139. številka.
I mm. • ** ». lunaa m
mieto.
»shaja vsak dan »večer Izvzemsi nedelje in praanlk« ter velja po poaH prejeman aa H K, »a pel leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en mesee 2 K« Kdor hodi sam poni, plača aa vso lito leto 30 K. — Na naročbo brca istodobne vposilfatve naročnine so ne ozira. — Za — Dopisi na) se lavole franko vati — Rokopisi so no vračajo. — Ureoadatvo to
ftTotaiifra teletom it. M.
dežele srn vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, za pol leta U K, aa četrt leta 6 K 30 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vso druge dežele in Ameriko so plačuje od peterostopne petlt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovih ulicah it 5» — Upravniirvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari.
itovllfco p« it h. Upravniitva telefon št 85.
Deželitoztorska volilna reformo.
Poročevalce ustavnega odseka bo podal v prvi seji deželnega zbora o nujnem predlogu poslancev dr. Šu-steršiča, dr. Tavčarja in barona Sehwegla in tovarišev glede spremembe deželnega reda in deželno-zborskega volilnega reda tale referat: Visoki deželni zbor!
V seji dne 27. marca 1908 so stavili poslanci dr. Šnsteršič. dr. Tavčar, baron Sc*hwegel in sodrugi nujni predlog:
»Deželni zbor skleni:
Deželni red in deželni volilni red se imata spremeniti v tem smislu, da se omogoči vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi.«
Zbornica je predlogu priznala nujnost in ga odkazala ustavnemu odseku v predposvetovanje.
V odseku, ki je bil z zakonom z dne 23. aprila 1908 dež. zak. štev. 10 proglašen permanentnim, se je doseglo v stvari popolno sporazumije-nje vseh strank. Sad tega sporazum-ljenja sta priložena zakonska načrta o spremembi deželnega reda in de-želnozborskega volilnega reda.
Reforma, ki je izražena v teh dveh načrtih, se ne sme presojati toh iz načelnega, nego iz stališča politične oportunitete.
Gotovo je v veliko korist deželi, da se tako važna in globoko segajoča reforma, ki utegne spremeniti celo strankarsko konfiguracijo deželnega zbora in dati nove impulze javnemu razvoju v kranjski vojvodini, izvede T" popolnem soglasju vseh strank. To soglasje priča, da je reforma postulat splošne pravne zavesti. To je isti moment, ki daje predloženi reformi odločilno vrednost in ki jo sam po sebi opravičuje in utemeljuje.
Glavne točke predlagane reforme, v razmerju proti sedaj veljavnim zakonom, so:
1. Ustanovitev splošnega volilskega razreda z 11 mandati.
2. Pomnožitev deželnega odbora z enim prisednikom, ki ga volijo po slanci   splošnega volilskega razreda.
3. Pomnožitev ljubljanskih mandatov v volilskem razredu mest in trgov od 2 na 4.
4. Ločitev Ribnice od volilnega okraja Kočevje-Ribnica in priklopi-tev k volilnemu okraju slovenskih dolenjskih nvesi v volilskem razredu mest in trgov.
Iz sprememb ad 1. in 2. sledi, da
bode deželni zbor v bodoče štel 50 članov (doslej 37).
K posameznim točkam se še pripomni:
Ad 1. V tej točki leži težišče cele reforme.
Po splošnem volilnem razredu pride v volilni zistem našega deželnega zbora vsaj deloma moderno načelo splošne in enake volilne pravice do veljave.
Dosegel se je v tem pogledu maksimum, ki je v današnjih razmerah sploh dosegljiv. To kaže tudi primera s številom mandatov splošnega volilnega razreda v drugih deželah, ki relativno zaostaje bistveno za številom, ki ga predlaga ustavni odsek za naš deželni zbor.
Aktivna volilna pravica v splošnem volilskem razredu je po načrtu identična z državnozborsko volilno pravico — gotovo najpravilnejša re-š:tev tega vprašanja.
Kar se tiče razdelitev okrajev v splošni skupini, je odsek sprejel pravilno načelo teritorijalne razdelitve na 11 okrajev, kojih vsak voli enega poslanca. Prvega teh okrajev tvori (kakor za državni zbor) glavno mesto Ljubljana — drugih 10 okrajev pa se tudi krije z državnozborskimi volilnimi okraji, razen onih sprememb, koje provzroča okolnost, da se ni ustvaril, kakor za državni zbor, poseben nemško-naroden kočevski mandat.
Tabela zdolaj kaže velikost posameznih volilnih okrajev po prebivalstvu in številu volilcev.
Ad 2. Dotiranje splošnega volilskega razreda s posebnim mandatom v deželnem odboru pomen j a konsekventno uveljavljenje demokratičnega načela v deželni samoupravi — v kolikor je to v današnjih razmerah sploh mogoče.
Ad 3. Od 11 okrajev splošne skupine ima le prvi, obstoječ iz ljubljanske občine, mesten značaj. Ostalih 10 volilnih okrajev je pretežno kmečkega značaja, tako da bode v bedoče kmečko prebivalstvo samo zase odločevalo o večini v deželnem zboru: K 16 poslancem kmečkih občin se pridruži 10 poslancev splošne skupine iz pretežno kmetijskih okrajev, skupaj 26 poslancev, to je absolutna večina nove zbornice.
Naravno je, da so v očigled temu zahtevali mestni poslanci, da se tudi nekoliko ojači meščansko zastopstvo, in sicer na ta način, da se ustvarita dva nova ljubljanska mandata v volilskem razredu mest in trgov. Kompromisnim potom se je tej zahtevi ustreglo, ker se je s to koncesijo  osigurala  volilna reforma in
zajamčil povratek normalnih razmer v naši deželni zakonodaji in upravi. Uvaževalo se je tudi, da ima Ljubljana v razmerju z drugimi mesti in trgi najmanj poslancev. Pomnožitev ljubljanskih mandatov ustvarja pra-\ ičnejše razmerje v okviru volilskega razreda mest in trgov.
2
KD
Sodni okraj
Ljubljana
Ljubljana
3.
5.
7.
9.
10
li.
Radovljica Kranjska gora Tržič
Kranj
Škofjaloka
Kamnik Brdo
Vrhnika Logatec Idrija Cerknica
Postojna Senožeče II. Bistrica Vipava Lož
Litija Višnja gora Radeče
Krško Kostanjevica Mokronog Trebnje
Kočevje Velike Lašče Ribnica ŽuŽenberk
Novo Mesto Črnomelj Metlika
Občine
Ljubljana
Vm rac. občine
Ljoblj.
vse
vse
vse
vse
vse
vse
vse
vse
vse
Število
pr«bi-V*l»tf»V
tisočih koncem
debr.
1. 1900
36*5
44*7
365
459
40 —
47-1
44 9
16.8 128 14-6
101
54-3
54*4
Število
▼olilcer
pri dri.-abomkih volitvah meja
1. 1907.
6.898
8.154
8.122
4.212 4.284
8.496
4.670 3.011
7.681
9356
12.043
8 308
10.211
9 776
5.520 2.549 1.761
9.830
Vsled pomnožitve ljubljanskih cenzus-mandatov se je pokazala po-Ireba, razdeliti Ljubljano v dva volilna okraja, kojih vsak voli po dva I h »sla nca v volilskem razredu mest in trgov.
V to svrho se razdeli Ljubljana v severno in južno polovico po idealni črti od mestne hiše do Švicarije.
Južno polovico tvorijo II. (Št. Jakobski) III. (Dvorski) in V. okraj (Predkraji) s skupaj 17.910 civilnimi prebivalci; severno polovico pa tvorijo L (šolski), IV. (kolodvorski) in VI. okraj (Vodmat) s skupaj 16.045 civilnimi stanovniki.
Pri tej razdelitvi je upoštevano število prebivalstva in pa davčna moč.
Kar se tiče števila prebivalstva, je južna polovica le za približno 2000 ljudi močnejša od severne, razlika, ki gotovo ni velika. Pri tem je treba še pomisliti, da so pri numerično močnejši polovici poljedelski sloji trnovski, krakovski in barjanski, ki plačujejo veliko manjši davek, kot sicer ljubljansko stanovništvo. Tudi je uvaževati, da je v severni polovici mesta dokaj več industrije, ko v južni.
Prvi (šolski) okraj paralizu je drugega (šentjakobskega), četrti (kolodvorski) vsled večje industrije tretjega (dvorskega) po prebivalstvu za 1800 prebivalcev močnejšega. Peti in šesti okraj bistva ne iz-preminjata. Res, da ima IV. okraj 3075 prebivalcev, peti pa le 1639; pomisliti je pa treba, da je med 3075 stanovniki šestega okraja okroglo 600 bolnikov civilne bolnice, ki pri volitvi ne pridejo v poštev.
Ad 4. Ločitev Ribnice od Kočevja se je izvršila vsled obojestranske želje.
Po tej ločitvi se Ribnica naravno ni mogla priklopiti drugam, nego slovenskim dolenjskim mestom. * *
Posebe omenjati je končno še prehodne določbe, glasom katerih se deželni zbor, ko predlagana reforma postane zakon, ne razpusti, temuč le spopolni s tem, da se izvolijo poslanci splošnega volilskega razreda in pa nova dva ljubljanska poslanca v volilskem razredu mest in trgov. Istotako se spopolni tudi deželni odbor z izvolitvijo petega prisednika iz splošnega volilskega razreda.
Odsek se je pri reševanju svoje naloge uveril, da je tako deželni red kakor osobito deželni volilni red še v marsičem potreben reforme. To pa je obširno delo, ki rabi daljšo dobo — med tem ko je nujno, da pridejo poslanci splošnega volilnega prava do
sodelovanja pri deželni zakonodaji in samouprav:. Tudi odgovarja demokratičnemu načelu, da poslanci splošnega rollliftgti prava že sodelujejo pri nadaljni obsežni ureditvi deželne ustave. To so razlogi, ki so vodili ustavni odsek, da se je odloč:l predlagati provizorij v obliki označenih prehodnih določb.
Stvar spepolnjenega deželnega zbora bode, da še v tekoči zakonodavni dobi izvrši obsežno in temeljito revizijo deželne ustave.
S predloženima zakonskima načrtoma pa se brez dvoma ustreže uvodom navedenemu nujnemu predlogu: da se omogoči vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi.
Ustavni odsek po soglasnem sklepu predlaga:
Visoki deželni zbor skleni:
I. Priloženima zakonskima načrtoma o spremembi deželnega reda in volilnega reda za deželni zbor se pritrdi.
II. Deželni odbor se pozivlje, da čim preje izposluje Najvišje potr-jenje.
Državni zbor.
D u n a j , 15. junija. V začetku seje je poslanec- I v a n e š e v i ć in-lerpeliral trgovinskega ministra in ministra notranjih del, ker mu je brzojavni urad v državnem zboru sisti-ial dve brzojavki, s katerima je hotel opozoriti cbčine v svojem volilnem okraju, da imenuje program za jubilejno pokloustveno slavnost Hrvate strahopetce in tate. Ako bi bili brzojavki dostavljeni, bi se Dalmatinci gotovo ne bili udeležili sprevoda. — Potem se je nadaljevala proračunska razprava. Poslanec Toni a š e k (češki socialni demokrat), se je bavil z ljudskim in meščanskim šolstvom ter zahteval, naj dobi češka Komenskega šola na Dunaju pravico javnosti. — Poslanec K u 1 p (Sta-ročeh) je zahteva1, naj se v celi monarhiji izvede nar> lua enakopravnost potom sporazumljenja med narodi. Nadalje je dokazoval nujno poti ebo češkega vseučilišča v Brnu. — Poslanec T o ni o 1 a (krščanski socialist) je pozival Nemce vseh strank, raj se združijo v obrambo (!) svojih narodnih pravic. — Debata se nada-}pW jutri.
Olajšave za srednje šole.
Dunaj, 15. junija. V kratkem času izda naučni minister naredbo, s katero se izpraševanje in klasificiranje na srednjih šolah temeljito reformira. Naredba je sad enkete srednješolskih profesorjev. Učenčevo za-
LISTEK,
Lenko.
(Konec.)
Na Stoklasevini je tisti večer že vse spalo, kakor je ponavadi hodila vsa družina zgodaj k počitku in je prav tako zgodaj vstajala. Na domu je gospodaril Nace s svojo staro materjo, gluho in od starosti otročjo žensko. Mogoče je bilo zato v njem toliko samovolje in mogočnosti, da se ni mogel ponižati pred nikomer, prositi nikogar, in da ni imel dekleta, ker se mu je zdelo prenizko, da bi jih prosil ljubezni.
Ali Nace je bil zaljubljen v Lenko, čeprav si tega ni hotel priznati.
V nedeljo je s stolom napadel Melajneževega Martina samo zavoljo nje, ker se je vsedel oni na njeno stran in jo objel okoli pasa. Dobil je zato nož v roko. Zato ga je bilo sram in silno ga je jezilo, da ga je videla Lenka slabega in ponižanega, da mu je ovila roko in ga peljala iz oštari-je, ker je bil sam ves omamljen od bolečin.
Ves teden je ni hotel videti, in ko je šel nocoj spat, ga je vlekla sil-
na želja k Lenki, da gre in jo poišče ter se ji razodene. Rekel bi ji, da brez nje inu ni življenja in veselja, prav kakor je bilo zapisano na tistem odpustku, ki ga je kupil na Planici zanjo, a ki ga ji ni hotel dati: Ni brez tvojega mi srčka
nič veselja zame — in brez tvojih rdečih ličec žalost me objame.
Ali vse to je bilo skrito v njem, in ko je legel, so mu bile vse misli pri Lenki, in mislil je, kako so se ji tresle vroče in mehke roke, ko mu je zavezovala rano na levici, kako mu je dobro in sladko dela njena bližina, in kako so ji drhtela in valovala ne-drija pod srajco, ter je bila ruta še vsa gorka in dišeča, ko jo je vzela izza vrata.
Ležal je in svojih misli ni mogel odtrgati od nje; bilo je gotovo v njegovem srcu, da jo poišče in jo vzame.
Zaspal je že, a jezik mu je v sanjah izgovarjal njeno ime, zakaj zopet se mu je zazdelo, da mu Lenka obvezuje rano, in neizrekljivo prijetno in ugodno mu je pri srcu. Tudi rana ga ne boli, ampak občutek je gorek in mehek, kakor bi ga kdo božal. In zato spregovori:
»Lenka! Lenka!«
A zdaj se mu zazdi, da ga dekle kliče: »Nace! Ali spiš?«
Zato odpre oči in vnovič zakliče: »Lenka!«
Zasliši, da se je nekdo zasmejal na lestvi, in Nace se popolnoma zbudi in skoči pokonci.
»Lenka, ali si res ti t«
Skoči k odprtini, in pod njim se zasmeje in zakliče vesel desliški glas:
»Ppjdi za menoj! Ne upam k tebi!«
Fant skoči po lestvi navzdol in bela krila trepetajo pred njim, Lenka se mu umika in teče čez vrt, in Nace gre za njo. Nenadoma planeta drug drugemu v naročje in se obja-meta.
»Lenka, ali si res moja?«
Ali zdaj se je v dekletu vzbudila kljubovalnost, udari ga po licih in zmaje z glavo:
»Nisem ne!«
Prime ga z obema rokama za lice in kliče: »Nisem ne! Nisem ne!«
A ne utegne govoriti, zakaj njene ustne so žejne, in vsa se vsesa ž njimi v njegove. Fant jo drži objeto in stiska nase, vzdigne jo in hodi ž njo po vrtu.
»Ti punca ti, ali res misliš, da te maram!« Objema jo in se ves trese sreče in veselja.
»Ti punca ti!«
A vsenaokoli je noč, tiha noč, žive duše nv le ^va mlada zaljubljenca hodita po vrtu in grulita in
se ljubita kot dva goloba. Na nebu sije ščip, in med drevjem se ozira skrivaj nanja.
»Ti punca ti! Ali si res moja?*
»Nisem ne!«
In Lenka objema fanta in ga poljublja in sama ne ve, kaj govori.
Babi Repica in Repčnica sta si bili ravno v laseh. Dodobra sta se premikastili in nakričali, ko zaslišita znova vpitje na vasi. Za roko se prime t a in s teče ta po griču navzdol.
»Ali boš ostala zadaj?« kriči Repica. »Ali si upaš na vas, vsa strgana, saj še pri maši nisi bila!«
»Ti ostani, ti,« upije Repčnica. »Ti, ki si včeraj pri Stoklasovih ukradla povesmo prediva in dve klobasi.«
In babi tečeta in se držita za roke.
Po vasi pa hodi pet ali sedem otrok in upi je jo:
»Lovrinovo Lenko iščemo, ki se je izgubila. Nikjer je ni.«
»Ušla je, ker ni oča pustil, da bi se oinožila. V mesto je šla!« pove oblastno rdeči, debeli bučman.
Kdor izmed mladih vaščanov to sliši, se nasmeje, in dobro se mu zdi.
»Prav mu je! Da bi je le nikoli ne dobil!« pravi Melajnežev Martin in misli s tem Stoklasovega Načeta.
»Ov, ov, ov,« se čudi Repčnica, »ušla je!« Tako počasi govori in >e zadira, kot bi jedla kislo repo.
Repica pa teče po vasi in upije: »Jej, jej, jej! Zakaj pa ne! Naj ga vzame, oj, koliko imajo klobas na Stoklasevini! Same klobase bo lahko jedla, pa prešičeva rebrica. O j, jej, W !«
Pri Lovrinu pa se danes hudo kregajo. Hiša je glasna in vse buči v njej, kakor v ulj ujaku.
Vse hčere so nad očetom in silijo vanj, da bi ga kmalu opikale.
»Zakaj ste pa takšni! Pustite jo, naj se omoži! Saj se bomo tudi me!«
In potem pride še Stoklasov Nace v hišo.
»Stoklasov je tukaj,« zavrešče in gledajo mladega fanta. Sram ga je, in ves je rdeč in skoro se trese.
»Oče Lovrin,« pravi, »zakaj pa ste hudi na Lenko? Kar zlepa mi jo dajte, če ne u i deva v Ameriko. Oba.«
Stari Lovrin odpre usta, da se mu vidi edini rjav zob in kar boji se mladega Stoklasa, ki stoji tako močan in odločen sredi hiše.
»Kar dajte mi jo! Saj nič nočem, samo njo! Vsega imam dosti, če ne, pa kar greva. Pri nas je in se joka, jaz pa tega ne bom poslušal.«
»Ej, Nace, saj nisem hudo mislil,« se smeje starec. »Saj nisem hudo mislil. Osemsto bo imela, pa tako
nima nj e se odvrne od redov na predmet sam. Samostojno učencevo mišljenje, delovanje in odgovornost se povzdigne. Predvsem se da večja prilika za prosto delovanje učitelja z učencem, zato se omeji izpraševanje, ki je namenjeno le klasifikaciji, na najmanjšo meio. Izmed pismenih na-iog bo učitelj klasificiral le šolske in domače naloge, ki so predpisane po učnem redu.Vsa ostala pismena dela bodo le izključno za vaje ter jih bodo učenci v šoli sami popravljali pod primernim vodstvom in navodilom. — Konference za rede se omejijo ter bedo le proti koncu semestralne tretjine. Namesto dosedanjega spričevala v prvem tečaju se izda učencem le izkaz, ki ne bo imel sodbe o skupnem napredku. Dosedanji red o napredku odpade in letno spričevalo bo le konstatiralo v koliko je učenec sposoben za vstop v višji razred. Isto-lako odpade led o pridnosti, a redi za obnašanje in uspeh bodo le štirje. Vstop v višji razred se zabrani učencu le tedaj, iko ni odgovoril iz več kakor iz enega predmeta. Pri samo enem »nezadostnem« iz manj važnega predmeta more v nižjih razredih učiteljski zbor učencu vendar dovoliti vstop v višji razred, ako ima uče-iec vsaj v splošnem duševno sposobnost za to. Ako potem učenec v prihodnjem razredu ravno iz istega predmeta pade, mora razred brezpogojno ponavljati. Ponavljahu izpiti ostanejo neizpremenjeni. — Nova naredba stopi v veljavo že s šolskim letom 1908./09.
Konec vseučiliščnega štrajica.
Dunaj , 15. junija. Po konferencah rektorjev vseh avstrijskih visokih šol je r«dal rektor dunajskega vseučilišča sledeči razglas: »Na Dunaju zbrani rektorji so prišli do popolnega prepričanja, da bo naučni minister v smislu svojih opetovanih izjav varoval svobodo nauka in raz-lskavanja v popolnem obsegu ter branil vselej brezpogojno avtonomijo visokih šol. Vsled tega smatrajo rektorji, da dijaštvu manjka vsaka podlaga za nedopustno sredstvo štrajka ter jih pozivajo,naj opuste štrajk. Ako se to ne zgodi, ne bo rektorjem več mogoče, odvrniti od visokih Šol nevarnost, da bi dijaštvu nastala pri nezakonitih razmerah velika škoda, da bi v slučaju predčasnega zaključenja vseučilišč izgubili tudi semestre. Naznanjam ta sklep konference rektorjev ter pozivam dijaštvo, naj opusti štrajk. Pripomnim Še, da bi tega poziva ne izdal, ako bi iz vsestranskih razprav rektorskih konferenc ne bil dobil prepričanja, da 1. svoboda nauka ne le kar se tiče osebe profesorja Wahrmunda, temuč sploh ni v nevarnost; 2. temuč da je lavno vsled dogodkov zadnjih časov zagotovljena za bodočnost ter je s tem štrajk dosegel svoj smoter; 3. da bi bilo nadaljevanje štrajka v ta namen, da bi se profesorja Wahrmunda prisililo, imeti v poletnem semestru predavanja, ki jih je odpovedal, popolnoma brezuspešno; 4. da je prof. TVahrmundu za bodoče zagotovljeno neovirano delovanje.«
Inom ost, 15. junija. Svobodomiselni dijaki so sklenili, da se štrajk nadaljuje. Brez Wahrmunda sploh ne sme biti predavanj v poletnem tečaju.
Dunaj, 15. junija. Ministrski predsednik baron Beck je prišel danes k županu dr. Luegerju kot načelniku krščansko-socialne stranke ter mu naznanil, da je Wahrmundova afera   končana.   V parlamentarnih
balo kot še nobena v vasi. Zato ker je Lenka, in ker imam oba rad.«
»Jaz tudi tako mislim,« pravi Nace in še vedno stiska pest. Misli, da mora biti še zmirom jezen, pa se smeje nehote.
»Oča Lovrin, če prav nič ne daste, punco imam pa tako rad, da sam ne vem, kako. Še vas imam rad, ampak Lenka bo pa moja, če ne pa greva v Ameriko.«
»Kam bosta hodila!« zakriči oča Lovrin. »Tukaj bosta živela in zemljo obdelavala in otroke redila. Pojdi domov po Lenko! Še enkrat jo moram natepsti, potem naj pa bo v božjem imenu tvoja.«
In fant gre po Lenko in ji pove. Vrneta se pred starega in ta tepe svojo hčer z desnico, boža jo pa z levico, in solze mu tečejo po obrazu.
»Lenka, Lenka, torej od mene stran hočeš!«
Dekle se pa že oklepa Stoklasa gorečega in šepeta j očega:
»Lenka, Lenka, zdaj si pa le moja punca ...«
Poteklo je nekaj let po tem, in na Stoklasevini je vse živo. Toliko je že drobiža, da jih ne moreš prešteti. Stari Lovrin pa ziblje enega v zibelki, drugega na kolenih, tretji pa mu sedi na hrbtu.
»E, vseeno .nisem prav naredil,« pravi starec. »Kam pa bomo s to drobnadjo?« •
krogih se govtri, da bo profesor Wahrmund v zimskem tečaju predaval v Pragi.
Čigava je Dalmacija?
Dunaj, 15. junija. Vsled znane interpelacije v ogrskem državnem zboru o pripadnosti Dalmacije jo spravil ministrski predsednik dr.We-kerle pri včerajšnjem sestanku z baronom Bečkom tudi to stvar na razgovor. Pri tem je baje baron Beck izjavil, da je Dalmacija v pravni pore st i ogrske krone, a njegova izjava v avstrijskem parlamentu se je nanašala le na vprašanje o faktični posjesti Dalmacije.
VVekerle vendar konforira z hrvaško-srbsko koalicije.
Zagreb, 15. junija. Dasi se je svoječasno skoraj uradno razglašalo, da se ministrski predsednik dr. We-kerle ne misli pogajati z Medakovi-čem in tovariši, je vendar sedaj kon-feriral dr. Wekerle nad celo uro s članoma hrvaško-srbske koalicije, s poslancema Supilom in dr. Babič-Gjalskim. Dr. Wekerle je prosil oba poslanca, naj -mu pojasnita .politični položaj na Hrvaškem, nakar mu je Šupilo naštel podrobno vse nezakonitosti in afere sedanje hrvaške vlade. Oba poslanca sta tudi izjavila, da Hrvatje v tem konfliktu ne morejo odnehati. Dr. Wekerle je obžaloval, da se dosedaj še ni moglo doseči zbližan je med hrvaškim in ogrskim stališčem glede službene pragmatike. Poslanca Supila je vprašal, zakaj ga tako hudo napada v svojem »Novem Listu«, nakar mu je odgovoril Šupilo, da je storil to zato, ker so časopisi razglasili, da je dr. Wekerle izjavil, da s takimi elementi, kakor so Meda-kovič in tovariši, ne bo razpravljal. Dr. Wekerle je izjavil, da je bila to časniška pomota, ker je on le rekel, da se ne bo pogajal za banovim hrbtom.
Punt v Maroku.
Pariz, 15. junija. 2000 maroških vojakov, ki jih je vodil pod angleško zaščito stoječi poveljnik Ab-Jul Malik na pomoč sultanu Abdulu Azisu, se je blizu Alkasarja spuntalo, proglasili so Muleja Hafida za sultana ter ujeli 2 Francoza,ki sta služila v oddelku za inštruktorja. Poveljnik Abdul Malik je hotel pobegniti, a so ga obstrelili in ujeli. Življenje Francozov in francoskih zaščitnikov je v nevarnosti. Tudi mesto Tanger je v nevarnosti. Agitacija za Muleja Hafida se silno naglo širi po celi deželi.
Klanje macedonskih Slovanov med seboj.
Sofija, 15. junija. Srbska čela je napadla bolgarsko vas Majuči-ca v prilepskem okraju ter ubila najuglednejšega va^čana. Pri pogrebu je četa znova prišla v vas, napadla pogrebce ter ubila učitelja in njegovo ženo. Druga srbska četa je odvedla pet odličnih Bolgarov iz bolgarske vasi Sekirci v prilepskem okraju.
Zmešnjave v Perziji.
London, 15. junija V Teheranu je nastal splošni štrajk. Vse delo in ves promet počiva, vse prodajalne so zaprte. V šahovo taborišče žitna j mesta prihaja z vsakim dnevom več bojevnikov. Parlament je poslal šahu spomenico, v kateri ga opozarjan na njegove obljube ter mu našteva, kolikrat je kršil pogodbe. Končno prosi spomenica šaha za sodelovanje, da se obnovi zaupanje narodovo.
Nemški cesar grozi.
Berolin, 15. junija. »Dort-munder Zeitung« poroča, da je cesar pri nadzorovanju gardnega konjeni-štva rekel glasno z vidnim namenom, da ga slišijo in razumejo tuji vojaški atašeji: »No, cela stvar ima popolnoma tako podobo, kakor da bi nas hoteli obkoliti in zajeti. Znali bomo čudi to prenašati. German se ni nikoli bolje bojeval, kakor tedaj, ako se je moral braniti na vse strani. Naj nam le pridejo. Pripravljeni smo.« Ta vest je zbudila povsod veliko začudenje, dasi je znana cesarjeva gostobesednost. Govori se tudi, da cesar vsled političnega položaja preloži svoje potovanje na sever.
Dopisi.
Iz Podgrada v Istri. Bolje malo pozno, nego sploh ne; dasi je preteklo med tem že nekaj dni in dokaj vode, vendar nam je vtisk nastopa dramatičnega odseka čitalnice iz Trnovega še tako živ, da moramo dati še javno duška svojemu začudenju in priznanju na tako dovršenem nastopu v »Šivilji«, kakor smo imeli priliko ga uživati 31. maja t. 1. Igralo se je že tako naravno in spretno, da si bil prestavljen na oder dovršenih mestnih Igralcev z le takim lastno rutino in eleganco: vsak posameznik in vsi skupaj so bili docela kos svoji nalogi in s tem pripomogli igri do popolnega uspeha. Dasi velja pri-
znanje v celem obsegu vsakemu posebej, moram pa vendar še spraviti v ospredje gospodično Marijo Zore, ki je igrala klepetuljo (Klepetec) tako živo, da je bilo človeka kar strah takega gibčnega jezička, ki razvija najmanj tri konjske sile! Ravno tako častno sta izvedli svoji vlogi gospici Rozalija Hrvatin in Tonica Kranjec v svojih manj hvaležnih, a zato težavnih vlogah (prva Vrabec-Popovič, druga ljubimka Boža) Kar naravnost smo se pa divili naravnemu, prirojenemu humorju g. Josipa Bekša, koji je žel za svoj krasen nastop vaeobče priznanje pri mladih ino starih;bučni smeh in gro-meči rokoplosk sta mu morala svedo-čiti, kako hvaležno zna ceniti občinstvo uprav umetniški njegov nastop. Morda bi kdo mislil, da sem pozabil vrlega igralca g. Leopolda Oblaka, pretkanega zaljubljenega ženina?! Vse prej; pustil sem si ga prav nalašč h koncu, da ,ga zamorem Še prav posebej postaviti v blesteč zgled našim domačim fantom in se mu prav prisrčno zahvaliti za njegovo lepo, z globokim navdušenjem in občutkom predavano deklamacijo! In končno še nekaj! Lepo sle sedi in posluša in s tem uživa uspehe tujega truda in dela; toda vi vsi, vrli igralci trnovske čitalnice, za svoj trud niste bili nagrad j eni, marveč ste se iz same ljubezni do lepšega in naprednega žrtvovali in prinesli nam pokazat sad vaše delavnosti in vztrajnosti! Sedaj ste nas prepričali, da vas moremo po podanih nam dokazih ceniti, vas vse in vsakega posebej, a najbolje pa vašega neuinorljivo delavnega, za vsak kulturni napredek naroda vnetega predsednika, g. Rudolfa Valenčiča! Zato pa še enkrat vam vsem: hvala in slava!
Dnevne vesti«
V Ljubljani, 16 junija.
— Resnica o jubilejskem sprevodu. Dunajski listi, zlasti oni, ki stoje blizu centralnemu odboru za prireditev jubilejskega sprevoda, slikajo sprevod v najpestrejših barvah in zatrjujejo, da je bila ta tako sijajna prireditev, kakršne Dunaj še ni videl. Veliki inozemski, nepristranski listi pa sodijo o tej prireditvi popolnoma drugače. Tako pišeta na primer milanski »Corriere del-la sera« in »Berliner Tagblatt«, da je bila prireditev pod vsako kritiko, in se naravnost čudita, da so Dunaj -čani trpeli, da se jim nudi takšen »šund« kot sijajna jubilejska prireditev. V tej kritiki pa inozemski listi niso osamljeni, enako sodijo tudi razni neodvisni avstrijski nemški listi. Med temi je tudi nekaj klerikalnih časopisov, ki dajejo sedaj javno duška svoji nevolji o docela ponesrečeni prireditvi. Tu hočemo navesti samo mnenje klerikalnega »Karntner Tag-blatta«, glasila koroškega klerikalnega poslanca \Valcherja, s katerim so naši klerikalci dr. Krek, Korošec in drugovi v najintimnejši zvezi. »Karntner Tagblatt« piše pod naslovom: »Ein Festzugsepilog« med drugim tudi to-le: »Solnogradčani so glasno izražali svoje nezadovoljnost in se pritoževali, da se odbor zanje nimalo ni brigal in da je nedostopen za vsako pritožbo . .. Posebno slabo se je ravnalo z Dalmatinci; pri njihovem prihodu v četrtek zjet. ni bil nobeden odbornik navzoč na kolodvoru, da so bili celo primorani napraviti demonstracijski pohod pred odborov lokal na Grabnu, predno so končno — ob 12. ponoči — bili v ljudski kleti na Grabnu pogoščeni z — golažem. V mrzli noči na petek so morali prenočevati v šotorih za kolodvorom severne železnice; vsakdo si lahko misli, s kakšnili čuvstvi so stopali drugega dne k sprevodu gostje, med katerimi je bil marsikateri ugledni, bogati občinski dostojanstvenik. Kranjci so morali vsled pomanjkljive oskrbe ves četrtek trpeti toliko gladu, da so se Dunaja — naj se nam oprosti ta izraz — temeljito najedli. V svojem ogorčenju so zapustili slavnostni sprevod pred oficial-nim koncem in so se odcepili od sprevoda že pred začetkom Taborske ulice, da bi se vrnili v Prater, utemelje-vaje svoj korak s tem, da po takšnem stradanju ne morejo več prenašati nadaljnih strapac. Bukovinci so bili, dasi gotovo niso razvajeni, takisto globoko ogorčeni radi oskrbe; niso morali vso mrzlo noč prespati na rali so si sami iskati ležišča v Pra-tru ter biti veseli, .da so dobili vsaj slame, ki so jo bili sami prisiljeni nositi na ležišče. Še slabše se je godilo Huzulom (kmetom iz krakovske okolice), ki niso niti slame dobili in so morali vso mrzlo noč prespati na golih tleh v Rotundi« ... To so podrobnosti, ki ne kažejo v posebno rožnati luči dunajske jubilejne prireditve. Zato smo prepričani, da se marsikateri udeleženec jubilejskega sprevoda sedaj bridko kesa, da se je dal izvabiti na Dunaj.
— Kako je jubilejni sprevod razširil slavo Kranjske. Pripravljal-
ni odbor in »Slovenčevo« uredništvo sta neprestano bobnala, da bo udeležba Kranjcev pri jubilejskem sprevodu na Dunaju mnogo koristila tudi glede tujskega prometa, ker bodo inozemci videli naše šege in noše ter čitali o lepotah naše dežele. A kako je dunajsko časopisje izpolnilo tozadevne nade! »Illustr. Kronen - Zeitung« opisuje sprevod natančno za vsako kronovino pod posebnim naslovom, a čujte, za kaj so smatrali naše Belokranjce, Gorenjce itd.! Udeležniki iz Kranjske so opisani pod naslovom »Das Gottscheer Land«. Naš somišljenik, ki nas je prišel na to opozorit, je ogorčeno vzkliknil: »Nad 70 let jih že imam, a vedno sem še veljal pred svetom za naprednega Slovenca iz Krajnske, sedaj pa se naj pokočevarim!« Iz takih opisov je dobil zunanji svet mnenje, da vsa ta pisana družba iz Kranjske s Štefetoni in Šukljetom na čelu v navadnem življenju krosu jari ter ponuja krogljice na »ge-rad« in »ungerad«. A kdo si naj želi potem priti med take ljudi v njihovo domovino!
— Strašne razmere. Vse huje postaja na Kranjskem. Na Viču se babnice norca delajo iz škofa, v Ljubljani pa 30 »simpatije« do škofa postale take, da se mora kristjanski človek kar razjokati. Samo da bi se škof jezil, leži pozimi v Škof jih ulicah snega na kupe kot v Karpatih, poleti pa na ped debelo prahu. Samo da bi se škof jezil, škrope v letu le dvakrat njegove ulice. A najžalost-neje, prav strašno je, da so si »gojenci tukajšnjega vseučilišča« izbrali Škofje ulice, da tam razgrajajo. »Gojenci tukajšnjega vseučilišča« pač ne morejo biti drugi kot 1 e m e-n a t a r j i. Ti so že od nekdaj radi uhajali in lazili za punicami ter ko-lovratili po krčmah. A da zdaj celo po ulicah razgrajajo in celo po Škof jih ulicah, to je vendar preveč. Sveta rimska cerkev ima že z modernisti aovolj sitnosti — zdaj naj še leme-natarji ponoči v Škof jih ulicah z razgrajaujem kažejo duha upornosti. To ne gre! Lemenatar se naj pripravlja na svoj »vzvišen poklic«, a ce se v njem vzbudi želja po poživ-Ijenju, če mu, kakor pravijo na kmetih, život nagaja, naj se v svoji celici »gajžla«, kar je neki jako pomirljivo, krepost utrjujoče in skušnjave premagajoče sredstvo.
— Blagoslovi j en je cerkve na Vicu. Piše se nam: V nedeljo je bilo na Viču veliko praznovanje. Blagoslovili so nam cerkev. V altarjih imamo kosti, ki jih zdaj goreče molimo, dasi ne vemo, če so pristne. Noreli smo pošteno, a bilo je tudi dosti ijudi, ki jim ni vse ugajalo. Tudi na Viču je že nekaj mož in žena, ki znajo razločevati med vero in med klerikalizmom. Slišali smo tudi škofa pridigovati. O škofu je na Viču le ena sodba: naj nikar ne hodi na prižnico. Razumeti je bilo škofa ja-Ko težko, vedel se je pa na prižnici t ako, da so naši ljudje kar strmeli. Razsajal je, bil ob prižnico, se zale-lal sem in tja in še celo kapo strgal z glave. Temperamenten človek se včasih lahko prenagli, ali pri taki priliki bi moral tak cerkveni dostojanstvenik, kakor je škof, vendar imeti samega sebe v oblasti. No, škof se je v nedeljo spozabljal, v ponedeljek pa so se spozabili frančiškani. Videli smo jih nekaj, ki so grede v mesto pri belem dnevu — cesto merili. Semintja, semintja jih je vleklo. V »Slovencu« Je bilo povedano, koliko bodo Vičani molili ta teden. Mislili smo, da je naloga in poklic frančiškanov, da molijo, mi moramo namreč delati, da preživljamo sebe in patre frančiškane .A glej, od nas zahtevajo, naj molimo, tisti, ki jim je molitev edini poklic, pa pijejo. Videli emo patra, ki je bil tako nadelan, pri belem dnevu, da je komaj ujel klobuk, ko se je hotel odkriti nekim paglavcem. Po pravici rečeno: preveč tega nismo zamerili, saj so frančiškani naposled tudi ljudje in dobra kapljica ima veliko zapeljivost v sebi. Torej zdaj imamo svojo cerkev in evoj farovž, v katerem prebivajo trije patri in dva kozla. V farovžu je pa 12 celic in bojimo se, da postane farovž sčasoma pravi samostan. V piitličju farovza je pisarna, klerikalna posojilnica, katoliško izobraževalno društvo in obednica. Kakor se vidi, bo ta farovž prava trdnjava kle-likalizma. Značilno je, da je umetni kamen za cerkev preskrbel j ud, kleparska dela protestant, drugo uem-škutar, mizarska dela pa so izvršili frančiškani sami brez patenta. Blagoslovljeni e cerkve je bilo za nas veselje, zdaj pa pride žalost. Samo 60.000 gld. ali 120.000 kron hočejo frančiškani od občine. Ko se je šlo za zgradbo cerkve, je občinski odbor takoj izrekel, da občina ne more prevzeti nobenega plačila in da naj frančiškani računajo samo na prostovoljne darove. Pač pa je občinski odbor izrekel, da je pripravljen dobiti primeren prostor. Frančiškanski župnik pa je tedaj ponosno rekel, da frančiškani od občine ničesar ne po-
trebujejo. »Vi le iščite prostor,« je rekel župnik, »mi ga bomo pa izbrali, kjer ga bomo mi hoteli, in bomo Eami in na svoj riziko postavili cerkev.« Zanašajoč se, da za cerkev no bo doklad, so Vičani prav radodarno, res izdatno posegali v žepe in darovali mnogo denarja za cerkev. Župnik je celo od denarja, darovanega za cerkev, oddal nekaj za škofove za-*ode, kar je pač dokaz, da so Vičani mnogo darovali in najbrž več kot je bilo treba. Frančiškanom tudi res ni Ireba beračiti za cerkev. Pri financi cenijo premoženje ljubljanskega frančiškanskega samostana na tri milijone kron. Torej bi patri že lahko sami plačali svojo cerkev. Bomo videli, kaj bo rekla občina, od katere se zdaj zahteva kar 120.000 kron.
— Razširjenje okrožne bolnice v Postojni. Okrožni zdravstveni za-stop je sklenil, razširiti postoj n-bko bolnico. Nagibi so bili različni. V prvi vrsti je bilo merodajno to, da je deželna bolnica v Ljubljani vedno prenapolnjena in da bolniki iz postojnskega okrožja pogostoma ne morejo dobiti bolniške oskrbe. Sklenilo se je pa povezuje bolnice tudi zaradi tega, da dobi bolnica pravico javnosti, s katero pravico so združene prav znatne koristi. Z razširjenjem bolnice bo torej pomagano javnosti sploh, deželi in okraju, toliko bolj, ker se s sedanjimi dohodki ni mogla pokriti režija. Ljudje zdrave pameti uvidevajo, da je razširjenje bolnice občekoristno in se storjenega sklepa vesele. Ne tako klerikalci. Ti morajo vsako stvar opij u vat i, pa bodi še tako koristna in dobra, samo da bi za svojo podlo stranko delali »šti-mungo«. Klerikalec je pač vedno nizkotno bitje. Na razširjenje bolnice zabavlja nesnažni »Domoljub« in za-havlja takozvani »Slovenski Meščan«, ki se sicer baba, da brani meščanske koristi, dočim meščanske koristi le izdaja sovražnikom meščanstva. Nobenemu teh klerikalnih listov ni všeč, da se bolnica razširi, oba zabavljata, a nobeden ne ve nič pametnega nasvetovati. Da bolnicu ne stoji na pravem mestu, to vedo vsi, a v tem oziru se ne da nič pomagati. Odprti ?ta bili samo dve poti: ali razširiti že obstoječo bolnico, ali pa sezidati popolnoma novo. Za zgradbo velikr, popolnoma nove bolnice, ki bi mogla dobiti pravico javnosti, ni denarja. Na prodajo stare bolnice še misliti ni, ker bi je nihče ne kupil. Ako bi se zgradila še druga manjša bolnica, bi to dosti več veljalo in potem bi imeli dve bolnici in bi nobena ne dobila pravice javnosti. Vspričo tega ni preostajalo nič drugega, kakor razširiti sedanjo bolnico, da se dobi zadosti prostora in pravica javnosti. Samo gola hudobija more temu ugovarjati. Tudi le hudobija, kakršne so zmožni klerikalci, more trditi, da stavba ni bila razpisana. Bila je pravilno razpisana, a oglasil se ni noben drugi ponudnik. Kakor domači stavbnik, kateremu se je delo tudi izročilo.
— C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku se vprašuje z ozirom na nedeljski nečuveni škandal v Domžalah v restavraciji nasproti kolodvoru, kje ima zakupnik te gostilne tisto z a n e s l j i v os t, ki jo zahteva obrtni red še posebej od gostilničarja? Ali je človek za ta obrt zane>-ijiv, če 1. napravlja iz gostilne, na katero so vsi na vlak čakajoči ljudje vezani, ker je najbližja kolodvoru, neniško-strankarski lokal; 2. ki ne zavrača izzivanj nemških gostov napram slovenskim, če so ti toliko »predrzni«, da si zapojo slovensko pesem, kakor so to doslej smeli še v vsaki kranjski gostilni na deželi; 3. ki se sam s svojo ženo vred naj strast ne j še zaganja v slovenske goste s psovkami in kričanjem, dasi niso storili drugega, nego zapeli; 4. ki na ljubo fanatiziranim nemškutarjem i:i Tirolcem grozi Slovencem, da i>oj-do po žandarmerijo, če ne nehajo peti, oziroma če ne zapuste gostilne; f*. ki odreče slovanskim gostom postrežbo, ker se niso v svoji narodnosti pred par zagrizenimi haj love i i>o-tuhnili in so brez namena koga s tem nahruliti, zapeli slovensko pesem. Gostilna poleg kolodvora mora biti na razpolago vsemu potujočemu občinstvu in se p o v s o d i drugje gleda na to, da ravno taka gostilna ni strankarska in da se v taki gostilni ne napadajo ljudje, ki so prišli za četrt ure okrepčat se, predno pride vlak, in naj si bodo ti ljudje Slovenci in najsi zapojo v svojem krogu domačo slovensko pesem. Ali za takozvani jubilejski sprevod so bili pa Slovenci dobri in tam jih ni nihče motil, če so peli sredi Dunaja domače pesmi? Opozarjamo okrajno gla varstvo, naj napravi red, kolikor ?pada zadeva v njegov delokrog. Ce ce to ne zgodi, se bo pa o poslovanju glavarstva v parlamentu govorilo, če je to gospodom ljubše. Princip, da mora biti kolodvorska restavracija vsem enako na razpolago, dokler se dostojno obnašajo in naročeno plačajo, se pa mora izvesti. In če je glavarstvo morda mnenja, da je pet-
je slovenskih pesmi v gostilni sredi slovenske zemlje nekaj nespodobnega .ali nedopustnega, se vsekakor zelo i:ioti in od tega mnenja bi se ga mo-jalo pač na primeren način kurirati, to naj nam gospod glavar Kresse verjame, četudi morda ne rad. Stvar pa ne bo mirovala, če ne bo remedu-ie! In če ne bo mirovala, to gotovo ne bo odgovornim političnim uradnikom v k o r i s t. To je slovenska častna zadeva, kjer ne bo nobena domača politična stranka dajala potuhe haj-iovskemu stališču.
Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Opozarjamo že sedaj vso narodne kroge na veliko slavje ob razvitju nove zastave, ki bo v nedeljo, dne 28. t. m. Vse priprave so v polnem tiru in imajo vsi odseki polne roke dela, da izvršijo vsa potrebna pripravljalna dela. Podrobnejši spored priobčimo prav v kratkem, le toliko lahko omenimo že danes, da bo to razvitje, kakor kažejo vse priprave, stalo na višku takih prireditev. Kadar bo nova zastava, v vsakem oziru mojstrsko delo, popolnoma dovršena, izpregovorimo o njej kaj več, zlasti še zato, ker vso zastavo izvršujejo izključno d o m a č i mojstri. Narodno občinstvo pa prosimo, naj nabiralne pole za prispevke k novi zastavi ne daje iz rok, ne da bi zaznamovalo po svojih močeh vsaj majhen prispevek k novi zastavi, saj zlasti »Ljubljanski Zvon« rad sodeluje pri vsaki na rodni prireditvi in ni moči pričakovati, da bi člani-pev-ei, ki imajo pač dosti navdušenja za slovensko petje, ki pa, izveeine delavci nimajo premoženja, ni torej, kakor pravimo, pričakovati, da hi sami zmogli med seboj nabrati po-trebni denar. — »Odpri srce, odpri roke...«
II. produkcija gojencev »Glasbene Matice«, ki je bila preteklo soboto v veliki dvorani »Uniona«, je izpela kakor prva v vsakem oziru dobro. Vsi gojenci so pokazali, da imajo ne samo izborne učitelje, ki izvrstno ume učence izobraževati, ampak da so tudi sami glasbeno izredno nadarjeni.Izmed dam ste se posebno odlikovali gospa Zaneta pleni. Foedranspergova in gdč. Josipina Susteršičeva. Izmed gospodov so nastopili dr. Pavel Kozina, R. in J. Trošt, Jos. Križaj in Niko Štritof. Ohčinstvo je pri vsaki posanmi točki izražalo svojo zadovoljnost in priznanje z viharnim ploskanjem.
Na slavno e. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani stavimo vpraša-uje, če se bo tabačna trafika po dne 9. aprila 1908 v Litiji umrli trgovki Mariji Elsner konkurenčnim potoni razpisala, ker se za to trafiko zanimajo poleg nekega nemškega trgovca v Litiji tudi druge osebe. — Pa ne da bi se naredila v tem slučaju kaka izjema ali celo protekcija ? Torej na dan z razpisom trafike! — Več obrtnikov in trgovcev v Litiji.
Dvajsetletnica slovenskega industrijalca.. Gospod Peter M a j d i č v Celju slavi danes dvajsetletnico kot industrijalec in trgovec. V tem času je svoja industrijska in trgovska podjetja dvignil na tako visoko stopnjo, da so zaslovela ne samo po vsem Slovenskem, nego celo daleč preko mej slovenske domovine.
Jubilejna pletarska razstava v Radovljici. V nedeljo, dne 21. t. m. ob 9l/2- uri dopoldne se v Radovljici slovesno otvori jubilejna pletarska razstava v prostorih e. kr. pletarske šole. Razstava ima namen povzdige 3>letarstva in vrboreje v naši deželi. Z ustanovitvijo c. kr. pletarske šole v Radovljici se je zanimanje za to domačo industrijo med Slovenci intenzivno razširilo. Pletarska razstava v Radovljici nam s svojimi pojavi pokaže, do kolike višine napredka se je pletarstvo dosihdob že razvilo. Bazstave se poleg domače šole udeleži več starejših pletarskih šol Avstrije s svojimi izdelki. Ker je pletarstvo ena najmodernejših industrij, z velikim ozadjem krepke bodočnosti, ker ima naše domače pletarstvo smoter, iztisniti od našega trga vnanji, dokaj izdatni uvoz in ker je s pletarstvom v tesni zvezi domača, našemu ljudstvu lepe dobičke zagotavljajoča vrboreja, — nadejati se je, da se prijatelji pletarstva in domačega napredka sploh v obilnem številu udeleže te velezani-mive razstave. Čisti prihodek razstave je namenjen v podporo ubožniin učencem pletarske obrti.
Graščina Ponovič pri Litiji je ravnokar prešla v last Italijanov za 440.000 kron. V teku enega meseca je bila ta graščina dvakrat prodana. Od prejšnjega posestnika gospoda Fr. Hrena sta jo kupila dva Hrvata, od teh pa Italijani. Ker je njihov glavni smoter izkoristiti gozd, bodo grad in druga posamezna poslopja ter ves ostali svet, zlasti travnike, &a drobno razprodali, s čimer bo bližnjim kmetom, ki imajo malo polja in travnikov, gotovo jako ustreženo.
„Matica Slovenska11 ima 160. odb^rovo sejo v sredo, dne 17. junija ob 5. popoldne v društveni pisarni. Dnevni red: 1. Naznanila predsedni-
stva. [2, Potrditev zapisnika o sadaji seji. 3 Poročilo o dopolnilnih volitvah na letošnjem občnem »boru. 4. Vol tev predsednika, prvega in drugega podpredsednika, blagajnika, dveh ključarjev in odsekov. 5. Tisk publikaoij za leto 1908. 6. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti.
Vesellčnt odsek sloveaakef a trgovskega društva „Merkur11 ima danes ob 9. zvečer v društvenih prostorih sejo. Na dnevnem reda je veselica dne 5. julija. Gg. odsekove Člane prosimo, da se seje zanesljivo udeleže.
Vransko. „Podružnica sv. Cirila in Metoda** je poslala družbi v Ljubljano 180 knjig za obmejne Slovenoe. Novih Članov je pridobila podružnica v letu 40 in pred kratkim le 2 narodna davkoplačevaloa. Davkoplačevalcev, ki plačujejo na meseo po 1 krono, je sedaj 18.
Simon   Gregorčičeva favna
knjižnica in čitalnica ostaneta na praznik, v četrtek 18. t. m. zaprti.
Akademično-tehniftko društvo „Triglav" v Gradca. III. redni občni zbor akad. tehn. društva „Triglava'* v Gradon se vrši dne 17. junija ob 8. svečer v prostorih Leon-hardstrasse 4, I. Slovanski gostje dobrodošli!
Slovensko skademlftko društvo „Slovenija" na Dunaju naznanja Četrtoletniški večer, ki se vrši 20. t. m. v lokalu nZum grtinen Toru, Vin. Lercbenfeiderstrasse s sledečim sporedom: 1. Govor. 2. Petje. 3. Prosta zabava. Začetek ob pol 9 zvečer. Slovanski gostje dobrodošli!
Podružnice slov. planinskega društva ia tržiski okraj ustanovni občni zbor bo v Tržiču dne 17. t. m. ob 8. zvečer v hiši Fr. Deu št. 146.
V Ratečah je preteklo nedeljo poljudno predaval g. dr. Žerjav, tajnik Ciril-Metodove družbe o pravniških stvareh. Predavanje se je vršilo v šolskem poslopju. Udeležilo se je okolo 50 možakov in fantov, ki so nad V ., ure verno poslušali zanimivo pojasnjevanje. Žene in dekleta se predavanja niso hotele udeležiti da-siravno bi njim najbolj koristil tak pouk. Saj se razumemo. Prisostvovali sta predavanju le vrla gdč. učiteljica in gospa nadučiteljeva. Prav tako! Gospodu predavatelju se je zahvalil obč. odbornik g. nadučitelj Zupančič ter ga je naprosil naj ne pozabi Ciril Metodova družba te obmejne vau, kar je gospod predavatelj ra devoljno obljubil. Nekateri „veleumni" fantje se v svoji učenosti niso predavanja udeležili. Fantje! pamet je boljša nego žamet.
Čebelarska shoda. Dne 18. t.
m. ob 4. pop. se vrši čebelarski shod „Logaške podružnice*' pri uljniku podružničnega blagajnika v Lazah, kjer bo imel praktični pouk o rabi raznega čebelarskega orodja gospod nadučitelj Likozar. — Dne 21. t. m. se pa vrši Čebelarski shod v Tomišlju ob 3. v ondotnem šolskem poslopju. Tudi tu bo predaval g. Anton Likozar. Zelo potrebno je, da se tu čebelarstvo zopet bolj oživi, ker je tu kraj za čebelarstvo najbolj ugoden.
Ljubljansko brivnice. Napro-šeni smo, da še enkrat slavno občinstvo opozorimo, da bodo brivnice od ponedeljka, dne 15. t. m. izvzemši soboto in predpražnikom od l/.2l. do 1 42. opoldan zaprte. Zlasti se pa slavno občinstvo oposori, da bodo brivnice na Sv. Rešnjega telesa dan samo do 9. ure dopoldne odprte.
Tragedija perverzne ljubezni. Iz Trsta se nam piše: Aleksander Colussi je bil Čuvaj mrtvaške kapelice mestne ubožnice. Pred osmimi dnevi je bil vpokojen in se je preselil v stanovanje v ulici dei Bacchi št. 3. Vendar pa je moral eden ali drugi iz njegove rodbine Še do ponedeljka 15. t. m. prenočevati v kapeli ubožnice. Colussi, sedaj star 42 let, je pred 21 leti vzel za ieno vdovo Josipino Mosettig, ki je bila za 10 let starejša od njega Iz tega zakona so se rodili štirje otrooi: sedaj 21-letna Ivanka, 191etni Marij, 151etna Julija in lOletni Ivan. Rodbina je navidezno živela v najlepšem soglasju med seboj; v resnici pa je prišlo Često v obitelji do burnih prizorov. Aleksander Colussi ni maral več za svojo ženo, ker mu je bila prestara, zaljubil pa se je s perverzno strastjo v svojo lastno hčerko Ivanko. Hčerka je napram njemu pač gojila ljubezen kakor otrok nasprotu očetu, o kaki erotični ljubezni pa seveda pri njej ni bilo govora. Zato je bil oče nanjo skrajno ljubosumen. Gorje moškemu, ki bi jo le pogledal! Dekle je bila vedno nadzorovana od očeta in Če jo le kak moški pogledal in Če ni takoj p obesila oči, je bil že ogenj v strehi in Colnssi je razgrajal kakor besen, zlasti kadar je bil nekoliko vinjen. Semtertja pa se je dekle vendarle odtegnila njegovemu nadzorstvo. jSjet je vsled tega sumiti, da ima sa -njegovim hrbtom kakšno ljubavno razmerje. Colussi je poizvedoval in se prepričal, da je njegov afun -opravičen. Mož je skoro zbesnel, ko je zvedel za to razmerje ter hčerki s vso strogostjo prepovedal vsako občeva-
nje s ljubimcem. V soboto sveder ob osmih se je ila Ivanka s sestro Julijo sprehajat Ns trgu Gol doni je srečala očeta, ki je Julijo spodil domov, njo pa peljal v kavarno Gol-doni. Mati Josipina je doma zaman čakala na moia in hčerko. Sele ob polu 4. zjutraj je prišel mož domov, toda sam. Vprašala ga je, kje je ostala hčerka Ivanka. V prvem hipu ni vedel odgovora, na to pa je ves smeden odgovoril: „Ostala je v starem stanovanju, ker jo boli glava.4* Ženi se je zdel ta odgovor jako čuden in v skrbeh za hčerko se je oblekla in šla skupno z mlajšo hčerko Julijo v staro stanovanje. Ko je odprla vrata mrtvaške kapelice, je zagledala grozen prizor: Ivanka je ležala vznak v krvi na tleh, lice je bilo zakrito s krvavimi lasmi, krilo pa dvigneno do pod vratu. Strahovito spačen obraz je pričal, da je dekle pred smrtjo še morala prestati strašen, obupen boj. Pohotnež je hotel hčerko posiliti in ko se mu ni vdala, ji je z britvijo prerez al vrat. Materi je bil položaj takoj jasen in ni se čuditi, da je ob tem pogledu malodane zblaznela. No, kmalo se je zopet zavedla ter hitela o groznem zločinu obvestit) policijo. Ob osmih je prišla na lioe mesta sodna komisija, ki ie dala takoj truplo uboge žrtve prenesti v mrtvašnico pokopališča. Ob polu 9. so prišli v Colussi-jevo stanovanje redarji. Bilo je zaprto. Ko so jeli trkati, sta se slišala dva strela Vdrli so v stanovanje in našli Colussija, ležečega na postelji in zvijajočega se v strašnih krčih. Poleg njega je ležal revolver, čigar krogla mu je samo neznatno opraskala uho, na omari pa je stala napol prazna steklenica kar bolj eve kisline, ki jo je nesrečnež izpil. Vsi zdravniški poskusi ga rešiti so ostali brezuspešni: ob 10. je umrl. Na mizi je ležalo pismo, naslovljeno na njegovo ženo. Pismo se končuje z besedami: „Zbogom, mama, z bogom za večno. Imel sem te tako rad! Pozdravi Marija, Julij eto in Ninija. Prosim te, da me daš skupaj z Ivanko pokopati. Obdrži moje mrtvo truplo doma. Odpusti mi, da sem znorel naekrat. Umiram s potrtim srcem . .
Samomor v Gradežu? Nedavno se je poročalo, da so potegnili blizu Gradeža iz morja mrtvo truplo, ki ho ga agnoscirali za poštnega oncijala Langenbaoherja z Dunaja. Langeu-bacher pa se je vrnil na Dunaj zdrav. Potemtakem se še vedno ne ve, kdo je bil najdeni mož, niti se ne ve ali je izvršil samomor ali se je zgodil zločin nad njim.
Starino« Posestnik Jože Brezo var je našel na svoji njivi v Čr-mošnjicah pri Novem mestu do 25 kg arheologičnih stvari ia bronove dobe, tako pusice, sekirice, krive nože itd., katere je te dni po Novem mestu kazal.
Nesreča zaradi avtomobila. V
soboto popoldne so se pri Dolenjah na kranjsko-idtrski meji splaŠili Run-Čevi konji pred avtomobilom, ki je prihajal z Reke. Voznik 201etni Run-čev sin iz Dolenj, je padel z voza. Zadobil je precejšnje notranje poškodbe in si zlomil roko. Ilirsko-bistriški zdravnik je fanta za silo obvezal na kar so ga odpeljali v reško bolnico.
Tatvina v kopališču Posestnik de Amiois v Trstu se je šel v soboto kopat v Barkovlje v kopališče „Eks-celeior". Pri blagajni je dal v shrambo svojo zlatnino, vredno 3600 K in listnico, v kateri je bilo 130 K denarja. Blagajničarioa mu je izročila marko. Ko se je okopal, se je vrnil v svojo kabino ter opazil, da nima več marke. Hitel je k blagajni. Tu so mu povedali, da je malo preje z njegovo marko dvignil zlatnino in listnico neki 24letni, nemški govoreči tujec Tat je izginil brez sledu.
Kap Jo zadela v Trnovem pri H. Bistrioi v gostilni pri „Matetuu znanega vinskega trgovca Josipa Ko v a čiča is Dobropolj pri H. Bistrici. Bil je takoj mrtev.
NaJstaroJU L)ubl|ančan usarl.
Včersj popoldne je v Florijanskih ulicah št. 19 umrl najstarejši Ljubljančan France Piškur v starosti 98 let. Zapustil je 71 letnega sina in več vnukov in pravnu kov. Mož je bil do zadnjega čil in Čvrst ter si je Želel, da bi dočakal svoj 100 rojstni dan, žal, da se mu ta želja ni izpolnila.
Aretovan Jo bil zaradi spopada 26 letni delavec Ivan Gorjan iz Gradišča v Istriji. Ko mu je policija natančnejše preiskala o bisti, se je uvedla, da ga tudi okrajno sodišče v Ajdovščini želi videti, kar je objavilo v policijski tiralnioi.
sfOVO društvo so hoteli ustanoviti na Karolinški zemlji. Imenovati so ga hoteli .Juri, črni orel". Kak namen bi to društvo imelo, nam ni znano, vemo le toliko, da je „Komite" že nabiral svetle kronioe, katerih je baje nabral do 60. Ustanovni shod se je potem vršil v neki gostilni. Komite je namreč povabil nekaj darovalcev, Id so potem skupno sapili celo vsoto in s tem končali društveni delokrog.
Delavske gibanje. Včeraj se je s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 19 Ogrov in 7 Hrvatov.
Izgubljene in najdeno reči.
Ga. Marija Sliberjeva je izgubila srebrno žensko uro. — Srebrno zapestnico je našel dijak Stanko SohifFrer. Lastnik jo dobi nazaj v Novih ulicah št. 5.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 31. maja do 6 junija 1906. Število novorojencev 22 (=s 28.6 %0), mrtvo-rojenec 1, umrlih 18 (=- 23-4%0), med njimi so umrli za j etiko 2, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 13. Med njimi tujcev 7 (=38 8%), iz zavodov 14 =(77-7%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za ušenom 2.
„Drustvora godba ljubljanska" koncertuje jutri zvečer v meščanski pivovarni (A. Dekleva), Sv. Petra cesta. Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina za člane prosta, za nečlane 40 v.
Drobne novice.
— Ruska carica je bolna na srcu ter so ji noge tako otekle, da mora skoraj ves dan preležati.
— 201etnica vladanja nem« škoga cesarja. Včeraj 15. t. m. je minulo 201et, odkar je postal Viljem II. nemški cesar.
— Umri Jo bivši angleški minister in vrhovni guverner v Kanadi, Kari of Derby.
— Cesar no pride ¥ Prago baje le zategadelj ne, ker se Cehi niso udeležili jubilejnega sprevoda na D onaj u.
— Vseslovanskl dijaški kongres V Pragi, ki je bil določen za dobo od 24. do 30. t. m. se je preložil na nedoločen čas.
— Češki deželni zbor se skliče
šele 10. septembra k pettedenskemu zasedanju.
— Ibsenov rokopis najden.
Pri nekem prijatelju pok. Ibsena so našli dosedaj še neznan Ibsenov rokopis, romantično novelo „Ujetnik na A ker s turua, ki se kmalu izda v knjigi.
— Španjski kralj in kraljica
prideta meseca avgusta inkognito na Angleško, kjer preživita pri prinoe-zinji Baatrioi Batenberški več dni.
— Velika nesreča vsled viharja. Na otoku Javi seje vsled viharja potopilo osem velikih malajskih čolnov, na katerih je bilo okoli 500 oseb, ki so vse utonile.
— LJudoirci. Na reki Kongu v divjem delu Afrike se je potopila tovorna ladja. Utonilo je 70 zamorcev. Štiri Evropejce, ki so se rešili, so ujeli ljudožrci ter jih spekli in pojedli.
Telefonska m brzojavna porotna.
VVshrmundova sfera.
Dunaj 16. junija. Naučni minister Marchet je imel včeraj zopet dolgo konferenco s prof. Wahr-mundom. Zatrjuje se, da pride Wahrmund v Gradec ali v Prago, da pa ne bo predaval, nego šel na daljši dopust.
Poslsnsks zbornios.
Dunaj, 16. junija. Poslanska zbornica je danes slabo obiskana. Nadaljuje se proračunska razprava. Doslej sta govorila soc-demokrat Habermann in Češki klerikalec Vavšek. Med Habermannovim govorom se je s oeste nakrat zaslišal velikanski vihar. Poslanoi so leteli iz zbornice. Pred parlamentom se je bilo zbralo več sto tehnikov, ki so burno demonstrirali zoper krščanske sooi-jalce in zoper nemške lažisvobodo-miselne stranke. Demonstracije so se bile začele že zjutraj na tehniki, potem so bile pred naučnim ministrstvom in naposled pred parlamentom. „Fej krščanski sooijaloi, fej nemški svobo-domiseloi, fej izdajalci svobode" tako je grmelo na nemške poslance. Tehniki so hoteli vdreti v parlament, pa se je preprečilo. Krščanski soci-jalec Gruber je nekega tehnika udaril za uho in zbežal. Ko so ga prijeli ni hotel povedati svojega imena. Posebno ostre so slišali Morsev, Steiner in Kemetter. — Nemški naoijonaloi so se kar poskrili prea tehniki, ki so klicali Masarvka m sooijalne demokrate, končno je prišel Pernerstorfer, ki je imel govor, v katerem je hvalil energični nastop visokošolcev, jih prosil, naj ne dajo povoda, da bi jih začele ob las trnje preganjati in končal s klicem: Živela svobodna znanost
Erjavčev morilec prijet v Trstu.
Trst, 16. junija. Včeraj smo poročali, da je dekana Erjavca v Vipavi umoril najbrže mlad človek, ki je bil po zunanjosti soditi Lah. Omenili smo tudi, da ga je videla odhajati iz župnišca neka ženska,   ki   se   ji je
zdelo, da je krvavel na desni roki. Takisto smo zabeležili, da so ga ljudje videli bežati proti Trstu- O vsem tem je orožništvo obvestilo tudi policijo v Trstu, ker ni bilo izključeno, da bi se ne bil morilec naravnost obrnil v Trst. To domnevanje se je uresničilo. Okoli polu 10. zvečer v nedeljo je namreč prišel na rešilno postajo v Trstu neki mlad človek, da bi se mu obvezale rane na desni roki. Zdravnik ga je vprašal, kako da se piše in od kod da je doma. Odgovoril je, da se piše Viktor Kobal, da je star 22 let in da je doma iz Vipave. Ko je povedal, da je rojen Vipavec, je zdravnik takoj jel sumiti, da je v zvezi z umorom dekana Erjavca, zato je nemudoma obvestil policijo o svojel sumu. Ko je policija prišla na rešilno postajo, je neznanec že odšel. Jeli so ga iskali po mestu in res se jim je posrečilo moža ob eni ponoči aretovati v ulici Belvedere. Ko so ga preiskali, so našli na njegovi obleki madeže krvi, kar jih utrjevalo v prepričanju, da so dobili v roke pravega morilca. Na stražnici je povedal, da se piše Viktor Pangerc, da je bil rojen 6. decembra 1886 v Vipavi in da stanuje v Trstu ulica San Marco št. 33. Ko so ga jeli spraševati, če je on morilec dekana Erjavca, je to trdovratno tajil. Vprašail so ga. odkod ima krvave madeže na obleki? Odgovoril je, da se je pri delu ranil na roki in da je s svojo krvjo omadeževal obleko. Ko so ga pa še nadalje pestili, je končno ves potrt priznal, da je res on umoril dekana. Na to opisal zločin, kakor ga je izvršil. Rekel je, da je bil brez dela in vsled tega trpel pomanjkanje. Napotil se je v Vipavo, da bi dobil tam kakšne podpore. Slišal je, da je dekan zelo bogat, zato je šel k njemu, da bi ga naprosil za malo podporo. Dekan ga je zavrnil in ozmerjal. To ga je tako razjarilo, da ga je udaril s kamnom po glavi. Dekan je segel po škarje na pisalni mizi ter njega vdaril ž njimi po prstih. To ga je še bolj razjarilo. Iztrgal je dekanu škarje iz rok in parkrat sunil z njimi v njegovo telo. Na to je zbežal. Dirjal je po gozdovih daleč stran od cest ter srečno dospel v Trst. »Toda vi niste takoj zbežali, marveč ste si preje še prilastili več dekanovega denarja«, je pripomnil policijski komisar Titz. Sprva je Pangerc tajil, kasneje pa je priznal, da ima denar skrit doma na svojem stanovanju. Preiskali so ga in so našli pri njem le nekaj drobiža in par cigaret. Ce je policija našla v njegovem stanovanju kaj denarja, še ni znano. Policijski inspektor Titz je na to primerjal aretovanca s fotografijo nekega Del Tin, ki so jo vse priče lansko leto proglasile za sliko morilca kočijažev Magoroviča, Praznika in Vidava. Prepričal se je, da se fotografija popolnoma ujema s potezami obraza aretovanega Panger-ca. Inspektor je nato vprašal Panger-ca, če je on morda tudi umoril tri tržaške kočijaže. Pangerc je odločno zanikal, ko so ga pa vprašali, kje je bil lani v času, ko so se izvršili imenovani umori, ni vedel ničesar odgovoriti. Policija je mnenja, da je v morilcu dekana Erjavca dobila v pest tudi dolgo iskanega morilca kočijažev Mogoroviča, Praznika in Viđana. Će je ta sum upravičen, bo pokazala nadaljna preiskava.
Meteorolositno poročilo.
Viiina n»d morjem 306. Srednji »račni tlak 736-9
junija |	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura ▼ C°	Vetrovi	Nebo
15.	9. zv.	737 9	205	si. svzh.	1 del. obl.
16.	7. zj.	737-7	173	si. jvzh.	jasno
■	2. pop.	7364	220	ar. jzahod	nevihta
Srednja včerajšnja temperatura 223 , norm 17 8 . Padavina v 24 urah 0 O9
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 16 junija 1908. Termin
PSenica sa oktober . . . za 50 kg K 1136 Rž za oktober .... za 50 kg K 9*40 Koruza za julij . . . . za 5C kg K 6 78 Oves za oktober   .  .  .  za 50 kg K 8*24
Mssastv.
10 vin. ceneje.
Jutri, v sredo 11. junija
bode
u Meščanski pivnici
(Hafner) Sv. Petra cesta 47
KONCERT
pepela*
Ljubljanske društvene godbe.
Zaitttk ob S. s«tS«r.
Vstop u člane prosi. Nečlani 40 vin.
Za obilen obisk se priporoča DBKLEVA, restavrater.
sem
AJAJOCE SREDSTVO
Irarleaega
Najboljši
In najmodernejši
KLOBUKI
vseh vrst v nafbogateli! Uberi po gL 1-20 In vise
v i4ji«t>l|ttDi pri j
Klobuki se spre]ems|o v popravo.
Blagajne,
proti požara in vloma, „Fox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delniearsko društvo Zagreb, niča 22. 8484—106
sprejme Ivan Potniek, brivec v Kranju. 2058—3
Radi rodbinskih razmer so Odda aa avgustov termin prav lepo
stanovanje
s 3 sobami, predsobo, sobo služkinje in vsemi pripadki. 2124—1
Natančnejše se isve v Novih ulicah štev. 5 ali pa pri stavbmku Viljema Treo v pisarni.
2130
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma ded in tast, gospod
Jranc piškur
posestnik
včeraj ob 9. zvečer, po daljši mučni bolezni, vtolažen s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 98 let mirno preminil.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v sredo, dne 17. junija t. 1 ob 3. popoldne iz hiše žalosti v Flori-janskih ulicah št. 19 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše posmrtnice se bodo služile v župni cerkvi pri Sv. Jakobu.
Bodi mu blag spomin
V Ljubljani, 15. junija 1908.
Žalujoča rodbina Piškur.
Zahvala.
2125
Za izkazano sočutje v bolezni in smrti najinega iskreno ljubljenega sinčka
Elčka
se vsem naj topleje zahvaljujeva. Posebno pa prečastiti duhovščini, darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremili dragega na zadnjem potu.
Skofja Loka, 15. junija 1908.
Rafael in Rezika Thaler.
Razprodam 200 oralov rodovitnega
zemljišča
na enega ali ved kupcev; vsakemu kolikor želi za ceno oral po 310 gld. . (1600 □ sežnjev). — Plačilni pogoji: I na vsak kupljeni oral 20 gld. are, 80 gld. pri pogodbi, 60 gld. do pol leta, za 150 gld. čakam samo, Se se obrestuje, 10 let. 2128-1 Ponudbe na vlastelinstvo Poejan-
čecj pošta Vrbovec, Hrvatsko
V prometnem kraju se dajo s 1* Julijem v najem
vodna žaga
strugarstvo
mešamo, gostilna
in trgovina.
Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". 2061-3
0 najem se da
8 1. avgustom t. 1. popolnoma preži dani, moderno urejeni
hotel Avstrija
s prostornimi gospodarskimi poslopji za voznike, vrtom za goste itd. v Slovenski Bistrici. Živahen promet je zajamčen po njegovi ugodni legi na glavnem trgu, kjer se že od nekdaj izvršuje najbolje obiskana gostilna in se bo zdatno zvišal vsled nove železnice, katera se otvori v jeseni t. 1. in bo zvezala mesto s slovenje bistriško postajo južne Železnice. 2114—2 Natančnejši pogoji se izvedo pri posojilnici v Slovenski Bistrici
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega, srčnega sočutja, ki se nam je ob priliki pre-bridke izgube naše srčno ljubljene soproge in matere, gospe
Josipine Schiffrer
«w Hip »—
v toliki meri izkazovalo, kakor tudi za številno jpremstvo drage pokojne k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in udeležnikom sploh našo iskreno zahvalo. Hvaležnega srca pa se posebno in iskreno zahvaljujemo šefu tvrdke Fr. Ks. Souvan, gosp. Ferdinandu Souvanu, ki se je potrudil iz Volčjega potoka, da izkaže rajnici zadnjo čast, dalje tvrdki Souvan za vso blago naklonjen ost med boleznijo kakor tudi ob smrti, nadalje velecenjenim rodbinam Singer, Treo, Zalaznik, Dolenc, Kocmur, Kham itd. itd. za tolažilne obiske ob moji odsotnosti vsled potovanja, osobito pa obitelji Rogl-Loretto za pravo materinsko oskrbo med boleznijo, ne štedeč niti s časom niti s hrano, ravno tako čast. gosp. patru Hugolinu Sattnerju za tolažbe polne besede in obiske, vsem cenjenim kolegom tvrdke Souvan in trgovskim kolegom sploh za spremstvo, spoštovanim gg. zdravnikom za lajšanje mučne bolezni, osobito gosp. dru. Rusu, za izredni trud, dalje slav. trg. pevskemu društvu »Merkur« za ganljivo petje ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. 2123
Vsem, ki so se nas kakorkoli spomnili ob tej žalostni priliki, bodi iskrena hvala!
V Ljubljani, dne 16. junija 1908.
Žalujoča rodbina Schiffrer.
s večmesečno prakso, vešča popolnoma pisanja na stroj
želi vstopiti v kolo trgovino ali pisarno
pod selo ugodnimi pogoji. 2098 -2 Naslov pove upravn. nSlov. Naroda".
Kočevska posojilnica
tajnika.
Ponudbe se noj vpoSUelo do 20. Junija
..Zvezi slovenskih zadrug"
v LJ-abljan I. 2l01_2
za sekirarsko obrt
se sprejmeta takoj o trajno delo.
Franc Pintar, kovač orodja.
Maste, posta Žirovnica, Gorenjsko
2099—2
Iste ae za vstop s 1 iulijem
agent
popolnoma vešč lesne stroke in pisarniškega dela ter nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi.
Ponudbe na St- & C. Tansher,
L|ubllSDS 2122—1
Lepo hišo
stara dve leti, a lepim vrtom in z dobro pitno vodo pred hišo in za perilo
se proda.
Pojasnila daje Anton Marolt, krojač. Orsd St. 141., Bled. 2096 -3
Razglas.
Županstvo na Raki pri Krškem
bode prodajalo
dne Zl. junija oo i. popoldne
dražbi v občinskem gozdu v Krško vem pri Gržeči vasi okoli
140 debelih, hrastovih
dreves za les.
Dražba se vrši na licu mesta, pogoji se izvedo ravno tam.
Županstvo Raka,
dne 13. junija 1908. 2116—2
Kanina
MERKUR
vsako sredo, soboto in nedeljo
vso noč odprto.
Proda so tudi
biljard
jako pripraven za no deželo. Viktor Izlakar.
Zobni praiek Irez
v avto-pusici.
Idealni izdelek najneznejae finostl, kar si Je misliti moći
Vs%k lou6«k ob.eg* oaoll
«0 porcij, c.do.ti s» 3 mei»c»    Cena K 1*20.
o)
O CM
ZZZZ'Z'i'TZZZZZZZZ*.*'.Z'.z\".
1 pomočnika
ia čevl|arsko obrt se sprejmeta takoj pri Ivanu Plin v Zgornji Šiški it 97. 2073-3
2091- 3
Št. 19609.
Dobava drv.
Podpisani mestni magistrat kupi 900 m3 po meter dolgih, zdravih, suhih
bukovih drv
in sprejema ustne ali pismene ponudbe
do vštetega
25. Junija 1908.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. junija 1908.
lSče Paskal Demianovic, Duosjska
cesta št 6 v LJubljani.      2103-3
fuperior
proti vremenu vztrajna mrzlo-vodena barva, najboljše in najcenejše nadomestilo oljnate barve, katera se ne da oprati ter se radi tega za fasadno, kakor tudi za notranje barvilo jako priporoča. 1853—^ Zaloga v veliki, kakor tudi mali prodaji za Kranjsko pri
Rob. Smielovvski
m**atnft -11* % h u i u
Ljubljana, Rimska cesta štev. 16
Obenem so tukaj na razpolage barveni poskusi, kateri se lahko ogledajo.
Za poletno sezijo največja izbira
domskih prašnih plaffev, kril, bluz In dekliških oblekic. — Obleke za gospode, dečke In otroke, tudi ob eke za tennls In pralne obleke.
z
Čudovito nlzk
1
ti«
nsiesko skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
S
Pozor
p. n. gg. gostilničarji in zasebniki!
Vin$lca trgovina
ALOJZIJA ZAJCA
v Spodnji NišUi pri Li j ti *> l j *\ 11 i
ima v zalogi najboljša in (amčeno pristna vina iz najslav. vinskih goric kakor: dolenjski cviček ia Gadove peći in iz Drenove, biieljec, sromeljćan, in druga štajerska, hrvaška, istrska in goriška vina. 1537-20
Cene zmerne! !*o«trezt»ii solidna in točna ! V/ortl nu razpolago !
Št 686/m. š sv.
2121—1
Razpis službe.
Vsled raspisa o. kr deželnega šolskega sveta z dne 7. t. m. pod št. 2728 je II. mestni deški ljudski Šoli sa dobo dopusta sedanjega nad-učitelja v popolnitev razpisano službeno mesto
extra statum
Trgovski pomočnik
star 22 let, popolnoma izurjen trgovine z mešanim blagom, vešč slovenskega, nemškega, hrvaškega in nekoliko laškega jezika, isW službo premeriti do 1. Julija v mesto ali na delalo. 2100-2 Naslov: Jossl Korošec, posta rasturiš, glavna pošta Zagreb (Hrvatska).
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Vsak član   ma po pretekn  petih let pravico do dividende.
s sistemi z ovan im i prejemki.
Prosilci za to službeno mesto naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje predpisanim potom
do 12. julija t. I.
vlagajo pri podpisanem o. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji slnžbe ne bodo vpoštevale.
C. Kr. mestni šolski svet v UuMjani
dne 12. junija 1908.
tl'rtjfh'ttolilfii'
SLAVI JH"
-   -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -  -  - . Rez. fondi: 41,335.041-01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430 97 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vaesltozl ilo« aniko-narodno upravo.
Vaa pojasnila daje:
Generalni zastop ▼ Llnbl|ani| tigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen i ni e takoj in najknlantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega   dobička izdatne podpore v   narodne in občnokoristne namene.
I (S
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
3999