- 8 -
PODROČJA DELA IN VLOGE SODELAVCEV PRI PROSTOVOLJNEM DELU
V DRUŽBENI ORGANIZACIJI
(Primer dela s taborniki)
BLAŽ MESEC
Posvetovanje o prostovoljnem delu na področju družbenih de-
javnosti, ki je bilo februarja 1982 v Ljubljani, je pokaza-
lo, da se prostovoljno delo razvija na različnih področjih:
v skupnostih socialnega skrbstva, centrih za socialno delo,
zavodih, šolah, krajevnih skupnostih in drugod. Eno od pod-
ročij, kjer je to obliko dela mogoče razvijati, so tudi dru-
žbene organizacije in društva. Med njimi zavzemajo posebno
mesto organizacije in društva, ki združujejo otroke in mla-
dino. Te organizacije bi lahko odigrale pomembno vlogo pri
prevenciji prestopništva, pri kompenziranju vzgojnih in so-
cialnih primanjkljajev družine in šole in s tem pri razvi-
janju ustvarjalnih potencialov in samoupravnega vedenja ot-
rok in mladine.
Uspehi prvih poskusov prostovoljnega dela z osebnostno in
vedenjsko motenimi otroki v terapevtskih kolonijah so vzpod-
budili razmišljanja o tem, kako bi to obliko dela vključili
v vsakdanja življenjska okolja otrok in mladine, v šolo in
krajevno skupnost. Tako je prišlo do pobude, da bi se pro-
ж) Članek temelji na raziskovalni nalogi Prostovoljno soci-
alno delo (nosilec: Bernard Stritih), ki so jo izvedli
sodelavci Višje šole za socialne delavce v Ljubljani, fi-
nancirala pa Raziskovalna skupnost Slovenije.
- 9 -
stovoljni sodelavci vključili v kako od obstoječih organi-
zacij, ki združuje otroke in aladino, in ki deluje v šoli
ali krajevni skupnosti. Nekateri sodelavci Višje šole za
socialne delavce, Svetovalnega centra in osnovne šole Kar-
la Destovnika Kajuha v štepanjskem naselju v Ljubljani smo
se povezali s taborniškim odredom črni mrav, ki deluje na
področju ljubljanske občine Moste-Polje, in ustanovili no-
vo enoto v okviru tega odreda, enoto, ki sedaj deluje na
OŠ Karla Destovnika Kajuha. Na drugem mestu smo že opisali
razloge, ki so vodili do takega izbora, kakor tudi cilje,
ki smo jih skušali doseči pri našem delu.
V pričujočem sestavku želim opisati predvsem, kako smo se
strokovnjaki in prostovoljni delavci vključili v organiza-
cijo, na katerih ravneh organizacije smo delovali in kak-
šne vloge smo pri tem opravljali. 6 tem želim odgovoriti
na nekatera povsem praktiñna vprašanja v zvezi z metodo de-
la.
Preden pa opišemo metode dela in vloge, naj na kratko pred-
stavimo strukturo organizacije in akcijske skupine.
Organizacija in akcijska skupina
Taborniški odred Črnega mrava je v času, ko smo se vključi-
li vanj, obsegal dve četi s približno sto člani. Po ustano-
vitvi nove čete se je število članov sicer naglo dvignilo,
a kmalu spet nekoliko upadlo, tako da sodimo, da je bilo ko-
likor toliko aktivnih kakih 25o članov. Tri čete so imele
svoje sedeže na osnovnih šolah v treh oz. štirih krajevnih
skupnostih (Moste, Zelena jama, Kodeljevo in Štepanjsko na-
selje). Večino članov so sestavljali medvedki in čebelice,
tj. otroci nižje stopnje osnovne šole, število ostalih pa
se je nižalo z naraščajočo starostjo. Odred je operativno
- lo -
vodila odredova uprava z načelnikom in starešino, čete pa
četne uprave. Četne uprave so sestavljali otroci in mladin-
ci višjih razredov osnovne šole, srednješolci in mladi de-
lavci. Podoben je bil sestav odredove uprave, le da je bilo
v njej tudi nekaj mlajših odraslih. Pred našim prihodom je
bil odred v precejšnjih težavah, kar se je izražalo v osipu
članstva, precejšnji nedejavnosti, nizki udeležbi pri akci-
jah, notranjih trenjih ipd.
Akcijsko skupino strokovnih in prostovoljnih sodelavcev, ki
so se pridružili organizaciji, so sestavljali: dva učitelja
VŠSD, ki sta prevzela funkciji načelnika in starešine, sode-
lavke šolske svetovalne službe na OŠ Karla Destovnika Kaju-
ha, sodelavka Svetovalnega centra, sodelavec Inštituta za
kriminologijo i občasno pa so sodelovali tudi drugi strokov-
ni delavci. Prostovoljce smo pridobili med študenti VèSD
(okrog lo - nekateri so sodelovali le občasno) in med štu-
denti psihologije, pedagogike, sociologije in drugih smeri.
Prostovoljni sodelavci so se menjavali, nekateri so po do-
ločenem času odšli, prihajali pa so novi, tako da je bilo v
organizaciji vedno okrog 2o zunanjih sodelavcev. Skupina se
kot celota ni sestajala, ob delu v organizaciji pa smo v glav-
nem vsi prišli v stik} sestajali smo se v okviru teles in de-
lovnih oblik, ki so bile predvidene v organizaciji.
Do stika med organizacijo in akcijsko skupino je prišlo zara-
di dopolnjujočih se potreb in teženj, ki sta jih izražali obe
strani. Organizacija je potrebovala nekaj starejših članov,
ki bi prevzeli vloge mentorjev in ji pomagali prebroditi kri-
zo, člani akcijske skupine pa so iskali možnosti za delo z
otroki in mladino v okolju in pogojih, kjer bi lahko uresni-
čili praktične in raziskovalne smotre, ki so izhajali iz ana-
lize položaja otrok v mestni stanovanjski soseski. Nekateri
člani akcijske skupine so imeli že prej stik z organizacijo,
kar je olajšalo začetne korake.
- 11 -
Vstop v organizacijo
Konkretne pobude za sodelovanje je dalo vodstvo organiza-
cije, ki je želelo pridobiti enega od strokovnjakov, kas-
nejšega starešino odreda in vodjo akcijske skupine za sta-
rešino - mentorja odreda. Nato so se trije strokovni sode-
lavci udeležili tečaja za starešine in načelnike taborniš-
kih odredov, ki ga je priredila RK ZTS v okviru Gozdne šo-
le v Bohinju. V začetku šolskega leta, na enem prvih ses-
tankov odredove uprave, je bila dana pobuda za ustanovitev
nove čete v Štepanjskem naselju. Ta pobuda je sprožila v
odredu živahno dejavnost. Približno istočasno, kot je bila
ustanovljena nova četa, sta bila na redni letni konferenci
odreda dva od strokovnih sodelavcev izvoljena za starešino
in načelnika odreda, nekateri drugi pa so prevzeli funkci-
je v odredovi upravi in upravi novo ustanovljene čete. Ko
se je začelo delo v novi četi, so se vanj vključili štude-
ntje prostovoljci, nekateri kot vodniki drugi pa so prevze-
li druge vloge.
Ravni delovanja, dejavnosti in vloge
Delo prostovoljnih in poklicnih sodelavcev je potekalo na
več ravneh organizacije, v okviru več dejavnosti, v razli-
čnih funkcijah in v več oblikah. Spodnja razpredelnica ka-
že prepletanje ravni dela in dejavnosti.
- 12 -
a) Ravni delovanja glede na hierarhično stopnjo (značilne
skupine, skupnosti ali enote):
-	Vod je osnovna vzgojna enota, sestavljena iz otrok iste-
ga spola in približno enake starosti. Tu je v različnih ob-
likah in ob različnih dejavnostih potekalo neposredno vzgoj-
no delo, predvsem na bolj ali manj rednih tedenskih sestan-
kih, sprehodih, občasnih izletih. Včasih so sprehod ali iz-
let združili s pripravami voda na taborniški mnogoboj. V
posameznih primerih je vodnik navezal tudi stik s starši.
Samostojnih tečajev, tekmovanj ali taborjenje vodi niso ime-
li, prav tako ni bilo vodovih prireditev ali pa so bile bolj
izjemen pojav. V letu 1977 je bilo po ustanovitvi nove čete
v odredu kakih 3© vodov, največ v četi Hudournikov (16), Vi-
harnikov (lo), Samorastnikov (4).
-	Četa združuje več vodov in je sorazmerno samostojna enota,
s svojo upravo in nekaj svojimi sredstvi, ki pa so na računu
odreda. Razmeroma pogosti so bili četni izleti, največ v lju-
bljansko okolico, četne prireditve, npr. proslave kakih praz-
nikov, pa tudi četno zimovanje ali vodniški tečaj.
-	Četne uprave so sestavljali izvoljeni funkcionarji, sestan-
kov pa so se udeleževali tudi vodniki in drugi malo starejši
člani. V četi Hudournikov so ti sestanki potekali praviloma
kot sestanki vseh vodnikov in prostovoljnih in poklicnih so-
delavcev.
-	Odred je organiziral izlete, tudi daljše, (s posebnim avto-
busom), prireditve kot npr. pustovanje, praznovanje novega
leta, proslave, npr. proslavo dneva tabornikov, 29. novembra
ipd., vodniški tečaj, priprave na taborniški mnogoboj, tek-
movanje v mnogoboju, zimovanje in letno taborjenje.
- 13 -
-	Uprava odreda je bilo vrhovno izvršilno telo, dejansko pa
tudi center odločanja o vseh pomembnih vprašanjih. Sestavlja-
li so jo poleg voljenih funkcionarjev še načelniki čet. Nje-
nih sestankov, ki so bili redno enkrat na teden, so se ude-
leževali tudi drugi starejši člani in prostovoljni sodelavci
ter strokovnjaki.
b) Dejavnost enot
-	Sestanki so bili osnovna oblika dela v vodu in so potekali
v obliki učenja z igro po okvirno določenem programu tabor-
niških preskušenj in veščin. Sestanki četnih uprav in odre-
dove uprave so imeli drug namen: dogovarjanje in odločanje
o programu, o organizacijskih in finančnih zadevah ipd.
-	Sprehodi, izleti: Vodi so hodili na krajše sprehode in iz-
lete; le-teh je bilo bolj malo, ker je bilo precej četnih in
odredovih. Četni in odredovi izleti so bili običajno enodnev-
ni, tudi v oddaljenejše kraje z naročenim avtobusom. Taki iz-
leti so bili npr. na Slavnik, v Dražgoše ipd.
-	Prireditve: pustovanje, silvestrovanje ipd. Proslave: 22.
april, 1. maj, 25. maj itd.
-	Pohod ob žici okupirane Ljubljane je običajno štel veliko
udeležencev.
-	Tekmovanja, predvsem tista v taborniškem mnogoboju, so bi-
la priljubljena in so skupaj s pripravami zavzela precej ča-
sa v organizaciji.
-	Vodniški tečaj smo skušali organizirati vsako leto. Prvi z
dobro udeležbo in dobro organiziran je bil takoj po ustano-
vitvi nove čete in prihodu prostovoljcev in je bil namenjen
usposabljanju vseh vodnikov, tudi prostovoljcev. Vodniški te-
- 14 -
čaj je bil običajno na ravni odreda, včasih pa tudi na rav-
ni čet.
-	Zimovanje je bilo priljubljena oblika, saj je pomenilo ne-
kajdnevno bivanje v koči. Organizirali so ga na ravni čete.
-	Letno taborjenje je bilo organizirano na ravni odreda. V
prvem letu našega delovanja v organizaciji se je taborjenja
prvič po več letih udeležilo eorazmerno veliko tabornikov,
vsaj petkrat več kot zadnjega taborjenja pred našim prihodom,
in sicer v dveh izmenah po 5o - 60 članov.
c) Vloge in funkcije prostovoljnih in poklicnih sodelavcev.
Večina prostovoljnih in poklicnih sodelavcev je prevzela v
organizaciji formalno predvidene funkcije, nekateri pa so
ostali v vlogah, ki sicer formalno niso predvidene.
A. Funkcije
-	vodnik: to funkcijo so prevzeli predvsem študentje soci-
alnega dela, ki so delovali v četi Hudournikov na OŠ ЕЖ;
na taborjenju so bili vodniki tvdi drugi študentje;
-	pomočnik vodnika; to funkcijo so prostovoljci v prvem le-
tu redko prevzeli, v drugem letu pa je bil to prevladujoč
način vključevanja prostovoljcev;
-	član četne uprave 1 v četi Hudournikov so študentje prev-
zeli nekatere funkcije v četni upravi, ne pa v drugih četah;
-	član odredove uprave: poleg starešine in načelnika, ki sta
bila strokovna delavca, je bil v prvem letu v odredovi upra-
vi le še en član iz skupine prostovoljcev in sodelavcev;
-	član tabornega vodstva: taborno vodstvo je bilo v obeh iz-
menah 1978 mešano sestavljeno, nekaj je bilo starih taborni-
kov, nekaj prostovoljcev (npr. oba starešina tabora, taboro-
vodja II. izmene, sanitejka, ipd.).
- 15 -
B. Druge vloge
-	mentor: starejši sodelavci, ki niso imeli formalne fun-
kcije, so delovali kot mentorji v glavnem na ravni čete;
-	spremljevalec: nekateri študentje, ki niso bili vodniki
ali člani uprave in so se le občasno udeleževali akcij, so
bili koristni spremljevalci otrok na izletih in pohodih.
Ravni delovanja glede na metode dela
Ne da bi želeli v opis dogajanja vnašati preveč elementov
interpretacije in pripisovati akterjem podroben vnaprejšni
načrt delovanja, kjer ga v resnici ni bilo, moramo vendar
navesti osnovne ravni delovanja, ki so s svojimi specifič-
nostmi narekovale tudi različne metode in tehnike. Te rav-
ni so: (a) raven neposrednega dela z otroki v vodih in dru-
gih skupinah, (b) raven dela z vodilnimi skupinami v četah
(v prvem letu le v četi Hudournikov) in z odredovo upravo
kot vodilno skupino v odredu, na taborjenju pa s tabornim
vodstvom in vodniki, (c) raven organizacije kot celote, se-
stavljene iz delov v določeni dinamiki, (d) raven odnosov or-
ganizacije z okoljem. Na ravni (a) smo delovali po načelih
skupinskega dela, po drugih pedagoških in terapevtskih nače-
lih. Na ravni (b) smo upoštevali načela ravni (a), dodali pa
smo jim elemente metodike dela v izkustvenih skupinah za so-
cialno učenje. Na ravni (c) smo delovali bolj ali manj osve-
ščeno (tj. metodično) po metodi skupnostnega dela, ki je te-
meljila na prejšnjih dveh metodičnih ravneh, na ravni (d) pa
so se elementom skupnostnega dela pridružili elementi druž-
benopolitičnega dela.
A. Raven neposrednega dela z otroki.
Prostovoljni sodelavci so pri neposrednem delu z otroki sku-
šali uporabljati predvsem načela in metode socialnega dela
- 16 -
s posameznikom in skupinskega dela, dopolnjenega z načeli
in tehnikami igralne terapije, vendar niso bili usposoblje-
ni do te mere, da bi strokovno samostojno obvladali te teh-
nike, pač pa le toliko, da so doumeli osnovna načela, smotre
in logiko samoupravijalske vzgoje. Vendar pa lahko rečem, da
je večina prostovoljnih sodelavcev uresničevala naslednja o-
peracionalizirana načela:
-	Vodnik je objekt identifikacije; ves čas se mora zavedati,
da se otroci zgledujejo po njem.
-	Vodnik omogoča otroku nove izkušnje in daje zgled za vede-
nja, ki niso običajna, ki pa nudijo otroku več možnosti za
razvoj in za nova doživetja.
-	Vodnik ne gospoduje in ne ukazuje, se ne postavlja in ne
prednjači. Prisluškuje potrebam, ki jih otroci izražajo po-
sredno in podpira pobude, ki izvirajo iz skupine. Omogoča
otrokom, da se izkažejo in potrdijo in zadržuje svoje tež-
nje, da bi se pokazal sposobnejšega in močnejšega.
-	Toda vodnik ne prepušča otrok samim sebi, ampak jim je
vedno ob strani, pripravljen pomagati ali prevzeti del dol-
žnosti tako kot ostali člani skupine.
-	Vodnik mora biti zanesljiv, tako da se otrok lahko zanese
na njegovo pomoč v težavnih položajih. V takih primerih je
vodnik otroku zatočišče in opora.
-	Vodnik postavlja omejitve. Omejitve naj izhajajo iz real-
nih zahtev položaja in naj bodo postavljene tako, da lahko
otrok uvidi njihovo smotrnost. To so predvsem omejitve, s
katerimi zavarujemo zdravje in življenje otrok in odraslih.
-	Z otroki ravna mirno, ne pa živčno in vznemirjeno. Kaj si
vzame čas. Včasih je pametno spregledati kak prestopek, ven-
dar pa ni dobro "iti prek sebe" tj. preobremenjevati svoje
strpnosti. Otrok naj spozna, da ima vodnikova potrpežljivost
svoje meje.
-	Dopušča različne načine vedenja in reševanja problemov v
mejah, ki zagotavljajo normalno življenje v skupnosti tabor-
nikov.
-	Baje hvali kot graja; ko hvali ali graja ne ocenjuje osebe,
- 17 -
ampak opozori na funkcionalnost ali nefunkcionalnost dejanja,
-	Dopušča izražanja čustev in ga spodbuja; spodbuja besedno
izražanje čustev in otroku pomaga pri tem.
-	Do otrok je vljuden, takten in prijazen kot do odraslih.
-	Posreduje: kadar otroci sami zaidejo v stereotipne dejav-
nosti in prazne rituale, da pobudo za bolj ustvarjalne dejav-
nosti; če pride do konflikta med otroki ali med otrokom in
tujo osebo; če preti komurkoli nevarnost; če ga otrok prosi
za posredovanje*
B. Delo z vodilnimi skupinemi (četna uprava Hudournikov, od-
redov a uprava, taborno vodstvo).
Pri delu s temi skupinami se j« prepletala raven skupinskega
dela z elementi metode izkustvenih skupin in skupnostnega de-
la. Skupinsko delo je potekalo po metodi, ki je podrobno opi-
sana v ustreznih učbenikih in priročnikih socialnega dela,
posebej pa še v raziskovalnem poročilu o terapevtski koloniji
na fiakitni. Cilj tega dela je bil pomagati skupini pri uvide-
vanju skupinskih procesov in jo usposabljati za kooperativno
delo pri vodenju organizacije.
Postopoma so se oblikovale naslednje norme v medsebojnih od-
nosih:
-	"Od vsakogar po sposobnostih, vsakomur po njegovem delu".
-	Starost, spol, staž in položaj v organizaciji, pretekle
zasluge in delo nikogar ne odvezujejo sedanjega dela in dol-
žnosti in mu ne dajejo nikakršnih predpravic. Z uveljavlja-
njem tega načela smo se borili predvsem proti v organizaci-
ji uveljavljeni praksi pripisovanja in dodeljevanja različ-
nih privilegijev glede na starost, staž in položaj v organi-
zaciji.
Privilegiji so bili seveda položaju in okolju primerni in
so bili najbolje vidni na taborjenju. Razdelili bi jih lah-
ko na tri kategorije: pravica do nedela (lenarjenja, proste-
-18-
ga "uživanja, izogibanje dolžnostim, npr. nočnim stražam,
dežurstvu), večja strpnost do kršitev skupnih norm, pa tu-
di materialne predpravice (boljši prostor za šotor, boljši
šotor, posebni dodatki k hrani, pripravljanje "nočnih" ob-
rokov, oprostitev tabornine ipd.). Za vse te predpravice
je bilo značilno, da so jih pred tem uživali starejši in
zaslužnejši člani, otroci pa so bili nižja "kasta", ki so
jo doletele tudi vse neprijetne dolžnosti. Mi smo skušali
uveljaviti drugačno pravilo. Otroci niso na taborjenju za-
to, da bi opravljali manj prijetna opravila namesto starej-
ših, vodnikov in funkcionarjev. Odgovorna funkcija ne odve-
zuje vodje ali člana tabornega vodstva drugih dolžnosti in
del, ki bi jih še zmogel opravljati. To pomeni, da se je od
članov tabornega vodstva prav tako kot od ostalih členov
pričakovalo, da so dežurni v kuhinji, da opravljajo nočne
straže, da hodijo po vodo itd. Nagrajevali smo delavnost,
iniciativnost, požrtvovalnost, tovarištvo, ne pa uboglji-
vost, pokornost in prilizovanje.
-	Samoupravljanje in demokratično odločanje. - O vsem, kar
se tiče življenja in dela v organizaciji, odločajo člani v
tistem kolektivu, ki ga problem neposredno prizadeva. Izo-
gibali smo se vsiljevanju odločitev in načelu organizacij-
ske podrejenosti (da višji organ določa "politiko" nižje-
ga). Skrbeli smo za odpiranje različnih komunikacijskih po-
ti in razvijanje dvosmernih komunikacij. Izogibali smo se
odločanju z glasovanjem, spodbujali smo odločanje s sogla-
sjem. Skrbeli smo, da so lahko neovirano izrazili svoje mne-
nje tudi tisti, ki ga težje izražajo (manj samozavestni, bolj
boječi, tisti, ki se ne strinjajo z večino ali z vplivnimi
člani). Enako pozorno smo poslušali najstarejšega kot tudi
najmlajšega člana. Sestanki taborne skupnosti in drugih sa-
moupravnih teles niso zgolj obvezna formalnost, ampak resni-
čen kraj odločanja.
-	Odprtost. - Organizacija je široko odprta različnim otro-
kom in odraslim: dobrim in slabim učencem, "normalnim" in
motenim, odraslim starim tabornikom pa tudi novincem, štu-
- 19 -
dentom prostovoljcem, ki nikdar niso bili taborniki. Tudi
na taborjenje gredo lahko vsi: odličnjak in ponavljalee,
šolski "problem", vedenjsko ali osebnostno moten otrok. Or-
ganizacija se povezuje z okoljem in je odprta za vplive o-
kolja.
-	Odkrito in javno obravnavanje sporov. - Različni interesi
posameznikov in skupin in konflikti, ki izvirajo iz njih,
so normalna sestavina življenja v skupnosti. Obravnavamo jih
odkrito in javno ob udeležbi vseh prizadetih. Ne skrivamo
jih in ne delujemo zahrbtno. Konflikt se ne razreši le s
prevlado ene strani, s podrejanjem, umikom, ampak tudi s
privolitvijo, kompromisom in integracijo. Močnejši spoštu-
je šibkejšega.
-	Odkritost in neposrednost v medsebojnih stikih. - Pozitiv-
na in negativna čustva in misli izrazimo odkrito tistemu, ki
jih do njega gojimo. Ne obrekujemo in ne delujemo zahrbtno.
-	Sodelovanje. - Vsakdo ima pravico in dolžnost, da se zani-
ma za delo drugega in da «tu pri delu pomaga, če opazi, da bi
skupno lahko bolje opravila delo. Skupno delo je bolj plodno
in prijetnejše kot stroga delitev dela. Prav priseganje na
strogo delitev dela je namreč v organizaciji vodilo do vrste
negativnih pojavov, kot so rivalstvo, privatizacija, ustvar-
janje navideznega dela, počivanje na lovorikah ipd.
-	Nekaznovan.je. - Tistemu, ki je prekršil kako pravilo, ali
storil kaj narobe, jasno povemo, da je to storil in ga opo-
zorimo na funkcionalne posledice dejanja. Če nas je z deja-
njem prizadel, mu to povemo in z besedami jasno izrazimo svo-
ja čustva. Če je narava dejanja ali prestopka taka, da storje-
no škodo lahko popravi, naj jo popravi. Nismo uporabljali for-
malnih kazni, kot so opomin, ukor, izključitev ipd. Nismo ka-
znovali z delom!
Ta spisek vedenjskih pravil ni izčrpen, nakazuje pa osnovno
težnjo, ki smo jo skušali uveljaviti.
- 2o -
c. Organizaci.jako delo in skupnostno delo
Skupnostno ali medskupinsko delo je obsegalo naslednje de-
javnosti: (1) Organizacijsko delo, (2) Vodenje in pospeše-
vanje, (3) Izobraževanje, (4) Načrtovanje in pomoč pri up-
ravljanju sredstev, (5) Pomoč pri administrativnem delu.
1.	Organizacijsko delo. - Pod organizacijskim delom v ožjem
pomenu razumemo vzpostavljanje komunikacij med posameznimi
organizacijskimi enotami in organi odreda ter odreda z oko-
ljem. Prostovoljni in strokovni delavci so se udeleževali
sestankov enot od vodov, prek čet, četnih uprav do odredove
uprave. Skrbeli so za to, da so med temi enotami krožile v
vseh smereh zanesljive informacije, oz. da so na posamezne
sestanke prihajali ustrezni predstavniki enot, katerih pri-
sotnost je bila potrebna pri odločanju o določeni zadevi.
Pojasnjevali so posamezna stališča, pomagali članom izražati
predloge, pomisleke in se opredeljevati do posameznih sta-
lišč.
2.	Vodenje. - Prostovoljci in strokovnjaki so prevzemali tu-
di vodstvene funkcije, od vodnikov vodov, do vodilnih fun-
kcij v četah, v odredu in na taborjenjih in tečajih.
3- Izobraževanje. - Ker je imela celotna akcija vzgojni namen,
navajamo tu le posebne izobraževalne dejavnosti. Sem sodijo
predvsem vodniški tečaji (četni in odredovi) ter predavanja
in druge oblike posredovanja znanja na taborjenju. Sicer pa
je bilo izobraževanje tesno prepleteno z vsakdanjim skupinskim
delom in vso dejavnostjo organizacije.
4. Načrtovanje in pomoč pri gospodarjenju s sredstvi. - Veli-
ka večina tabornikov, ki so sestavljali vodstvo organizacije,
ni imela nobenih izkušenj z načrtovanjem svoje dejavnosti in
z gospodarjenjem s sredstvi. Pri načrtovanju so se opirali na
- 21 -
koledar akcij, ki je vključeval delno tradicionalne akcije
odreda, delno akcije, ki so jih načrtovale nadrejene tabor-
niške enote (področna zveza) ali drugi odredi. Poleg teh ve-
čjih stalnih akcij pa so ostale dejavnosti planirali pravi-
loma prenapeto. Zato je bila potrebna pomoč tako pri samem
tehničnem postopku sestavljanja delovnih načrtov kot tudi
pri osveščanju o neučinkovitih navadah, stališčih in moti-
vacijah, i« katerih so isfcajali. Podoben je bil položaj pri
gospodarjenju s sredstvi. Pomagati je bilo treba pri reali-
stičnem načrtovanju sredstev, njihovem razporejanju, pri
stikih s skupnostmi in organizacijami, ki so zagotavljale
sredstva.
5. Pomoč pri administrativnem delu. - Čeprav smo se skušali
kolikor mogoče izogniti pisarniškemu delu, ga je biko nekaj
vendarle potrebno opraviti. Potrebno je bilo pisati zapisni-
ke sestankov odredove uprave, odgovarjati na dopise, sestav-
ljati dopise, voditi evidenco članstva, evidenco akcij ipd.
Mladostniki za ta dela niso kazali ne posebnega navdušenja
ne posebne usposobljenosti. Prostovoljni sodelavci in stro-
kovnjaki so zato bodisi pomagali tabornikom pri urejanju teh
zadev bodisi sami opravili določene naloge.
D. Odnosi z okoljem
Cilj urejanje odnosov z okoljem je bil zagotoviti ustrezen
odziv okolja na dejavnost organizacije, tj. odziv, ki bi vpli-
val na odpiranje organizacije in na njen razvoj, in prepreči-
ti ali ublažiti učinke neustreznih odzivov in drugih dogajanj
v okolju. S to dejavnostjo naj bi zagotovili ustrezne vstopke
v organizacijo, vzbudili zanimanje za naše delo, dosegli ra-
zumevanje za procese v organizaciji ter obvarovali organiza-
cijo pred raznimi pritiski okolja in negativnimi sankcijami.
V tem okviru smo izvajali naslednje:
- Oblikovanje ustrezne predstave o organizaciji (javnega mne-
- 22 -
11.1a). V naših stikih s predstavniki relevantnega okolja, npr.
s predstavniki ZTXO in SIS sa telesno kulturo, smo opazili,
da imajo v njihovi predstavi taborniki poseben položaj, delno
zato, ker se je njihova dejavnost in organizacijska struktura
razlikovala od drugih telesnokulturnih organizacij, delno za-
to, ker so v odnosu do teh teles nastopali dokaj nerodno in
nezanesljivo. Po našem prihodu sta te stike vzdrževala skoraj
vedno starešina in načelnik, ki sta kot starejša odrasla vzbu-
dila več zaupanja v organizacijo, poleg tega pa sta tudi poja-
snila pomen in naravo sprememb v organizaciji. To je bil ver-
jetno odločilni razlog, da smo še pred letnim taborjenjem do-
bili izdatno dotacijo za nakup šotorov.
-	Zagovorništvo. To vlogo smo izvajali predvsem v odnosu do
šole, pa tudi do drugih delov okolja, v primerih, ko so ta-
borniki kršili pravila, ali pričakovanja, ki jih je postav-
ljal določen del okolja. Ko so bili klicani na odgovornost,
npr. k ravnatelju šole, se je pogovora praviloma udeležil kdo
od starejših članov, da bi zavaroval posameznika ali skupino
pred neemotrnimi sankcijami, tako da je skušal pojasniti šir-
še okoliščine, ki so privedle do nesprejemljivega dejanja,
kakor tudi možne posledice zagroženih sankcij in njihovo zve-
zo z vzgojnimi smotri šole in prostočasne organizacije.
-	Posredovanje (mediacija) je povezovanje posameznikov ali
skupin v organizaciji z deli okolja. Tako smo npr. povezali
posamezne člane in njihove starše s Centrom za socialno de-
lo ali Svetovalnim centrom in obratno, stranke teh ustanov
smo napotili v našo organizacijo. Posredovali smo v prime-
rih, ko je bilo potrebno kakega člana oprostiti delovnih dol-
žnosti ali šole zaradi zadolžitve, ki je bila za organizacijo
pomembna ipd.
-	Zastopanje organizacije v drugih organizacijah v okviru
običajnih delegatskih odnosov v področni taborniški zvezi,
- 23 -
v Republiški konferenci ZTS, v ZTKO, v SITKS itd.
- Filtriranje vplivov okolja in na okolje. Okolje je včasih
zahtevalo od organizacije postopke in dejavnosti, ki bi od-
vrnili pozornost od bistvenih nalog, če bi jih skušali ves-
tno izvajati. Tako smo npr. iz došle pošte izbrali le tista
gradiva, ki so bila pomembna za organizacijo, ostalih pa ni-
smo obravnavali preveč pozorno. Na ta način smo se izognili
dobršnemu delu papirne vojske, ki jo povzroča prizadevna bi-
rokracija. Po drugi strani pa smo morali včasih miriti posa-
meznike v naših vrstah, ki bi radi na svoj način obračunali
s trenutnim "nasprotnikom" odreda, pa naj je bil to sosednji
odred ali šola.
Sklep
V tem prispevku smo shematično prikazali ravni delovanja,
vloge in način dela prostovoljnih in strokovnih delavcev,
povsem pa smo se ognili prikazu dinamičnega dogajanja, ki
ga je v organizaciji sprožil prihod kar precejšnjega števi-
la novih členov, prikazu odpora, trenj in konfliktov. To je
predmet drugega sestavka.