bohinjski Bistrici, včeraj so bile vse razglednice pri naslovnikih.
Jenko z Bleda, ki je pripravljal te spominske kuverte, je to pomlad umrl. Prvi žig leta 1972 je pripravil tudi že pokojni karikaturist Andrej Habič.
Potem ko sta Marko in Janko Kovačič pobrala vso pošto po kočah okrog Triglava v nahrbtnike, sta odprla pošto še pri Šport hotelu na Pokljuki. Tu so "pošto" ob vhodu v hotel dobesedno obkolili, kajti spominski žig je treba imeti, poslati prijatelju zbiratelju. Filateli-
Saša Oblak iz Škofje Loke
"Prijavila sta me sosed in kolegica ter me privlekla sem. Sama se ne bi nikoli prijavila. Nimam nobenih manekenskih izkušenj. Pri ženski ne gledam le zunanjosti, ampak tudi notranjo globino."
Lidija Rekar iz Kranja:
"Nimam še nobenih manekenskih izkušenj in tudi nobe-
Vsak poUiNi petek na RADIU ZIRI IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Gorenjski glas in Radio Žiri bostaposkrbela za sproščene, zanimive in bogate»poletne dneve. V okviru oddaj "12 21VUENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI", ki bodo na sporedu vsak petek v juliju, avgustu in septembru na RADIU ZIRI. bomo v petek, 30. julija, na obisku v KS ZIRI.
V prijetnem klepetu bomo poskušali izvedeti, kako živijo, kakšno je njihovo kulturno življenje, kakšne so želje, in hotenja. Povabili smo tud žirovske obrtnike in podjetja, ki se nam bodo predstavili s svojo ponudbo, obenem pa bodo poskrbeli za bogata nagradna presenečenja. RADIO ZIRI, GORENJSKI GLAS in voditeljica oddaje MILENA MIKLAVCIC vas v petek, 30.7.1^93 ob 16 uri vajbimo, da preživite popoldan z nami Oddajo IZ ŽIVLJENJA KS ŽIRI pa bodo oblikovali tudi:
mm k
Aleksandra Stranj ac iz Kranja
"Sestra, sodelavke in prijatelji so me spodbujali in ....sedaj sem tukaj. Sem zelo sramežljiva in vesele narave. Rada kolesarim in zbiram slike kon-
tev. Nimam nobenih manekenskih izkušenj. Bojim se, kako me bodo ljudje sprejeli. Nimam se za lepo."
S posebno pošto na Triglavu So začeli leta 1972, ko je šlo pr-sto žensk na Triglav. Organizatorji so hoteli pohod požigi in so se spomnili na pošto, poštarji so bili seveda takoj za |° in filatelisti so vsako leto dogu še poseben žig v svojo zbirko« Ko so s pohodi pred osmimi leti začeli borci, so bili po-starJi seveda spet zraven. Borci J? Poskrbeli poleg posebnega *l8a tudi za posebno kuverto. ** tokrat je ni bilo, kajti Ivan
Več kot dva tisoč razglednic, ki so jih v petek in soboto na Kredarici v poštni nabiralnik oddali borci, mladinci in drugi planinci, je v dolino v posebnem poštnem nahrbtniku varno prenesel Janko Kovačič, upravnik pošte na Bledu (na sliki), pomagal pa mu Je brat Marko. - Foto: D.D.
sti že vedo, koliko je to vredno, vrli poštarji izpod Triglava pa so vedno pripravljeni na akcijo. • D. Dolenc
JAKA KAVČIČ
CSOUZEFt ŠIVANA OBUTEV
C. 31. divizije 44, 64220 Žiri, tel. 691-666
Renata Zagmajster iz Kranja:
"Starši so me prepričali in spodbudili, da sem se prijavila na izbor. Nimam nikakršnih manekenskih izkušenj. V življenju sem optimistka in pričakujem zmago. O sebi lahko rečem, da nisem ne vem kako lepa in niti ne vem kako grda." Metka Zabret, foto: G. Sinik
etiketa
Industrijska ul. 6,
64226 Žiri,
tel. 064/691-260
SIMON KOPAČ
Sevsl 64226 Žiri, AVTOODPADd.o.o. * CITROEN tel. 064/692-194
Stanislav Jurca
avtokleparstvo
tel. 064/691 -016
tovarno obutve n sol o shoe foctorv__„
(8vetličarsh»-vrmarstvo Zver
Gregorčičeva 2Q Žiri. tel. 064/691-209
-7*--J«r-7*.-77-7T.-7T ftlaščiČarna in % okrepčevalnica $ AMBASADA ZIRI tel. 0G4/691-&98"	MATIJA JURCA AVTOIlfiARSTVO TEL 0G4/69I-0I7
PRINT-PACK, PODJETJE S PAPIRNO GALANTERIJO IN TRGOVINO D.0.0. ŽIRI / /br      PROSEN VIU •V/       C. Jurišnega bat. 100, 64226 Ziri V         tel. 064/692-193	
jeans, pletenine C. 31. div., ZlrL tel.064/68-457	v fnzersiisalonJOlICA ULdiv.lUM2Wri ttimmm
GOSTILNA m PRENOČIŠČ* MV^IIUip QOROPEKE.5 ^rAG P         TEL 064/691-122 A\y^ADON NA GOROPEKflH	
Trgovina z metrskim blagom 64226 Ziri, Cesta 31. div. 133	
r^n Trmn        tomaž bogataj (fiU  IV-JDVJ Novx)vaška67, , ,0 AVTOSERV1S daa      64226 Ziri UJP                          tel./fax 064/692-152	
V/jLV/rA
NovovaSka 147.64226 Žiri, tel. 064/691-400. fax 064/691-440
(^MESARSTOO
VScy Delavska 18.64226 Žiri, tel. 064/691-914
AVTOFREUHcoo &
PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, SERVIS J?_ Ob potoku 2,64226 Žiri, fax 064/691-321_KhMAHLl
(SoBitinamprenniftJifa lidija^avčič
' Cesta 31. divizije 107.
l*xrfi>mtb 64226 žiri.
^VaiCrniK tel. 064/691-215
«%A1 1 \9 PODJETJE ZA PROIZVODNJO \*%J L1 K   ARMATUR IN DRUGIH
t«i   KOVINSKIH IZDELKOV p.o. Jezerska 7, 64226 Žlri, tel. 064/691-305, fax 064/691-322
GEODAT d.O.O., Delavska 12, Žiri PETER ZAJC
tel./fax 064/691-974
VIDEOTEKA - AUD10TEKA. MENJALNICA
Dobra misel
(Origanum vulgare)
Proti krčem, napihnjenosti
Pravijo ji tudi bolmet, čober, divji majaron, tošta, zavrta. Dobra misel je močno dišeča trajnica, cvete od julija do septembra na sončnih in polsen-čnih prostorih na različnih tleh. (Zelo opazna je v šopih na popasenih pašnikih, kajti živina jo navadno pušča.)
Odkar se je italijanska kuhinja razširila skoraj po vsem svetu, je dobra misel nenadoma postala bolj znana kot origano, čeprav je bila sicer že dolga stoletja razširjena in dobro znana tudi severno od Alp, ljudsko zdravilstvo pa jo je zelo cenilo. Uporabljamo zel, ki jo nabiramo v času cvetenja in jo nato posušimo. Pripravljamo čaj, ki ga pijemo pri prehladih, želodčnih in črevesnih krčih, pa tudi proti napihnjeno-
in prehladu
sti. Tri do štiri jedilne žlice čaja damo v pol litra olivnega olja in pustimo na toplem dva tedna. Tako pripravimo odlično sredstvo proti revmatičnim bolečinam, kašlju in temperaturi. Olje vmasiramo na boleče mesto, majhne količine pa lahko tudi zaužijemo. Tako pripravljeno olje lahko tudi rahlo ogrejemo in pri bolečinah v ušesu pokapljamo v sluhovod. Pri močnem bronhitisu in oslovskem kašlju pomaga v obliki dodatka kopelim. Skupaj s kamilico in žajbljem je dobra misel preizkušeno sredstvo za grgranje, ki pomaga pri vnetjih grla in dlesni. Gornje nasvete smo našli v knjigi NARA VNIZDRA VNIK - zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je pred kratkim izšla pri SLOVENSKI KNJIGI.
In kaj pravi o dobri misli pater Ašič?
nje jablan in hrušk. Cela vrsta dejstev govori poletnemu obrezovanju v prid. Naslednje smo vzeli iz Koledarja biološkega vrtnarjenja 1993.
1. Pri mladih drevesih krošnja raste veliko hitreje, če obrezujemo poleti. Veje, ki motijo rast, je bolje odrezati prej, da po nepotrebnem ne porabljajo energije za rast vse poletje in jesen, pozimi jih pa odrežemo. Namesto njih se poleti okrepijo preostale veje.
2. Pozimi potem le skrajšamo glavne poganjke (kjer je še treba).
3. Če porežemo še mlade odvečne poganjke, so rane manjše in se hitreje zacelijo, drevo pa manj trpi.
4. Če drevo že rodi, so plodovi med zorenjem bolje osvetljeni in so zato zreli lepše obarvani in bolj aromatični.
5. Cvetne popke za naslednjo sezono jablane in hruške nastavijo pozno poleti. Če je krošnja v tem času bolje osvetljena, lahko pričakujemo, da bo drevo naslednjo pomlad bolj cvetelo.
6. Prebujne rasti drevja (zaradi napačne podlage) z zimskim obrezovanjem ne moremo ustaviti. Dosežemo celo nasprotno - da spomladi pospešeno raste.
Če obrežemo drevje poleti, ne poganja znova. Seveda pa ne smemo začeti obrezovati prezgodaj. Primeren čas je od druge polovice julija do konca avgusta.
Pri mladih jablanah porežemo najprej poganjke, ki konkurirajo glavnemu (ta podaljšuje deblo). Nato porežemo poganjke, ki rastejo navznoter, in končno še tiste, ki delajo pregosto krošnjo.
Pri hruškah in nekaterih jablanah pogosto vrh in posamezne veje rastejo premočno. V takem primeru odščipnemo glavni, to je končni brst, in tako dosežemo, da začnejo rasti stranski poganjki.
Priznati moramo, da je poletno obrezovanje zahtevnejše od zimskega, saj je pri zelenem drevesu težje ugotoviti, katere veje odrezati. Toda z nekaj vaje tudi to uspe.
Bučke polnjene s pšenico in sirčkom
2 srednje veliki bučki, I skodelica kuhane pšenice, 100 g sirčka (& te), pehtran ali majaron, sil peteršilj ali zelenini listi Bučki razpolovimo po dolgem in počez in ju izdolbemo. Izdolbe no sredico zmešamo s kuhano pšenico, ki jo po želji zmeljemo' mešalniku ali pustimo celo, s sirčkom in začimbami. S tem nad< vom napolnimo bučke in jih zložimo v naoljen pekač. Pečemo I minut pri 180 stopinjah C.
Bučke z grahom, krompirjem in kosmiči
300 g bučk, 100 g graha, 1 krompir, 2 žlici masla, 2 žlici ovsenih & smičev, 1 dl kisle smetane, sol, mleti ingver, muškatni orešek, sw bazilika.
Zelenjavo očistimo in drobno narežemo - bučke na kolešč^, krompir na kockice. Kosmiče malo popražimo na maslu, na* dodamo zelenjavo in dušimo, dokler se vse skupaj ne zmehft Primešamo smetano in začinimo. Nazadnje potresemo s seseklj* no baziliko ali kako drugo dišavnico. Ponudimo kot prilogo-^
Njeno eterično olje razkužuje prebavila, grenčine spodbujajo prebavo, čreslovine ustavljajo drisko. Ljudje z njo zdravijo razne črevesne, jetrne, žolčne in želodčne bolezni. Čaju iz dobre misli je dobro primešati nekoliko rmana. Ta čaj pijemo tudi proti kašlju, oslovskemu kašlju, hripavosti, bronhitisu,
sploh proti boleznim dihal. V enakih delih pa mu dodajmo kamilice in žajbelj. Čaj bistri človeka nekako tako kot prava kava in preganja zaspanost. Pazimo; Večje količine so škodljive. Včasih so dajali ta čaj otrokom, ki so se težko učili. Od tod najbrž tudi ime dobra misel.
PRHV JE, D M VEItTO
Poletno obrezovanje drevja
Da poleti obrezujemo češnje in višnje, je znano, toda za vse ostalo drevje velja, da se njihovih vej lotujemo le pozimi. Vendar bo verjetno držalo mišljenje strokovnjakov, da se je ta način obrezovanja obdržal le
zato, ker poleti preprosto za to ni časa. Dolgoletne raziskave so namreč pokazale, da je obrezovanje drevja poleti veliko bolj zdravo kot pozimi. Tako se bomo morda počasi le navadili na poletno obrezova-
Poletje, čas rož
Čeprav letošnje poletje prevladujejo drobni cvetlični vzorčki, tudi veliki ne zaostajajo. Posebno cvetovi vrtnic so priljubljeni na daljših bluzah, ko-stimčkih. Zelo lepa kombinacija je belo krilo ali bele hlače in preprosto krojena daljša pisana bluza.
Zima bo dolga
KAKO PRAVOČASNO NAPOLNITI SHRAMBO
Vsaka gorenjska gospodinja (in marsikateri gospodinjec tudi!) ima "v zalogi" veliko odličnih receptov in nasvetov, kako shraniti pridelke z njive ali vrta za dolge zimske dni, naslednjo pomlad in "za vsak primer". Zato Vas vabimo, da skupaj (VI t Gorenjski glas) pripravimo izbor teh nasvetov in receptov: pošljite jih na naš naslov, pregledali jih bomo skupaj ' strokovnjaki živilske stroke in jih objavili v več posebnih prilogah Gorenjskega glasa tako, da boste iz njih lahko postopoma sestavili knjižico. V naši tedenski rubriki j* prostora zanje pač premalo, posebna priloga pa je tudi veliko bolj praktična. "Znanje in izkušnje niso zastonj" - tudi to vemo in bomo prav vse, ki nam boste poslali takšne nasvete in recepte o shranjevanju, vlaganju živil in bodo primerni z* objavo, povabili na lep izlet. Torej: napišite nam Vas recept (S* bolje bo, če nam jih čimveč pošljete) za vlaganje sadja; zelenjave, gob, itd. ali za druge načine shranjevanja živil (sušenje...). Recepti in nasveti naj bodo takšni, ki P uporabljate vsako leto - in zato bo zraven dobrodošla tud' pripomba, na kaj je treba pri uporabi recepta posebej paziti-Posebej dobrodošli bodo takšni recepti, ki bodo prišli prav gospodinjam v stanovanjskih blokih, kjer so kleti oziroma shrambe majhne, v kuhinjah in pri sosedih pa ne marajo, da preveč smrdi po kisu. Prvo tematsko prilogo o vlaganju želimo pripraviti že avgusta, ko je na vrhuncu sezona kumaric, paprik, breskev, rdeče pese... Zato Vas vabimo, da nam še danes napišete Vaše recepte in jih pošljete n4 GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1 - recepti. N« pozabite pripisati svojega naslova in po možnosti tudi telefonsko številko, da Vas še kaj povprašamo oziroma povabimo na naše pogovore s strokovnjaki živilske stroke, ob koncu akcije pa seveda na prijeten izleti!
Kućnom se mie, mćm % m mščfiu s ove i
FILMSKA NAGRADNA UGANKA
Uganka izpred štirinajstih dni je bila očitno kar prelahka, saj ste nas "zasuli" z odgovori in, ne boste verjeli, niti eden ni bil napačen. Iz kupa pošte je novinar našega časopisa (imena ne izdamo) potegnil tri nagrajence. Točno, tokrat so trije, saj so se v Kino podjetju Kranj odločili, da dodatno nagradijo vašo vnemo. Torej: prvi nagrajenec je Sebastjan Demšar, Frankovo naselje 68, Škofja Loka, drugi Vid Ogris, Podnom 64/a, Zgornje Gorje - oba dobita po dve vstopnici za katerokoli kino predstavo in tretji, ki dobi privlačno priponko malih želvakov Miha Ovni k, Stružnikova pot 8, Šenčur. Vsem trem iskrene čestitke, nagrade pa vam pošljemo po pošti. V petek bodo v kinu Ceter začeli vrteti film z naslovom
"Wayneov svet". Ustvarjalci filma vam obetajo, da "se boste krohotali, kričali in vreščali". Wayne Campbell in njegov pomočnik Garth sta žurerja iz Au-rore v Ulinoisu, ki v poznih večernih urah iz Waynove kleti preko kabelkse televizije prenašata svojo oddajo. Njune zabavne zgode in nezgode, priljubljeni komadi (med njimi tudi Bohemian Rhapsody od Que-enov), punce in žuri, ki sestavljajo vsakodnevne odisejo Way novega in Garthovega odraščanja v severnoameriškem predmestju, zdaj prihajajo tudi na veliko platno. Benjamin Oli-ver, televizijski vodja, vidi v oddaji dober komercialni potencial. Toda - bo priložnost za velik uspeh na televiziji pomenila proprad oddaje? Konec Wayneovega in Garthovega prijateljstva? Konec Wayneovega cvetočega ljubezenskega življenja? Dvojica se bo s temi neprijetnostmi spopadla nadvse odgovorno in zrelo in pretehtala velika filozofska vprašanja, ki jih prinaša tako krut potek dogodkov - kje pa! Tokratna nagradna filmska uganka: Kakšen je originalni naslov filma? Kako se naslov filma glasi v angleščini? Upamo, da oreh ne bo preveč trd, odgovore pa nam pošljite do 6. avgusta na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj.
wSne#svet
vala. Naredila je štruce in jih zrezala na enake koščke. Za veliko srce je porabila štirinajst koščkov. Kruhke je pekla v krušni peči. Ko so bili spečeni, jih je premazala z medom. Imela je zelo veliko naročil: za godove, "rojstne dneve, poroke, za učitelje in duhovnike. Največ naročil je bila ob novem letu. Takrat je obikovala podkvi-
ce z napisom srečno in letnico, kadar je uporabila model, je naredila le srce z napisom Škofja Loka. Njeni izdelki so romali tudi v Ameriko in na Sicilijo. '
Po njeni smrti, leta 1984, to tradicijo nadaljuje moj stric Viko.
Tanja Debeljak, 6.c.
Pogovor spomenikov v Škof ji Loki
Nekoč je bilo na vasi bolj veselo
Stara mama je pekla loške kruhke
Rodila se je leta 1919 na Češnjici, kot drugi izmed šestih otrok. S peko kruhka se je začela ukvarjati leta 1943. Za to zvrst dela jo je navdušila njena mati Ana Berce. Oblikovala je slastne srčke, fajfe in podkvice. Za sv. Miklavža je z njimi raz-
veselila svoje otroke. Kruhke je izdelovala prostoročno in z modeli. Delala jih je v začetku tedna, ker je poleg gospodinjskih del tudi kmetovala.
Testo za kruhke je gnetla celo uro s kuhalnico, potem pa še z roko. Testo ni nikoli poči-
Pot me vsak dan nekajkrat vodi mimo prijazne hišice sredi sadnega drevja. V njej stanuje gospa Francka, nekdanja pod-breška učiteljica. Rada se ustavim pri njej, da poklepetava. Večkrat mi pripoveduje o starih časih. Včasih je življenje teklo precej drugače kot danes. V dobrih starih časih še ni bilo avtomobilov, traktorjev, radia in televizije.
Vaščani so bili bolj navezani drug na drugega kot danes. V trdem delu jim je mineval dan za dnem, teden za tednom. V veselje so jim bili nedeljski popoldnevi, ki so jih preživeli enkrat pri enem, drugič pri drugem sosedu. Pogovarjali so se o delu in o novicah, ki so jih zvedeli drugod. Tudi kadar so se srečali na cesti, na polju ali kje drugje, so se pozdravili lepo po slovensko, dober dan ali Bogdaj.
Delavcem na polju so mimogrede zaklicali Bog daj srečo. Tudi ob slovesu ni bilo slišati italjanskega pozdravljanja "Adijo", ampak so lepo rekli "Zbogom".
V vsaki kmečki hiši je bilo nekaj več domačih ljudi in nekaj najetih stalnih delavcev, saj so vsa dela opravljali ročno. Žanjice so s srpi požele vse žito, kosci so s kosami v zgodnjih jutranjih urah kosili travnike, grabljice so v sončni pri-
peki sušile seno z lesenimi gra-bljami in vilami. Čeprav je bilo delo naporno in je potekalo v hudi vročini, ljudi ni minila dobra volja. S polja in travnikov se je pogostoma razlegalo petje in vriskanje.
Sedaj vsa dela opravijo traktorji in en sam človek. Kmetje in traktorji sejejo in žanjejo, kosijo in spravljajo pridelke domov. Vsem se vedno mudi, da nimajo časa za prijazen pogovor s sosedi. Nekdanje večerno vasovanje sedaj nadomešča radio in televizija.
Res zna prijetno pripovedovati gospa Debeljakova, čeprav je že stara osemdeset let. Upam, da bom še velikokrat lahko klepetala z njo. Veronika Šolar, 4.r., OŠ
Podbrezje
Mrak je že ležal na Škofji Loki in mesečina je oblivala hiše.
"Včasih so mimo mene hodili in jahali, zdaj pa se vozijo s smrdljivimi avtomobili, da komaj še diham!" se zdajci začne razburjati kipec na Kamnitem mostu.
"Kaj pa jaz? Res je, da so me obnovili, vendar bom kmalu spet tako, kot sem bilo prej, ker plezajo po meni!" mu odvrne Kužno znamenje.
"Nekoč sem bila polna žita, zdaj pa sem prazna in v meni gnezdijo golobi," potoži kašča.
"Ne bom se pritoževal," se s hriba zadere grad. "Še vedno sem trden in močan. Še celo streho mi bodo obnovili. Edino, kar me jezi, je to, da obzidje okrog mesta razpada. Nekoč je ravno to obzidje varovalo mesto pred napadi, zdaj ga pa na nekaterih mestih sploh ni več!"
Kužno znamenje hoče nekaj reči, vendar sredi besede obstane, kajti na vzhodu se na ob-
/elik«
zorju začne vzdigovat žareča krogla - sonce. Cene Gostinčar, 6. c r. OŠ IV na Groharja Škofja Lo»*
Na polju
Na polju raste pšenica, ko zrastes požanje jo kmetica. Kmetica je vesela, pridelek dober je imela. Pšenico v mlin je odpeljala, iz nje moka bo nastala. Iz moke dober hlebček bo naredila
in naše želodčke potešila. Eva in Tomaž, 3.r., OŠ Podbrezje
^327
SREDA, 28. julija 1993
ČETRTEK, 29. julija 1993
10-60 Legende sveta, igrani film 11.15 Videošpon "•66 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini: Laična prva pomoč
1230 Na poti z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija
13.00 Poročila
13.06 Poslovna borza
'6.16 Michelangelova pomlad, nadaljevanka
18.00 TV dnevnik 1
18.10 Svet poroča
"46 Analitična mehanika, ameriška izobraževalna serija
'»•15 Risanka
1930 TV dnevnik 2, Vreme
I«« šport
«•10 Žarišče
«•36 Film tedna: Milagro - Vojna za fižolovo njivo, ameriški film
«36 TV dnevnik 3, Vreme &62 Šport
**-00 Sova; Ribicija, ameriška nanizanka
Lovejoy, angleška nanizanka
H« Bobenček 15.46 Omizje 17.00 »ova, ponovitev 18.30 Otroški program; živ žav 19.30 TV dnevnik 2. »•"eme 19.55 Šport 20.10 športna •r»aa 20.10 DP v cestnohitrostnih 2'fkah, reportaža iz Sevnice 20.30 športna filma s portoroškega film-»K«fla festivala 21.25 Poletni kon-fn a Holmenkollna 22.36 Obiski
7-66 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.16 Slika na »liko 9.00 Silas 9.26 Ovidij 10.00 Poročila 10.05 TV šola 1100 Svet odkritij, 6. del 12.00 Poročila 12.06 Luč »vetlobe, ameriška nanizanka 13.06 Monoton 13 35 Zgodbe iz Monticel-HflO Poročila 14.06 Letni prodni: Korak za korakom, ameriška "umoristična nanizanka 14-36 Ro-»eanne, ameriška humoristična nanizanka 15.10 Jute citv, angleška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Tom in Jerrv kot otroka, risana nanizanka 16.36 Afternoon ^eport program za Unprofor 16.45 Pod senčnikom 18.06 Danes v Saboru 18.30 Loto 18.40 Santa Barbara, ameriška n«dat|«vanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Loto 20.10 Sedim na veji in lepo mi je, slovaški barvni film 22.10 Poslovni klub 22.55 Dnevnik 23.15 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Poročila 0.15 Sanje brez meja
J** Zasedanje Sabora republike ZT^ke. prenos 19.30 Dnevnik I ftv Na veliki nogi 20.46 Jute citv, ■ngleška nadaljevanka 21.40 Črni francoski dokumentarni film f~* Sestre, ameriška nedaljevan-»kop "«0 Glasbeni večer 0.40 Horo-
J-00 Cmt 9.46 A Shop 10.00 Magneti ,n komantirata 110o
^° pride lev, ponovitev filma 12.30 a 17.45 Drugačen svet 18.30 7. Snop 18.46 Male živali 19.06 A X°P 19.20 MCT 20.10 Poročila m*&. Devetintrideset stopnic, an-^•«ki film (ČB) 21.66 Ročk starine ^5 minut za kulturo 22.30 Poro-
jJešk
fr*6 „, lUnu ena 2250 Drugačen svet 23.36 A »nop 23J0 CMT
TVAVSTkIJAI
*•*> Cas v sliki 9.06 Zahodno od Feja 9.30 Pinatubo - ubijalski •"•kan, ponovitev 10.16 Znanost, 5*novitev 10.30 Ženski zdravnik dr. *'o«lius, ponovitev nemškega fil-nj« 12.06 Muzikantje iz Avstrije '«•10 Reportaža iz tujine 13.00 Cas » Miki 13.10 Dr. Doogie Hovvser i** VValtonovi 1420 Gusar, ame-n**J glasbeni film 16.00 Jaz in ti JJ5 Upitan Smodnik na Črnem nwjascu 16.36 šest Bartonovih y-00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-fff 18.00 Cas v sliki 18.06 Mi 18.30 ffSSf.i« napisala 19.22 Znanost "■30 Cas v sliki/Vreme 20.00 šport *":16 Vroča letina, nemški doma6j-film 21.40 Pogladi od strani 50 Takmaca 22.40 Naša hiša. JJ^lki TV film 0.10 Cas v sliki 0.16 m Charlie, italijanski vestem Gospodarica hiše, ponovitev •"briškega filma/Poročila/1000 *0|«rovin
Sno
SLOVENIJA 1 20.35
Milagro - Vojna za fižolovo njivo, ameriški barvni film
Mestece Milagro na severu Nove Mehike. Tod namerava špekulant Ladd Devine zgraditi turistični kompleks, vendar prebivalci niso prav nič navdušeni. Čeprav se jim obeta delo v tej "Magični dolini". Tudi Joeju, ki svojo malo fižolovo njivico, za katero bi mu Ladd plačal lep denar, namaka iz glavnega kanala. Iz katerega je prepovedano črpati vodo. Kaj bodo storili prebivalci?
8.30 Vremenska panorama i«.ou 11-soč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 16.30 Pogledi od strani 15.40 Jedi z zgodovino 16.10 Soncu naproti 17.00 Poklicno izobraževanje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Gozdna kmetija 18.30 Gaudimax show 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Povezana balkona, komedija 21.15 Zrcalo države okno v svet 22.00 Čas v sliki 2230 Šport 0.00 3rd ebu jazz nigh 0.46 Poročila/1000 mojstrovin
radio triglav
96,0 MHz
.01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ
64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302
SLOVENIJA 1 23.25
Cartouche, francosko-italijan-ski film
Zgodba filma se odvija sredi razvratnega pariškega življenja v času pred revolucijo. Na ulicah so bičali reveže, ker so ukradli košček kruha, obstajali pa so tudi sindikati, kjer so plemiči pobirali ves ukraden denar ubogih in jim v zameno nudili "zaščito". Na teh ulicah je deloval tudi Dominique, mladi lump, ki se je oblastniku uprl. Moral je v vojsko, a tudi tu je odkril samo pokvarjenost oficirjev. Dobro jim je zagodel in zbežal z njihovim denarjem, nato pa ustanovil lasten sindikat, ki se je na vse načine poigral s plemiškim slojem in policijo. Ta mu nikakor ni mogla do živega, Dominique pa si je pridobil neizmerno bogastvo, zaupanje sebi podložnih in s psevdonimom Cartouche postal vladar Pariza. Film je poln bravuroznih podvigov glavnega junaka, medsebojnih spopadov med policijo in Cartouc-hevim sindikatom, nadvse simpatično pa je prikazana romanca med nezvestim, pa vendarle ljubečim Cartouchom in mlado ciganko Venus, ki jo je odlično upodobila Claudia Cardinale.
28. julija
10.36 Zgodbe iz školjke
1126 20.   mednarodni mladinski
pevski festival Celje '93 12.00 Analitična mehanika 1230 Domači ansambli: Ansambel
Nika Zajca 13.00 Poročila 16.00 Obiski, ponovitev 17.30 Otroški  program: Snorčki,
ameriška risana nanizanka 18.00 TV dnevnik
18.10 Kronika, kanadska dokumentarna serija 18.36 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.10 Žarišče
20.40 Gozdarska   hiša Falkenau,
nemška nanizanka, 8/13 2130 Tednik
22.16 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport
22.40 Sova: Novopečeni princ z Bel-Aira, 7. epizoda ameriške nanizanke; Lovejov, angleška nanizanka
16.06 Film tedna: Milagro - Vojna za fižolovo njivo, ameriški film 18.00 Sova, ponovitev 1930 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Stol, angleška dokumentarna oddaja 20.40 Umetniški večer: Kurt Vonnegut, dokumentarec o življenju in delu pisatelja 21.40 Znanost in resnica, angleška dokumentarna oddaja
SIEJIGLAS
f EKONOMSKA I 1PROPAGANDAj
I
12.00 - Napoved programa • 1216 EPP - 1230 - Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisju - 1430 - Devizni tečaj 14.40 - Minute za invalid« - 15.00 Dogodki danes, jutri - 1530 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 • Radio Žiri spet z vami - 1630 - EPP - 17.00 Obvestila, športne novice - 17.15 Heavv metal • Boom - 16.00 - Odpoved programa -
8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.16 Slika na sliko 9.00 Zgodbe z dveh strani; Cobijeva črta 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.00 Svet odkritij, 7. del 11.50 Risanka 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.60 Risanka 13.00 Monofon 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Poletni premor: Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 1436 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 16.10 Jute citv, angleška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Morski vragi, novozelandska nadaljevanka 16.36 Afternoon report 16.45 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.06 Danes v Saboru 1835 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 1930 TV dnevnik 20.05 V iskanju... 20JSO Nocoj z vami: Jasna Zlokič 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
3ADIO
<3*\nj
31.3 Fil
SLOVENIJA 1 20.40
Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka
Martin Rombach ni ravno srečen. V hiši ima gozdarsko inšpekcijo, ki odkrije nekaj neprijetnega. Poleg tega je Angelika še vedno v Munchnu, kjer se ji ne godi nič lepše kot Martinu.
KANALA 20.30
Donator, hrvašla barvni film
Kakšna usoda je doletela znamenito zbirko kolekcionarja, pisatelja in trgovca z umetninami? V njegovi zbirki je bilo med drugim tudi 47 Renoirje-vih slik, redkosti slikarjev Ce-zanna, Gaugina, Degasa, Pi-cassovih originalnih bakrorezov, nekaj del kiparja Rodina... Siegried Handke, lastnik galerije in zbiralec umetnin po ukazu maršala Gdringa odpotuje v Pariz, kjer izve, da je slike podedoval jugoslovanski Zid Erich Šlomovič...
9.00Zasedanje Sabora republike Hrvaške, prenos 19.30 TV dnevnik 20.06 Jeeves in VVooster, angleška humoristična nadaljevanka 21.06 Miss Hrvaške za miss sveta, reportaža 2130 Živalski svet, dokumentarna serija 21.56 Vrtnice iz M a trn a-te, belgijska nadaljevanka 22.46 Blaznost, britanska dokumentarna serija 23.46 Metal mania 0.46 Horoskop
9.00 CMT 9.46 A Shop 10.00 Ma cNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Devetintrideset stopnic, ponovitev filma 1235 Helena, ponovitev 13.06 A Shop 17.46 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 18.30 A Shop 18.46 Ročk sta rine 19.15 A Shop 19.40 CMT 20.00 Risanka 20.10 Dnevno informativni program 2030 Donator, hrvaški barvni film 22.15 Dance session, oddaja o plesu 22.40 5 minut za kulturo 22.46 Poročila 23.05 Drugačen svet 23.50 A Shop 0.06 Video atrani
9.00 Jutranji program; Cas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 930 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Asvtrije 1030 Rolkarska vročica, ponovitev filma 12.00 Živalski raji 12.16 Kompas 13.00 Čas v sliki 13.10 Doogie Hovvser 13.35 VValtonovi 1430 Viktor in Viktorija, nemška komedija 15.65 Stan in Olio, risanka 16.00 Jaz in ti 1635 Summertime 16.36 Šest Bartonovih 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 1830 Umor je napisala, serija 1932 Znanost 1930 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Ladja sanj 21.15 Ambo terno 2135 Pogledi od strani 21.36 Hunter 2230 Krog strahu, avstralski film 23.55 čas v sliki 0.00 Veliko hrepenenje Judith Hearne, britanska melodrama 1.50 Nevarni prijatelji, ponovitev ameriškega filma/PoroČila/Ti-soč mojstrovin
Ti AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 14.60 1000 mojstrovin 16.00 Lipova ulica 1630 Pogledi od strani 15.40 Dežela gora 1635 Hopla 17.10 Čas v sliki 17.15 Doba vesoljskih poletov, serija 18.00 Gozdna kmetija, 21. del 18.30 Gaudimix show 19.00 Regionalni program 1930 čas v sliki/ Šport 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 2130 Pozor, kultura 22.30 Glave 23.15 Sporna vprašanja 0.46 Hallo Avstrija, Hello Vienna 1.15 Poročila/1000 mojstro-
PETEK, 30. julija 1993
Big Ben 6. avgusta!
GREMO V PRIMADONO
Zmagovalna skupina glasbene lestvice Radia Kranj in Gorenjskega glasa za julij 1993 je ansambel BIG BEN. V diskoteko PRIMADONA ste še posebej prisrčno vabljeni prihodnji petek, 6. avgusta, ko bo nastopil BIG BEN!
Oddajamo od 16. do 19. ura na UKV starao 88,9 in 96 MHz ter SV 1684 KHz. Poleg obvestil in aktu •Inih informacij bomo govorili še O UV žarkih in musiclu Sneguljči ca. Seveda, ob 17. uri pa bomo po domača, po 18. uri pa s tržiikim hitom.
10.00 Legende sveta: Jaguarjevi diamanti
1035 Mož z zlato roko, ameriški
film (ČB) 12.25 Že veste 13.00 Poročila
13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.16 Umetniški večer, ponovitev 1735 Zmigaj se, športna oddaja za
mlade 18.00 TV Dnevnik 18.10 Stol, dokumentarna oddaja 18.36 Znanje za znanje, učite se z
nami 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum
20.30 Tolpa Cola Youngerja in Jes seja Jamesa, ameriški film
22.06 TV dnevnik. Vreme 2232 šport
22.30 Sova; Lovejov, angleška nanizanka;
Ciklus filmov P. de Broca: Cartouche, francosko itali janski film
17.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.56 Šport 20.10 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 21.10 Intervju. Igor Bavčar 22.10 Zenova izpoved, TV priredba gledališke predstave SNG Trst 0.10 Kristjani: Krščansko cesarstvo, dokumentarna serija
R
12.00 • Napoved programa -1230 -Morda ste preslišali -13.00 - Danas do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin -1400 - Loka v Časopisju -1430 - Devizni tečaj - 1440 - Obrtniki sebi in vam - 16.00 - Dogodki danes - jutri - 1630 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 18.00 - Radio Žiri spat z vami - napoved programa -16.15 - EPP -17.00 • Novica - 18100 - Mala živali in mi -19.00 - Odpoved programa -
CENTER amer. znanst. fant. akcij, film UNIVERZALNI VOJAK ob 18. in t0'uri LETNI KINO STARI MAYft amer. grozlj. MESEČNIKI ob 22. uri «552£JA LOKA špan. drama PRIVEZI MEI ob 20. uri__
KINO
29. julija
CENTER prem. amer. drame REKA POJE Ml ob 18. in 20. un LETNI KINO STARI MAYR amer drama REKA POJE Ml ob 22. uri ŠKOFJA LOKA špan. drama PRIVEZI MEI ob 20. uri RADOVLJICA amer. drama HOVVARDOV KOT ob 20. uri _
8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 VVaittapu, serija za otroke 9.30 Super babica, serija za otroke 10.00 Poročila 10.06 Skrivnostni otok 10.36 TV Leksikon: Gobe 10.40 Od Sargaškega morja do močvirja Lan Guedoca 11.00 Svet odkritij 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.06 Zvezda vodnica 12.50 Risanka 13.06 Mikser M 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Poletni predah: Korak za korakom/Rose anne 16.00 Poročila 16.10 Clementi ne, serija za otroke 16.36 Afternoon report 16.46 Senčnik 18.00 Poročila 18.06 Dokumentarna oddaja 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 1930 Dnevnik 20.10 Dokumentarec meseca: Carlos Saura 21.10 Les bandites, francosko španski italijanski film 22.46 Dnevnik 23.06 S sliko na sliko 23.50 Po ročila v nemščini 23.55 Poročila 0.05 Sanje brez meja
TVHRVAŠKA 2
17.15 Zgodbe iz Monticella 17.36 Zvezda vodnica 1830 Svet odkritij 1930 TV dnevnik 20.10 FM radio -humoristična serija 20.40 Potovanje dr. M. Stingla, dokumentarna serija 21.06 Cro pop ročk 21.65 Psihiatri, serijski film 2260 Addamso-novi, serijski film 23.15 Montreal, pet variacij na temo, kanadski film
Oddajamo od 16. do 19. ura na UKV stereo 883 in 96 MHz ter SV 1664 m. Polag zanimivih informacij in posvetovalnici ze mlade, bomo govorili o zanimivi glaabi. Te bo v programu največ.
SLOVENIJA 2 20.10
Tisočletje, ameriška dokumentarna serija
Kakšno vlogo ima pravzaprav narava v našem življenju? V tretji oddaji bomo obiskali pleme Gabbra v severni Keniji. Njihov enkraten odnos do ne gostoljubne narave je ključ njihovega preživetja. Miti in obredi kolumbijskega plemena Ma kuna kažejo neverjetno ekološko zavest. Nekatera plemena so v nasprotju z našo razsipnostjo, so mojstri preživetja z malim, kar pač ponuja narava, pa tudi kar zadeva doseganje velikih ciljev z majhnimi napo
9.00 CMT 9.46 M CM 10.00 Macneil in Lehrer komentirata 11.00 Donator, ponovitev filma 12.40 A shop 17.46 Drugačen svet 18.30 A Shop 18.46 Dance session 19.15 A Shop 1930 CMT 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Zaupna zadeva iz Kansas Citvja, ameriški film 22.20 Zakaj nisi z mano, 3. del igrane dokumentarne nanizanke 22.60 5 minut za kulturo 22.56 Poročila 23.15 Drugačen svet 0.00 S shop 0.15 CMT
9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 930 Reportaža 1035 Metamorfoze 10.30 Poti, ponovitev filma 11.56 Raj za živali 12.00 Glasbena skrinja 12.15 Reportaža 13.00 Ca« v sliki 13.10 Doktor Doogie Hovvser 13.36 VValtonovi 1430 Ples v luči, film 16.56 Risanka 16.00 Janz in ti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Zmeraj, ko je pisala kriminalke 1932 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Stari 21.15 Pogledi vstran 2136 Resnične zgodbe 22.56 Večerni šport 2330 Video ljubezen 0.56 Krog strahu 2.56 Tisoč mojstrovin
14.50 1000 mojstrovin 16.00 Lipova ulica 16.30 Pogledi vstran 15.40 Evropski turizem 16.56 Stran od mize in postelje, ameriški film 17.30 Čudovite podobe iz živalskega sveta 18.00 Gozdna domovina, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.16 Show Knoff-hoff 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 2236 Poročila da Capo 2230 Popolnoma nora TV 0.50 število 6, kriminalna nanizanka 1.40 Tisoč mojstrovin
I ŽIRI
12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP -12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisju - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zakajčkovi starši - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Napoved programa, EPP - 16.10 - Na obisku v KS Žiri -19.00 - Odpoved programa -
VINTGAR VAS PRIČAKUJE
'Oh, ti Vintgar! Kdor videl tvoj skriti je čar, ne pozabi te več nikdar, več nikdarl"
Te verze je v spominsko knjigo ob obisku Vintgarja, slikovite soteske Radovne, vpisal Anton Aškerc - naš bralec BOJAN GAŠPERIN iz Begunj št. 8, pa jih je pripisal na dopisnico s pravilno rešitvijo nagradne uganke turističnega društva GORJE in Gorenjskega glasa ob obletnici ureditve Vintgarja za turistične oglede, ki jo bodo obeležili to soboto, 31. julija. Nagradna igra se je iztekla včeraj, k odgovoru smo malce pomagali s člankom v petkovem Gorenjskem glasu - očitno je Vintgar Gorenjcem dovolj poznan, saj smo prejeli 457 Vaših dopisnic, na večini je točen odgovor: 100 let je, odkar so dotlej neprehodno sotesko Radovne ob podpori župana Jakoba Žumra uspeli urediti za varen prehod in turistični ogled. Nekaj odgovorov je bilo napačnih, saj so Vintgarju "prisodili" le 15, 20 oziroma 25 let. Izmed dopisnic s pravilnim odgovorom smo jih 50 izžrebali in nagrajencem že poslali vstopnice za ogled Vintgarja - ob izidu monografije "Radovna - reka in ljudje" pa bomo izžrebali še tri, ki bodo iz TO Gorje prejeli to knjigo.
V soboto zvečer (31. julija) pridite v Vintgar, na Žumrovih galerijah   boste ob svetlobi bakel občudovali eno najlepših naravnih znamenitosti Gorenjske in Slovenije Vintgar.
GORENJSKI GLAS • 12. STRAN
OGLASI, KRIŽANKA
Torek, 27. julija 199J
mmm za
Mednarodna trgovina s konjeniško opremo
Diskont Bled -
Poceni in vsak dan
Sponzor današnje križanke je DISKONT BLED - V & T, Verčič d.o.o.. Podjetje za trgovino in storitve. Bled, Ribenska 6 (ob avtomehaničnih delavnicah na Bledu). Diskont Bled je bil odprt pred dobrimi štirinajstimi dnevi in je tako zaradi ponudbe, kakor tudi zaradi ugodnih cen izredno popestril ponudbo v tem delu Bleda in tudi sicer vanj radi pridejo poleg domačinov tudi turisti. Posebnost ponudbe so tudi pakirani izdelki (meso, kruh...). Odprto imajo vsak dan od 7. do 10. ure. ob nedeljah pa od 7. do 12. ure. Diskont Bled je našim reševalcem namenil deset (10) nagrad - deset dragocenih nagradnih zavitkov, štiri nagrade pa daje Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, ga vpišite na kupon, nalepite kupon na dopisnico in pošljite najkasneje do četrtka, 5. avgusta, na GORENJSKI GLAS, 64001 KRANJ. p.p. 124. Rešitve brez znamke lahko oddate tudi v pisarnah TD Jesenice, TD Cerklje, TD Škofja Loka ali v Diskontu Bled (do srede, 4. avgusta) in bodo prav tako udeležene v žrebanju.
Nagrade Mercator MESO IZDELKI na Bled, v Podbrezje in Radovljico!
V petek, 16. julija, smo Vas s celostransko nagradno križanko podjetja Mercator Meso Izdelki d.o.o., Škofja Loka povabili na piknik. Križanka je bila tako velika, da je izpadel seznam nagrad - ker smo ga objavili minuli torek, smo zato za nekaj dni podaljšali rok za pošiljanje rešitev. Žrebanje je bilo včeraj (ponedeljek) ob 8. uri, v bobnu se je vrtelo kar 1.523 dopisnic (in nekaj pisem z rešitvami je bilo vmes). Tokrat je žrebala Renata Frakelj in nagrade bodo prejeli:
1. nagrado (nakup v prodajalnah M-Meso Izdelki v vrednosti 5.000,00 tolarjev): HELENA KNAFLIČ. Prečna 0, Bled; 2. nagrado (nakup v M-Meso Izdelki v vrednosti 4.000.00 SIT)-. DO HA PRETNAR, Podbrezje 124, Duplje; 3. nagrado (nakup izdelkov M-Meso Izdelki v vrednosti 3.000,00 tolarjev): MARIJA HAUN, firadnikova 29, Radovljica; 4 - 8. nagrado (v vrednosti 1.600,00 tolarjev, udeležba na Glasovem avgustovskem naročniškem izletu na avstrijsko Koroško): DARUA PRAŠNIKAR. šubljeva 1. Domžale; HELENA SOK, Motnje 48. Radovljica; ZORISLAVA MESEC. Frankovo naselje 40, Škofja Loka; DARINKA KISIČ. Blejska Dobrava 142; ALBINA KOSMAČ. Bokalova 15. Jesenice Pravilna rešitev (nagradno geslo križanke): DOBER TEK Z MESO • IZDELKI. In ko se pripravljate za piknik: odlično Vam bo uspel z gril programom podjetja M-Meso Izdelki Škofja Loka, ki ga lahko kupite v njihovih prodajalnah mesa in mesnih izdelkov, z gril programom in ostalimi odličnimi izdelki pa oskrbujejo tudi druge trgovine. Izdelki so primemo pakirani, kot nalašč za Vaš piknik.
Hotel Kokra, Brdo pri Kranju, Predoslje 39, 64000 Kranj tel./fax: 064/221 731
delovni čas:
od torka do sobote
od 9. do 13.
in od 15.30 do 19.30 ure nedelja
od 10. do 18. ure ponedeljek zaprto
perko
... . ...................... „ _. „—,—,-----
i KRIŽANKA
SESTAVU. F KALAN
JAJČNA JED
MESTO VMTJU (BOMBAŽ)
OSVEŽILNA PUAČA
OVRATNA RUTA
25
17
GORSKI REŠEVALNI ČOLN
NOČNI LOKAL
PEVEC JONES
5?
TESNILNA MASA
NADLEŽNE ŽUŽELKE
ST GRŠKI NOVEC
28
31 ►
4#
ZAKLJUČNI
DEL SKLADBE
ANTIČNO RAČUNALO
RN CESAR AVRELU
11
RIMSKA BOGINJA JEZE
MESTO V SITALU
CENTER ZA JEDRSKE
RAZISKAVE
ZVEZDA V ORLU
VULKAN NA FUPNH
13
w
26
REKA V BOSNI
POKRAJINA V NEMCU
14
29"
VRH V SLOV ALPAH
VRSTA PLESA
PRIPADNICA PARTUE
VNOVIZEL ŽIVEČI «"5CAB
20
34
JAP DIRIGENT SEDŽI
24
32.
PRIPOMOČEK ZA
SPENJANJE
l 23
DEDNA ZASNOVA
PAUL ROMAMS
LJUDSTVO V LAOSU
JUTRANJI NAPITEK
M TAKO DALJE
SL PESNIK GRUDEN
18
27
SKANO MOŠKO ME
EGPČ.BOG MESECA
LEVI PRITOK LABE
30
aU&Ksnk
THOMAS STEARNS
DEAN RUSK
ZAKONCEV OČE
19
MESTO POD URALOM
NARODNA UNIVERZ KNJIŽNICA
ROD IGLAVCEV
HERCE-GOVEC
12
DRUŽABNA IGRAŠ TARČO
ram
GOSPOD
ČOLN IZ ENEGA
MMa
VRSTA ŽITA
21
JADRANSKI OTOK
35
ČRTE
33
SKANOMAV
SKIVZKUK
NA ZDRAVJE
15
KOSITRN UST
10
jezero^
ETIOPI«
KAREL OŠT*
HRVPS, KOVAČIČ
16
w
25
W
2¥
W
rr
w
w
7~H
30
3T
W
w
W
7T 33 J34"
POSU IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Kam s tolarskimi in deviznimi prihranki
Obsežna in raznolika bančna ponudba
Kranj, 22. julija - Ob tem, da v Sloveniji in tudi na Gorenjskem nastajajo nove banke in hranilnice, je vse bolj raznolika tudi njihova ponudba. Banke kar tekmujejo med seboj, katera bo občanom ponudila ugodnejše oblike finančnega poslovanja in varčevanja. Danes pišemo le o nekaterih oblikah tolarskega in deviznega varčevanja, sicer pa (nekatere) banke ponujajo tudi d^ojčke Banke Slovenije, blagajniške zapise, različne obveznice...
TOLARSKO VARČEVANJE
Poglejmo najprej, kako nekatere gorenjske (slovenske) banke in hranilnice julija obrestujejo tolarske vloge na vpogled in kakšna je, na primer, mesečna obrestna mera za dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje na tekočem računul
tenka mesečna obrestna
m e r a za
* hranilne * tekoče   * dovoljeno * nedovoljeno vloge      račune   neg. stanje    neg. stanje
LB-Gorenjska banka	0,83	0,75	2,79	4,19
8KB	1,20	1,20	3,08	3,44
A banka	0,75	0,75	2,78	4,44
LB Ljubljana	0,75	0,75	2,71	3,44
Poštna banka Slov.	0,98	0,90	3,08	4,44
Slov. zadr. km. banka	0,97	0,97	3,08	4,12
Hranilnica Lon Kranj	1,20	-	-	-
Slov. hran. in pos.	1,28	1,28	3,10	4.12
Kako se bolje splača varčevati, v tolarjih ali v markah, šilingih ali v kateri drugi tuji valuti, je vprašanje, na katerega ni mogoče dati zanesljivega odgovora. V nekaterih mesecih več prinese tolarsko varčevanje, v drugih devizno, vse pa je odvisno od mesečne revalorizacijske stopnje (za julij velja 1.5-odstotna) in od rasti tečaja. Poglejmo julijske mesečne obrestne mere, ki jih dajejo banke in hranilnice, za nenamensko kratkoročno vezavo tolarjev!
Hranilnica Lon			Slovenska posojilnica In hranilnica
dO 50.000/	nad 50.000		do 50.000/   nad 50.000
Od 15 do 30 dni	1.67	1.67	20 do 30 dni     1.92 2,00
nad 1 mesec	2.06	2.13	nad 1 mesec      2.06 2,17
nad 3 mesece	2,17	2,25	35 do 90 dni     2.12 2.21
nad 6 mesecev	2.25	2.36	nad 3 mesece    2,17 2,25 nad 6 mesecev    2,32 2.40
LB-Gorenjska banka
"«d 31 do 90 dni °d 3 do 6 mesecev 0,16 do 12 mesecev
10.000-50.000 50.000-100.000  nad 100.000
2.00 2.04 2.06
2,04 2.06 2,13
2.08 2.13 2.17
Tolarske zneske nad 10.000 tolarjev, vezane od 10 do 19 dni, obrestujejo julija po 1,05-odstotni mesečni obrestni meri, vloge, vezane od 20 do 29 dni, pa po 1,13-odstotni obrestni meri. .
A banka
^ad 1 mesec "»d 3 mesece
10.000-50.000   50.000-100.000   nad 100.000 2.00 2,08 2,16
2,24 2.32 2,40
Posebna oblika tolarskega varčevanja so depoziti z devizno klavzulo.
Poglejmo kolikšne so letne obrestne mere!
I GORENJSKI GLAS
Nagrajujemo °olgoletno zvestobo
Avtobus za celodnevni izlet na avstrijsko Koroško za naše "O'goletne naročnike se hitro polni - vsak teden izžrebamo 10 Jtovih potnikov. V soboto, 7. avgusta, bodo z nami tudi: 16. [, ANC GRAŠIČ, Dovžanova 2, KRANJ; 17. STANE HOMAR, Ajavčiče 67, MAVČIČE; 18. ALOJZIJ IGLIČAR, Godešič 110, r^OFJA LOKA; 19. VIDA KLANČNIK, Sp. Duplje 20, DUPLJE; IP- 'VAN BELE, Nazorjeva 4, KRANJ rjtoll sedeži v Glasovih avtobusih INTEGRALA JESENICE za Potepanje po avstrijski Koroški 7. avgusta so že zasedeni -žrebanja pa bomo zaključili naslednji torek. Za vse
ormacije lahko pokličete na naročniško službo Gorenjskega 8 asa 064/218-463, seveda pa bo vse najvažnejše o
gustovskem naročniškem izletu pisalo v Gorenjskem glasu (3. avgusta, prihodnji torek).
nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev
Slov. posoj. in hran.
(za zneske nad 100.000 SIT)
Hranilnica Lon (za zneske nad 1000 DEM)
8,5
9,5
10
10.5
SKB (najmanj 1.000 DEM)
do 100.000 10,0
nad 100.000 10,5
nad 500.000 10,75
nad 1 milijon 11,00
DEVIZNO VARČEVANJE
Gorenjci še vedno povsem ne zaupajo tolarju, * zato imajo menjalnice dosti posla, veliko pa je tudi deviznega varčevanja. Za začetek poglejmo, kakšna je letna obrestna mera za devizne vloge na vpogled!
valuta LB-Gorenjska banka   A banka   SKB   Slov.zadr.kmet. banka
ATS	2.00	3,50	4,00	3.50
DEM	2,00	3,50	4.00	3.50
ITL	5.00 .	5,10	5,50	5,00
CHF	2.00	3.00	3.50	3,30
USD	1,00	1.75	2.00	1.50
In kolikšne so letne obrestne mere za kratkoročne vezave deviz? Med bankami sicer ni velikih razlik, pogledati pa se vendarle splača, še zlasti takrat, če se odločate za vezavo večjih zneskov.
valuta
najmanjši znesek vezave
vezava
*na 1 mesec *na 3 mesece *na 6 mesecev
LB-Gorenjska banka:				5,50
ATS	14.000	5,00	5,30	
DEM	1.000	5,00	5,50	6,00
ITL	750.000	7,50	7.70	7,90
CHF	900	3,70	3,75	3.80
USD	600	2.20	2.30	2,60
A banka:				5.60
ATS	3.500	4.70	5.25	
ATS	17.500	4.80	5,40	5,70
ATS	350.000	4,90	5,55	5,80
DEM	500	5,10	5.45	6.00
DEM	2.500	5.20	5.70	6,10
DEM	50.000	5.30	5,90	6,20
SKB -	Stanovanjsko komunalna banka:			6,00
ATS	3.520	5,50	5,75	
DEM	500	5,50	5.75	6,00
BORZNI ' POSREDNIKI ^0«4£2t4^
fO ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko
KOLIKO JE VREDEN TOLAR-,
PLAVA LAGUNA POREČ NUDI
POČITNICE V OBJEMU SONČNIH POftEŠKIH LAGUN PO POSEBNO UGODNIH CENAH PAKET ARANŽMAJEV
TERMIN: 31. 7. - 7. 8. 1993
* HOTELI: DELFIN, ALBATROS, GALEB
- pol penzion: 20.300 SIT po osebi
- polni penzion: 22.400 Sli po osebi
* HOTEL MATERADA
- pol penzion: 22.900 SIT po osebi
- polni penzion: 25.900 Sli po osebi
* HOTEL LILA
- pol penzion: 18.200 SIT po osebi
- polni penzion: 20.300 Sli po osebi
* V CENO JE VKLJUČENO:
7 pol - oziroma polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle.
* VELIKI POPUSTI ZA OTROKE! TUDI DO 100%!
EN OTROK V SOBI S STARŠI ZASTONJ! '
Cena zajamčena za vplačila do 29. 7. 93 pri vseh poslovalnicah "A banke".
* INFORMACIJE: VaSa agencija ali pa Plava laguna Poreč, tel.: 0531/351-122, 351-622, fax: 0531/351-044
	NAKUfNl/nOOAJKl 1				NAKUMVR0OMM	
MENJALNICA	1 DEM		1 ATS		100 HRD	
Abankal<ran|(Tržic,Jeserice)	69.10	70,45	9,20	9,96	2,45	3,45
AVAL Bled, Kranjska gora	69,80	70,20	9.88	10,00	"v,	4,00
C0PIA Kranj	69.80	70.45	9.60	10,00		
CREDITANSTALTN. banka L|.	69,60	70,20	9,75	9,98	•	3,60
EROS (Stati Mayr),Kran)	89.90	70,25	9,90	9,98	3,00	
GE0SS Medvode	70.00	70,40	9,87	10.00	2,90	3,50
HRANILNICA LON, d. d. Kranj	69,50	70,39	9.76	9.98		' *
HIDA-tržnica Ljubljana	69,90	70,25	9.83	9.93	3,10	3,40
HIP0TEKARNA BANKA, Jeseni«.	69,85	70,65	9,75	10,00	2.00	4,00
INVEST Škofja Loka, Tržič	69,50	70,40	9,81	9.97	2.80	3,70
LB-Gorenjska banka Kranj	69,00	70,50	9,61	10.02		
MERKUR-Partner Kranj	69,30	70,13	9,84	9,96		•
MERKUR-Žeieznttka postaja Kranj	69.30	70.13	9,64	9.96	3.00	3,80
MIKEL Stražisče	69,70	70,19	9,88	10.00	3,00	3,59
OTOK Sad	69,73	70.42	9,63	9.96	2.46	3.48
POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah)	68,95	70,35	9,38	9.92		•
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj	69,90	70.20	9,68	9,95	pilili	*
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)	69,30	70,13	9,85	9.96	3,00	4,50
SLOGA Kranj	«9,95	70,45	9.65	10,00		
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica	69,00	-	9,61	•		•
SLOVENUATURIST Jesenice	69.70	70.45	9,60	9,92	2,45	4,00
TAL0N Škofja Loka	69,80	70.19	9.90	10,00	3,00	3,70
T J ASA Kranj	69.90	70,10	9.90	9,97	•	—
WILFAN Kranj	70,00	70,20	9.90	9,98	-	3,40
W8.FAN Radovljica. Grajski dvor	69,90	70,30	9.85	9,97	3.00	3,50
F-AlR d. o. o. Tržtt	69,80	70,20	9,88	9,95		-
POVPREČNI TEČAJ	69,62	70,30	6,78	9,97	2,78	3,71
Pri nakupa hi prodaji SKB la MERKUR zaračaaavata provizijo. Pri Wovcu j Avstriji ja ATS ob nakupu Moga po 9,80 tolarjev.
BORZNI KOMENTAR
Po predvidevanjih je bilo pričakovati, da bo borzni trg delnic postal vse bolj vroč in nepredvidljiv. V preteklih treh tednih so bile delnice v središču pozornosti borznih posrednikov in investitorjev. Vlagateljem v donosne delnice omogoča velike profite, saj tečaji večine delnic rastejo. Razlog je iskati v tem, da je število delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi zelo majhno (le enajst), tako da hi dosti izbire, kam investirati. Na povečanje tečaja pa je vplivalo ie kar nekaj časa trajajoče kupovanje delnic (delnice so tolarska naložba) in s tem na dvig tečajev delnic. Po posameznih delnicah je bila v četrtek in petek na prvem mestu po prometu delnica Probanke, sledijo ji SKBR in RGSP. Izjemno veliko prometa pa je ifilo z delnico Probanke na OTC v petek, saj je lastnike zamenjalo kar za 11,5 milijonov. DEM, vzrok za to je iskati tudi v odredbi "o dopolnitvi odredbe o pogojih sklepanja poslov z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na Ljubljanski borzi d.d. Ljubljana ".
Po tej odredbi mora izdajatelj vrednostnega papirja, katerega cena se od dneva odredbe spremeni za 30 odstotkov, posredovati borzi za javno objavo vse razloge oziroma dogodke v zvezi s poslovanjem družbe, ki so povzročili takšno spreminjanje cen. Izdajatelj mora posredovati zahtevane razloge in podatke vsakokrat, ko se cene spreminjajo glede na tečaj, kije veljal ob zadnjem sporočilu borzi na podlagi te odredbe. Borza mora javno objaviti razloge oz. dogodke, ki jih je prejela v zvezi s to odredbo od izdajatelja. Izdajatelj je dolžna sporočiti borzi naslednje podatke:
1. OSNOVNI PODATKI
- število in nominalna vrednost izdanih delnic,
• knjigovodska vrednost na delnico,
- zadnja izplačana dividenda na delnico,
- zadnja tržna vrednost delnice,
- kdaj in kdo je opravil revizijo zaključnih računov,
- izdane (spremembe garancije) jamstva,
- imena večinskih lastnikov družbe,
• navedba morebitnih delničarjev, ki bi lahko (direktno ali posredno) izvajali odločilen vpliv na poslovno politiko podjetja,
- imena članov upravnega, vodstvenega in nadzornega telesa izdajatelja,
- deleži oseb iz prejšnje alineje v kapitalu izdajatelja.
2. POSLOVNI DOGODKI, KI SO VPLIVALI NA SPREMINJANJE CEN VREDNOSTNEGA PAPIRJA
- sklenjene ali prekinjene pogodbe
- kadrovske spremembe
- pridobljeni ali izgubljeni patenti/licence,
- pravni ali arbitražni postopki,
- prekinitve v poslovanju,
- drugi dogodki ali vzroki.
Do sprejetja zahtevanih podatkov mora borza začasno ustaviti trgovanje s papirji.
Osnova za izračun naj bi bil petkov tečaj (23. julija J 993). Borza podatkov ne bo preverjala, šlo bo le za javno objavo. Po objavi le delnih podatkov, če izdajatelj navede, da podatkov ni oziroma ni bistvenih razlogov za rast ali padec tečajev, se lahko z vrednostnimi papirji normalno nadaljuje borzno trgovanje.
PREGLED NEKATERIH TEČAJEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV OBVEZNICE RS L 1
RSL 2
MU
PU
PGO
PCE
DELNICE
LEKC
DAD
NIK
PRB
SKBR
SKBP
KBTP
20.07. 89,9 91,2 87,0 99,1 88,8 97,9 A
21718
270032 8
71472
44083
17147
17727
675%
21.07.	22.07	23.07.
90,2	91,0	91,3
91,1	91,3	91,3
87,0	87,1	87,2 A
99,1	-	99,1 A
89,3	89,5	90,3
98,0 A	98,4	98,5 A
22122	21588	21600
296473	325999	333787
73224	77109	76349
44449	44657	44998
17367	19090	17689
17841	18985	18789
67603	68647	69508
Borzna posrednika Gorenjske banke d.d., Kranj
Mira Dragonja Brane Care
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Zadnja pošiljka koruze
Država blaži še lanske posledice suše
Kranj, 23. julija - Gorenjske občine so sredi julija dobile Se zadnjo, peto pošiljko koruze, ki jo je po ugodnejši ceni za omilitev posledic lanske suše namenila država iz svojih blagovnih rezerv. Kranjska občina jo je dobila 418 ton, škofjeloška 150, radovljiška 130, jeseniška 50 in triiška 31 ton.
Kot je povedal Franc Malovrh, svetovalec za kmetijstvo v sekretari tu za gospodarstvo občine Kranj, je kranjska občina v petih pošiljkah dobila za omilitev posledic lanske suše 3.270 ton koruze. V Kranju jim je uspelo vso brez težav spraviti v promet, medtem ko so v nekaterih gorenjskih občinah imeli pri prodaji kar precej problemov. Kranjska občina je v zadnji pošiljki dobila 418 ton koruze in je bila s to količino na tretjem mestu med 62 slovenskimi občinami. Do nakupa koruze, pri kateri se je država odrekla prometnemu davku, so upravičeni vsi živinorejci, ki se lahko z računi izkažejo, da so lani zadrugi, trgovini ali neposredno živilsko-predelovalni industriji prodali presežke kmetijskih pridelkov. Vsak lahko na podlagi izjave o številu živine dobi 30 kilogramov koruze na glavo velike živine. Osnovna cena koruze iz zadnje pošiljke je 19 tolarjev za kilogram, od te pa je treba odšteti še 4,88 tolarja regresa, ki ga država prizna kranjski občini glede na lansko škodo, in prišteti stroške prevoza, skladiščenja, razdelitve in financiranja (koruzo je treba plačati vnaprej). Ko to izračunamo, dobimo ceno, po kakršni jo lahko živinorejci iz kranjske občine kupujejo v zadružnih trgovinah ter v zasebnih podjetjih Korotan d.o.o. Kranj in Agropromet Cerklje. Koruza je na razpolago že od 15. julija dalje, cena, ki se suče okoli 16 tolarjev za kilogram, pa je bistveno nižja od komercialne (21 do 23 tolarjev). • CZ.
Zanimiva pobuda
Neporočeni na izlet
Kranj, 22. julija - Kar precej slovenskih (in tudi gorenjskih) kmetij propada, životari ali ne kaže prave volje do napredka. Ponekod je razlog dedovanje, drugod alkoholizem, spet drugod starost ali osamljenost.
Priložnost, da bi se (neporočena) kmečka dekleta in fantje med seboj spoznali, ponujajo Kmečki glas, ženitna posredovalnica Afrodita iz Kranja in kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona, ki za 28. avgust pripravljajo izlet za neporočene na sejem v Radgono. V avtobusu, ki bo svojo pot začel na Gorenjskem, bo polovica sedežev za fante in polovica za dekleta. Po ogledu sejma bo pozno v noč ples in zabava na zabaviščnem prostoru. "In če se bo iz novih znanstev na izletu spletla kakšna trajnejša vez in bo vzdržala do prihodnjega leta, bomo ob letu na radgonskem sejmišču pripravili sejemsko poroko z domačo gostijo. Botri in plačniki bomo prav ti, ki letos pripravljamo izlet," obljubljajo prireditelji in poudarjajo, da prijave za izlet sprejemajo do 16. avgusta. Izlet bo zastonj, v primeru, da bo prijav več kot sedežev v avtobusu, pa bodo izletnike izžrebali. • CZ.
Oprto pismo kmetijskemu ministru
Dajte rejcem čas!
Novi pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka povzroča kmetom velike težave. Ljubljana, 22. julija - Sindikat kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki v odprtem pismu ministru za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožetu Ostercu predlaga, da bi s "kaznovanjem", ki ga za neustrezno mleko predvideva pravilnik, počakali do novega leta.
Iz pisma, ki ga je podpisal tajnik kmečke zveze oCiril Smerkolje, je razvidno, da je v Sloveniji pobuda za pripravo novega pravilnika o ugotavljanju kakovosti in plačevanju mleka stara več let. Predstavniki kmečke zveze so že pred štirimi leti opozarjali, da je pravilnik treba sprejeti čimprej, da bi bilo potlej prehodno obdobje čimdaljše in da bi rejci lahko v tem času nabavili ustrezne molzne in hladilne naprave. Ker novi pravilnik, ki je bil v uradnem listu objavljen 24. junija in je začel veljati 1. julija, povzroča kmetom velike težave, kmečka zveza predlaga ministru, da do konca leta ne bi "kaznovali" mleka, ki ne ustreza pravilniku. Mlekarne naj bi v tem času skupaj s svetovalno službo in zadrugami podučile rejce o tem, kako naj pridobivajo kvalitetno mleko in zadostijo zahtevam pravilnika.
Sindikat kmečke zveze v odprtem pismu opozarja ministra dr. Osterca tudi na nerazumljivo ravnanje nekaterih klavnic oz. poslovne skupnosti za prehrano, ki so same pripravile nov pravilnik o ocenjevanju kakovosti mesa. Ker tak pravilnik lahko pripravijo le na ministrstvu, kmečka zveza predlaga, da bi ustrezno ukrepali proti vsem, ki se poslužujejo nelegalnega ocenjevanja kakovosti mesa in povzročajo kmetom veliko materialno škodo. • CZ.
0 vnetju vimena
Kranj - Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc je izdal pravilnik o ukrepih za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje vnetja vimena pri kravah. Po pravilniku se šteje, da ima žival klinično vnetje, če kaže znake bolezni in ima spremenjeno mleko, suhklinično vnetje, če je v mililitru mleka več kot 500.000 somat-skih celic, in latentno vnetje, če število celic ni povečano. Če je v skupnem vzorcu mleka v treh zaporednih mesecih povprečje so-matskih celic večje od 400.000, je v hlevu treba uveljaviti ukrepe za izboljšanje razmer. • CZ.
Iz inšpektorjeve beležnice
Posekal na golo in pozabil na gozdni red
Kdo je v gozdu v bližini Šenčurja z rdečo barvo označil drevje za posek?
Kranj, 22. julija - Pretirano nestrokovno poseganje v gorenjske gozdove je v zadnjem Času nekoliko pojenjalo. Razlogov za to je več. Tisti, ki so hoteli na hitro v gozdu posekati najlepša drevesa in za prodani les kupiti luksuzni avtomobil, so to storili v prehodnem obdobju, ko je bil stari zakon le "mrtva črka na papirju", za novega pa se politiki in gozdarski strokovnjaki dolgo niso mogli dogovoriti. Lastniki gozdov so spoznali, da ni vse zlato, kar se sveti, in da prosta trgovina prinaša tudi pasti: nenasitne trgovce-dobičkarje in celo prevarante, ki les slabo "klasificirajo", vlečejo s plačilom ali na plačilo preprosto pozabijo. Nekaj je k boljšemu odnosu do gozdov prispeval tudi novi zakon, ki za kršitelje predvideva kazni 100, 150 tisoč tolarjev in še več.
Čepravje nestrokovnega in nezakonitega poseganja v gozdove v zadnjem času nekoliko manj kot, denimo, lani, pa se je v beležnici gozdarskega inšpektorja Sava Vovka kljub temu nabralo precej zanimivih primerov. Lastnik iz okolice Bleda, ki je sicer stalno prijavljen v Ljubljani, je v gozdu nad Gorjušami naredil 1,76 hektarja velik golosek in nasekal 400 kubičnih metrov iglavcev. Ob tem, da je s sečnjo in spravilom uničil veliko mladja, je pozabil na gozdni red in si za vse to pri inšpektorju "zaslužil" ovadbo javnemu tožilstvu. Kar dvanajst lastnikov gozdov iz škofjeloške občine bo (je) moralo k sodniku za prekrške, ker so z goloseki, s katerimi so pridobili od 50 do 150 kubičnih metrov lesa, osiromašili gozdove, ki niso samo
Na dopust s psi in mačkami
zasebna, ampak tudi splošna (javna) dobrina. Gozdarski inšpektor je ukrepal proti lastniku iz ene od vasi na pobočju Krvavca, ker zemljišča, kjer je posekal na golo, ni zasadil z mladimi drevesci. V inšpekcijskem postopku sta se znašli bohinjski pašni skupnosti, ki sta na planini Storeča raven in na ravninskem pašniku pri Hudičevem mostu posekali les brez soglasja in strokovne presoje. V postopku je tudi lastnik, ki želi gozd v Ukancu spremeniti v rekreacijski center. Na hektar velikem zemljišču je posekal samo iglavce (skupno 200 kubičnih metrov), listavce pa
pustil in s tem po oceni inšpektorja o$ zil stabilnost listavcev in gozda. ^ Za konec še primer iz gozda v bli^ Šenčurja! Lastnik, ki je doma iz Kranr je na eni parceli gozd že izkrčil na na drugi pa je bilo z rdečo barvo oznafv no za posek samo zdravo drevje. Ko jcja špektor preverjal, kdo je lastniku ozn»£ drevje za posek, je ugotovil, da to ni stoj pooblaščeni gozdar, ampak nekdo dj* Ta nekdo se sicer razume na stroko, r. zabil" pa je, da gre za območje, kjer s«J močno zaredil lubadar in kjer po vU* uredbi veljajo posebna pravila. • C ™ plotnik
Za Hrvatsko še dodatno potrdilo
Kranj, 20. julija - Lastniki, ki vozijo pse, mačke, okrasne ptice in druge ljubljence s seboj na počitnice, morajo imeti zdravstveno spričevalo, ki ga dobijo na občini. To spričevalo pa mora na podlagi pregleda živali potrditi veterinar področnega veterinarskega zavoda.
Andrej Pipp, direktor Živino- "Mejo prehodov, t.i. zeleno rejsko-vetennarskega zavoda mejo, je težko kontrolirati, saj Gorenjske, je povedal, da so ti obstajajo še Črni prehodi, kate-pregledi potrebni tako za živali rih pa ne moremo nadzirati," je kot za okolico, saj je, naprimer, dejal Andrej Pipp. pred leti, ko teh še ni bilo, v Ce želijo turisti peljati svoje Slovenijo prišla svinjska kuga. ljubljence v druge države, na-
primer v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Francijo, Švico in drugam, morajo imeti mednarodno rumeno knjižico, v kateri mora biti navedeno, da so živali cepljene proti steklini. Enako velja za vstop v Slovenijo. Ta knjižica zadostuje za potovanja v vse države, medtem ko je za
vstop na Hrvaško potrebno imeti še dodatno potrdilo, ki
Po Gorenjskem lomastita najmanj dva medveda
Kdo je raztrgal ovna na Pokljuki? '
Ko so lovci nad Zmincem čakali na divje prašiče, je mimo "prihlačal" medved, in ko so gostje v kampu Danica v Bohinjski Bistrici pili jutranjo kavo, jih je "pozdravil" le kdo drug kot - medved. Panike ni bilo, le malo strahu in obžalovanja, da ni pri roki fotografskega aparata ali kamere.
VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR  IŠČI, TA  NAJDI  ... V MAMI
Kranj, 28. julija - Gorenjski lovsko-ribiški inšpektor Jože Muti pravi, da se po Gorenjskem klatita najmanj dva medveda, če ne celo trije. Eden je svetlejši in težak okoli 80 kilogramov, drugi naj bi bil temnejši in za trideset kilogramov težji. Čeprav doslej še nista storila večje škode, se vseeno zastavlja vprašanje, ali bi koga od njiju že lahko posadili na zatožno klop in ju obdolžili, da je na Debeli peči na Pokljuki raztrgal dva ovna in pobil teleta na Mrzlem studencu. V zgodbo o teletu je medveda vpletel "ljudski glas", za ovna pa je nesporno, da ju je raztrgal ris ali medved. Lovci menijo, da je bolj verjetno, da je to storil medved.
Zakaj? Oven, ki so ga v prvi polovici junija našli nad stezo, ki vodi proti Debeli peči na Pokljuki, je imel odtrgano glavo, objeden vrat ter načeto pleče in prsni koš; drugi, ki so ga našli pod stezo, pa je bil še bolj "dotolčen" kot prvi. In kdo naj bi raztrgal teleta, ki so ga našli na Mrzlem studencu? Slavko Ličef, tajnik lovske družine Nomenj -Gorjuše, je povedal, da so preverili govorice o tem, da je teleta raztrgal medved, in ugotovili, da je medved nedolžen. Bilo je takole: krava je na pašniku "povrgla" mrtvega teleta, do katerega so se kmalu prikradle lisice in ga malo obžrle.
Medved je na Gorenjskem vsako leto reden gost: če se ne zadržuje dlje časa, pride vsaj na krajši obisk. Predlani je članom ovčarske skupnosti Bled raztrgal ali kako druga-
če pokončal 21 plemenskih ovc, dve plemenski kozi in 16 jagnjet, za katere so potem lastniki od države zahtevali Kropa, Bohinjska Bistrica, Kropa in še ponekod drugje. Zanimivo je, da se je prišel "ponujat" celo na strelišče lovske družine Železniki. Ko so lovci iz škofjeloške družine v noči s (prejšnje) sobote na nedeljo nad Zmincem,
Marija Petrovič iz Strunjana: "Ko smo bili sredi junija v prikolici za kampiranje v kampu Danica v Bohinjski Bistrici, smo sredi jutranjega srebanja kave skozi okno prikolice zagledali medveda. Najprej je hodil po štirih, nato se je dvignil in šel malo po dveh, nazadnje pa se je prestrašil avtomobilskega hrupa in zbežal. Žal mi, da nisem imela pri roki kamere, da bi ga posnela."
Janko Vari, gospodar lovske družine Kropa: "Medveda smo letos videli dvakrat: prvič pred več kot enim mesecem na križišču, kjer se zavije proti Vodi-ški planini, in drugič pred desetimi dnevi pod Vodicami Doslej škode še ni naredil"
skupno 258 tisoč tolarjev odškodnine. Ob precejšnji polemiki, kaj storiti z njim, je vlada nazadnje le dala dovoljenje za odstrel, lovska sreča pa seje nasmehnila članu lovske družine Bled. Lani so lovci videli medveda le na začetku pašne sezone na Mežaklji oz. na bohinjskih planinah, potlej pa naj bi jo "ucvrl" na Primorsko.
Letos je o medvedu spet precej slišati, nekateri pretiravajo in trdijo, da jih je na Gorenjskem manjši trop, gorenjski lovsko-ribiški inšpektor Jože Muri pa ocenjuje, da se po naših krajih klatita le dva ali trije. Lovci so ga opazili v loviščih lovskih družin Selca, Sorica, Železniki, Škofja Loka, Križna Gora, kjer sta kmetiji Zgornji in Spodnji Anhar, čakali na divjega prašiča, jo je mimo njive z ovsom prikolovratil medved. • C. Zaplotnik
od velikosti psa, gibljejo pa od 400 do 500 tolarjev oskrbni dan.
pa je veljavno samo za en P* hod, je dejal Andrej Pipp- a Ker je steklina nevarna bOJ zen za vsa živa bitja, je potif no vsakoletno cepljenje p*f steklini. Veterinarji pa prip0' čajo tudi cepitev proti p*r°t
rozi in pasji kugi, vendar tO " ,
obvezno. J, V primeru, da ljudje ve\j\-jo vzeti živali s sefcoj nar^j tnice, in je nimajo kje PuS {f jo lahko pustijo v hotelih- . so večinoma hoteli za ps*> , Gorenjskem je eden takih Škofji  Loki.  Pogoj, da f sprejmejo v oskrbo, je, da je 14 dni pred prihodom v ho" veterinarsko  pregledan. ™ stor je treba prej rezervi!* Cena oskrbovanja so odvi$li
Andrej Pipp je opozoril ogromno število mačk in p*?, ki se klatijo okoli, ker jih lju<1 pustijo same doma ali pa jih * vržejo. Te živali so nevarne, j* prenašajo razne bolezni, la«1" pa okužijo tudi človeka. .
Lastniki imajo možnost s*0! ljubljence tudi zavarovati. ko jih zavarujejo pri razli^ zavarovalnicah, naprimer P Adriaticu ali Triglavu.
Alma BaK
Suša v kranjski občini
Na ravnini večja kot v hribih
Kranj, 23. julija - Kon»>5! f za kmetijstvo pri izvršnem sj f tu ugotavlja, da je si ski občini najbolj krmne rastline. V ravnins»j 4 predelu je bila prva košnja * v kaj normalna, medtem ko j« J k la druga za 80 odstotkov ni*, ša od povprečne. Na hri^, skih območjih je bil pri dfjj d košnji 65-odstotni izpad pri0: Sl ka. Na višinskih travnikih j* j " prvi odkos za polovico m*1'! p od normalnega, trava dfljj ^ košnje pa zaradi pomanjkaf vlage raste počasneje. Na močju Jezerskega, kjer je ^ padavin več kot v drugih V delih kranjske občine, pri I košnji ni bilo izpada pride'j Pri rži in pšenici je bil prid^j? za četrtino manjši, pri ječm*jj pa za desetino. Škoda I krompirju in koruzi za zdaj ocenjena, ker ni znano, kol'fj b bodo rastline še nadokna<" £ zamujeno. • CZ.
priza^ p
Prijetno branje
rflrman
UREJA: Vilma Stanovnik
Mednarodno tekmovanje v lokostrelstvu
Pokal alpinum v kamnik
Boh! j' 25- iu,'ia ' Mednarodna poletna lokostrelska šola v „, *"nj" se je minuli konec tedna zaključila z dvodnevnim tekmova-kostr ? P°kal A,Pmum- v soboto je bilo tekmovanje v poljskem lo-b|U T**™' v nedeljo P* tekmovanje na 900 krogov. Oba dneva sta Ostal j USDeSn* za slovenske lokostrelce, saj so vse zlate medalje kal!«. a' P°kal Alpinum pa so si priborili lokostrelci iz LK **nnik s skupno 18.192 kroei.
: skupno 18.19*2 krogi.
"Slovenska lokostrelska šola v pohinju ima že 16-letno tradici-]°> nJcni začetki pa izhajajo iz taborniške organizacije. Z ukinitvijo podobnega centra v Ameriki, fjer so se izobraževali tudi naši inštruktorji, je edina tovrstna šo-* na svetu. Poteka na prostoru gozdne šole Zveze tabornikov ^'ovenije in se je vsako leto ude-,ei»Jo lokostrelci iz različnh dr-**v- Doslej so v Bohinju gostili Udeležence »z trinajstih držav, f^kostrelska šola obsega začetni ln nadaljevalni tečaj ter tečaj za vaduelje, učitelje in sodnike. O
tem pa vsako leto organizirajo tudi lokostrelski tabor, ki so ga letos namenili mladim lokostrel-cem. Lokostrelska šola v Bohinju je iz leta v leto bolj uspešna, zadnji dve leti pa se ji je pridružil eden izmed najbolj priznanih inštruktorjev na svetu, Američan Antonv Murawski, ki tudi vodi tečaj. Letošnje šole so se poleg Avstrijcev udeležili tudi lokostrelci iz Italije, Hrvaške in Makedonije," je o lokostrelski šoli povedal Frane Merela, vodja lokostrelskega tabora.
Tako kot lansko leto se je tudi
— m*mmmrT ». s»tW'W'-W<' '"'(PBI ■■■■■■■
SSSfii V™a° Wva,,Je v lo*°*relsken, taboru v Bohinju
Vključili s tekmovanjem za pokal Alpinum.
letos lokostrelska šola zaključila z dvodnevnim tekmovanjem za pokal Alpinum, in sicer v soboto v poljskem lokostrelstvu in v nedeljo na 900 krogov. Na tekmovanje se je prijavilo 98 tekmovalcev. V skupnem seštevku krogov so se najbolje izkazali lokostrelci iz Kamnika, ki so z 18.192 krogi premagali lokostrelce iz Ankarana - lanskoletne dobitnike pokala Alpinum.
Najboljši doseženi rezultati v skupni razvrstitvi v posameznih stilih so: stil instinktivno - v kategoriji ženske je z 808 krogov zasedla prvo mesto Jelka Povše (LK Kamnik), v kategoriji deklice Ana Vran (LK Ankaran) s 539 krogi, v kategoriji dečki Sandi Sheikha (LK Kamnik) z 942 krogi, v kategoriji moški Maks Muz-nik (LK Tolmin) z 937 krogi, v kategoriji moški kadeti Jernej Lenarčič (LK Kamnik) s 570 krogi in v kategoriji moški mladinci Andrej Kenda (LK Tolmin) s 715 krogi. Stil kompaund - V kategoriji ženske je prvo mesto zasedla Maja Kosem (LK Ankaran) s 1027 krogi, v kategoriji dečki Matej Marčen (LD Moste) s 1003 krogi, v kategoriji moški Vlado Sitar (LK Šenčur) s 1099 krogi, v kategoriji moški kadeti Janez Škofic (LD Domžale) s 1020 krogi in v kategoriji veterani Štefan Bavčar (LK N. Gorica) z 996 krogi. Stil prosto - V kategoriji ženske je prvo mesto zasedla Simona Fale (LK G. Grad) z 905 krogi, v kategoriji ženske kadetinje Mojca Kmetic (LLK) z 836 krogi, v kategoriji deklice Darja Rosa (LK Ankaran) z 965 krogi, v kategoriji dečki Mitja Podgoršek ,,(LK Kamnik) s 1021 krogi, v kategoriji moški Cveto Florjančič
Lojze Mrak iz LK Škofja Loka je v sobotnem poljskem lokostrelstvu v kategorij moški kompaund zasedel prvo mesto, v skupni razvrstitvi pa drugo mesto.
(LK Tolmin) s 1071 krogi, v kategoriji moški kadeti Matevž Krumpestar (LK Kamnik) s 562 krogi in v kategoriji moški mladinci Matej K. rum pester (LK Kamnik) s 1081 krogi.
Od gorenjskih lokostrelcev sta se poletne lokostrelske šole in tekmovanja za pokal Alpinum udeležila le LK Škofja Loka in LK Šenčur. Najbolje sta se v kategoriji moški - kompaund izkazala Vlado Sitar (LK Šenčur), ki je v skupni razvrstitvi zasedel prvo mesto in Lojze Mrak (LK Škofja Loka), ki je bil drugi. "Z rezultati, ki sem jih dosegel včeraj in danes, sem zelo zadovoljen. Dosegel sem več, kot sem pričakoval, saj sem moral pred nekaj dnevi zaradi okvar na loku zamenjati ročaj in podporo za puščico, ki pa še nista umirjena, tako da me je včerajšnja zmaga celo presenetila," je po tekmovanju povedal Lojze Mrak iz LK Škofja Loka. • Tatjana Krmelj
rolkarsko tekmovanje v tržiču
26. julija - Na progi Tržič - Lom - Jelendol bo v začetku sep-T"»br> organizirano mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah. v» t ? tekmov*BJ* 90 v sosednjih državah zelo privlačna in zanimi-k«»! ič 8 svojo okolico pa bo prav gotovo navdušil tako domače "ot taje tekmovalce.
L Tek na rolkah je pri nas manj znana športna disciplina, do-, 0 pa ga poznajo smučarji tekači in biatlonci. Popularizacija te-* na rolkah pa je tudi eden glavnih motivov organizatorjev med-« godnega tekmovanja na rolkah, ki bo v soboto, 4. septembra, v trarf^' tekmovanje bo dopolnilo program prireditev v okviru n ,c>onalne Šuštarske nedelje, zanj pa se je do 3. septembra moč bodaVlti na §P°rtni zvezi Tržič> Ba,os 4 (tel -*"ax. 53-084). Moški 198? nastoPm" v sedmih kategorijah, od mlajših dečkov (letnik sti.1' 84) do veteranov (letnik 1963 in starejši), ženske pa v še-
tnik ite8°rijah' 0(1 mlajših dek,ic ("etn«k 1982 - 84) do članic (le-kil m starejše). Proga bo dolga 4,5 kilometra za mlajše, 6,5 rej?metra za mladinske in ženske ter 8,5 metra za kategorije sta-Rial! m'adincev, juniorjev in članov. Tehnika teka bo prosta, teo .'.rna'en premer kolesa pa je 8 cm. Prvi trije v posamičnih ka-iJav1 k***0 prejeli pokale, prvih pet praktične nagrade, v član-vai ale8°riji pa bo prejelo praktične nagrade prvih deset tekmo-Aumu e8 te8a bo imela vsaka proga pokrovitelja, ki bo nagra-5qq ekmovalca z najboljšim časom. Startnina za tekmovanje je v- tolarjev, za dodatne informacije pa se lahko pozanimate pri Grašiču po telefonu 57-078. • V.Stanovnik
oke)
Jeseničani na led 2. avgusta
Jesenice, 27. julija - V dvorani Podmežaklja se te dni zaključujejo priprave na novo sezono. Medtem ko delavci pripravljajo vse potrebno za led, ki naj bi bil narejen do 2. avgusta, pa se Igralci že vneto trenirajo.
Novega trenerja, Sergeja Borisova, kije prišel na Jesenice včeraj, čaka težko delo, saj ima na razpolago kar 38 igralcev, izmed katerih bo, ob štirih igralcih iz Rusije, moral sestaviti ekipo za novo sezono. Tako je igralcev za dve dobri ekipi in jih bodo lahko za eno sezono posodili Bledu in Triglavu. Za to ne zahtevajo odškodnine, pač pa, da se jim omogočijo kvalitetni treningi.
Sicer pa bo ekipa državnih prvakov začela s treningi na ledu 2. avgusta. Ker letos ne bo alpske lige, si uprava Acroni Jesenic prizadeva, da bi z igranjem mednarodnih tekem zapolnila vrzel, zato pripravlja prvo tekmo med Jesenicami in Kaufbernom že 8. avgusta. • BJ.
atletiku
P*AZN
0d
Nk,
IČNA TEKMOVANJA V PODBREZJAH
tenisa do nogometa
drujJJe*Je' 25- julij« - TVD Partizan Podbrezje je označilo 45-letnico stirg .* in letošnji krajevni praznik z več športnimi prireditvami. Nastop kot a. itni'*ae nogometaške ekipe si je ogledalo celo več obiskovalcev, * jih zbere na ligaških tekmah.
<laneeIovadno druStvo Partizan, ki deluje v Podbrezjah od 1948. leta, st0pLj P°vezuje tekmovalce v kegljanju, nogometu in tenisu. Vsi na-narniJ° V gorenjski ligi. Razen tega se v društvu srečujejo ljubitelji Ponj« nega tenisa, strelstva, balinanja in smučanja, ki jim ti športi
Q,n,J° dobro možnost za rekreacijo, li i(a ,et°šnj' društveni obletnici in krajevnem prazniku so pripravijo* »tiri različna tekmovanja. Teniški turnirje na igrišča Tenis Sa-2. PJ^abil 17 igralcev; pokal za zmago je osvojil Zdravko Stroj, na T0n sto se je uvrstila Mojca Finžgar, 3. in 4. mesto pa sta si delila betov lč ,n Ivo Str0J- Mcd 8 balinarskimi trojicami na novem Ko-(!vtarern balinišču v Dolenji vasi so bile najuspešnejše: 1. Podtabor S|av2a"Perko, Jože Perč in Ciril Prevodnik), 2. Miheličevi (Jože in k0 jr Mihelič ter Marjan Perko), 3. Osranka (Jasna Papa, Robi Per-$e je ,eron'ka Jama). Streljanja z zračno puško v kulturnem domu Pred j e'ežilo 17 tekmovalcev; zmagal je Marjan Perko s 53 krogi n°rn ifinezom Finžgarjem (50) in Boštjanom Aljančičcm ter Kleme-bot0 'ernencem (oba po 48 krogov). Vsa ta tekmovanja so bila v so-ogl^ "J°8°nietno tekmo v nedeljo dopoldne pa si je z zanimanjem ki jc la množica domačinov. Največ aplavza je požela ekipa starih, 2 zmago 4 : 1 že tretjič zapored porazila mlade. • S. Saje
UMNIKOVA IN LANGERHOLČEVA NA EVROPSKO PRVENSTVO
španija je le ena od priložnosti
Kranj - Atletinji kranjskega Triglava, skakalka v daljino Marcela Umnik in tekačica Brigita Langerholc, ter trener Dobrivoje Vučkovit bodo danes dopoldne z brniškega letališča odpotovali na prizorišče evropskega mladinskega prvenstva v San Sebastian v Španiji.
Kot je pred odhodom na prvenstvo povedal trener Vučkovič, bosta Umnikova in Langerholčeva še dve leti mladinki, zato bosta imeli še dosti priložnosti, da pokažeta, koliko pomenita v evropski konkurenci. Prihodnje leto bo svetovno mladinsko prvenstvo, čez dve leti ponovno evropsko. Letošnje tekmovanje je za obe pomembno predvsem za to, da spoznata utrip na največjih tekmovanjih in pridobita mednarodne izkušnje. Marcela je po besedah trenerja Vučkoviča sposobna skočiti prek šest metrov, kar bi že zadostovalo za uvrstitev v finale. Če bi potem v finalu skočila okoli 6,30 metra, kar ji je letos že nekajkrat uspelo, bi se lahko že uvrstila med najboljših pet. Za Brigi-to bi bil velik uspeh, če bi se v teku na 400 metrov v močni konkurenci uvrstila v polfinale, za katerega bo po oceni trenerja treba teči od 54,0 do 54,5 sekunde.
Umnikova in Langerholčeva sta v četrtek nastopili še na peterobo-ju atletskih reprezentanc Wellsa, Hrvaške, Madžarske, Slovenije in Slovaške v madžarskem Veszpremu. Umnikova je bila s skokom 5,85 metra tretja, Langerholčeva pa v teku na 400 metrov druga z osebnim rekordom 55,01 sekunde (prej 55,03).
Sinko dobro tekel v Italiji
Več atletov kranjskega Triglava je v nedeljo nastopilo na atletskem mitingu v Trbižu. Mojca Golob je bila druga v metu kopja, Meta Klančar v isti disciplini peta, Ivo Oljačič pa sedmi v teku na 1.500 metrov. Boštjan sinko se je v sredo udeležil tekmovanja v Ponzanu v Italiji, kjer je v teku na 5.000 metrov dosegel zelo dober rezultat -14.28,39. • C. Z.
\u^vr/ ŽELEZNIŠKA POSTAJA
\mf   $KOF,A LOKA
ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 19
UGODNA MENJAVA, POPUSTI ZA STALNE STRANKE ...
URE
TEL/FAX
SOBOTA    OD 8. DO 12. URE , <•
NEDELJA   OD 9. DO 12. URE  uo*'°,a"'**
USPEŠEN ZAKLJUČEK BALINARSKEGA PRVENSTVA
Našim kar tri medalje
Ljubljana, 25. julija - V dvorani Balinčka v Ljubljani se je v nedeljo zvečer končalo letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v balinanju. Na njem se je naša balinarska zveza izkazala kot odličen organizator, naši mladi balinarji pa kot tekmovalci, na katere bo v prihodnje še moč staviti.
Kljub nedeljskemu porazu v finalu z ekipo Francije so naši mladi balinarji upravičili pričakovanja in jih s srebrno medaljo v ekipnem tekmovanju celo presegli. Enakopravno so se namreč borili s svetovnimi prvaki, ekipo Francije in izgubili z majho razliko, 3 : 5. Bron si je priigrala ekipa Italije, ki je v finalu premagala Hrvaško s 6 : 2.
Naši tekmovalci pa niso ostali brez odličja tudi v hitrostnem in natančnem zbijanju, kjer sta si Gregor Sever in David Likar priborila bronasti medalji. V natančnem zbijanju je postal svetovni prvak Hrvat Santoro, bron pa je osvojil Italijan Mandola. V hitrostnem zbijanju pa je prvo mesto osvojil Francoz Mogiron, srebro pa Italijan Acciardi.
Prvenstvo v Ljubljani si bomo zapomnili tudi po svetovnem rekordu našega mladega balinarja Gregorja Severja, ki je v petkovem četrtfinalu postavil svetovni rekord (53 točk) v natančnem izbijanju. • V.S.
NA SVETOVNIH IGRAH NEOLIMPIJSKIH ŠPORTOV
Nastopajo le naši lokostrelci
Kranj, 26. julija - Včeraj je v Haag na Nizozemskem odpotovala slovenska lokostrelska reprezentanca, ki bo zastopala našo državo na 4. svetovnih igrah neolimpijskih športov. V njej sta tudi dva Gorenjca, zakonca Podržaj iz Šenčurja.
Na letošnjih svetovnih igrah neolimpijskih športov, ki potekajo med 23. julijem in l. avgustom, sodeluje kar 49 držav. Njihovi tekmovalci se bodo pomerili v 33 različnih panogah, Slovenci pa le v lokostrelstvu. Naša lokostrelska reprezentanca, v kateri sta Gorenjca Ksenija in Marjan Podržaj, Irena Rosa iz Ankarana, Žare Krajne iz Gornjega Grada in Janez Škofic iz Domžal, je na igre odpotovala v nedeljo, 25. julija. Tekme jih čakajo 29. in 30. julija, zadnji dan julija pa se bodo najboljši štirje pomerili za medalje. Nastopili bodo v poljsko-lovski disciplini, s tarčami na znanih in neznanih razdaljah od 10 do 65 metrov v naravi.
Kot je pred odhodom povedal za Gorenjski glas lokostrelec Podržaj, bo to zanj tretji nastop na takih igrah, drugi pa se jih udeležujejo prvič. Posebnih skupnih priprav niso imeli, vendar imajo prvič možnosti za boljšo uvrstitev med 32 nastopajočimi državami. Najboljša mesta so verjetno oddana za Fince, Francoze, ali Američane, sami pa upajo na enega od mest v prvi polovici sodelujočih. Za udeležbo na svetovnih igrah so morali slovenski lokostrelci sami pokriti stroške prevoza; največ pomoči so bili deležni od izdelovalca samostrelov "VILOK" iz Komende, gorenjska tekmovalca pa sta za podporo hvaležna tudi sponzorjem iz Kranja. • S. Saje
"GlASOVCP V KANADI IN DOMA
Kranj, 26. julija - Nedvomno ima slovenski nogomet po zaslugi NK Creine zanimivost: klub, ki je bil še pred tremi leti na meji obstoja, ima danes dva prvoligaša - mladince in kadete, ki so povrh še drugi v državi - in nogometno šolo, prenovljen stadion. Fenomen s Primskovega postreže še z eno posebnostjo: člani (novi trener je Darko Stenovec, moči pa so združili z NK Savo) bodo igrali v najnižji (regionalni) ligi, mladinci in kadeti v najvišji ligi v državi.
Mladinci so uspešno gostovali v Kanadi na turnirju 19-letni-kov, kjer so dvakrat izgubili (0 : 2, 1 : 2), in zmagali z 10 : 0 proti ameriški ekipi. Izredno so jih sprejeli zdomci, katerim bodo vedno hvaležni za obisk Niagarskih slapov in druge ugodnosti ter za bo-drenje na tekmah. To je bil prvi nastop moštva pod imenom Gorenjski glas - Creina, ki ga bodo mlada moštva Creina nosila tudi v prvenstvu. Mlajši pionirji so prvaki Gorenjske, na turnirju v Avstriji so osvojili dva pokala za drugo in tretje mesto, starejši pionirji so v vrhu. V klub sta prestopila dva slovenska reprezentanta Aleksander Radosavljevič in Oliver Bogatinov ter še nekaj kadetov: odlični vrata Pečar, igralci: Ovniček, Oman, Stojakovič in Rašič. Ekipa je ena najbolj obetavnih, pri pionirjih pa so v klub povabili nadarjene Konca (Visoko), Koceva (Šenčur), Šantaka in P. Dolenca (Britof). Vsa ta mladost je že začela z vadbo celo prej kot "profesionalci" Živil-Naklega, baza pa je odličen dom Pineste iz Kranja v Bohinjski Bistrici in igrišče v Bohinju. Trenerja Trebeč in Križaj pa sta 25 nogometašev do 12 let peljala v poletno nogometno šolo kluba v Novigrad • Pineto. Vsi mladi nogometaši vadijo vsak dan, saj jih čaka kup nalog. Naslednji mesec začno z vadbo tudi izbrani iz nogometne šole Stotinka.
Klub vodi predsednik Boris Zdešar, poglavitno pa je, da so našli skupni jezik z Gorenjskim glasom, ki bo tako svoj časopis predstavil tudi v slovenskem športnem, nogometnem prostoru. Gorenjska časopisna hiša pričakuje od mladih "glasovcev - nogometašev" nove uspehe in predvsem: poštenost, fair-play in Športno kulturo! "Daleč od tega, da bi si pri našem časopisu lahko privoščili klasično denarno sponzorstvo, saj časopisna dejavnost nikoli ni posebej finančno bogata. Mladim športnikom bomo pomagali le pri prevozih in tekmovanju po Sloveniji ter pri opremi, denarja pa v bistvu ne prispevamo. Mislimo - in tako so ocenili tudi v klubu - da gre predvsem za pomoč tam, kjer država daje premalo: torej mladim v športu. Ker pa so še uspešni in pridni, je bila odločitev toliko lažja," sta dejala Marko Valjavec, direktor časopisnega podjetja in Lcopoldina Bogataj, odgovorna urednica Gorenjskega glasa.
Prva uradna tekma Gorenjskega glasa - Creine bo v soboto, 21. avgusta, ko bo v športni park v Kokrškem logu prišel ugledni predstavnik slovenskega nogometa: "krojači - Muralisti" NK Mure iz Murske Sobote, ki se bodo v prvem kolu državnih lig za kadete in mladince pomerili z gostitelji NK GORENJSKI GLAS - CREI-NO!
W(f TERPOLD MMMMI^imiilUJ štirideset let nogometa v Železnikih
Veliki finale bosta igrala triglav in micom markus
Kranj, 23. julija - V povratnih srečanjih v pol finalu končnice sta slavila edina konkurenta za prvo mesto Micom Koper, ki je doma premagal Meggitours Kranj 90 s 24 : 5, in Triglav, kije na letnem kopališču Kranja s 17 : 3 ugnal vaterpoliste Ilirije.
triglav : ILIRIJA 17 : 3 (5 :0,2 :2,4 :0,6 :1)
Kranj, 23. julija - Letno kopališče Kranja, gledalcev 300, sodnika Marinček in Pičulin iz Kranja.
TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak, Klančar, Balderman, Bečič, Cimžar, Antonijevič, Grabeč, Bukovac, Štirn, Peranovič, Stroma-jer, Troppan.
ILIRIJA: Štrkalj, Naglic, Stanišič, Kristič, Jocič, Kirbiš, Dorič, Sovre, Šnigovc.
Izključitve: Triglav 3-krat, Ilirija 4-krat.
Strelci: Troppan 6, Štirn, Peranovič 3, Balderman 2, Klančar, Bečič, Štromajer 1 za Triglav, Jocič 2 in Naglic 1 za Ilirijo.
V povratnem srečanju, ko je bil finalist že znan v Ljubljani, je dal trener domačih Rado Cermelj priložnost predvsem mladim, ki so odigrali polovico srečanja. Na povratno tekmo je Ilirija prišla številčno oslabljena, saj vidijo svojo priložnost v malem finalu proti vaterpolistom Meggitoursa Kranj 90. Trener domačih Rado Cermelj je pred finalnim srečanjem optimistično razpoložen in dodaja: "V finalu bdmo igrali le tri tekme in normalno vse tri zmagali. Smo boljša ekipa od Micoma Koper, v ligaškem tekmovanju pa smo nekoliko slabše igrali. Rezultat doma proti Micomu Koper 4 : 4 pa je rezultat slabega sojenja sodnika Edmonda Rebca iz Kopra." • J. Marinček
MlCOM koper : meggitours KRANJ 90 24 :5
MEGGITOURS KRANJ 90 je v povratni tekmi v Kopru nastopil v postavi Dejak, Vončina, Kociper 1, Zupanič, Romžman 1, RadonjiČ, Pičulin, Jerman 2, Cadež 1, Hajdinjak in Rauter.O Jože Marinček
Začetek prvenstva v drugi ligi
Koper, 24. julija - Na letnem kopališču Žusterne se je v soboto začelo tekmovanje vaterpolistov v drugi ligi, v kateri nastopajo štiri moštva. Tekmovanje je organizirano turnirsko in tako so bila odigrana štiri srečanja.
Portorož : vodovodni stolp 7:11
Sodnika Rebec iz Kopra in Marinček iz Kranja.
PORTOROŽ: Krasna, Šokič, Baziaco 2, Hainz 1, Maslo, Juž-nič, Primožič 1, Bizjak 1, N. Pijerov, Kolenc 2, M. Pijerov, Benčič, Ilič.
VODOVODNI STOLP: Vidic, Chvatal 2, Švarc 2, Krašovec 2, Veličkovič, Podvršček V. 1, Vidakovič, Balderman 2, Sirk.
žusterna : kamnik 3 :15 (0 :4,0 :3,0 :5,5 :3)
ŽUSTERNA: Lončarevič, Berce, Pečar 5, Vodopivec 1, Reis-ner 5, Mutič, VVeillgunv, Prelec 2, Vončina 2.
KAMNIK: Gorjup, Pibernik, Žnidaršič 1, Rijavec, Homar 1, Rajter 1, Turkalj, Kralj.
Vodovodni stolp : žusterna 4:9
Sodnika Rebec in Jerman iz Kopra.
VODOVODNI STOLP: Vidic, Chvatal, Švarc, Krašovec, Veličkovič 1, Podvršček, Sirk, Švegelj, Balderman 3.
ŽUSTERNA: Lončarevič, Berce, Pečar 3, Vodopivec 1, Reis-ner 1, Mutič 1, VVeillgunv, Prelec, Vončina.
kamnik : PORTOROŽ 7: 14 (2 :4, l: 5,2 :3,2 :2)
Sodnika Marinček iz Kranja in Čeklič iz Kopra.
KAMNIK: Gorjup, Pibernik 1, Žnidaršič 2, Rijavec 1, Homar 2, Rajter 1, Turkalj, Kralj.
PORTOROŽ: Krasna, Šokič 1, Basiaco, Hainz 4, Maslo, Juž-nič, Primožič 6, Bizjak 4, N. Pijerov, Kolenc, M. Pijerov, Laginja, Ilič.
Organizacija prvenstva je bila izredno slaba in TK Vaterpolske zveze Slovenije bo morala dodobra proučiti, komu še zaupati kako organizacijo. • J. Marinček
Znani sodniki za prve finalne tekme
Koper, 24. julija - Po sklepu Združenja vaterpolskih liga-šev je bil v Kopru v soboto, 24. t.m., izveden žreb za prvo finalno tekmo med Misom Koprom in Triglavom, ki bo v sredo, 28. julija, ob 21. uri v Kopru. Med četverico sodnikov je žreb izbral za to tekmo Poldeta Jermana iz Kopra in Marjana Pičulina iz Kranja.
Prav tako pa je bil izžreban sodniški par za tekmo za tretje mesto, ki bo danes, 27. julija, ob 19. uri na letnem bazenu v Vevčah. Tekmo Ilirija : Meggitours Kranj 90 bosta sodila Ed-mond Rebec iz Kopra in Matjaž Rakovec iz Kranja. • Jože Marinček
Mednarodni turnir v kegljanju na asfaltu
Klub za kegljanje na ledu Jesenice je v počastitev 40-letnice ustanovitve kluba organiziral to soboto, 24. julija, turnir v kegljanju na asfaltu z mednarodno udeležbo.
Turnir je potekal v športni dvorani Podmežaklja na Jesen-cah, tekmovanja pa se je udeležilo 26 ekip iz Avstrije, Italije in Slovenije. Ekipe so bile razvrščene v dve skupini, v finalu pa so se prve tri ekipe iz vsake skupine pomerile med seboj. Na turnirju so bili najboljši naši severni sosedje, saj so se uvrstili na prvih šest mest. Naši kegljači pa so kegljali dokaj solidno. Ob koncu tekmovanja pa je Klub za kegljanje na ledu Jesenice ob svojem jubileju najbolj zaslužnim organizacijam in posameznikom podelil spominske plakete, ki so jih prejeli Športno društvo Jesenice, Športna zveza občine Jesenice, Zveza za kegljanje Slovenije, ASKO Villach, Kastelruth, Regen, Spital, Globasnica, Ekoterm, Acroni, Adi Morhen, Aleksander Drole, Lado Sodja, Rudi Plesničar, Vinko Luževec, Edo Drobnak, Milan Lasnik, Jože Hudrič in Jože Klinar.
Finale: 1. St. Urlich Silbersee, 2. E G G, 3. ASKO Vilach, 4 TCW Villach, 5. Selpritsch, 6. Krozberg (vsi Avstrija)...
Lojze Kerštan
Končno vse na pravem mestu
V Selški dolini so nogomet igrali že pred drugo svetovno vojno, sedanje mlade ekipe pa napovedujejo, da se za razcvet tega športa tudi naslednja desetletja ni bati.
Železniki, 24. julija - Štirideset let je tako dolga doba, da se tako človeku kot športnemu klubu lahko zgodi marsikaj. Tako je tudi sedanji Nogometni klub Železniki doživljal svoje vzpone in padce, vendar pa letošnji jubilej preživlja na zdravih nogah, z novimi, še boljšimi pogoji in ambicijami.
Po ustnih izročilih starejših domačinov naj bi nogomet v Železnikih igrali že v tridesetih letih, vendar pa podatki o članstvu niso preverjeni. Je pa natančno znano leto, ko so se mladi organizirali in začeli z načrtnim treniranjem in igranjem tekem. To je bilo avgusta leta 1953, ko so v Železnikih odigrali prvo tekmo. Od takrat naprej je njihovo moštvo redno nastopalo v ligaških tekmovanjih. "Iz industrijske šole v Mariboru, kjer sem dve leti igral pri Braniku, sem prišel tako rekoč "zastrupljen" z nogometom. Zato sem bil med tistimi, ki smo dali pobudo, da bi tudi v Železnikih igrali nogomet. Vendar pa dolgo ni šlo brez vzgoje podmladka, tako da smo leta 1962, ko smo mladi prevzeli TVD Partizan v Železnikih, začeli z vzgojo pionirjev in mladincev. Delo v klubu je zaživelo, priljubljenost nogometa v kraju je bila vse večja in tekmovanja v različnih kategorijah so potekala z boljšimi in slabšimi uvstitvami do leta 1976, do "slovitih portoroških sklepov". Zaradi piramidalnega sistema smo se morali povezati z ekipo NK Jesenic. Leta 1978 smo uspeli priti v območno mladinsko ligo - zahod, kjer smo igrali eno leto. Takrat
Predsednik medobčinske zveze Janez Torkar je za uspehe v mi' sezoni čestital domačim trenerjem in mladim nogometašem.
Cveto Tavčar, dolgoletni nogometni zanesenjak, sedaj pa trener in predsednik NK Železniki.
je v klubu nastopila kriza, večina članskega moštva se je odločila za mali nogomet, začelo pa se je zanemarjati tudi delo z mladimi. Tako je klub imel svojo največjo krizo leta 1987, ko so člani izpadli iz gorenjske lige, se nato vanjo spet uvrstili in leta 1989 ponovno izpadli. Leta 1990 pa smo videli, daje v kraju spet vse več mladih, ki želijo igrati nogomet in zato smo ustanovili svoj klub z imenom NK Železniki. Do takrat, od leta 1970 do leta 1990, je klub deloval v okviru Športne-
ga društva Alples. Ko pa smo se leta 1990 zagnano lotili dela, nam je velika novembrska poplava zalila igrišče. Na njem smo imeli 600 kubičnih metrov blata. Vendar pa smo z veliko strojnega in ročnega dela igrišče rešili, čeprav smo morali pol sezone igrati kot domačini na igrišču v Puštalu, kjer nam je prostor odstopil LTH. Od leta 1991 pa ponovno igramo na svojem igrišču," je o štiridesetletni zgodovini kluba povedal sedanji predsednik in dolgoletni nogometni delavec Cveto Tavčar.
Klub pa je v jubilejnem letu doživel tudi največji uspeh v svoji zgodovini. Mladinci so namreč postali gorenjski prvaki in s tem dobili pravico nastopati v območni mladinski ligi - zahod. Tudi kadeti so bili v minuli sezoni prvaki B lige in
so si priborili pravico nastopanja v A ligi. "Zame osebno je tako danes prav prijetno, da se
lahko v klubu pohvalim s 9 mi uspehi, pa tudi, da slf uspeli dograditi našo hišo * igrišču. V klubu je trenutno I registriranih igralcev v ■ kategorijah. To so sami do<£ čini, tako da je na vsaki telfi tudi veliko gledalcev. V 0'J Železnikih imamo tudi tim metni krožek, od koder pr^jj jajo v klub mladi igralci. Sp° zorirajo nas domača podF in zasebniki, tako da z dej, jem nimamo večjih težav. V? ko poudarka dajemo sodel^ nju s starši igralcev, veliko slug za dobro delo pa imajo' di dobri trenerji. Do letošnji leta sva bila v klubu dva tre$ ja in dva inštruktorja, letosJ so v Bohinju diplomirali & novi inštruktorji, v Ljubljani1 Fakulteti za šport pa so tu trije trenerji, ki naj bi diplofl, rali v letošnjem letu," Pr\
Cveto Tavčar, ki »ugotavlja "j
se za prihodnost nogorn^ Železnikih ni bati. • V novnik
Na sobotni tekmi sta se pomerili domača ekipa in ekipa Jelovica LTH, rezultat pa je bil izenačen 1:1.
©pbojku mmmtmmsmu^
Dan odbojke uspel
Jesenice, 24. julija - Minulo soboto so odbojkarski delavci niške občine pripravili promocijsko prireditev, ki so jo poimeno^ li "Dan odbojke".
Prireditev je bila dober uvod v novo sezono. Najprej se J predstavila ženska ekipa Jesenic, ki je premagala ekipo Gorij z * 1. V tekmi moških ekip pa so v mešanih ekipah nastopili člani ek' Bleda in Žirovnice, tako da so gledalci uživali v vrhunski Ji Zmagala je siva ekipa z rezultatom 2 : 1. Na koncu so pripravil'' odbojkarski ples. • BJ.
_^>
novi igralci v dresu živil
Koristna oblakova šola
Nogometaši Živil Naklo so sedaj na pripravah na Pokljuki. V novo sredino se uspešno vključujejo tudi novi igralci, večinoma mlajši.
Naklo, 20. julija - Moštvo trenira na Pokljuki, kjer trener Brane Oblak utrjuje predvsem telesno pripravljenost. Prav ti treningi so pod Branetovo taktirko najtežji. Tam boste težje dihali, je dejal igralcem na prvem treningu v Naklem trener, ki bo skušal z novimi močmi nadomestiti izgubo dveh dobrih igralcev, Martina Jeraja in Mirana Pavlina, ki sta odšla k državnemu prvaku SCT Olimpiji v Ljubljano. Prav z Olimpijo bodo Naklanci v nedeljo odigrali tekmo za trening.
Na prvem treningu smo se pogovarjali z novimi igralci v moštvu Živila Naklo. Tole so povedali.
Elvis Rogič iz Ljubljane, star 19 let: "Doslej sem bil član mladinskega moštva Olimpije iz lam mtm%m. ^-iu^iane- Ker 'mam v'-H ^Har^i š)e ambicije, sem se Lw JHf 1 odločil za prvoligaški w^jšš klub. Odločil sem se za Naklo. Pogoji za delo so v redu, trenersko ime je vabljivo in mislim, da se lahko še marsikaj naučim. Slišal sem, da imajo pod njegovim vodstvom mladi igralci možnost napredovanja in uveljavitve. Vabili so me tudi k Svobodi, vendar sem se odločil za Živila Naklo."
Iztok Kapušin iz Brežic, star 19 let: "Doslej sem igral za Svobodo iz Brežic. Ker grem sedaj študirat na fakulteto za šport, sem izbral najprimernejši klub in to so Živila Naklo. V klubu so urejene razmere, razen tega pa imajo dobrega trenerja. Igro mojega novega kluba sem doslej gledal na televiziji. Všeč mi je, da daje trener Oblak poudarek moči in kondiciji. Tudi sam sem takega kova igralec."
Robi Oblak iz Lju-jbljane, star 25 let: "Doslej sem igral v Studiu D v Novem mestu. Zakaj 1 sem prestopil. Oče ni bil razlog. Pač pa sem o na-klanski klapi slišal marsikaj zanimivega in do-««* brega. Naklanci so bili lani boljši od nas in to je bil drugi razlog za prestop. Vem pa tudi, da me oče lahko še marsikaj nauči. Lansko uvrstitev bomo težko ponovili, saj sta zapustila klub dva boljša slovenska nogometaša. Vprašanje je, ali bomo mi zmogli zapolniti vrzel. Potrudili se bomo in skušali doseči vsaj toliko kot lani."
^flfck Luka Vidmar iz [
f^^f^     bljane, star 19 let: i aaJ     zadnje sem igral v ..
dinskem moštvu 01 Živiia se mi zdijo & miv klub, razen teg3 je trener Brane Ob1' Nekatere igralce znam že od prej, pos1 _ katerim sva skupaj i# Da naj grem v Naklo, mi je svetoval moj trener pri Iliriji. Tam se boš lahk0 marsikaj naučil, mi je dejal."
pa Marušiča,
Tomaž Velika, star 27 let, iz Mejj "Doslej sem skoraj M igral za Medvode. ^ boljši sem v vlogi vc* ga igralca ali prost branilca. Naklanski * mi je všeč. S posaro** ■»* mj igralci se dobro
mem. Njihova igra je borbena in odprt* to povsem ustreza mojemu načinu igr*. Upam, da bom uspel, seveda pa se bo ba dokazati na treningih."
Brane Thaler Strahinja, star 21 J
"Sem domačin. ZaJ sezono sem igral za *J co v III. ligi, to sez* pa sem se vrnil. Up* da se bom vključil ^ kolektiv in da bom m kdaj tudi priložnost-' zaigram v prvem moštvu. Ocenjujem*, je realna uvrstitev Nakla 4. ali 5. me*' • J.Košnjek, slike G. Šinik
NA BLEDU MLADI VADIJO V HOKEJSKI ŠOLI RUDI HITI
Počitnice na ledenem treningu
Te dni na Bledu že tretje leto zapored poteka hokejska šola - V prvi skupini je vadilo več kot šestdeset otrok $tarih od sedem do štirinajst let, danes začenja z vadbo druga skupina, prihodnji teden pa še tretja . ?K 26. julij.
30®KflUIO PflDfllSTVO •■KIJ
- Hokejski kamp je &J^*&g**g£t Preživljanja Ritnic, ki pa so se je mladi v preteklih •»vadili. Sredi najhujše vročine se dvakrat na dan za J™*JJJ0||jJ Pravijo na led, kjer pa se ob treningih nit. ne m^M^J^ oiti. Poleg trening, na ledu mladi »oke sU naraščajniW radi tudi Plavajo v jezeru, telovadijo v dvorani, se igrajo z žogo, pod večer pa * s pomočjo kaset in predavanj učijo hokejskih znanj.
Slovenska hokejska šola na Bledu, ki nosi ime po nekdanjem državnem reprezentantu, sedaj pa trenerju Bleda in selektorju slovenske reprezentance Rudiju Hitiju, se je pridobili ugled tako doma kot v tujini, zlasti v Italiji. "Zanimanje za našo šolo na Bledu je bilo letos veliko zlasti v Italiji in Avstriji, vendar so se žal nekateri starši 'talijanskih naraščajnikov zadnji hip premislilil, saj niso upali Poslati otrok v bližino vojne. Ostali, ki so prišli v prvo skupino, pa so zelo zadovoljni. Za sorazmerno nizko ceno smo Jim ponudili bivanje v hotelih Krim. in Astorija ter seveda ^rokovno vodenje tabora na Jeju z Rudijem Hitijem, ter če-jttm strokovnjakom Vaclavom Cervenijem ter odličnima ruskima demonstratorjema Anf-jorovom in Paramonovom. Domačini prihajajo na Bled le čez dan, zvečer pa jih pridejo iskat starši ali gredo sami domov, tisti iz oddaljenejših krajev pa
Egon Murič iz Radovljice bo jeseni šel v peti razred: "Hokej igram že peto leto. Treniram pri Bledu, do sedaj pa sem nastopal v ekipi mlajših pionirjev. Hokejski kamp sem obiskoval že lani, naučil sem se marsikaj in spoznal tudi dosti prijateljev. Da preživljam počitnice na ledu, mi je izredno všeč, saj rad igram hokej in nameravam nekoč postati dober igralec. Najraje pa bi igral kar v Ameriki! Giliano Zorzet iz Milana je star trinajst let: "Hokej igram pri Milano Lionsu in to že osem let. Da pridem na Bled, sem se odločil zato, ker je moj trener Finžgar doma iz Ljubljane in mi je povedal, da je na Bledu dobra hokejska šola, pa tudi zato, ker sem si doma ogledal filme o Bledu in mije bilo všeč. Sedaj se tu počutim zelo dobro, zelo sem zadovoljen, spoznal pa sem tudi veliko novih prijateljev. "
Prav tako bivajo na Bledu. Vsi
SO H~L!,.
SOI
Vse Poteka, kot je treba," pravi
dobili enotne majice z napihni hokejske šole in zaenkrat Xse Poteka, ko Br*ne Terglav.
Rudi Hiti
Tudi Rudi Hiti, katerega skrb za naraščajnike se začenja že precej prej, kot pridejo na Bled, saj mora zanje pripraviti vse programe, ima te dni polne roke dela. "Mladi, ki so prišli v naš hokejski kamp, zvečine že igrajo hokej, nekateri sicer le še kratek čas, drugi pa že po več let. Tako smo jih glede na starost, predvsem pa na hokejsko znanje, razdelili na tri skupine, vsako skupino vodita dva
Otroci se na blejskem ledu učijo hokejskih veščin, priložnost pa je *M za nova prijateljstva.
Vaclav Červeny
trenerja, za vsako skupino pa smo pripravili poseben program. Časi so taki, da mora otrok čimprej začeti s športom, ki ga zanima, zato je težko oceniti, kdaj je za hokejista to najprej ali najkasneje. Nekateri začenjajo s petimi leti, drugi šele pri dvanajstih, ko je s trdim delom in talentom moč še marsikaj nadomestiti. Trenerji hitro ugotovimo, kdo od mladih igralcev bo lahko dober hokejist. Najpomembneje je, da ima smisel za kolektivno igro, za kombinacije, skratka, da dela z glavo. S trdim treningom se si-
cer da marsikaj nadomestiti, vendar talent že mora biti," pravi o svojih izkušnjah pri delu z mladimi Rudi Hiti.
Sicer pa je namen hokejskega kampa predvsem, da se mladi iz različnih klubov zberejo na enem kraju, da se pogovorijo, da pokažejo, kaj znajo, da se naučijo kaj novega in seveda tudi poveselijo. V enem tednu dobijo tudi delovne navade, navadijo se, kako mora športnik delati in tudi, kako počivati. "Res je, da je pri hokeju najpomembneje, da ima bodoči igralec talent za igro, vendar pa talent sam po sebi nič ne pomeni. Treba je dobiti delovne navade, treba je trenirati. Pet let, kolikor sem bil v Sloveniji, sem ugotovil, da so slovenski otroci nadarjeni za hokej, da imajo tudi dokaj dobre pogoje za razvoj, da pa se navadno ustavi v mladinski kategoriji, ko ni več prave konkurence. Veliko jih zato izgubi motivacijo za delo," pravi Vaclav Červe-ny, ki je pet let skrbel za jeseniške hokejske naraščajnike, lani pa se je vrnil domov na Češko. Kljub temu da je sedaj doma, pa se v Slovenijo rad vrača in zato ga je Rudi Hiti že za naslednje leto spet povabil v blejski hokejski kamp. • V. Stanovnik, foto: LJeras
AVTOMOBILIZEM V CERKLJAH OB KRKI
Odločne priprave na "veliko nagrado brežič"
bo prva Civjina dejavnost na tem, doslej vojaškem letališču in Brežičani si želijo, da bi za seboj potegnila ■*ol ostale.
knaKBrežice' 21* JuliJa ' Na nekdanjem vojaškem letališču v Cer-Dni t Krki 00 22- avgusta prireditev, kakršne v Posavju in na Prei I!jSkem "' bi,°- Najboljši slovenski avtomobilisti se bodo te.I» » 1,1 v cestnohitrostni dirki, ki jo je organizator, "Promotor Brežice", poimenoval "Velika nagrada Brežic".
int™88 J.e dolga 3.300 metrov tomobilov, organizatorji so potno* sPe,Jana P° glavni ter po- vabili v goste motoriste, ki naj ntovi ■ ,eta,isk'n stezah, tek- bi pokazali svoje spretnosti in dirk 1 pa sc DOC*0 Pomcrin v hkrati preizkusili stezo. Ta je Da^i 23 P°kal Jeklotehna - betonska, groba in na njej gu-a*,*u roTvrctitve. 7HrtHin le zelo malo časa.
nih
thatsu ter v dveh razvrstitve-M1 vožnjah za razreda A in N. r^ed posameznimi vožnjami si °odo gledalci, za popestritev, ogledali nekaj "ta bolj
me zdržijo le zelo malo časa. Zvezda zabavnega dela programa bo vsekakor mlada tekmovalka v kartingu, Nina Jerančič,
ki je, za novinarje, pokazala
serijskih in vrhunskih av-  svojo spretnost v ravnanju s
,n« v svojem jeklenem prijatelju
Formulo Ford že po današnji tiskovni konferenci. Opazovalci iz Avto-moto zvez Italije, Avstrije, Nemčije in Madžarske, ki so jih predstavniki Pro-motorja tudi povabili na prireditev v Cerkljah ob Krki, naj bi ocenili tako stezo kot učinkovitost in sposobnost organizatorjev. Z njihovim ugodnim mnenjem si bosta namreč Promotor in cerkljanska (letališka) steza utrla pot v program mednarodnih cestno hitrostnih prireditev za prihodnje leto. Po nekaterih začetnih razgovorih kaže, da bi na tej stezi bili pripravljeni organizirati svoje pokale Opel, Daihatsu in Ford.
Vsi nadaljnji načrti, vključno s prodorom v koledarje mednarodnih dirk so odvisni od uspešne izvedbe uradnega treninga in dirke 21. in 22. avgusta, zato se bodo pripravljal-ci zelo potrudili tako po strokovni plati, kakor tudi pri skrbi za udobje in varnost obiskovalcev. Prireditev bo ob vsakem vremenu, dotlej bodo že imeli postavljenih nekaj tribun, morda bodo celo pokrite, nevarni deli proge bodo zaščiteni z betonskimi stebri ali z avtomobilskimi gumami, napolnjenimi z betonom.
Prireditelji nameravajo na
SLOVENSKA JADRALNO PADALSKA LIGA
PO OSMIH TEKMAH VODI JOCIF
Kranj, 25. julija - Slovenski jadralni padalci so po uspešno izvedenem državnem prvenstvu (posamične tekme so štele tudi za ligo), v tem mesecu nadaljevali z ligaškimi tekmami. Tako so peto in šesto tekmo organizirali v Tolminu, sedmo in osmo pa v Preddvoru.
Prvi vikend v juliju je tekmovanje potekalo na Primorskem. V soboto so tekmovalci startali na Kobali ter nato leteli prek Drež-nice in Kuka, cilj pa je bil v Tolminu. Skupna dolžina leta je bila 32 kilometrov, zmagal pa je Mare Novak (Novva), pred Andrejem Bertoncljem (Let - AirSvstems) in Sebastjanom Podbregarjem (DJP Velenje). Domen Slana (Let - AirSvstems) je bil četrti, Andreja Pušič (Novva) pa peta.
Tudi start nedeljske tekme je bil na Kobali, prelet pa je potekal prek Loga in Kuka do Tolmina. Proga je bila dolga 52,8 kilometra, zmagal pa je Domen Slana (Let • AirSvstems), pred Alešem Šusterjem in Markom Novakom (oba Nowa). Matej Jocih (Let -AirSvstems) je bil četrti, Janez Žibert (Orli) pa peti.
Prejšnjo soboto in nedeljo pa sta bili sedma in osma ligaški tekmi organizirani v Preddvoru. V soboto je bil start na Kriški gori, prelet pa je potekal prek Možjance, Gozda, Preddvora, in Svetega Lovrenca s ciljem pri jezeru v Preddvoru. Zaradi napovedanih popoldanskih neviht je bil start zgoden, nizke baze pa niso dopuščale letenja nad dva tisoč metrov. Precej tekmovalcev je moralo končati tekmovanje na drugi obratni točki, celo disciplino pa je opravilo devet tekmovalcev. Zmagal je Mare Novak (Nowa), drugi je bil Janez Žibert, tretji Srečko Meglic (oba Orli), četrti Klemen Lorbar (Celje), peti Rok Žagar (Orli), šesti Peter Slapar (Polet), sedmi Matej Jocif (Let - AirSvstems), osmi Daro Prevc (Krokar) in deveti Miha Vogrinec (Sever).
Nedeljska tekma je potekala od starta na Kriški gori, prek Tr-žiške doline v Dobrčo in od tam naprej proti Žirovnici do Zabrez-nice, ter nazaj do tovarne Elan v Begunjah, kjer je bil cilj. Skupna dolžina je bila 40,4 kilometre, ker je pihal lokalni vzhodnik, je večina tekmovalcev priletela le do vzvratne točke do Smokuča. Dva zaostala tekmovalca pa sta preletela obratno točko pol ure kasneje, ko sta imela že spremenjene pogoje, saj se je veter zasukal, zato sta brez težav preletela ciljno črto pri Elanu. Tako je na osmi tekmi letošnje lige zmagal Rok Preložnik (Celje), pred Damjanom Jazbecem (Lesce - Bled). Od tretjega do desetega mesta pa so se uvrstili: Rok Žagar (Orli), Sandi Marinčič (Kanja), France Megušar (Krokar), Marko Novak, Ljudmila Pintar, Mirko Čoko (vsi Novva), Janez Žibert in Srečko Meglic (oba Orli).
Izvedbo tekmovanja sta omogočila sponzor lige STUDIO G3 -JIM BEAM in hotel BOR v Preddvoru, organizator pa je bil klub Orli iz Kranja.
V skupni razvrstitvi letošnje slovenske jadralno padalske lige po osmih liga tekmah vodi Matej Jocif (Let - AirSvstems) s 6439 točkami, pred Rokom Preložnikom (Celje Fun - Flay) z 5944 točkami in Domenom Slano (Let - AirSvstems) z 5848 točakmi. Liga se bo predvidoma nadaljevala 21. in 22. avgusta. • V.Stanovnik
RUVANJE
Marko petkrat, alenka Štirikrat zlata
Trbovlje, 25. julija - Konec tedna je bilo v Trbovljah državno prvenstvo v plavanju, na katerem so pomembno vlogo odigrali tudi plavalci Triglava na čelu z Milenkovičem in Omejče-vo ter plavalke Radovljice na čelu s Kejžarjevo. Državna rekorda sta na tekmovanju dosegla Jure Melon na 50 in 100 m prosto ter Nika Breznik na 50 metrov prosto.
Kranjčan Marko Milenkovič je postal prvak v vsakem nastopu in osvojil pet medalj, prav tako tudi Alenka, ki je zmagala štirikrat. Kolajn bi bilo lahko še več, vendar ne gre tekmovalcev preveč obremenjevati, saj Alenko sedaj čaka evropsko člansko prvenstvo. V mladinski konkurenci je treba omeniti lepe rezultate Aleša Aberška in Mete Suhadolnik, ki sta osvojila srebrni medalji, Meta in Nina Hajdinjak pa sta osvojili še bronasti medalji. V kadetski konkurenci je uspešno nastopila Petra Omejc, članica Triglava, ki je osvojila tri zlate, srebrno in bronasto medaljo, bronasto medaljo pa je osvojil še Jure Gro-bovšek. Prav tako so se izkazali nekateri mladinci, ki so dobro plavali v finalu: Marko Oberstar, Andraž Gašperlin, Simon Mladenovič, in Nataša Štefe. • Rado Mladenovič
Triatlon vogeršček
Kranj, 26. julija - Minulo soboto je bil pri Novi Gorici organiziran kratki triatlon Vogeršček. V moški kategoriji je zmagal Jani Tomšič (Ljubljana) pred Damjanom Zepičem (Happideja). Uroš Pikec (Triglav Kranj) je bil kljub padcu s kolesom šesti. Pri ženskah je zmagala Nataša Nakrst - Kosmač, Darja Ažman (Triglav Kranj) pa je bila tretja. • (vs)
Nina Jerančič, slovenska zvezda kartinga
prireditev v Cerkljah privabiti ljubitelje avtomobilizma iz vse Slovenije, zato so se odločili tudi za organiziran avtobusni prevoz. Možen bo samo ogled nedeljske prireditve ali pa kombinacija z dvodnevnim obiskom v bližnjem počitniškem centru Terme na Čatežu. Vstopnica za dva dneva (uradni trening) bo veljala 400 SIT, samo tekmo pa si boste lahko ogledali za 300 SIT.©I. K.
Martin Glavič, najmlajši tekmovalec v Konjeniškem klubu Kranj, se je pred dvema letoma vpisal v jahalni tečaj, letos pa je že zmagal na klubskem tekmovanju. Konjeniški klub Kranj organizira začetne in nadaljevalne jahalne tečaje za mladino in odrasle, rekreacijsko in turistično jahanje.
Tečaji so vsak dan od 17.00 dalje v Bobovku pri Kranju, informacije tudi po tel.: 212-886.
KRIMINAL
Grozil sestri in materi
Kranj, 26. julija - Pred tednom dni je Klemen D., rojen 1968. leta, doma iz Zirov, ob 14. uri in 20 minut začel prepir s sestro in materjo. Ostre besede so se sprevrgle v grožnje. Ker je Klemen vzel v roke nož in ni odnehal, sta ženski pobegnili iz njegove bližine. Kriminalisti iz Škofje Loke bodo proti storilcu podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma nasilništva. • S. S.
Voznik nadlegoval štoparko
Kranj, 26. julija - Dogodek sega v prve dni julija, ko je Viktor P., rojen 1934. leta, doma iz Radovljice, malo pred polnočjo ustavil svoj avto na cesti proti Bohinju. Ob njej je namreč stala ženska z dvignjenim palcem na roki, ki se je želela peljati domov. Med vožnjo je voznik predlagal potnici, da bi uslugo poravnala s protiuslugo. Ker ga je zavrnila, je pri kraju Lepence ustavil; zatem je začel potnico otipavati, čemur se je upirala, zato ji je grozil tudi s silo. Vseeno ga je uspela prepričati, naj pelje dalje. Medtem ko je voznik speljeval z vozilom, je sopotnica skočila iz avta in pobegnila. Na srečo sta se ravno takrat pripeljala mimo blejska policista, ki sta odpeljala dekle na pravi naslov. • S. S.
Vroča telefonska linija
Kranj, 26. julija - Podjetje PTT iz Kranja je prijavilo nevsakdanje odkritje. Ugotovilo je namreč, da se je Srdan Z., rojen 1964 leta, doma iz Kranja, rešil pomanjkanje telefona kar po svoje. S priklopom na žico sosedovega telefona je oškodovancu povzročil v enem samem mesecu za 42 tisočakov škode. • S. S.
Oskrunjen spomenik
Kranj, 26. julija - Planinsko društvo Dovje-Mojstrana je prejšnji torek prijavilo, da je v dolini Vrata neznanec prišel do spomenika padlim gornikom v bližini Aljaževega doma in ga oskrunil. Odvil je namreč vijake in odnesel ploščo, ki je posvečena padlim planincem v letih 1941-1945. Škodo ocenjujejo na 40 tisočakov. # S. S.
Požar zaradi snemanja
Kranj, 26. julija - V oddelku TAP kranjske Save je 20. julija ob 9.50 ekipa zasebnega podjetja Libra iz Kranja snemala reklamni film po naročilu tovarne. Ob snemanju kadra na liniji Triplex, kjer nanašajo lepila na protektorje avtomobilskih plaščev, se je osvetljevalec z močno halogensko svetilko približal plastični cevi z lepilom. Iz cevi, ki se je segrela, je brizgnilo lepilo in se vžgalo. Zaradi hitrega ukrepanja delavca za strojem, ki je vključil ročno napravo za gašenje, so ogenj ugasnili; osvetljevalec je vseeno utrpel površinske opekline. Vzroke nesreče in obseg škode zaradi požara še ugotavljajo. • S. S.
Poškodovan delovni stroj
Kranj, 26. julija - Iz delovne enote kranjskega Gradbinca so 23. julija zjutraj obvestili kranjsko policijo, da je dva dni poprej prišlo do poškodbe njihove črpalke za beton. S tako imenovano hruško za prevoz betona so dovažali material na gradbišče na Smledniški cesti. Iz doslej še neznanega vzroka se je znašel v mešalcu del kovinske cevi. Zaradi tega se je pokvarila črpalka, a je na srečo le za 20 tisočakov škode. • S. S.
Obarvana Tržiška Bistrica
Tržič, 26. julija - Minuli petek dopoldne je tekla Tržiška Bistrica skozi mesto rdeče obarvana. Kot je odkrila preiskava v tržiški tovarni Lepenka, je do obarvanja reke prišlo zaradi razlitja petih litrov živilske barve.
Močno koncentrirano barvo, ki ni strupena, dodajajo surovinam pri izdelavi papirnih proizvodov. Kot so pojasnili v vodstvu tovarne, je do razlitja prišlo po malomarnosti enega od delavcev. Dejanje ni v nikakršni povezavi s tovarniško čistilno napravo. Čeprav vodnogospodarski inšpektor ob ogledu reke po razlitju barve ni opazil vidnih posledic, so odvzeli več vzorcev vode za podrobno analizo v Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske; le-te še raziskujejo.
Tržiški ribiči vendarle že dalj časa opažajo negativne vplive na ribji zarod zaradi izpustov odpadnih voda iz Lepenke. Zaskrbljeni so tudi zaradi motnosti reke po izpustil vode iz pretočnega jezu na Lomščici. # S. Saje
I GORENJSKA NOČNA KRONIKA
GRAFIT NA VILI JE DALA IN VZELA NOČ - Četrtkova seja državne preiskovalne komisije o aferi Elan, o kateri pišemo na 1. strani Gorenjskega glasa, je gotovo vznemirila javnost in nekatere poznavalce glavnih akterjev v aferi. Drugače si ni moč razlagati dejanja neznanega storilca, ki je na steno ob vhodu v vilo Aljančičevih v Bistrici pri Tržiču z velikimi tiskanimi črkami zapisal: "JUDEŽ, ZATAJIL SI KODRA". O tem se je v Tržiču kar precej govorilo minuli petek, v soboto dopoldne pa je bila stena že sveže prepleskana. Obrisi črk vseeno še vedno udarjajo skozi belo barvo. In Še pripis! Lastnik omenjenega objekta menda sploh ni Uroš Aljančič, ampak njegova žena; torej, trud je bil zaman. - S. S.
Inšpektorji na obisku v gostinskih lokalih
V Črnem baronu
se je kadilo kot iz dimnika
Zato predlagajo omejitev poslovnega časa lokalu največ do 22. ure.
Kranj, 26. julija - Zaposlovanje osebja v gostinskih lokalih brez pogodb o delu in veljavnih zdravstvenih pregledov sploh ni redkost. Lastniki včasih pozabijo pogledati na uro, zato inšpektorji najdejo goste ob nedovoljenem poslovnem času. Če v loški občini higiena ne zaskrbljuje, pa je drugače v Kranju. V Črnem baronu se je kadilo kot iz dimnika.
Delavci Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko so skupaj s policisti ta mesec opravili kontrolne preglede v 10 gostinskih obratih v škofjeloški občini ter 6 obratih v kranjski občini. Razen za higieno prostorov so se zanimali za opravljanje zdravstvenih pregledov o higienskem minimumu zaposlenih, označevanje cen in spoštovanje poslovnega časa, zaposlovanje "na črno" ter motenje javnega reda in miru.
Tuja imena privlačijo...
Po obisku inšpektorjev lokal Valentino v Škofji Loki ne bo več "spaghetteria", kot je pisalo na tabli pri vhodu v tujem jeziku. Morda bo pomagala tu-
di manjkajoča označba poslovnega časa v točilnici k prenehanju strežbe na vrtu po 22. uri, kot je bilo dogovorjeno zaradi motenja miru sosedov; pri pregledu ob 22.45 so tam postregli
še 9 gostom. Lastnik bo moral urediti tudi pogodbe o delu za kuharja in točajko; slednja ni imela niti delovne obleke niti zdravstvenega dovoljenja. Podobna zgodba se je ponovila v loški   okrepčevalnici SARA,
kjer točajka tudi ni imela pregleda za živilsko stroko. Točaj-ki v nočnem lokalu "Fajn klub" na Dolenji Dobravi pa je poleg tega dokumenta manjkala še delovna obleka in delovna pogodba; le-te ni imel tudi njihov menjalec plošč.
NESREČE
Devet ranjenih na cestah
Kranj, 26. julija - V prejšnjem tednu se je na gorenjskih cestah zgodilo 8 prometnih nezgod s telesnimi poškodbami udeležencev. V njih se je ranilo 9 oseb. Ob tem je vendarle spodbudnejši podatek, da je že tretji teden minil brez smrtnih žrtev. • S. S.
MOTOR NA DVOJE, VOZNIK OSTAL CEL - V soboto dopoldne se je zgodila na magistralni cesti Kranj-zahod - Radovljica na bistriškem klancu prometna nezgoda, ki se je srečno končala za voznika motorja. Njegov motor je po trčenju s "katrco" ostal brez prednjih vilic in kolesa, motorista pa so zaradi padca odpeljali le na opazovanje. O nesreči poročamo, ker je bilo zanjo krivo hkratno dvojno prehitevanje, kar se na odseku v bližini avtomobilske ceste vse pogosteje dogaja. S. S. - Foto: S. Saje
V poletni senci z Gorenjskim glasom
Vabljeni v Glasovo družino
Pravi pasji dnevi so tu, v vročih poletnih dneh je najboljša rešitev: prijetna senčka in branje Gorenjskega glasa. Če na Vaš naslov dvakrat tedensko še ne prihaja najbolj bran gorenjski časopis, izkoristite poletno ponudbo in se nanj naročite!
Najlažja pot je izpolniti našo naročilnico ali pa poklicati v naročniško službo Gorenjskega glasa (064/218-463). Za nove naročnike smo v juliju pripravili poletno darilce: vsem, ki boste Gorenjski glas naročili do konca tega meseca, bomo s sodelovanjem PPC Gorenjski sejem Kranj podarili vstopnico za avgustovski mednarodni gorenjski sejem.
Naročilnica
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek...................................................................................................
Točen naslov.....................................................................................................
Posta (štev.).............................................................................................i.........
Datum: Podpis
Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj
Odprto je bilo malo dalj...
Diskoteka "CHARLI" v Ži-reh je sedaj že zaprta zaradi prenavljanja, vendar pa bo lastnik pred ponovnim odpiranjem moral skleniti pogodbe o delu z zaposlenimi. V svoji gostilni Pri Aleksu nad diskoteko bo moral poskrbeti zlasti za spoštovanje poslovnega časa.
Pol ure čez polnoč je bilo v točilnici 5 gostov, čeprav bi lokal morali zapreti ob 23. uri. Ob 23.45 je bilo v obratu Gepard v Žireh približno 40 gostov kljub označbi poslovnega časa od 9. do 23. ure. Razen vidnejšega cenika v tem lokalu so pogrešali ustrezna dokazila o zdravniškem pregledu za točajko in natakarja. Okrepčevalnica "Gačnk" na Trebiji je bila ob eni uri zjutraj sicer zaklenjena, vendar so v točilnici našli 5 gostov.
v w
a &
Tukaj se komaj diha...
Če so inšpektorji v loški $ čini našli le nekaj pomanjM1 vosti v opremi sanitarij i" J splošno pohvalili higiens^ razmere v lokalih, pa so g'ej* tega marsikje v Kranju zm*f vali z glavami. Najhuje je ^ v okrepčevalnici Črni bar", kjer so uzrli umazane sanit*? je, obrat pa je bil krepko r dimljen. Ker je bilo v lokalu pred njim okrog 300 gost" zlasti mladoletnikov, ki so neprimerno vedli zaradi op'1* sti in morebitne drugačne of9 me, so sklenili predlagati sckj* tariatu za gospodarstvo v KJj nju omejitev poslovnega največ do 22. ure.
Diskoteko KOBRA, kje/ so imeli odločbe o izpolnj«v nju pogojev za obratovanje..? s pomočjo policije izpraz"''( pozneje so napisali odločbo prepovedi opravljanja dejavA sti in prijavo sodniku za ške zaradi slabe higiene safl^ rij. Sanitarne prostore ^ morali prenoviti v okrepčaj niči Sirena na Planini, lasti"^ pa bo doletela kazen zaradi " dovoljene 'uporabe avtom*' za igre na srečo in obratov*^ na vrtu brez soglasja. Na P\ več dima so inšpektorji nal«1:. še v taverni Stari Mayer,>W, so zahtevali meritve ventil*,, je; lastnica bo morala odstraj1 ti igralne avtomate iz ponudbo jedil pa prilago^ manjšim zmogljivostim ku nje. • S. Saje
Mladostna vihravost med počitnicami
Več pozornosti voznikov in starši
Čeprav se bodo šolske počitnice kmalu prevesile v drugo poloyl. najbrž ni prepozno za opozorilo tako staršem kot voznikom naf jo sproščenost otrok med počitnicami, ki ima lahko na cesti nelft posledice. K temu priganja tudi prejšnji četrtek, ko sta bila v pri* Žno istem času udeležena v nesrečah otroka v kranjski in loški oV ni.
t*
Čas šolskih počitnic vpliva na spremenjeno obnašanj« ,°tr< ,
ki se odraža v zmanjšani pazljivosti na dogajanje okrog njih- rp, je takrat mladostna vihravost znatno večja tudi na cestah, P^Zf-jejo tudi podatki o celo 30-odstotnem povečanju števila y*° ^ tnih nesreč poleti. Ker je takrat več mladih na kolesih in dih, ali pa hodijo po prometnicah peš, ne bo odveč večja p°l i
nost voznikov na njihovo ravnanje. Ob vožnji mimo posarnC* ka ali skupine otrok mora biti voznik pripravljen na moreb'1 I nekontrolirano reakcijo otroka. Nujnost zmanjšanja hitrosti * vožnjo skozi naselja je med počitnicami še večja, saj mnoge u' postanejo igrišča. Če se zakotali žoga na cesto, bo za njo hip tem pritekel še otrok. Seveda ni moč vse odgovornosti za vari) otrok v prometu naložiti le voznikom motornih vozil! Starši , prvi dolžni, da nadzirajo oddaljevanje svojih otrok od vrt8hw igrišča. Ponos na malega kolesarja, ki upa sam na cesto, se laj' kaj hitro spremeni v žalost. Kadar obdarujejo mladostnika z ^ pedom, naj mu obenem kupijo še čelado ter knjižico s proffl«^, mi predpisi, če že ni opravil izpita v šoli. Tudi na lastne zg'e(*ev gre pozabiti, ko odrasli poučujejo otroke o nevarnostih v pro^ tu. • S. Saje
Zaplet o cenah kruha
Kdo bo popustil: vlada ali peki
Tržna inšpekcija že pošilja odločbe pekarnam, ki ne sr, jejo vladne uredbe o znižanju cen kruha na prvojunijskor ven.
Kranj, 23. julija - Ko so številna žitno predelovalna podjetja ju. podražila moko in kruh, je vlada sprejela uredbo, s katero je z*" vala, da morajo drobnoprodajne cene pšenične moke in kruha ^\ na raven 1. junija. Pekarne so na vladno uredbo različno reagir' nekatere so znižale cene, druge vztrajajo pri podražitvah
in da bi ga pekli z izgubo tU' zdaj, če bi spoštovali vla™ uredbo. Največ kršiteljev j? radovljiški in jeseniški ob^ kjer se ravnajo po Žitu, ki. spoštuje vladne uredbe. _ ^
Spor med vlado in peki je za zdaj, če se izrazimo v šahovskem jeziku, v "pat poziciji". Vlada je nad peke pognala inšpektorje, ki že pišejo odločbe, v (številnih) žitno predelovalnih podjetjih pa vztrajajo pri smo zvedeli na inšpekciji, ^ junijskih podražitvah in doka- odločbe prejeli v začetku ^' zujejo, da je vladni ukrep eko- tedna. Kršiteljem ne grozij0 j nomsko in pravno neuteme- denarne kazni v zneskih . Ijen. V Žitu Gorenjka Lesce 500.000 do 1,4 milijona tol* pravijo, da jim kruh že od lan- jev, ampak tudi odvzem skega polletja dalje (s krajšo pravičeno pridobljene pre"1 i prekinitvijo) prinaša z izgubo ženjske koristi. • CZ.
GLA' AVTOŠOU
Begunjska 10 -pn vodovodnem s$
Tel.: (064) 216-24*
Torek, 27. julija 1993
MALI OGLASI, OBVESTILA
19.STR AN • GORENJSKI GLAS
JJGODNA PONUDBA vrtnih kosilnic Alko Top 3500 -26.500,00 SIT (s košem - 36.060,00 SIT; s pogonom -53.034,00 SIT) in OUA Agri Castrol - 380.00 SIT, Mustang »316,00 SIT, Trans Hidrol 85 - 239,00 SIT. Hipenol 90 -225,00 SIT, Delta 5 - 303,00 SIT, Delta Sint 350,00 SIT (cene veljajo za 1 liter) in OUE za mešanico Jonsered 0,4 litra -«00.00 SIT. Pozor! Najnižje cene motornih žag Jonsered, traktorskih gum Barum in zaščitnih sredstev Reglon -1-650,00 SIT, Metasitoks - 1.310.00 SIT, Ridomil - 2.080.00 SIT, Boom efekt - 1.400,00 SIT. Pokličite KMEČKI STROJ »kofja Loka, tel.: 031-4971
MULI OGLASI
^217-960
aparati stroji
PANASONIC, brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno prodam. »
632-596_ 17063
Starejši rabljen TRAKTOR, do 5 *S. kupim.» 061/738-619 17145 Prodam HOBEL MASINO 40 cm, ročno kosilnico in hrastove deske.
»312-101_17434
Zapakirano satelitsko anteno SAT 100   prodam   za   350 DEM.
»242-403_17527
fANASONIC VIDEOKAMERO VHS NV M 7, odlično ohranjena, z ■dapterjem, baterijo in kovčkom. Prodam za 1500 DEM. »76-155
Novo visokotlačno hidravljično ČRPALKO 8 lit. 400 bar., prodam. »327-319_ 17558
Dobro ohranjen ŠROTAR prodam, ggočnik. Polica 9, N aklo 17567 HLADILNO SKRINJO in PRALNI pjORJ, prodam.» 715-801 17622 Električno in motorno KOSILNI-!?• ^r starejši MOTOR, prodam. » 715-801 17623
<3 SAMSUNG
■POSEBNA POLETNA PONUDBA I
|TV37cm 33.520 SIT I
lTvlicmnX 43.100 SIT ■
MTV63cmTTX 64.980 SIT I
TV37cmTTX 36.940 SIT
TV 55 cm TTX 49.930 SIT
"V 72 cm TTX stereo 96.590 SIT VlDEOREKORDERJIod 39.670 SIT H'FI STOLPI od 41.730 SIT
ITV-HIR-VIDEO CENTER REVOK
C.Talcev3Kranj Tel.: 212-367 °d9.do 12. in od 15.do 19. ure
S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo ^VjDiojCASET^
cr. material
)^00 kom nove strešne OPEKE tra-jggka (sive), prodam.» 211 -852 JABEL, PP 41A 4x35 + 2.5 - 18 m, 18 Priklop stanovanjske hiše, po-^"iprodam.» 66-366 17555 }00km. KOMBI PLOŠČ, šir.3 cm ,n zakonsko JOGI POSTEUO, !jOQdno prodam. » 221 -170 17572 JALONITKO mali val, rabljeno, v«ndar kvalitetno, prodam v Kra-^1"^» 50-053, po 19-uri 17575 f^dem PUNTE in suha DRVA. Ve-Ujovo 24, » 421 -056 17583
Kupim
Odkupujemo starinsko POHIŠTVO '"ostale starinske PREDMETE. £NTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Sg"j-» 221 -037 in 48-545 16621 )£~*kofji Loki kupim GARAŽO. gJgl-451,po16. uri_17594
Lokali_
uQodno damo v najem turistično ^•novanjski objekt v Podljubelju ■J?0, Tržičem z možnostjo takojšna obratovanja. »81-827, popoldan__17571
Kolesa_
**OPED BT 50 S v odličnem stanju Pfpdam ali zamenjam za avtoma-Po dogovoru. »50-137 17534
GORSKO KOLO, oprema Snimano, popolnoma novo prodam za 260 DEM. »216-419_17577
obvestila
CENJENE GOSTE obveščamo, da bo gostilna "PRI SLAVKI", v Pod-brezjah, zaprta do 9.8.1993. Prosimo za razumevanje in se priporočamo za nadaljni obisk. 17506
Enodnevni nakupovalni izlet z avtobusom na MADŽARSKO, dne 14.8.93. Prijave na »49-4421 17518
Dolgo belo POROČNO OBLEKO, štrevilka 40, prodam. » 51-086, torek popoldan. 17554
oblačila
Dolgo čipkasto poročno OBLEKO št. 42, prodam. Cena 150 DEM. »84-265_17560
Nežno roza poročno OBLEKO, PRODAM. »631 -589 17585
otr, oprema
Otroško SOBO ugodno prodam. »801-668_17314
Otroški športni VOZIČEK roky in enostavni AVTOSEDEŽ, prodam. » 242 403_17526
OTROŠKO SOBO, prodam. » 76-342 17618
ostalo
DRVA meterska. raziagana. smrekov žagan les z dostavo, žagamo tudi na domu. » 325-488 10485
PRIKOLICO za osebni avto, pro
dam. »84-733_17562
Sprejemamo ponudbe POSOJILODAJALCEV, ugodne obresti. Ostalo po dogovoru. » 061/51-167, od ponedeljka do pet-kaod9. do 12. ure._17599
ROGOS za IKEBANE, prodam. » 45-532_ 17612
CITRE in LISTE TRAČNIH ŽAG, prodam.» 720-196_17629
ZAMUO za presajanje rož, prodam. Cena 300 SIT. Jezerska 88.
BIO ZEMLJO za dodajanje k ro-žam, prodam. Jezerska 88.   17633
pridelki
Vsak dan SVEŽE rezano CVETJE, Gladiol - različnih barv, prodam. Luže 22/a, Visoko.» 43-016
_17049
FIŽOL nizek rumenostročni prodam. »43-185_17293
Seme enoletne trave prodam. »401-167_17535
RDEČO PESO, prodam. »49-324
Drobni KROMPIR »43-459
prodam. 17546
DROBNI KROMPIR, prodam. » 49-172_17597
Drobni KROMPIR, za krmo, prodam. Žabnica 43, Kranj. 17610
posesti
Dvostanovanjsko hišo z velikim vrtom na škofjeloški c. 38, prodam.
»061/2670572_17176
Resnemu ponudniku po ugodni ceni prodam starejšo, zelo dobro ohranjeno HIŠO, ki se nahaja na lokaciji v vasi Zali Log. »061/221-655, vsak dan 17311
Na Dovjah prodam PARCELO z vikendom v izmeri 4107 k.m. Pot do parcele. »891-694_17523
V radovljiški občini najamem staro hišo. Trelc. Ljubljanska 37, Rado vljica_17580
3 in pol sobno STANOVANJE z lokalom zamenjamo za stanovanj sko hišo. »620-070_17591
APRON NEPREMIČNINE - OB-VEŠČAMO VAS, DA BOMO Z REDNIM POSLOVANJEM PRIČELI
V PONEDELJEK, 9. AVGUSTA 1993. ŽELIMO VAM LEPE POČITNICE! 17620
3 331-339
mxmm mat \mm, mm
OD S>.  DO 23. URE
TELEFON
IHGOVINA SERVIS
telefaksi • zicni in brezžični telefoni -tajnice • centrale - zaščite - telefonske ključavnice - kretnice ■ kahli • vtikači -vtičnice
I Iskra - Canon - Panasonic I
prodaja na drobno in debelo - rabati
montaža na terenu, svetovanje, ga-rancija. atesti, konkurenčne cene
LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel. fax: 573-209 KRANJ LJUBtJANSKA 1 , tel. fax 222-150
razno prodam
Bukova in mešana DRVA prodam in dostavim. » 696-042       17520
Nerabljeno steklokeramično PLOŠČO gorenje in CISTERNO 21000 litrov, prodam.» 242-403 _17528
MERCURY 40, Tomos 4,5 dolga os, vodne smuči, rešilni jopič in re-zervar, prodam za 2500 DEM. »242-437_17536
Smrekove BUTARE in mešana DRVA prodam.» 63-939    17559
stan- oprema
Dobro ohranjeno neobaročno garnituro, miza in šest stolov, pro dam. »45-619 17561
Ohranjeno KOPALNIŠKO OPRE-MO - umivalnik, bide, WC školjko, tuš-bano s plaksi kolibo, ugodno prodam. » 326-634, Hrastje 117, Kranj. 17605
šport
Daljinsko voden model jadralnega letala z elek.motorjem, nov, pro-dam. »720 176_17578
Nov ŠOTOR za štiri osebe 300 DEM. »324-094_17581
storitve
J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure,» 329-886 _10122
AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžago vanje drevja vas čaka.» 733-120
N AJNOVKJ Št H
SATELITSKIH
istemov "amstrad"
SAT-VRHOVNIK
Sk .lok a. OODF-SN"" i 2s
tel: 064 633-425
POPRAVILO in MONTAŽA rolet in žaluzij. » 061 /376-783        15700
Kovinjske ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna vam izdelamo po na-ročilu. » 82-104_16402
BOMBAŽNE MAJICE več vrst, bombažne TRENIRKE, cene ugod-ne.» 241-038_16562
Zidarska FASADERSKA DELA, in adaptacije, renoviranje starih ob jektov.» 41-484_16692
Pišljar servis, TV-VIDEO-HIFI, naprav uradni servis SHARP, popravljamo tudi naprave vseh drugih proizvajalcev. Smledniška c. 37, Kranj,» 323-159_17039
Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE, različnih dolžin. Prebačevo 32/A. » 326-426, popoldan._17096
IZOLIRAM CEVI, centralnih kurjav, z aluminijasto pločevino, cena ugodna.» 329-374_17110
VLEČNE KLJUKE, snemljive - izde-lam, montiram ali predelam. » 633-506, popoldan_17193
Satelitske antene AMSTRAD. Cene z montažo 36500,00 SIT. ORBI TER, »217-759, od 12do 16. ure
_17443
RTV SERVIS trgovina GORENJE, SAMSUNG. SHARPI Kranj, Opreš-nikova 82, Radovljca, Cankarjeva
27, »217-759_17446
Postavitev kmečkih peči, zidanih štedilnikov in kaminov - čiščenje. PEČARSTVO, Lumpert, »65-773
_17522
FRIZIRANJE na domu - širša okoli
ca Kranja. »45-836_17524
Satelitske antene, vrhunske nemške, 120 kanalov z garancijo za 470
DEM. »310-223_17541
Kombi prevozi tovora, manjše selitve   in   vleka   camp prikolic.
SMETNJAKE pocinkane izdelujem in prodajam. Dostava na dom. »324-457_17588
stanovanja
V Frankovem nas. 43, prodam ENOSOBNO STANOVANJE. Cena po dogovoru. Ogled v dopoldanskem času. »633-106 16619
DVOSOBNO STANOVANJE, v centru mesta Kranj, prodam. Bos-nič. Glavni trg 24, Kranj.       17553
Iščem 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE v Radovljiški občini. Trelc, Ljubljanska 37, Radovljica _17579
Na odlični lokaciji v Kranju prodam 4 sobno STANOVANJE ali menjam za manjšo stanovanjsko hišo. Šifra: GREGOR_17595
APRON NEPREMIČNINE - OB VEŠČAMO VAS, DA BOMO Z REDNIM POSLOVANJNEM PRIČELI V PONEDELJEK, 9 AVGUSTA 1993. ŽELIMO VAM LEPE POČI-TNICEI_17621
SOBO IN KUHINJO, oddam, na Golniku.» 46-388_17628
NAJAMEM enosobno stanovanje ali garsonjero, v škofji Loki ali okolici. Šifra: KLAVDIJA      17637
vozila deli
CITROEN avtoodpad, rabljeni rezervni deli in odkup vozil Citroen za avtoodpad.» 692-194 16162
Po delih prodam LADO 1300, 126 P, JUGO 45, z 101. » 715-601 _17596
MOTOR IN MENJALNIK za katrco, prodam. » 681 -075 17616
'215-211
17568
YUGO 45 KORAL, let. 4/89, prevoženih 43.000 km, prodam. Blejska Dobrava 88/A. » 85-045     17287
Enodnevni nakupovalni izlet z avtobusom na MADŽARSKO, dne 14.8.93. Prijave na »49-442! 17519
Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, cena po dogovoru. » 691 -818
R 4 GTL, letnik 1983, reg. 3/94, prodam. »217-001, od 19. ure 17525
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 5/94, prodam.» 85-148 _17529
RENAULT FUEGO, letnik 1984, ugodno prodam. » 802-756 17530
VW 1200 J, zelo dobro ohranjen, letnik 1976, prodam. »720-180, po 19. uri_17531
JUGO 45 CORAL, letnik 1988, prodam. » 65-343, popoldan    17532
JUGO 45, letnik 1986, dobro ohra njen, prodam. » 331 -803     17538
VW HROŠČ, letnik 1974, reg. celo leto, prodam.» 214-037     17539
ZASTAVO 1300, letnik 1979, cena po dogovoru, reg. 18/5/94, pro dam. Sp. Besnica 137_17540
JUGO 55, letnik 10/88, ugodno prodam. Visoko 75,» 43-590
R 5 CAMPUS, letnik 6/91, črna barva, pet vrat, registriran do 6/94, kot nov, program. » 47-596
Odkup karamboliranih in dotrajanih vozil. AVTOLIČARSTVO BO-KAL, »621-860_17545
Z 128, letnik 1987. 83000 km. zeleno olivne barve, cena po dogovoru, prodam. » 78-472 po 20. uri ali
76-461 zjutraj_17550
Z 101, odlično ohranjeno, garažira-no, I. 1988, prodam. »83-291, od 18. do 21. ure_17551
ZASTAVO 128, letnik 1989. dodatno opremljen, prodam.» 218-108
PASATA-A, letnik 1974, prodam. »712-181_17564
UNO 45 S, letnik 1986. prodam. »422-554_17566
ŠKODO FAVORIT 136 LS. let. 1991. reg. celo leto, cena 8.500 DEM, prodam. Redžič, Kališka ul. 23, Drulovka, popoldan 17570
R 4 GTL, letnik 90/oktober, bele barve, 29000 km, prodam. »221-510_17573
JUGO 45, letnik 1984, dodatno opremljen, obnovljen, reg. 7/94, prodam. Zupane, Podblica 19, Zg.Besnica 17576
Poceni prodam OPEL ASCONO 1600 diesel, na novo registriran, leto izdelave 1983. Horem Boris, c. revolucije 8, Jesenice 17586
Odkup, prodaja in prepis vozil. »331-503 in 323-171, int. 12 17587
Tov. avto MERCEDES 1213, letnik 1984, podaljšan kason (7 m), 65 kub.m. in osebni avto KADETT 1,3, letnik 1989, ugodno prodam. »633-345_17593
YUGO 45 KORAL, letnik 1988, registriran do 7/94, ugodno prodam. » 217-085_17600
ZASTAVO 750. letnik 1979, cena 350 DEM, prodam. » 692 137 _17601
ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. » 682-522 17602
OPEL KADETT, letnik 1982, registriran do 1/94, cena 5300 DEM oziroma po dogovoru, prodam. » 721 -471, danes od 11. do 17. ure,
ODKUP IN PRODAJA, rabljenih avtomobilov.» 312-255 17606
OPEL KADETT 1.4 LS. letnik 1990. prodam. » 312 255_17607
YUGO 45 A, letnik 1987, registriran za eno leto, cena po dogovoru, prodam.» 725-185_17608
ZASTAVA 101 SCALA, letnik 1988, registriran do 1994, garažiran, ugodno prodam.» 329-061 17609 ZASTAVO GTL 128, letnik 1990, cena 4400 DEM, prodam. » 45-532_17613
YUGO 55. ohranjenm, letnik 90/91, od prvega lastnika, prodam. » 45-532_17614
ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL, AVTOSPORT. » 331 503 in 323-171 int. 12_17626
ZASTAVO 750, letnik 1984, cena 1000 DEM, registriran do 12/93, prodam, šučur, Groharjevo nas. 5, škofja Loka._ 17630
ŠKODO FAVOTJT 136 L, z dodatno opremo, ugodno prodam. Piškur, Zlato polje 3/D, Kranj._17631
YUGO 45 A, letnik 1986, prevoženih 65 000 km, ugodno prodam. » 49-575_17636
LADO RIVO 1500, letnik 1987, prevoženih 57 000 km, registriran do 5/94, prodam. » 78-013, Aljažeja 6, Bled._17638
zaposlitve
Iščemo fizioterapevta ali terapevt ko. Pri iskanju stanovanja vam bomo pomagali. Kuzeentruem Ther-mal, Villach, gospa Lepuschitz,
»994342423001280_17177
Takoj zaposlim mlajšo gospodinjsko pomočnico za pogodbeno delo v kuhinji. »45-398,45-316 _17223
Redno zaposlim, kvalificiranega MIZARJA, v Zalogu pri Cerkljah. » 41-695_17352
Čakate na pravo priložnost? Iščete privlačen zaslužek? če ste univerzalni in ambiciozni nas pokličite po » 217-854 (od 7. do 14. ure) _17492
Posebna organizirana prodajna enota pri Mladinski knjigi nudi honorarno ali redno zaposlitev ose-
bam, ki jim delo ni odveč. Možnosti napredovanja, najboljši dodatno nagrajeni. » 632 330 in 50-846 _17565
Pizzerija slaščičarna v Tržiču zaposli KUHARJA, NATAKARJA, NATAKARICO s prakso ter SNAŽIL KO. »422-185,422 183 17582
V Tržiču iščemo osebo za strežbo. Pogoj: delovne izkušnje. Informacije osebno v Pizzeriji pod Gradom. 17590
Zaposlim ŠOFERJA E kategorije z izkušnjami v mednarodnem prometu. Po možnosti znanje tujega jezika (nemščine).» 633-345
17592
živali
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za rejo, prodam. » 733-232 16834
PUJSKE za odojke prodam. Rozman Franc, Križnarejva 2, Stražiš-če_17429
Dva JAGTNETA 8 tednov stara,
prodam »49 461_17543
LABRADOR RETRIVERJE, svetle samce, z rodovnikom, cepljenje, prodam. »692 761 17548
Srednje šNAVCERJE poper-sol, perspektivne mladiče, prodam. »223-412_ 17549
ODOJKE in večje PRAŠIČE za rejo prodam. Možna dostava. »714-376_ 17556
40 kg OVCO in STREŠNIK dravo grad, prodam. » 422-239 17557 Breje KRAVE in TELICE v A kontroli, prodam. »66-177 17563
KRAVO in »422-025
BIKCA
prodam. 17569
TELETA do 14 dni starega kupim. »217-062_17574
PSIČKO mešanko, cepljeno pri-merno za starejše in otroke, pro dam.» 70-065_17584
TELICO, ki bo teletila avgusta, pro dam. »48-024_17589
KRAVO, ki bo septembra drugič telila ali eno leto staro telico, pro dam.» 70-085_17598
DVA BICIKLA 400 in 160 kg. prodam. Maleš, Viševca 1, Cerklje.
17603 45-532 17611
Mlade KUNCE, prodam.
Prodajalna
ČRNA DANA
U   na Mohorjevem klancu
Mk    vam nudi
jM      črnino In talim IM    doda*«, fafco/Jn/c »H    popnvll* obtočil,
konttkdjo In pktonlnt v tmo-MIh tonih, * nogavlcš...
KOZO srnaste pasme, prodam. » 76-383_ 17616
AKVARIJE, tropske ribe, želve, akvarijsko opremo, veverico in sivega žakoja, prodam.» 76-342 _17617
JARČKE NESNICE, stare 15 ted-nov, prodam. Lanišek, Šenčur, Be-leharjeva 49._17619
JARKICE, prodam. » 214-855, Partizanska pot 15, Kokrica. 17624
TELETA SIMENTALCA, starega 8 tednov, prodam. » 64-298 1/627
TRI PSIČKE mešance, oddam. » 84-718_17634
TELETA SIMENTALCA, starega 10 dni, prodam.» 682-161 17635
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža, očeta, tasta, brata, strica
HIERONIMA BURNIKA
p.d. Zapotokarjevega ata iz Stare Osclice
se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, ki ste nam jo v teh težkih trenutkih nudili m nam stali ob strani, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Jelovice Sovodenj, OŠ Gorenja vas, gospodu župniku Jakobu Kralju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Stare Oselice, Dušanu Platili za poslovilne besede, dr. Radoševiču iz Žirov in vsem, ki z nami delite bolečino. Vsem še enkrat iskrena hvala:
VSI NJEGOVI Stara Oselica, 16. julija 1993
ZAHVALA
Ob izgubi našega brata in strica
KARLA ŠMIDA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo sostanovalcem za nesebično pomoč in podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI Studeno, 19. julija 1993
Čipkarski dnevi so bili spet praznik Selške doline
Slovenska čipka še vedno pod različnimi imeni
Tokratna razstava čipk v galeriji muzeja v Železnikih je nov dokaz, da pri nas čipkarstvo ne bo zamrlo -Najlepša čipka izpod rok Marice Soklič.
Železniki, 24. in 25. julija - "Vrsto let že sodelujem pri pripravljanju naše razstave, toda toliko obiskovalcev, kot si jo je ogledalo letos, še nisem videla," je v nedeljo v poznih večernih urah navdušeno dejala ena izmed čipkaric v Železnikih. To pa je tisto, kar vsako leto znova navduši čipkarice, da na svoji razstavi ob tradicionalnem čipkarskem dnevu pokažejo, kaj znajo, kaj so se med letom novega naučile.
Tudi množica domačinov in obiskovalcev od blizu in daleč je ob koncu tedna v Železnikih dokazala, da je čipkarski dan res pravi praznik selške doline, saj so organizatorji pripravili različna športna tekmovanja, otroški živ - žav, tekmovanje klekljane in pa večere z glasbo in plesom. Tokrat je bil že 31. čipkarski dan.
Seveda pa je bil praznik pos-
Na letošnji čipkarski razstavi v Železnikih se je predstavilo 40 domačih čipkaric, ki so na kleklja le 372 čipk. Po oceni strokovne komisije je najvišjo oceno za umetniško oblikovano čipko dobila čipka Marice Soklič, drugo mesto je pripadlo čipki Minke Demšar, tretje pa čipki Mici Koblar. Med klasičnimi čipkami je zmagala čipka Štefanije Zrimšek, druga je bila čipka Marije Logar, tretja pa čipka Jožice Subic. Ker je bilo zanimanje za prodajno razstavo čipk zelo veliko so se organizatorji odločili, da bo odprta še ta teden, vsak dan od 9. do 18. ure.
večen predvsem čipki, njeni sedanjosti in prihodnosti. In ob tem se tudi letos niso mogli izogniti dolgoletnim težam ob skupnem nastopanju slovenskih čipkaric na domačem in tujih tržiščih. Potem ko je lani že kazalo, da se bodo čipkarice iz Železnikov in Idrije vendalle dogovorile o sodelovanju, pa so letos na razstavo in tekmovanje prišle le redke idrijske čipkarice, sodelovanje pa je po lanskih prizadevanjih spet zastalo. "Do pred dveh let z Idrijo nismo imeli stikov, takrat pa sem se odločil, da obiščem tajnika tamkajšnje Turistične zveze Tomaža Marinka. Dogovorila sva se za boljše sodelovanje in tako smo imeli na lanskem čipkarski dnevu sestanek naši in idrijski občinski možje. Takrat so se oni začeli pripravljati na svojo blagovno znamko.
Dali so nam vedeti, da tudi, če blagovno znamko dobijo, bo ta veljala, za vse čipke, kjerkoli v Sloveniji se klekljajo. Ob znamki Idrija bo lahko napis "Made in Železniki", "Made in Žiri"... Jaz si prizadevam, da bi na trgu nastopili skupaj, pa naj se blagovna znamka imenuje kakorkoli. Sam si namreč zamišljam, da bi v prihodnje tudi
Srečanje koscev in grabljic na Sovodnju - Turistično društvo Sovo-denj je predvčerajšnjim pripravilo že 22. srečanje koscev in grabljic. Na prireditvi so najprej prikazali stare običaje: pletenje vrvi za spravilo sena z vozovi, oblanje trsk za oljenke, izdelovanje lojter-nic... Tekmovalo je deset koscev, za njimi pa je grabilo deset grabljic. Žirija je ocenjevala čas košnje in njeno čistost, stil in obliko, pri grabljicah pa Čas, čistost grabljenja in obliko kopice. Žirija, ki jo je vodil predsednik Matjaž Kumer, je zmagovalcem podelila pokale. Za prvo mesto ga je dobil Rado Strel, drugi je bil Cveto Ža-kelj, tretji pa Janez Jezersek. Med grabljicami je bila najbolj urna in natančna Tatjana Brelim, druga je bila Marija Kavčič, tretja pa Milena Kavčič.
Na slikah: čeprav je srečanje koscev in grabljic predvsem turisti-čno-etnografska prireditev, pa tekmovalke in tekmovalci ne poznajo šale, ko gre za "obračun" s travo. - Foto: Janez Pelko
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TEHNIK ŠKOFJA LOKA
obvešča,
da j« zaradi rekonstrukcije Stare ceste v Škofji Loki, na relaciji od upravne stavbe SGP Tehnik do Zdravstvenega doma škofja Loka, omejen promet do petka, 30. avgusta 1993. Uporabnike ceate Izvajalec rekonstrukcije proai za razumevanje.
Na nedeljskem tekmovanju klekljaric je med dvajsetimi tekmovalkami zmagala Metoda Čeferin iz Cerkna, pred Ivanko Oblak iz Škofje Loke in Lojzko Ravnikar iz Žirov. Najboljša (in najhitrejša) med domačinkami je bila Julka Mohorič na osmem mestu. Na tekmovanju je nastopil tudi en moški, Janez Šubic iz žirov, ki pa ni imel konkurenta, saj se domačin Zdravko Smid letos tekmovanja ni udeležil.
skupno pripravljali razstave, ne pa, da naprimer danes razstavljamo le čipko iz Železnikov. Skupna komisija naj bi ocenjevala izdelke na razstavi, s čimer bi v vseh čipkarskih centrih dobili določen kvalitetni razred. Pri tem računam zlasti na dekleta, ki sedaj obiskujejo šolo za mojstrice klekljanja. Mislim, da največjo škodo slovenski čipki dela sedaj Idrija, saj je tam podjetje Čipka, ki čipke prodaja tako rekoč v vrečah. Tako s kvantiteto zbijajo kvaliteto, mi pa imamo po drugi
strani težave s prodajo naše čipke, saj povsod vidijo le Idrijo," je ob odprtju letošnje čipkarske razstave v Železnikih razmišljal tajnik domačega turističnega društva Franc Zabrle.
Organizatorje letošnjega čipkarskega dneva boli tudi dejstvo, da so na Slovensko turistično zvezo že pred časom poslali obvestilo in prošnjo za so-sponzorstvo na letošnjem čipkarskem dnevu (slovenska čipka naj bi bila tudi del promocije v letu turizma v Sloveniji), odgovor Turistične zveze pa so dobili dan pred prireditvijo, češ da čipkarski dan in sponzorstvo ni v okviru dela Turistične zveze.
Vendar pa v Železnikih kljub težavam ne obupujejo. V kraju vzgajajo rod mladih čipkaric (na razstavi so pripravile svoj kotiček), pa tudi starejše znajo še urno vrteti klekeljne. Njihova želja je, da bi čipka postala še bolj uporabna, da bi čipko všivali v oblačila, v svilo, da bi bila del modnih trendov in da bi še naprej ostala eden najlepših okrasnih predmetov, pri čemer ne gre spregledati dejstva, da ji je mesto med vrhunskimi izdelki domače obrti. # V. Stanovnik
V Domusu do 14. avgusta
Ljubljana - Prejšnji teden so v Centru za zaščito potrošnikov v DOMUSU odprli prodajno razstavo domačih in umetnih obrti na Slovenskem. Razstavlja 39 izdelovalcev. Od domačih obrti so na razstavi lončarstvo, pletarstvo, rezbarienje, keramika, vezilstvo, klekljanje, tkanje na ročnih statvah, pletenine, pisanice, piparstvo in "petch-vvork" - šivanje krpic. Tudi umetne obrti so bogato zastopane, zlasti poslikave skrinj, svile in tekstila, panjskih končnic, prototip ladjic, svečarstvo, izdelovanje jaslic in lectarstvo. Razstavljajo seveda tudi gorenjski izdelovalci. V DOMU-
Na Visoki Kanin
Planinsko društvo Radovljica vabi ljubitelje gora v soboto, 31. julija, na Visoki Kanin. Informacije, prijave in vplačila (cena izleta je samo 800,00 tolarjev): PD Radovljica v društveni pisarni ali po telefonu 064/715-544, od danes do pojutrišnjem med 16. in 18. uro.
Planinsko društvo Kranj vabi
To soboto (31. julija) in nedeljo (1. avgusta) vas Planinsko društvo Kranj vabi na dvodnevni planinski izlet na Ko-čno - Češko kočo - Ledine. Naslednji dvodnevni izlet pa bo 14. in 15. avgusta na očaka slovenskih gora - Triglav. Informacije, prijave in vplačila: PD Kranj, Koroška 27, telefon: 064/212-823.
SU so predstavljene edinstvene gorjuške pipe Alojza Lotriča, bogata zbirka lončarstva Franca Kremžarja iz Kamnika. Potem so tukaj prelepi dražgoški kruhki, čudoviti petch-vvork i Kranjčanke Marjete Volk -Čalič ter Završnikova keramika iz Mengša, pa pletarstvo Golmajer iz Radovljice in Bogomir Samec iz Podlubnika, ki rezbari duhce.
Organizator razstave kot tudi izobraževanja je Ivana Janko-vič, komisijo za izbor najboljših izdelkov pa sestavljajo etnolog dr. Janez Bogataj, likovni kritik Butinar - Ceh in arhitektka Dovjakova. Razstava naj bi bila po besedah organizatorke popestritev turistično-etno-grafskega bogastva in obenem pomeni željo vseh izdelovalcev po zagotovitvi osnovnih sredstev. Razstava bo odprta do 14. avgusta, vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Metka Zabret
Ženski rally Kranjska Gora
"Ah! Baba za volanom!"
60 avtomobilov, ki so jih vozile izključno ali predvsem ženske, je sodelovalo na ženskem rallvju v Kranjski Gori.
Letos ni bilo nobene "to-talke" - čeprav bi se kaj takega vsaj pri nekaterih voznicah lah-^^^^P^ ko zgodilo. Bile so res "šorf" -m jfl H      ko smo opazovali njihovo spret-
r WŠ  SLL^ nostno vožnjo pred hotelom
I Relax v Kranjski Gori, se je
zdelo, da bodo vozila zdaj zdaj spravila na streho ali vsaj na kljun. Kar frčalo je in se obračalo, ko so s pomočjo ročnega zategovanja vijugale sem in tja-Nekaj jih je bilo zares dobrih!
"Ročna, ročna, punca" j* nesramno'' spodbujalo moško -kakšno pa! - občinstvo, ki se je naslajalo ob (ne)spretnostni vožnji voznic in njihovih sopotnic. Res je, da je kakšna tako presneto "kiksnila", da je zgrešila kar celo garažo ali v vzvratni vožnji "plofnila" v zadaj stoječi rezervoar za vodo; drugo spet so zagrabile manire kakšnega počasnega in melanholičnega nedeljskega voznika in preden je našla pot med dva količka, je nabirala sekunde, da nas je bilo vse kar malo strah, da to ne bo trajalo od tod do večnosti...
Vendar! Lahko je bilo nam, neprizanesljivim in privošč-Ijivim opazovalcem ženskega rallvja. Izvolite, gospoda, poskusite - preden vam gre na smeh in preden se vam bo zazde-lo zavpiti: "Ah, baba, pa volan!?!", bi bilo prav lepo videti tudi kakšen moški amaterski rally!
Resnici na ljubo: bila je kakšna nerodnost / ena voznica strašnega rallvja je v teh malih krajih tako otožno zatavala, da so jo bili sodniki kar nekaj časa primorani iskati), je bilo veliko zabave, prijetnega druženja..
Saj znajo! Saj se zabavajo! In to je pomembno! Čeprav so Gorenjke tovrstno kar malo sramežljive - le malo predstavnic je imela Gorenjska - so nam maloštevilne gorenjske predstavnice zagotovile, da je bilo super! • D.Sedej
Izbrana najbolj simpatična polovica ženske posadke rallvja: Majda Mihovec, ki je vozila skupaj z Zupanovo Duši iz Kranjske Gore.
Izbrani turistični spominki
Kranj, 26. julija - Na javni natečaj za slovenske turistične spominke, ki so ga razpisale Turistična zveza Slovenije, Gospo darska zbornica Slovenije in obrtna zbornica Slovenije je prispe lo več kot 200 spominkov. Komisija, ki je predloge ocenjeval*' pa je imela težko delo ter se na koncu odločila, da prve nagrad* (vredne 4.000 DEM v tolarski protivrednosti) ne podeli, ker nO" ben izdelek ni bil dovolj celovito predstavljen. Drugo nagf* (3.000 DEM v tolarski protivrednosti) je dobil Samo Laharn^lf; planinsko žepno stekleničko "prisrčnico". Podeljene so bile tu*» štiri tretje nagrade (1.500 DEM v tolarski protivrednosti), preje' pa so jih Boran Hrelj iz Bele krajine za maketi kozolca - skednj?' Irena in Orjana Velikonja za igro volkalnica, Marica Cvitkovtf za lahko platneno torbico iz Bele krajine ter Anica Koprivnik # komplet rateških copat (žok). • V.S.
V Kanalsko dolino
Društvo upokojencev Radovljica redno organizira izlete za svoje člane, za kar skrbi društvena sekcija za izletništvo in pohode. Avgustovski izlet 14. avgusta bo v Italijo - poleg časa za nakupe v Trbižu je v programu obisk slovenskih krajev v Kanalski dolini. Prijave: Društvo upokojencev Radovljica (na sedežu društva).
fMWW0f(Mii£t
SLOVENSKA BREZPOSELNOST
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v p€t^ predstavilo podatke, dobljene po merilih 1LO (Mednarodne org?' nizacije dela), po katerih je v Sloveniji resnično brezposeln 85.000 oseb. Stopnja slovenske brezposelnosti znaša torej 9,1 od' stotka. Po merilih ILO so našteli v naši državi 846.000 delovnf aktivnih prebivalcev, število zaposlenih 690.000, samozaposletw 103.000 - in 1,061.000 neaktivnih prebivalcev. . ■
Predvčerajšnjim pa je STA (Slovenska tiskovna agencij™ povzela ugotovitve državnega Zavoda za statistiko, ki za meSio maj 1993 našteva 124.827 brezposelnih oseb (od tega 54.46? žensk in 70.359 moških). Po uradni statistiki je bilo v državi mW letos 892.024 oseb v kategoriji "aktivno prebivalstvo", od teg* 623.411 zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah, 33.937p* zasebnikih, 100.849 oseb pa je samozaposlenih.
Z«oo M«At srm ntuMccv
PRlD«,