Haloze Žetale • Daleč od oči (države), daleč od srca (in blagostanja) O Stran 5 Podravje Ormož • Kaos pred glasbeno šolo in Pokrajinskim muzejem O Stran 5 V i Štajerski Ptuj, torek, 24. aprila 2018 Letnik LXXI • št. 32 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8->98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Podravje • Kakšno je zdravstveno stanje prebivalcev Danes priloga Aktualno Kidričevo • Ponovno odprto vprašanje o zakonitosti sternthalerja O Strani 2 in 3 Naše prireditve Videm, Trnovska vas • Dve polfinalni prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi O Stran 2 Podravje Cirkulane • Sanacija brežine pod Borlom se spet zamika O Stran 6 Kmetijstvo Podravje • Gnojenje: smrdi, a je potrebno Stran 24 Črna kronika Podravje • Masovni pogin rečnih galebov ostaja uganka O Stran 24 Na zahodu bolj zdravi kot na vzhodu Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)je pripravil nove informacije o zdravju prebivalcev za vse slovenske občine. V naši regiji z ugotovitvami ne moremo biti povsem zadovoljni. Številni kazalniki so glede na slovensko povprečje in druge regije skrb vzbujajoči. Izstopamo po številu bolniških odsotnosti, stopnji samomorilnosti, prekomerni prehranjenosti otrok... Več na straneh 6 in 7. TT Foto: Črtomir Goznik Podravje • Bodo storitve pod Telemachom dražje ali cenejše? o Stran 3 Ptuj • Dominikanec pogoltnil 10 mio € javnega denarja o Strani 6 in 7 Destrnik • Sofinanciranje OŠ dr. Ljudevita Pivka podaljšali do leta 2021 o Strani 2 in 3 www.tednik.si TEDNIK CAKA VAS NAGRADA 2 Štajerski Aktualno četrtek • 2. aprila 2018 Spodnje Podravje • Občina Destrnik za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka dolguje še 55.000 evrov Plačali bodo v petih letih, do 2021 S finančno pomočjo države in lokalnih skupnosti je na Ptuju pred petimi leti začela rasti nova regijska osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami. Čeprav je mestna občina (MO) Ptuj gradnjo šole začela leta 2013, je soglasje o financiranju naložbe s preostalimi 15 občinami v regiji sklenila leto kasneje. Na MO Ptuj, ki je projekt vodila, bila investitorka oz. naročnica del, so povedali, da so septembra 2014 v vsemi občinami sklenili pogodbo o sofinanciranju investicije. Nekatere občine so svoj delež k naložbi prispevale še isto leto, večina jih je obveznosti plačala v letih 2015 in 2016. Dinamiko financiranja so si občine načeloma prilagodile vsaka po svoje, v okviru svojih finančnih zmožnosti. V skladu s tem so k osnovni pogodbi z MO Ptuj sklenile dodatke (anekse). Odprte obveznosti iz naslova investicije imajo ta hip še občine Dornava (18.210 evrov), Sv. Andraž (5.380 evrov) in Destrnik (55.234 evrov). Občini Dornava in Sv. Andraž bosta znesek predvidoma poravnali do 3. maja. Občina Destrnik bo tako ostala edina, ki ima za financiranje gradnje regijske šole še odprte finančne obveznosti. „Po pogodbi bi morala občina obveznosti v višini dobrih 70.000 evrov poravnati v letih 2015 in 2016, vsako leto po 35.366 evrov. Dinamika plačevanja je bila dogovorjena z vsemi občinami enako," so pojasnili v kabinetu župana MO Ptuj. V skladu s pogodbo je občina Destrnik postavko za financiranje Foto: Črtomir Goznik Šola je vrata odprla septembra 2016. Kljub temu občinam do danes še ni uspelo zaključiti financiranja in pod številke potegniti črte. Zatika se tudi z vpisom lastništva. gradnje šole vnesla v proračuna za leti 2015 in 2016. Kljub temu da so sredstva za investicijo v proračunih zagotovili, pa denarja ptujski mestni občini niso nakazali. Ne v letu 2015 in ne 2016. Ko so na MO Ptuj uvideli, da v predvidenem terminu nakazila ne bodo prejeli, so 22. novembra 2016 občini Destrnik ponudili možnost nove dinamike obročnega odplačevanja v letih 2017 in 2018. „Ponujenega aneksa občina Destrnik ni nikoli podpisala. 8. decembra 2016 smo prejeli sklep s 13. redne seje sveta občine De-strnik, v katerem je bilo zapisano, da pristajajo na izplačilo svojih obveznosti, vendar pod njihovimi pogoji po novi dinamiki izplačevanja v obdobju petih let, začenši z letom 2017. Kar pa je bilo za MO Ptuj nesprejemljivo," so povedali v ptujski Mestni hiši. Župana Destrnika Vladimirja Vindiša smo povprašali, zakaj v letih 2015 in 2016 ni realiziral proračunskih postavk za sofinanciranje gradnje šole, če je imel denar za ta namen v proračunu rezerviran. Župan jasnega odgovora na to vprašanje ne navaja. Sklicuje se na sklep občinskega sveta, s katerim so svetniki potrdili, da občina obveznosti za gradnjo šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj pokrije po obrokih v obdobju naslednjih pet let. Pravi, da je zanj kot župana ta sklep zavezujoč in se ga bo tako tudi držal - da občina Destrnik pokrije obveznosti v petih letih, začenši z letom 2017. Iz kabineta župana MO Ptuj so še sporočili, da je bilo v vmesnem času med MO Ptuj in občino Destrnik do danes kompenziranih 15.498 evrov od skupnega pogodbenega zneska 70.734 evrov. Razlika, ki jo mora Destrnik plačati Ptuju, tako znaša še 55.234 evrov. Mojca Zemljarič 4- Foto: Črtomir Goznik Vindiš že v letu 2016 spraševal, kako se bodo lahko občine vknjižile kot lastnice V Štajerskem tedniku smo nedavno poročali, da občine, ki so financirale gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, na stavbi ne morejo uveljavljati svoje lastninske pravice. Kot lastnica je zaenkrat vpisana MO Ptuj. Zemljišče, na katerem stoji objekt, je v lasti države, kije leta 2009 ptujski občini zanj podelila dolgoročno stavbno pravico. Da bodo težave z vpisom lastništva za preostale občine, sta destrniški župan Vladimir Vindiš in podžupan Branko Horvat opozarjala že v letu 2016, ko so na občinskem svetu potrjevali sklep o petletnem financiranju. Župan Vindiš je takrat navedel še nekatere druge pomisleke: „Pri izbiri izvedbe in iskanju izvajalca del občine nismo sodelovale. Finančna konstrukcija je bila pripravljena šele tedaj, ko je bil izvajalec že izbran." Medtem ko se po eni strani zatika pri vpisu lastništva občin na nepremičnini, so po drugi še vedno nejasnosti glede višine financiranja od zunanjih podeželskih občin. Vse kaže na to, da so zunanje občine gradnjo preplačale. Kako bodo izterjale svoj preplačan del nazaj, pa je že vprašanje za nov članek. Glede na nezmožnost dogovarjanja in sklepanja kompromisov bo pot do cilja verjetno precej vijugasta, z vzpetinami in globelmi. Kot je to za Ptuj in okoliške občine običajno. Videm, Trnovska vas • Polfinali Otroci pojejo slovenske pesmi Pesem mladih vse kakovostnejša Jutri in v četrtek bosta prvi polfinalni prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - četrta sezona. Družba Radio-Tednik Ptuj, osnovne šole in občine vabijo ljubitelje slovenske narodno-zabavne in zabavne glasbe, da z množičnim obiskom podprejo mlade pevske talente in jim tako pomagajo na poti uresničitve njihovih pevskih in glasbenih sanj. Na oder Športne dvorane OŠ Videm bodo 25. aprila ob 18. uri stopili najboljši mladi pevci, zmagovalci osnovnih šol v obeh kategorijah na predizborih v Vidmu, Gorišnici, Vito-marcih, na Hajdini, iz OŠ Olge Meglič in Mladika s Ptuja, Središča ob Dravi, Velike Nedelje, Majšperka, Zavrča in Rogatca, dan kasneje, 26. aprila, pa se bodo v kulturni dvorani v Trnovski vasi v finale skušali prebiti zmagovalci mlajše in starejše kategorije osnovnih šol Destrnik, Trnovska vas, Markovci, Juršinci, Dornava, Ljudski vrt, Grajena in Breg s Ptuja, iz Ormoža, Ivanjkov-cev in Cirkulan. Projekt raste iz leta v leto, vedno več je občin oz. šol, ki se vključujejo, polne so dvorane, raste pa tudi kakovost petja mladih, tako da je iz leta v leto težje izbrati zmagovalce. Vedno več pa je tudi mladih, ki se sami zanimajo, na kakšen način se lahko vključijo v projekt, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami na njihovih območjih. Kot je povedal direktor družbe Drago Slameršak: »V prihodnje računamo na še večji odziv osnovnih šol in glasbenih pedagogov še iz drugih območij Slovenije. V peti sezoni projekta pa si želimo tudi več fantov, ki so v letošnji sezoni zelo slabo zastopani, četudi so med njimi mnogi dobri pevci. Želimo si tudi več sodelovanja s skladatelji in glasbeniki, saj gre za slovensko pesem. Če je komu v interesu njen napredek in kakovostna rast, mora to biti skladateljem in glasbenikom.« Najboljše v četrti sezoni čakajo lepe nagrade, zmagovalca v obeh kategorijah pa lastna pesem. Finalna prireditev bo predvidoma 8. junija na Ptuju. Posnela jo bo RTV Slovenija. Do takrat pa se bo zvrstilo še nekaj predizborov v prvih majskih dneh, 10. maja pa še tretja polfinalna prireditev v Framu. MG Foto: Črtomir Goznik S finalne prireditve tretje sezone v športni dvorani OŠ Ljudski vrt, ki si jo je ogledalo več kot 1.500 obiskovalcev. Kidričevo • Ponovno odprto vprašanje o zakonitosti sternthalerja Štrucl pisal računskemu sodišču, in nadzornemu odboru Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo je Računsko sodišče zaprosil za mnenje roma vrednostnega bona sternthal. Prepričan je, da je tovrstna praksa občine tja Vzdrževanje in gradnje nezakonita. Računsko sodišče se do navedb, ki jih je prejelo v obravnavo, ni natančno opredelilo. So pa podali osebno strokovno mnenje, ki jih ne zavezuje pri izvajanju revizij. „Javno finančni predpisi občinam ne dajejo pravne podlage za uvajanje lokalnih valut, prav tako uvajanja lastnih plačilnih sredstev ni mogoče uvrstiti med naloge iz 21. člena Zakona o lokalni samoupravi. Občine v ta namen ne morejo prevzemati obveznosti v breme proračuna, prav tako za opravljanje takšnih dejanj ne morejo pooblaščati drugih pravnih subjektov. Zakon o uvedbi evra določa, da so v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo bankovci in kovanci, ki se imenujejo evro, iz česar po nasprotnem razlogovanju izhaja, da druga plačilna sredstva v Sloveniji niso zakonita," je med drugim v odgovoru navedel vrhovni državni revizor za lokalno samoupravo Aleksej Šinigoj. Štajerski So potemtakem nezakoniti vsi darilni boni Kidričevsko občinsko podjetje izdaja in prodaja vrednostne bone, ki jih je možno unovčiti pri ponudnikih v občini Kidričevo. Računsko sodišče pravi, daje v Sloveniji edino zakonito plačilno sredstvo evro. Ampak: vrednostne bone izdajajo številna podjetja: živilska, storitvena, trgovska, turistična; od multinacionalk do majhnih lokalnih ponudnikov in obrtnikov. Spomnite se, kolikokrat za darilo komu podarite darilni (vrednostni) bon, ki ga lahko unovči pri določenem ponudniku. Nekatera podjetja zaposlenim v svojih bonih izplačujejo nekatere obveznosti, na primer regres ali dodatek k plači. Je morebiti potem tudi to nezakonito? Se v prihodnje z darilnimi boni več ne bomo obdarovali - če je, kot pravijo na računskem sodišču, edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji evro... www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik I Iz ministrstva za finance so Gibanju ZA Kidričevo odgovorili, da nimajo pristojnosti posegati v avtonomijo lokalne samouprave kot tudi ne v odpravo aktov v zvezi z izdajanjem lokalne občinske valute. Na ministrstvu so dodali, da je za nadzor nad poslovanjem občine pristojen nadzorni odbor. Štrucl je nadzorni odbor že pozval k ukrepanju. „Zahtevamo, da izvedete nadzor nad zakonitostjo uvedbe lokalne valute, izdelate poročilo za obravnavo le-tega na občinskem svetu in nas s tem seznanite. Če vaš odbor ne bo zagotavljal zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov, bomo proti vam četrtek • 26. aprila 2018 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Bodo kabelske storitve pod Telemachom dražje ali cenejše? Začenja se boj velikih konkurentov Pred osmimi leti je podjetje Teleing prevzelo v upravljanje omrežje Kabelsko komunikacijskega sistema (KKS) Ptuj. Najemna pogodba je bila podpisana za 28 let, a očitno brez nekaterih pomembnih določil. Teleing se je namreč brez težav lahko pridružil podjetju Telemach, zato se je pojavilo vprašanje, ali je bila leta 2010 podpisana pogodba za občino škodljiva in ali bi Ptujčani morali imeti nižje cene telekomunikacijskih storitev kot drugi. „Naj se poda informacija, ali se bo najemna pogodba, ki jo ima Teleing za 28 let, verificirala v obstoječem stanju, kot je bila pri prejšnjem najemniku, ali pa jo bo možno tudi kaj izboljšati. Občani in naročniki ptujske občine bi morali biti v ugodnejšem položaju pri ceni za naročnino, saj operater ne plačuje najemnine omrežja, ki pa jo mora plačevati v preostalih omrežjih," je v pozivu vodstvu ptujske občine opozoril svetnik Janez Rožmarin. Kdo bo obnavljal omrežje Za razliko od drugih deležnikov v tej zgodbi namreč ni povsem prepričan, da bo imela združitev omenjenih podjetij za uporabnike zgolj pozitivne posledice. Po njegovem mnenju obstaja bojazen, da bo nov operater cene povišal, kljub temu da bi jih zato, ker ne plačuje najemnine omrežja kot drugje, lahko celo znižal. „Sprašu-jem se tudi, kdo bo nadalje obnavljal omrežje, kjer je to potrebno. Lahko se zgodi, da bo nov operater le pobiral dobiček, omrežje Teleing je tudi uradno prešel v roke Telemacha. pa se ne bo več vzdrževalo. Pri nekajmilijonskem zaslužku bi občina morala participirati, imajo pa le to, da se da nekaj malega za delovanje Ptujske televizije PeTv in da plačajo stroške delovanja ministrstvu o uvedbi lokalne valute ozi-Kidričevo in njenega podje- sprožili kazensko in odškodninsko odgovornost, od sodišča pa zahtevali, da vam odvzame licenco, ker zavestno omogočate kršitve ustave in zakonov," je v dopisu nadzornemu odboru občine zapisal Štrucl. Za mnenje o domnevni nezakonitosti izdajanja občinskega vrednostnega bona smo zaprosili tudi vodstvo občine Kidričevo. Direktor občinske uprave Damjan Napast nam je v petek odgovoril: „Danes nadzorni odbor opravlja nadzor na to temo v podjetju Vzdrževanje in gradnje, ki dejansko skrbi za projekt vrednostnega bona sternthal. Vse, kar nam Branko Štrucl očita, smo preverili, preden smo lani lansirali projekt. Zato vso zadevo peljemo preko podjetja. Občina je podjetju za projekt preko javnega razpisa za spodbujanje lokalne potrošnje pokrila materialne stroške. Občina ne pokriva pet odstotkov razlike med prodanimi in vrnjeni boni, saj podjetje samo zagotovi sredstva s prodajo bonov zbirateljem." Mojca Zemljarič Dornava • Otroška igrala v vaških središčih Župana varnost ne skrbi V občini Dornava nova otroška igrala otroci že veselo uporabljajo. Pred nekaj dnevi je občina Dornava postavila standardna otroška igrala še v zadnjem vaškem središču, v Žamencih. »Pred prejšnjimi volitvami je ena od občank dala pobudo za postavitev otroških igral. Takrat sem se odločil, da znižamo sredstva vsem štirim vaškim odborov iz 10.000 na 2.500 evrov, za 7.500 evrov pa v vsakem letu v enem izmed vaških odborov postavimo otroška igrala. Tako smo najprej namestili aluminijasta igrala, ki najbolj sovpadajo z arhitekturo, v Dornavi, v vseh ostalih odborih - na Polenšaku, v Mezgovcih in nazadnje v Žamencih - pa smo postavili lesena igrala v vrednosti okoli 8.000 evrov,« je pojasnil dornavski župan Rajko Janžekovič. Na piknik prostoru v Žamencih so tako poleg klopi postavili gugalnico ter kombinirano igralo, sestavljeno iz dveh toboganov, plezal in hišk. Otroci pa otroška igrala že veselo uporabljajo. Na naše vprašanje, ali ga skrbi glede varnosti na otroških igralih, župan odkimava: »Vsa igrala so v skladu zakonodajo, z varnostmi standardi. Je pa res, da nerodnosti ne moremo zavarovati. Če pa se kaj poškoduje, tako kot so nam večji pobalini to storili v Mezgovcih, se sanira. Igrala morajo biti brezhibna. Upoštevali smo tudi to, da so igrala do višine enega metra, saj tako niso potrebne posebne varnostne podloge, ki bi predstavljale dodaten strošek.« Monika Levanic - Se zadnje vaško središče je bogatejše za otroška igrala. ■HKMHHraSra^HiH Foto: Rajko Janžekovič KKS. Občina ima premajhen vpliv na omrežje in vse ostalo, zato je očitno, da je pogodba, ki so jo sklenili, škodljiva. S pogodbo so se obvezali, da bodo posodabljali omrežje in gradili novo. Novo so res gradili, ostajajo pa številne nepokrite lise," svoje stališče pojasnjuje Rožmarin, ki je prepričan, da je v obstoječe omrežje premalo vlaganj. Ob navedenem pomisleku pa obstaja po njegovem še en problem: podjetje Teleing namreč naj ne bi imelo nikakršne zaveze, kako dolgo morajo obnavljati omrežje. „Dejstvo je, da lahko delajo prosto po svoje. Občina jim vse servira na pladnju, ne potrebujejo služnosti na občinskih zemljiščih in vse to so gotovo razlogi, da bi naročnina na Ptuju morala biti nižja kot drugje. V drugih krajih namreč plačujejo najemnino omrežja, pri nas je pa dovolj 50.000 evrov za PeTV in stroške zaposlenega na KKS. Prepričan sem, da so zaslužki zelo visoki, vsaj tretjina denarja jim ostane," vztraja mestni svetnik. Teleing: pogodbene obveznosti smo izpolnili S pogodbo iz leta 2010, s katero je podjetje Teleing v upravljanje prevzelo obstoječe omrežje KKS Ptuj, so se zavezali, da bodo z lastnimi sredstvi posodobili obstoječe omrežje na Ptuju in zgradili nov kabelsko-komunikacijski sistem v četrtnih skupnostih Ro-goznica in Grajena, v naseljih Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurberku, Mestni Vrh in Spodnji Velovlek, kjer ga še ni bilo. Skupaj naj bi v teh letih zgradili več kot 110 km širokopasovnega optičnega omrežja. „Omrežje KKS Ptuj je bilo leta 2010 tehnološko zastarelo, v velikem delu je bilo še vedno enosmerno in je omogočalo le enosmerno distribucijo takrat še samo analognih televizijskih in radijskih programov. Pogodbene zaveze po pogodbi o izgradnji in posodobitvi je Teleing izpolnil. V zameno za izgradnjo in posodobitev KKS ima Teleing pravico v pogodbenem obdobju uporabljati za lastne potrebe in tržiti tretjim osebam nov KKS in obstoječi KKS," o pogodbenih obveznostih pravita Janez Smolkovič, direktor Teleing gradnje, in Gregor Kovačec, direktor KKS Ptuj. Kot zatrjujeta, bo za naročnike pridružitev koristna, saj bodo zagotovili najsodobnejše storitve in hiter razvoj mobilnih komunikacij: „S pridružitvijo bodo tudi naročniki v omrežju KKS Ptuj lahko dostopali do najnovejših in najsodobnejših telekomunikacijskih fiksnih in mobilnih storitev po konkurenčnih cenah, ki jih Telemach ponuja svojim naročnikom na območju Kot če bi jen avto celotne Slovenije po enakih cenah. Navedena povezava ne bo vplivala na izvrševanje pogodb, sklenjenih med KKS Ptuj, d. o. o., in Teleing, d. o. o." Ob tem poudarjajo, da na celotnem območju obstoječega KKS Ptuj obstaja omrežje tudi vsaj enega izmed drugih operaterjev, kar pomeni, da bo ponudba oblikovana konkurenčno. ■ 1 «V« I« «v* « Nižje ali višje cene? O tem, ali bodo cene na Ptuju nižje ali višje v prihodnje, Smolko-vič pravi: „Vsak operater oblikuje svojo cenovno politiko, ki je enovita in velja za vse naročnike. Prepričan pa sem, da bodo cene primerljive ali še nižje, kot so bile naše. S ceno fiksnih storitev smo kot majhen ponudnik lahko konkurirali, če pa je stranka imela paket pri drugem operaterju fiksnih in mobilnih storitev, pa enostavno nismo bili konkurenčni. Paketi pri Telemachu bodo gotovo ponujeni po odličnih cenah. Začenja se namreč boj velikih za naročnike." Trdi, da so vse zaveze iz pogodbe, ki so jih morali, izpolnili. Trase so zgrajene, tudi v prihodnje pa bo njihovo podjetje Teleing gradnje, ki se je pred pridružitvijo odcepilo, optična omrežja gradilo naprej. Cilj je zastavljen do leta 2020, in sicer optiko do doma zgraditi vsem naročnikom. Kar se tiče vzdrževanja, je prepričan, da so svoje opravili. „Čudi me pomislek, saj je bil Rožmarin član razpisne komisije, ko so nas izbrali. Seznanjen je bil tudi s potekom izvajanja pogodbe. V obstoječe omrežje smo letno vlagali najmanj sredstva v višini amortizacije, okrog 120.000 evrov, pokrivamo pa tudi 50 tisočakov za PeTV ter stroške poslovanja KKS," zaključuje Smolkovič. Ker občina oz. KKS ob podpisu pogodbe nista določila, da izbrani najemnik ne sme predati omrežja v upravljanje drugemu najemniku, je pridružitev Teleinga k Telema-chu njihova povsem legalna in legitimna pravica. Sicer, tako pravi Smolkovič, leta 2010 niti ne bi kandidirali na razpisu. Dženana Kmetec pro al Foto: Črtomir Goznik Ker je svetnik Janez Rožmarin prepričan, daje sedanja pogodba škodljiva, predlaga, da se zadeve uredijo in obrnejo v prid občini. Predlaga, da bi kot dobri gospodarji podjetju Telemach ponudili možnost odkupa omrežja. „Za to po svetu plačujejo milijone, dejstvo pa je, da občina sama za vzdrževanje omrežja nikoli ne bo imela sredstev. Sam celotno zadevo trenutno vidim tako: izposodiš si avto, nato ga prodaš in rečeš tistemu, ki ti gaje posodil, naj se zmeni s sedanjim voznikom. Občina mora odločati o svojem omrežju, ne glede na to, s kom je podpisala najemno pogodbo. Ne pa da so zadeve kar predali v roke drugim," je kritičen Rožmarin. Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 24. aprila 2018 Slovenija, Podravje • Okoljevarstveni nadzor Bo ukrep vlade zmanjšal okoljsko tveganje? Ker je v lanskem letu v podjetjih, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki, zgodilo več požarov Je vlada sprejela sklep, da bodo projektne skupine inšpektorjev oz. nadzornikov pri imetnikih okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) opravile poostren inšpekcijski nadzor. Izvajati ga bodo začeli jeseni, po 1. septembru. Delo projektnih skupin inšpektorjev bo trajalo dve leti. „Skupine bodo sestavljali inšpektorji Inšpektorata za okolje in prostor, predstavniki Agencije za okolje (ARSO), inšpektorji Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, inšpektorji Urada za kemikalije (v primeru objektov, ki se ukvarjajo s kemikalijami) in energetski inšpektorji Inšpektorata za infrastrukturo. Cilj bo opraviti inšpekcijski nadzor po vseh predpisih, ki jih nadzirajo posamezne inšpekcije. V poročilu bodo skupine inšpektorjev predlagale morebitne dopolnitve in spremembe posameznega dovoljenja, opozorile na Pomladno prebujanje z napako Velikonočni prazniki so že od nekdaj prvi kazalnik uspešnosti nove turistične sezone. S temi prazniki se po navadi začnejo večji turistični tokovi. V vseh razvitih turističnih okoljih že v tem času svoje obiskovalce skušajo po najboljših močeh seznaniti z novostmi in programi v tem letu, z dogajanji, s katerimi želijo svoj turistični produkt nadgraditi in ga narediti tako drugačnega od drugega. Rastoči turizem v mestih, ki se že z velikimi koraki približuje obmorskemu, tu ne sme v ničemer zaostajati, četudi analize kažejo, da so kulturnozgodovinski spomeniki še vedno prvi magnet. Praznični sprehod po najstarejšem in za nekatere najlepšem slovenskem mestu ni pokazal ničesar od tega, na kar naj bi bili še posebej pozorni domači in tuji obiskovalci, da bi se vrnili še med bogatim poletnim dogajanjem, s katerim pa stari očak ob Dravi več ne zaostaja za velikimi. Na več mestih so jih pričakale rdeče-bele „ovire" in napisi „omet pada", zaprti lokali, razen nekaterih barov in bifejev, na praznično nedeljo so se tako morali zadovoljiti s slaščicami, namesto da bi jim ponudili dobrote z bogato obložene velikonočne mize oz. drugo značilno lokalno kulinariko. Na knjižico prireditev pa bodo tako in tako še morali počakati. Kot blisk seje po Ptuju razširilo, da ni bilo odprte gostilne, ki bi lahko prehranila 150 španskih obiskovalcev, ki so bojda robantili tudi zaradi tega, ker so bila zaklenjena tudi vrata muzeja. Človek se ob tem upravičeno vpraša, kdo jih je pripeljal na Ptuj, da so morali doživeti razočaranje, in to pri vseh možnostih, ki jih danes ponujajo sodobne komunikacije. Ali pa je mesto doslej še veliko premalo naredilo v promocijskem pogledu, za svoj ugled kot prepoznavnega turističnega mesta, da bi turistom tudi ob takih dnevih znalo najbolje odgovoriti in jih pravilno usmeriti, da bi s Ptuja odšli zadovoljni, ker se turistični ponudniki danes še kako zavedajo, da je zadovoljen gost najboljša reklama. Ptuj pa ne bi bil Ptuj, če se ob tem dogajanju večina ne bi škodoželjno nasmihala in pljuvala vsevprek, kot da to ne bi bilo njihovo mesto, katerega „promocija" je tudi v njihovih rokah. Kažipoti na Ptuju so resnično slabi, vendarle ne tako slabi, da velikonočni obiskovalci ne bi mogli priti tudi do prazničnega kosila. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormožje med najbolj odprtimi muzeji v Sloveniji, na leto ne delajo samo štiri dni: na veliko noč, 1. novembra, božič in na novega leta dan, kar je med slovenskimi in tudi tujimi muzeji prava redkost. Številni so namreč zaprti tudi ob ponedeljkih in praznikih. Na muzejski spletni strani in na FB so lahko potencialni obiskovalci prebrali obvestilo o tem, daje muzej 1. aprila zaprt in da ga ponovno odpirajo v ponedeljek, 2. aprila. Tudi najavljenih skupin oz. drugega povpraševanja za obisk muzeja na veliko noč ni bilo. Res pa je tudi, da na veliko noč ni bila odprta spodnja grajska ploščad, ker to za muzej predstavlja dodatne stroške, zlasti kar zadeva varovanje. Vstop na spodnje grajsko dvorišče (topovsko ploščad) pa bo v glavni sezoni po vsej verjetnosti možen tudi letos, od 27. aprila do konca oktobra, do 21. ure, pove direktor PM Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič. Medtem ko je grad še vedno najbolj obiskana turistična točka Ptuja, pa je tudi naloga mesta, da ne glede na „lastništvo" oz. upravljavca tega območja poskrbi za dostopnost spodnje grajske ploščadi tudi na tiste redke dni, ko je muzej zaprt, saj smo vendar deklarirano turistično mesto! Morda pa bi se tudi za to našel kakšen „sponzor". Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik Na ptujsko-ormoškem in bistriškem območju je 30 naprav oz. objektov, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega. Med njimi so obrati v vseh večjih regijskih podjetjih (Impol, Talum, Perutnina), perutninske farme, odlagališča odpadkov, dve opekarni in štiri bioplinarne. neusklajenost dovoljenja z zakonodajo ter predlagale spremembe zakonodaje. Naloga predstavnika ARSO bo dopolnitev OVD, kjer bodo to dopuščali predpisi. Skupine bodo vsak teden opravile nadzor pri petih imetnikih okolje-varstvenih dovoljenj. To pomeni, da bo do konca leta 2018 opravljen inšpekcijski nadzor v približno 70 napravah, ki imajo izdan OVD. V republiškem registru obratov manjšega in večjega tveganja za okolje je vpisanih 62 obratov. V nekaterih so nameščene tudi naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega (lED-naprave). Teh je v Sloveniji skupno 210. Kdo bo pod nadzorom v Spodnjem Podravju Na območju Spodnjega Podrav-ja so naslednje: Emmi Slovenska Bistrica in Anoksidal Dragonja vas, Cirkovce (oboje površinska obdelava kovin z uporabo elektrolitskih in kemičnih postopkov), Bioplinar-na Arnuš Destrnik, Impol LLT Slovenska Bistrica (taljenje in litje aluminija), Javne službe Ptuj (odlagališče Gajke), Komunala Slovenska Bistrica (odlagališče Pragersko), Komunalno podjetje Ormož (od- lagališče Dobrava), Opekarna Pra-gersko in Wienerberger opekarna Ormož, Perutnina Ptuj (intenzivna reja perutnine: farme Breg-Ptuj, Draženci, Dobrovnik, Formin, Kidričevo, Mala vas, Sela, Starošin-ce, Stojnci, Trnovec na Dravskem polju; PC Krmila Ptuj - proizvodnja krmil; PC Mesna industrija Ptuj in PC Mesna industrija Zalog - proizvodnja mesnih izdelkov), Perut-ninarska zadruga Ptuj (intenzivna reja perutnine - farmi Boreci in Hajnsko), PP Energija (bioplinarna Draženci, predelava živalskih odpadkov), Saubermacher Slovenija, lokacija Kidričevo (predelava in odstranjevanje nevarnih odpad- kov), lokacija Lenart (predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov), Silkem Kidričevo (proizvodnja anorganskih spojin), Solvus Središče ob Dravi (bioplinarna), iE-NERGIJA (bioplinarna Ormož), Farma Šegula Grajena (intenzivna reja perutnine) in Talum Kidričevo (PE Aluminij, Livarna, Rondelice in Ulitki - proizvodnja, taljenje in litje aluminija). Podatki so izpisani iz Registra varstva okolja republiške agencije za okolje o imetnikih okoljevarstvenih dovoljenj (upravljavcev) za IED-naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Mojca Zemijarič Ptuj • Podjetje Čisto mesto z dvema novima direktorjema Z uporabniki bo komuniciral Lovrenčič Po odhodu Janeza Letnika z mesta direktorja podjetja Čisto mesto Ptuj je lastnik, družba Saubermacher, za zastopnika družbe imenovala dva direktorja. Prvi je Kristijan Lovrenčič in drugi Robert Čajic. Pooblastilo za vodenje podjetja so jima izdali s ponedeljkom, 16. aprila. S tem datumom je podjetje zapustil tudi dosedanji direktor Letnik. Noben izmed novoimenovanih direktorjev Čistega mesta ni v podjetju zaposlen. Upravljajo ga v okviru matičnega podjetja Saubermacher Slovenija. Lovrenčiču je zaupana vloga uradnega zastopnika podjetja, odgovornega za celovito logistiko, kontakt z občinami in uporabniki. »Moja poslovna pot v podjetju Saubermacher Slovenija je dolga in raznolika. Svoje delovne naloge v podjetju sem začel opravljati v podjetju Čisto mesto Ptuj kot disponent in jih kasneje nadaljeval kot vodja disponentske in gospodarske javne službe. Trenutno sem zaposlen kot koordinator logistike v podjetju Saubermacher Slovenija, kar vključuje tudi vodenje nalog logistike za podjetje Čisto mesto Ptuj. Vsebino in delovanje podjetja tako zelo dobro poznam. Nanj me vežejo večletne delovne izkušnje, zato sem na novo zaupano nalogo ponosen, kakor tudi na to, da lastniki cenijo moje delo in znanje,« je povedal Lovrenčič ter o ciljih vodenja družbe dodal: »Neneh- na rast in uspešen razvoj podjetja bodo moje primarne naloge. Predvsem vzdrževanje zaupanja s strani predstavnikov občin kot uporabni- kov, da dokažemo in potrdimo, da smo zaupanja vreden partner na področju gospodarnega ravnanja z odpadki. Poleg omenjenega pa tudi ne- Foto: Črtomir Goznik Od minulega ponedeljka ima podjetje Čisto mesto Ptuj dva direktorja: Kristijana Lovrenčiča (na fotografiji) in Roberta Čajica. Oba sta zaposlena v družbi Saubermacher Slovenija, ki je lastnica Čistega mesta. nehno strmenje k zagotavljanju tako finančne stabilnosti kot zadovoljstva zaposlenih. V prihodnjih letih je cilj tudi širitev storitev opravljanja gospodarske javne službe.« Čisto mesto Ptuj trenutno zaposluje 20 sodelavcev. Dosedanji direktor Janez Letnik se je z vodstvene funkcije, ki jo je v podjetju zasedal sedem let, poslovil z besedami: »Človek ne more odkriti novega morja, če nima poguma, da bi zapustil obale. Po 30 letih soustvarjanja v skupini Saubermacher se odpravljam na novo pot in novim ciljem naproti. Od prvega dne, ko sem prevzel vodenje družbe, je bil moj cilj, da Čisto mesto kot zanesljiv partner v regiji ostane pomemben del slovenskega gospodarstva. Začetek je bil izredno zahteven. Uspešno poslovanje in razvoj tudi v najtežjih tržnih razmerah sta rezultat predanega in odgovornega dela do lastnikov kot tudi predanosti in spoštovanja zaposlenih in okolja, v katerem sem deloval.« Mojca Zemijarič torek • 24. aprila 2018 Podravje Štajerski 5 Žetale, Haloze • Socialna slika je skrb vzbujajoča Daleč od oči (države), daleč od srca (in blagostanja) Občina Žetale je ena najmanjših in najrevnejših slovenskih občin. Leta 1961 je na območju sedanje občine živelo okoli 2.800 ljudi, danes je od te številke ostala le še skromna polovica. Prebivalci pa, ki v naseljih Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale še vztrajajo, vse pogosteje potrebujejo denarno socialno pomoč. Lani je takšno pomoč v ptujski upravni enoti v povprečju prejel vsak deveti prebivalec, v žetalski občini pa vsak sedmi... Direktor Centra za socialno delo (CSD) Ptuj Miran Kerin je opozoril, da se socialna slika v Spodnjem Podravju po gospodarski krizi počasi vendarle izboljšuje, v Žetalah pa je stanje katastrofalno: »Ne vem, kaj se je zgodilo, da je indeks denarne socialne pomoči za leti 2016 in 2017 kar 1,46. Tak indeks je nenormalen, v celotni ptujski upravni enoti je 1,05. Žetale res 'štrlijo' iz povprečja. Če je indeks tako visok, se je treba vprašati, za kaj gre.« In smo se. Prebivalstva je v žetal-ski občini resda vse manj, naravni prirast je med vsemi sedmimi haloš-kimi občinami (poleg Žetal še Cirku-lane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm in Zavrč) v zadnjih nekaj letih najnižji. Po drugi strani je, presenet- ljivo, povprečna starost prebivalcev te občine nižja od državnega povprečja, v Halozah so »mlajši« le še v Zavrču. Tudi stopnja registrirane brezposelnosti v žetalski občini ni posebej kritična, saj je bistveno nižja od slovenskega povprečja. Zakaj torej tolikšna socialna stiska? Za rešitev zagonetke smo poprosili župana občine Žetale Antona Butolena. »Vzrokov za porast denarne socialne pomoči je verjetno več, vseh prav gotovo ne poznam. Eden izmed njih je najbrž ta, da imamo v občini veliko starejših ljudi in da so višine pokojnin v zadnjem času strahotno padle. Deloma je pri nas tudi narasla brezposelnost,« je razložil. Da je stanje med vsemi ha-loškimi občinami najslabše prav v Najhitreje se starajo v Podlehniku 1 Povprečna starost prebivalcev (stanje na dan 1. julija) I 2007 H2017 Cirkulane 41,2 43,6 Majšperk 41 43,4 Makole 41,3 43,7 Podlehnik 40,7 44,8 Videm 40,3 42,9 Zavrč 38,1 41,1 Žetale 40,3 42,6 Slovenija 41 43,1 Vir: Statistični urad RS Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v Halozah je najnižji v Žetalah 2012 2013 2014 2015 2016 Cirkulane - 1,3 + 0,9 - 2,1 - 3,5 - 0,9 Majšperk + 1,0 + 1,8 + 4,1 - 2,8 - 0,3 Makole + 4,4 + 3,0 + 4,9 + 4,9 + 1,0 Podlehnik 0 - 2,7 - 1,1 - 3,3 - 1,7 Ptuj - 1,6 - 2,7 - 1,6 - 2,6 - 2,3 Videm + 0,5 - 1,6 + 1,1 + 2,7 - 1,1 Zavrč 0 0 + 2,8 - 4,1 - 4,5 Žetale - 2,2 - 6,7 - 4,5 - 3,8 +3,1 Slovenija + 1,3 + 0,9 + 1,1 + 0,4 + 0,3 V Žetalah je potrebne vse več denarne socialne pomoči I Občina Žetale 116 občin UE Ptuj I Št. vlog 2016 Št. vlog 2017 Indeks 2016/2017 Indeks 2016/2017 Denarna socialna pomoč 122 178 1,46 1,05 Izredna pomoč 52 58 1,12 1,22 Varstveni dodatek 39 78 2,00 2,25 Otroški dodatek 201 175 0,87 0,98 Osnovno zdravstveno zavarovanje 139 187 1,35 1,03 Dopolnilno zdravstveno zavarovanje 131 182 1,39 1,05 Vir: Center za socialno delo Ptuj Prebivalci občine Žetale na Centru za socialno delo Ptuj vse pogosteje zaprosijo za denarno socialno pomoč ter osnovno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Žetalah, je pripisal največji geografski oddaljenosti od mestnih središč. Podatki CSD ga pravzaprav niso presenetili: »Da se socialni položaj Stopnja registrirane brezposelnosti (v %, za januar posameznega leta) slabša, opažamo po tem, da občina plačuje vse višji delež cene oskrbe v domovih za starejše itd., v vrtcu plačuje približno 80 % cene oskrbe.« Dejal je, da so svetovno gospodarsko krizo umetno povzročili prav s ciljem, da se kapital skoncentrira pri najbogatejših: »Vsi ukrepi so šli v to smer, da so bogatejši postali še bogatejši in revni še bolj revni. Slovenija seveda ekonomsko ni samostojna in je slepo sledila ali je bila primorana slediti tem ukrepom in rezultati niso nič drugačni kot drugod po svetu. Sicer pa ni bilo nikoli drugače, nikoli ni revež izkoriščal bogatega, temveč bogataš reveža.« Poudaril je, da je bilo v Sloveniji na periferiji, torej tudi v Žetalah, to ceno treba plačati kar dvojno: »Kriza se je reševala tudi na račun najrevnejših občin. Naši občani so tako dvakrat prizadeti; znižal se jim je osebni standard, obenem pa tudi družbeni standard, ker se je razvoj občine upočasnil. Ko pa so se simbolično začele deliti drobtinice gospodarske rasti in okrevanja, pa se je na občine, predvsem demografsko ogrožene in obmejne, pozabilo.« Opozoril je, da bi takšna politika lahko imela daljnosežne posledice: »Razumna in strateško usmerjena država si še dodatnega praznjenja ozemlja ob meji ne bi smela dovoliti. Podatki kažejo, kako zelo je bil zakon o Halozah potreben, pa žal ni bilo politične volje, da bi ga sprejeli ...« Eva Milošič 2014 I I 2015 I I 2016 I I 2017 I I 2018 I Občina Žetale 9,6 8,8 8,1 9,8 7,3 Slovenija 14,2 13,5 12,9 11,2 9,3 Vir: Statistični urad RS Občina Žetale je med vsemi sedmimi haloškimi občinami po naravnem prirastu v zadnjih nekaj letih negativna »rekorderka«, žetalska statistika je občutno slabša tudi od ptujske ali državne. Kljub temu je v letu 2016 (to je zadnje leto, za katero imajo na Statističnem uradu RS podatke) beležila naravni prirast štirih prebivalcev. Vir: Zavod RS za zaposlovanje Stopnja registrirane brezposelnosti je v Žetalah trenutno druga najnižja med vsemi haloškimi občinami (najmanj brezposelnih, 7,1 %, imajo v občini Majšperk) in občutno nižja od slovenskega povprečja. Prejšnji mesec je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih brezposelnih oseb s stalnim naslovom v občini Žetale le 36, od tega 14 z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, šest s srednjo poklicno, 10 s srednjo tehniško, strokovno ali splošno ter šest z visokošolsko izobrazbo. S takšnim trendom bi žetalsko prebivalstvo do leta 2124 izumrlo |1.januar200^1. julij 2017 [ Razlika 1 Občina Žetale 1.404 1.295 -7,8 % Slovenija 2.025.866 2.066.161 +2 % Vir: Statistični urad RS V tabeli smo primerjali najstarejše in najnovejše podatke Statističnega urada RS o številu prebivalcev. Foto: CG Ormož • Kaos pred glasbeno šolo in ormoško enoto Pokrajinskega muzeja Divjanje in parkiranje tik pred vhodoma ogroža varnost otrok Zaradi divjanja in parkiranja tik pred vrati ormoške glasbene šole in muzeja je pred kratkim ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož zaprla dovoz za tri dni. Tako je bil onemogočen dostop avtomobilov, ki bi otroke pripeljali do samih vrat glasbene šole in vhoda muzeja. »Dovoz je bil zaprt tri dni, ker smo opazili, da so nekateri divjali z avtomobili in parkirali pred vhodnimi vrati muzeja in glasbene šole. Gibanje otrok je bilo ogroženo. Je pa tudi spodaj opozorilna tabla, da je dovoz samo za intervencijska vozila in dostavo, vendar tega znaka niso upoštevali. Sedaj smo zaporo odstranili. Ravnateljica glasbene šole pa je poslala obvestilo staršem in javnosti za upočasnitev vožnje na omenjenem dovozu. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni postaviti zapornico. Dejstvo je, Pred glasbeno šolo parkiranje ni dovoljeno »Pred glasbeno šolo ni dovoljeno parkirati. Je pa res, da hodi v to šolo tudi kak učenec, ki ga z nekim razlogom vozijo starši in sem predlagal ravnateljici, naj se šola in muzej dogovorita, kako je s prevozom v tem primeru. Sicer naj se pač pot do muzeja in glasbene šole zapre, če že uporabniki ne upoštevajo prepovedi dovoza,« pa je o problematiki zapiranja in odpiranja dovoza povedal župan Alojz Sok. '^B^liiillll Foto: ML Starše pozivajo, naj upočasnijo vožnjo, sicer bodo dovoz do glasbene šole in ormoškega muzeja zaprli. da je parkirišče prazno in ni potrebna vožnja dobesedno do vhodnih vrat obeh zavodov (razen dostave glasbil, materiala za razstave ipd. ter invalidov)«, je protestno zaprtje dovoza pojasnila vodja ormoške enote PMPO Ptuj-Ormož Nevenka Korpič. »Bojimo se, da bi se komu kaj zgodilo« Po besedah ravnateljice Glasbene šole Ormož Tatjane Petek dovoz koristijo predvsem starši, ki pripeljejo otroke v glasbeno šolo. Še posebej prav pa pride staršem z otroškimi in invalidskimi vozički. Da je težava v tem, ker nekateri divjajo in tako ogrožajo varnost številnih otrok in drugih, ki se gibljejo na tem mestu, prikimava tudi Petko- va. Če se prometna varnost tako ne bo izboljšala, bodo primorani dovoz zapreti: »Bojimo se samo tega, da bi se komu kaj zgodilo. Za nas, šolo, je v prvi vrsti pomembna varnost. To smo napisali tudi staršem. Zavedamo pa se, da živimo v času, ko vsi hitimo in naš namen ni povzročati slabe volje med ljudmi, ki nas obiskujejo (pouk, koncerti, vaje ...). Starše naprošamo, da na območju pred glasbeno šolo vozijo zelo previdno in z minimalno hitrostjo. Če se le da, naj ne parkirajo pred šolo, ampak na mestu, kjer so označena parkirišča.« Ob tem pa Petkova še opozarja, da je parkirišče pred glasbeno šolo in ormoškim gradom zaradi obnove stare komunale v centru mesta, kjer je parkiranje vozil tako onemogočeno, ob določenem delu dneva povsem zaparkirano. Monika Levanič 6 Štajerski V središču torek • 24. aprila 2018 Slovenija, Podravje • Kakšno je zdravstveno stanje prebivalcev Na zahodu države so bolj zdravi kot Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil nove informacije o zdravju prebivalcev za vse slovenske občine. V ni vilni kazalniki so glede na slovensko povprečje in druge regije skrb vzbujajoči. Izstopamo po številu bolniških odsotnosti, st Čeprav najnovejši podatki, ki se nanašajo na leto 2016 in jih je pred nekaj dnevi objavil NIJZ, kažejo, da se na nivoju države določeni kazalniki izboljšujejo, imamo na severovzhodu očitno še veliko zdravstvenih težav. Vsekakor je dober podatek, da Slovenci zadnja leta živimo dlje oz. umiramo starejši, k čemur pomembno prispeva manjša umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja pred starostjo 74 let. A razlike med občinami pri posameznih kazalnikih so velike. Stanje, skupaj s tveganji, so letos predstavili tudi s karto Slovenije, ki jasno kaže, da se kazalniki zdravja v povprečju proti vzhodu Slovenije poslabšujejo. Razveseljivo je sicer dejstvo, da se prebivalci bolj udeležujejo obeh preventivnih programov za odkrivanje raka, ki pokrivata celo državo. To sta programa Svit in Zora. Ravno s temi kazalniki smo na našem območju lahko precej zadovoljni. Pri nekaterih drugih pa so rezultati slabši kot prejšnja leta: več je prometnih nezgod z alkoholizirani- Več prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji Primerjava med občinami kaže še na eno težavo, kiji bo očitno v nekaterih spodnjepodravskih občinah treba posvetiti pozornost: število prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji. Pri tem izstopata občini Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, ki po deležu nesreč bistveno presegata državno povprečje. Tudi Zavrč, Videm, Sveti Andraž in Dornava so občine, v katerih vsaj po kazalnikih NIJZ beležijo skrb vzbujajoče številke oz. primere nesreč, ki so posledica alkohola. mi povzročitelji in več bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, ki so neposredno povezane z alkoholom. Kot poudarjajo na NIJZ, v občinah z majhnim številom prebivalcev nekateri kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj. Zato so ta pojav skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazalnikov iz večletnih povprečij. Je stopnja samomorilnosti tudi znak nezadovoljstva? Čeprav na ravni države podatki kažejo manjšo stopnjo samomorilnosti, pa tudi zmanjšanje prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih bolezni, imamo na severovzhodu države na tem področju očitno precej težav. Pri tem močno izstopa Ptuj, kjer je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora 54 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20. Tudi v Žetalah je število primerov skrb vzbujajoče: umrljivost zaradi samomora je bila 42 na 100.000 prebivalcev. Še bolj alarmantno je sta- Seštevek kazalnikov tveganja in preventive Ptuj • Kdaj in kako bi lahko zaživel dominikanski samostan Očak na robu mesta pogoltnil 10 mio evrov jav Obnova dominikanskega samostana na Muzejskem trgu, ob robu starega mestnegajedra pod mogočnim ptujskim gradom, je bila ena izmed večji dolgoletnega župana Štefana Čelana. Ker seje Čelan po izgubljenih volitvah leta 2014 moral posloviti od županske funkcije, so se tudi nadaljevan Aktualna oblast za nadaljevanje obnove ni imela posebnega interesa, pa tudi denarja ne. Je pa res, da je dominikanec kot vreča brez dna. Njegova obnova je že in bo še zahtevala ogromno javnega denarja. Mestna občina (MO) Ptuj je v obnovo samostanskega kompleksa (objekt, oprema, okolica) od leta 2010 vložila 9,3 milijona evrov, od tega je znesek sofinanciranja z evropskimi in državnimi sredstvi znašal slabo polovico oz. 4,4 milijona evrov. MO Ptuj je vrata obnovljenega dela samostana za obiskovalce in javnost odprla leta 2013. Koliko je stalo upravljanje dominikanca Za letos v samostanu načrtujejo čez 50 dogodkov. Pavel Magdič ima preko podjetja PM Management in produkcija kot koordinator programskih vsebin v dominikanskem samostanu pogodbo sklenjeno z MO Ptuj. Lani mu je MO Ptuj za pripravo programa vsebin v samostanu izplačala dobrih 15.000 in letos do aprila 4.600 evrov. 15.000 evrov je za pol leta priprave programskih vsebin v samostanu za leto 2016 prejel tudi Mladen Delin. Pogodbo je imel sklenjeno z JS Ptuj. Medtem ko Magdič Kako živi samostan I Leto I *Stroški (€) I 2015 57.000 10 0 2016 73.555 39 1.351 2017 123.669 50 2.054 Vir: JS Ptuj *Vključeni so stroški vzdrževanja ter programski in materialni stroški. skrbi, da dogajanje v samostanu zapolni s programskimi vsebinami, pa izvajalce plačuje upravljavec samostana JS Ptuj. Leta 2015, ko v samostanu ni bilo skorajda nobenega dogajanja, so stroški vzdrževanja, programski in materialni stroški znašali 57.000 evrov. Predlani so se povišali na 73.500 in lani na slabih 124.000 evrov. Denar za „življenje" samostana zagotavlja MO Ptuj - nakazuje ga Javnim službam, ki potem poplačajo račune. Stroški rednega vzdrževanja so v letu 2015 znašali dobrih 16.000, predlani 26.000 in lani nekaj več kot 30.000 evrov. Najvišje stroške vzdrževanja objekta predstavljajo poraba električne energije in plina ter redni vzdrževalni servisi. Računajo na evropski in državni denar Kot že navedeno, je obnova samostana pred leti zastala. V proračunu MO Ptuj za leto 2017 so bila sredstva zanjo zagotovljena. Ker dela niso stekla, so jih konec leta z rebalansom umaknili. Tudi v proračunu MO Ptuj za 2018 denarja za nadaljevanje obnove ni, saj amandma s to vsebino pri sprejemanju proračuna ni bil izglasovan. V kabinetu župana MO Ptuj so pojasnili, da v tem času intenzivno pripravljajo projekt obnove (tretja faza). „Zajemal bo obnovo prvega nadstropja in dvorišč ter sanacijo vlage v severnem in zahodnem zidu objekta. Naložbo bosta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, predvidoma v 85-odstotnem deležu. Vrednost investicije še ni znana. Začetek izvedbene faze je predviden v novembru 2018. Do spomladi 2019 bo končana obnova zahodne dvorane z dostopi, saj je tam predvidena razstava ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja. Preostali del bi lahko bil končan do konca prihodnjega leta." Foto: Crtorr V kabinetu župana MO Ptuj napovedujejo, da naj bi jeseni letos začeli tretjo fazo obnove samostana. torek • 24. aprila 2018 V središču Štajerski 7 na vzhodu aši regiji z ugotovitvami ne moremo biti povsem zadovoljni. Šte-opnji samomorilnosti, prekomerni prehranjenosti otrok... I več boljših kazalnikov več slabših kazalnikov občina izključena iz primerjave nje v Svetem Andražu, kjer po stopnji umrljivosti zaradi samomorov zasedajo eno izmed najvišjih mest: stopnja je 90, torej štirikrat višja od slovenskega povprečja. Z visokimi številkami izstopajo še občine Ormož, Destrnik in Markovci, kjer je prav tako veliko samomorilnosti, medtem ko je zelo nizka v Dornavi (12) in na Hajdini (10). Veliko smo bolni, veliko na bolniških Glede na državno povprečje so skrb vzbujajoče tudi številke o bolniški odsotnosti na severovzhodu države. Državno povprečje 14,4 dni na leto presega večina občin v Spodnjem Podravju. Izstopajo pa Žetale, Videm, Majšperk, Cirkula-ne, Juršinci, Dornava, Podlehnik, Lenart, Ormož in Ptuj. Med vsemi naštetimi občinami je delovno aktivno prebivalstvo največ koristilo bolniški dopust v Ormožu: 21,7 koledarskih dni na leto. Le en dan manj je povprečje Podlehnika in Lenarta. Visoke pa so tudi številke za Ptujčane, ki so v povprečju letno na bolniškem dopustu 18,6 dni, torej približno 4 dni več od državnega povprečja. Smo pa na Ptuju lahko zadovoljni s stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi, to je namreč občina z najnižjo vrednostjo v Sloveniji. Zabeleženih pa je več primerov oz. bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 10,6 na 1.000 prebivalcev, medtem ko slovensko povprečje znaša 6,2. Mogoče je tudi to eden izmed razlogov, da je delež uporabnikov pomoči na domu višji od slovenskega povprečja. Visoko stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka beležijo še na Destrniku in v Zavrču. Na vzhodu preveč predebelih otrok Po prehranjenosti otrok se slika na vzhodu države bistveno razlikuje od tiste na zahodu. Na našem koncu je stanje skrb vzbujajoče. „Pogostnost prekomerne prehranjenosti otrok po svetu hitro narašča. Povezana je s številnimi dejavniki tveganja za srčne Seštevek kazalnikov tveganja in preventive kaže, da je na vzhodu države več zdravstvenih težav kot na zahodu. Na enih področjih izboljšave, na drugih alarmantni podatki Seštevek vseh kazalnikov skupaj kaže, daje na vzhodu države več težav, povezanih z zdravjem, kot na zahodu. Zanimivo, med občinami v Spodnjem Podravju kljub nekaterim skrb vzbujajočim ugotovitvam v pozitivnem smislu izstopa občina Ptuj, ki ima več dobrih kot slabih kazalnikov. Precej zadovoljni so lahko še v občinah Hajdina in Kidričevo, Markovci in Juršinci. Več slabših kazalnikov kot boljših pa so imeli v občinah: Ormož, Sveti Tomaž in vse haloške občine, z izjemo Žetal, ki so v zlati sredini in imajo približno enako dobrih kot slabih kazalnikov. in druge kronične bolezni kasneje v življenju. Kazalnik prekomerne prehranjenosti otrok in mladostnikov opisuje, kakšen delež otrok in mladostnikov ima indeks telesne mase nad mejno vrednostjo prekomerne prehranjenosti za ustrezno starost in zajame vse predebele in debele," pojasnjujejo na NIJZ. Pri tem izstopajo občine Cirkulane, Videm, Podlehnik, pa tudi Gorišni-ca, Dornava, Destrnik in Starše. To je povezano tudi s telesnim fitnesom osnovnošolskih otrok in mladostnikov, ki opisuje, kakšen delež otrok med 6. in 15. letom starosti v posamezni slovenski občini dosega ustrezno raven gibalne učinkovitosti. Slika je pričakovano nasprotna tisti, ki kaže število prekomerno prehranjenih otrok, smo pa po tem kazalniku zelo blizu slovenskega povprečja, vsaj v večini občin. Še slabše stanje kot v Podravju pa je na skrajnem vzhodu države. Le v Žetalah, Gorišnici in Svetem Tomažu so nad povprečjem in imajo ta kazalnik boljši od državnega povprečja. Dženana Kmetec Foto: CG mega denarja h investicij nekdanje mestne oblasti pod vodstvom ju obnove dominikanca pisali slabi časi. Lani 2054 obiskovalcev Upravljanje dominikanca je prevzelo občinsko podjetje Javne službe (JS) Ptuj. Prvo leto v dominikancu skorajda ni bilo nobenega dogajanja. 2014 je gostil 12 in 2015 deset dogodkov. Leta 2016 je za pripravo programa dogajanja v samostanu skrbel Mladen Delin, lani so to delo zaupali Pavlu Magdiču. V teh letih seje povečalo število dogodkov in tudi obisk. Leta 2016 je samostan gostil 39 in lani 50 prireditev. V letu 2016 so zabeležili 1.351 obiskovalcev, največ avgusta in septembra. Lani so jih našteli 2.054 iz 32 različnih držav, največji obisk je bil v maju in septembru. Posekali 15 grmovnic in to je vse ... Lani v začetku leta smo poročali o načrtih občine za ureditev atrijskega in južnega dvorišča. Nameravali so položiti tlake, obnoviti vegetacijo, položiti komunalne, vodovodne in elektro instalacije, namestiti urbano opremo (klopi, koše ...) ter opremo za mobilni gostinski lokal. Kaj od tega so izvedli? Zaenkrat nič, razen poseka 15 grmovnic. Na MO Ptuj poudarjajo, da se ureditev okolice oz. dvorišč, ocenjena na 150.000 evrov, načrtuje v okviru tretje faze obnove. „Do julija, ko bodo obstoječi projekti preprojektirani in bodo znane nove vrednosti nadaljnje obnove in obve- zen obseg restavratorsko-konserva-torskih del, bo MO Ptuj na podlagi investicijske dokumentacije sprejela odločitev o obsegu tretje faze, torej bo znano, ali se bo v tej investiciji urejal tudi sončni park," navajajo v kabinetu župana Mirana Senčarja in dodajajo, da bo tudi zasaditev okolice predmet nadaljnje obnove oz. tretje faze - pod pogojem, če bo v projekt vključena ureditev sončnega parka. Medtem ko besede o urejanju atrijskega in južnega samostanskega dvorišča do danes še niso meso postale, pa je ena izmed županovih napovedi za samostan v letu 2017 le bila udejanjena. Samostanski kompleks se lahko po novem koristi za poroke. Lani je gostil tri poročne obrede. Mojca Zemljarič Cirkulane • Sanacija brežine pod Borlom se spet zamika Razpoke v skali se na pregledovanje fasciklov najbrž ne bodo ozirale Sanacija brežine, zidu in terase gradu Borl nad regionalno cesto Spuhlja-Zavrč bi se po prvotnih napovedih morala pričeti že lansko jesen, a vse kaže, da stroji še ne bodo zabrneli tako hitro. Udor kamenja in skal se je z brežine sprožil daljnega leta 2012, po optimističnem scenariju naj bi ga sanirali do konca leta 2019... Mednarodni mejni prehod Zavrč je po podatkih policije lani v obe smeri prečkalo 1.862.605 ljudi, pod nevarno borlsko brežino se jih je gotovo peljalo še več. Regionalno cesto pod Borlom pred kamenjem in kosi skal sicer varujejo lovilne mreže, ki pa ob večjem podoru najbrž ne bi vzdržale. Poleg udeležencev v prometu plaz že šest let ogroža tudi grad Borl s statusom kulturnega spomenika državnega pomena. Kaj čakamo tako dolgo? Prvo javno naročilo za sanacijo borl-ske brežine ni bilo uspešno, saj eden izmed podizvajalec ni pravočasno poravnal vseh dajatev; začetek del so takrat prestavili na zgodnjo pomlad -takoj, ko bi to dopuščale vremenske razmere. Januarja letos so na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) naročilo ponovili, a so potencialni izvajalci del zaradi zahtevnosti projekta prosili za dodatna pojasnila in rok tako podaljšali za deset dni. Pred meseci so na DRSI napovedali, da naj bi pogodbo z izvajalcem del podpisali aprila ali maja. Zanimanja tokrat več Na prvo javno naročilo sta prispeli dve ponudbi (Cestno podjetje Ptuj in slovenjebistriško podjetje Map-Trade), na zadnji rok, 25. januarja, so prispele štiri ponudbe. Na DRSI so pojasnili, da jih zdaj še pregledujejo: »Ponudbe za izvedbo različnih gradbenih Kmalu le klik do podatkov Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so nedavno poskusno vzpostavili spletno stran www.cestniutrip.si z zemljevidom, na katerem so za zdaj le podatki za manjše število aktivnih investicijskih projektov. Na skoraj 6.000 kilometrih glavnih in regionalnih cest, s katerimi upravljajo na DRSI, je sicer trenutno več kot 700 aktivnih projektov. Kmalu bodo po vsaki podpisani pogodbi in načrtovanem odprtju gradbišča vsi podatki dostopni na spletnem zemljevidu. Na DRSI so razložili, da bodo podatke o novih gradbiščih dodajali tedensko: »Kasneje je predvideno, da se bodo objavljali tudi podatki o projektih, ki so šele v fazi priprave. Postopoma bodo ob osnovnih podatkih o projektu na voljo tudi poročila z gradbišč in slikovno oz. video gradivo.« Sanacija brežine pod gradom Borl bo zaradi višine, strmine in oteženega dostopa (grad je od leta 2010 zaradi nevarnosti zaprt) tehnično zahtevna. del so namreč kompleksne in obsežne. Na odpiranju ponudb se zabeleži samo, kdo je oddal ponudbo, in višino ponudbene cene, nato strokovna komisija izvede pregled ponudb.« Dodali so: »Strokovna komisija je odgovorna za vsebino naročila oz. strokovno-tehnični del dokumentacije z vidika gospodarne rabe proračunskih sredstev in tehnične ustreznosti, zato mora presojati ponudbe skrbno in natančno, kar pa glede na obseg ponudbene dokumentacije (posamezna ponudba lahko obsega tudi nekaj fasciklov gradiva) terja določen čas.« Razložili so, da naj bi se dela pričela takoj po podpisu pogodbe (gre torej že za tretji predviden rok začetka del): »Ker postopek izbire ponudnika še ni zaključen, trenutno ni možno podati bolj natančne časovne opredelitve; to bo možno, ko bo odločitev o izboru izvajalca pravnomočna.« Zaključka del si na DRSI predvsem zaradi arheoloških izkopavanj na grajski terasi sprva niso drznili napovedati, zdaj so zagotovili, da bo to do konca prihodnjega leta. Projektantska ocena stroškov sanacije brežine je prvotno znašala slaba dva milijona evrov, a se bo vrednost investicije najbrž bolj približala poldrugemu milijonu. Sanacijo, s katero bo grad dobil kovinsko razgledno ploščad, bo plačala DRSI, sofinanciralo pa Ministrstvo za kulturo. Eva Milošič Foto: EM ur Goznik 8 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 24. aprila 2018 Ptuj • Zaključek 14. sezone Primusovih vinskih zgodb Poklon štajerskim vinogradnikom in vinarjem V klubu Gemina hotela Primus se je z večerom štajerskih sovinjonov 13. aprila svečano zaključila že 14. sezona Primusovih vinskih zgodb, ki so v tej sezoni razvajale z vini iz štajerskih kleti. Foto: Črtomir Goznik Z večerom sovinjonov se je zaključila 14. sezona Primusovih vinskih zgodb. Udeleženci vinskih omizij so uživali v pokušini vin vinskih kraljic, penin, laških rizlingov, rumenih muškatov, rosejev in na koncu še sovinjonov. K vsem so Primusovi gostinci ponudili vrhunsko kulina-riko, ki se je lepo ujela z izbranimi okusi vin štajerske vinorodne dežele. S sovinjoni so na zaključnem večeru postregli vinogradniki in vinarji: Simon Druzovič (vina sisi) iz Vitomarcev, Janez iz Sabina Val-dhuber iz Svečine (vina falot) ter Sabina in Andrej Horvat (vina Vinogradništva Horvat) iz Počehove pri Mariboru. Vinske večere 14. sezo- ne je vodila V. ptujska vinska kraljica Urška Polanec (z izjemo enega večera), ki je zadovoljna in ponosna, da je lahko bila del te uspešne zgodbe, s tem pa je tudi nadaljevala svoje kraljevo poslanstvo. V čast ji je bilo biti v družbi vinogradnikov in vinarjev iz vinorodne dežele Štajerske, uživati v njihovih izjemnih vinih, ki so donegovana z neizmerno potrpežljivostjo, občutkom, vztrajnostjo in ljubeznijo. Vsaka Primusova vinska zgodba jo je vedno znova prepričala, da smo lahko ponosni na zaklade, ki jih najdemo v štajerskih kleteh. Tudi za 15. sezono si želi, da bi čim več vinoljubcev spoznalo umetnine, na zaključnem večeru s sovinjoni jih je bilo 120, ki se rodijo v vinogradih, zorijo v sodčkih, pokažejo v steklenici in navdušijo v kozarcu. Za vino zaključnega večera so tokrat izbrali posladki sovinjon Vinogradništva Horvat, letnik 2017. S kulturnim programom, ki je bil tudi stalni spremljevalec vinskih zgodb 14. sezone, so na zaključnem večeru razvajali: za klavirjem Urška Orešič Šantavec, na plesnem parketu pa vrhunska slovenska plesalca Ana Ekart in Ivan Jarnec. MG Ormož • Ob jubileju prepevalo preko 70 pevcev Proslavili 25 let Moškega pevskega zbora Dobrava Moški pevski zbor Dobrava, ki deluje pod okriljem Kulturno-športnega društva Dobrava, je pred dnevi pred domačim občinstvom s slavnostnim koncertom Večer zborovske pesmi obeležil dve desetletji in pol uspešnega delovanja. Dobravčane je že od nekdaj združevalo veselje do petja. Pred 25 leti so bratje Šoštarič ter bratje Žnidarič pod vodstvom Franca Magdiča začeli delovati kot oktet in prvič zapeli prav svojim rojakom na njihovem zdaj že tradicionalnem srečanju. Kasneje se jim je pridružilo še nekaj pevcev in nastal je moški pevski zbor. Leta 2001 je zbor prevzel novi zborovodja Jože Barin Turica, zadnjih pet let pa ga uspešno vodi La-risa Juvančič. Pevci, zdaj jih je 16, vsako leto pripravijo samostojen koncert. Prepevajo tudi na različnih revijah, proslavah in drugih prireditvah. Vredno je omeniti še, da so ob svoji desetletnici delovanja izdali zgoščenko, kaseto in bilten. Pred dnevi so s slavnostnim koncertom, nas- lovljenim Večer zborovske pesmi, proslavili že dve desetletji in pol uspešnega delovanja. Na celovečernem koncertu so poleg dobra-vskih pevcev zapeli kar štirje zbori iz bližnje okolice; Ženski pevski zbor Okarina, Vokalna skupina Tisa KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, skupina Septima ter Komorni zbor Glasis iz Markovcev. »Poslušalci so v enem večeru slišali kar 19 zborovskih pesmi v zelo različnih sestavih. Prevladovala je ljudska pesem, med drugim tudi ena izmed zahtevnejših zborovskih pesmi Zrejlo je žito v priredbi Slavka Šuklarja, ki jo je zapel Komorni zbor Glasis pod taktirko Ernesta Kokota. Moški pevski zbor Dobrava je tako proslavil svoje delovanje na pevskem področju na poslušalcu pester način. Fantje Foto: Arhiv Moškega pevskega zbora Dobrava drugače najraje zapojejo ljudsko pesem, na drugem mestu pa so po-narodele pesmi, denimo Lipa, Tam na vrtu in Jutranjica, ki so jih zapeli tudi na koncertu. Zadnja leta vedno pripravimo še kakšno dalmatinsko. Sodelujemo s skupino Septima, ki pripomore k dalmatinskemu vzdušju s tamburaško spremljavo. Član skupine Septima Franc Magdič je namreč prvi pevovodja MoPZ Dobrava, ki je z brati Šoštarič ter brati Žnidarič pred 25 leti ustanovil oktet. Za presenečenje pa smo na koncu pripravili še tri pesmi kot velik združeni mešani pevski zbor Honga paj in navdušili s istoimensko pesmijo Emila Glavnika,« je ob koncu koncerta vtise strnila zborovodkinja Larisa Juvančič. Monika Levanic Prlekija • Ocenjevanje vina v Ljutomeru Velika bera priznanj Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je pripravilo 24. ocenjevanje vina. Po zbiranju vzorcev vin v društvenih prostorih so v ljutomerski Mestni hiši po mednarodni lestvici do 20 pozitivnih točk vzorce ocenjevali priznani enologi Barbika Žunič, Cvetka Sakelšek, Miha Kuhar, Ernest Novak in Slavko Žalar. Prve tri najvišje ocenjene vzorce vina sorte šipon (suho), ki so jih pridelali vinogradniki, registrirani v ljutomerski občini in bodo izpolnjevali ustrezne pogoje za prodajo, bo Občina Ljutomer v določenih količinah odkupila v protokolarne namene in jih opremila z nalepko »150 let I. slovenskega tabora«. Najbolje ocenjeni vzorci so bili - zvrst: Zdravko Marič, Zg. Kamenščak (18,13 točke); šipon: Miran Plemenič, Kog (18,37 točke); ranfol: Vinogradništvo družina Kos, Ključarovci (17,80 točke); laški rizling: Zdravko Marič, Zgornji Kamenščak (18,37 točke); zeleni silvanec: Franc Kolbl, Cven (18,03 točke); beli pinot: Stanko Sodec, Kopriva (18,27 točke); šardone: Klet Kovačič, Presika (18,40 točke); sivi pinot: Vinogradništvo družina Novak, Cezanjevci (18,23 točke); renski rizling: Vino reja Kaučič, Gresovščak (18,37 točke); sovinjon: Zdravko Marič, Zg. Kamenščak in Anton Šnajder, Stročja vas (18,37 točke); traminec: Klet Kovačič, Presika (18,67 točke); dišeči traminec: Vinogradništvo Urška Lesjak, Vuzmetinci (18,30 točke); muškat otonel: Miran Plemenič, Kog (18,47 točke); rumeni muškat: Vinogradništvo Robert Oz-mec, Novci (18,43 točke); modri pinot - rose: Marko Glavinič, Vinski Vrh (18,07 točke); modri pinot - barik: Zvonko Makovec, Stročja vas (17,50 točke); peneče vino: Turistična kmetija Frank - Ozmec, Slamnjak (18,30 točke); šardone - pozna: Emil Trop, Lahonci (18,50 točke); renski rizling - pozna: Emil Trop, Lahonci (18,50 točke); sovinjon - pozna: Emil Trop, Lahonci (18,63 točke); šardone - izbor: Miran Plemenič, Kog (18,60 točke); laški rizling - ledeno vino: Vinogradništvo Urška Lesjak, Vuzmetinci (19,63 točke). NS Starše • Očistimo občino Skrb za okolje - skupna naloga vseh V spomladansko akcijo čiščenja okolja so se 14. aprila vključili tudi prizadevni prostovoljci na celotnem območju občine Starše. Potekala je pod naslovom Očistimo občino Starše. Po zaslugi 180 odgovornih udeležencev akcije je občina Starše po sobotni akciji mnogo lepša, predvsem pa čistejša. Iz okolja so pobrali blizu 25 m3 najrazličnejših odpadkov, ki so jih tja odložili ljudje z nemarnim odnosom do okolja. V občini Starše si prizade- vajo, da bi tudi slednje prevzgojili, da bi postala skrb za okolje skupna naloga in odgovornost vseh ter da bi v vseh naslednjih tovrstnih akcijah zbrali čim manj odpadkov. „Odlaganje odpadkov na ustrezno oz. določeno mesto je majhno dejanje posameznika, ki pa za okolje pomeni veliko," so poudarili ob letošnji akciji čiščenja okolja. Udeležencem se je župan občine Starše Bojan Kirbiš, ki je tudi sam sodeloval v akciji, še posebej zahvalil ter jih pogostil s kavo in pecivom, ki ga je spekla njegova žena Metka. MG Foto: arhiv občine Starše V soboto so okolje čistili na celotnem območju občine Starše, tudi u Zlatoličju (na fotografiji). Foto: NS V ospredje prihajajo temni odtenki lesa Leseno pohištvo domu daje toplino in domačnost. Ker ga je dokaj enostavno vzdrževati, je že od nekdaj izjemno priljubljeno. V pohištveni industriji je leto 2018 v ospredje postavilo pohištvo, ki je na prvi pogled precej enostavno, skromno, a v vsakdanjem življenju praktično, prijetno in udobno. Veliko novih kosov pohištva navdih išče v preteklosti. Ponovno so zaživele preizkušene oblike iz sredine 20. stoletja, ki jih nadgrajujejo novi materiali in moderna tehnologija. Minimalistični dnevni regali se umikajo, nadomeščajo jih celostenske knjižne omare in dvignjene kredence. Najbolj cenjeno ostaja pohištvo iz pravega lesa, vendar je tudi pri tem moč opaziti nekaj sprememb. Kosi pohištva namreč niso več prebarvani, ampak ohranjajo naravne barve in tone. Izje- Promocijsko sporočilo Štajer Les Kakovostni izdelki vseh dimenzij Štajer les, d. o. o., je družba, ustanovljena leta 1993, ki se ukvarja s trgovino, posredovanjem in drugimi storitvami. Njihova osnovna panoga so les in z lesom povezane storitve. S svojo ponudbo zadovoljujejo potrebe kupcev po širokem spektru najrazličnejših vrst lesa in lesnih izdelkov vseh kakovosti in dimenzij. Zaradi povpraševanja na trgu so se že pred leti odločili, da svojo ponudbo razširijo tudi na gradnjo stanovanjskih objektov po naročilu. Glavna dejavnost podjetja Štajer Les je prodaja lesa za gradbene in mizarske namene. Poleg lesa prodajajo tudi drug material, ki se uporablja v gradbenih in mizarskih dejavnostih. V programu imajo tudi prodajo in razrez ploskovnega materiala, namenjenega za izdelavo pohištva. Med gradbeni les spadajo tramovi, deske, letve in plohi. Takšen je na primer les smreke, ki ga uporabljamo za gradbene namene. Mizarski les je les, posušen v sušilnici in je namenjen za nadaljnjo obdelavo. V podjetju Štajer Les imajo na zalogi les več vrst listavcev in iglavcev. Konstrukcijski lepljen les je vzdolžno in prečno lepljen les vidne ali nevidne kakovosti, ki je namenjen za ostrešja. Stranke se odločijo za takšen les predvsem zato, ker se ne zvija in ima večjo nosilnost ter tudi lepši zunanji izgled. Med ploskovni material spadajo iverne plošče, mdf plošče, le-somali (za izdelavo pohištva) in tudi vezane plošče, gradbene--vodoodporne plošče, opažne plošče. Lahko jih uporabljamo tudi za druge namene. Masivne obloge so obloge različnih profilov in dimenzij. V podjetju Štajer Les imajo obloge iz lesa smreke in macesna. Pri kuhinjskih trendih v tem letu prevladuje predvsem funkcionalnost. Zato ni čudno, da so izjemno priljubljene tako imenovane 'odprte kuhinje', kjer je sestava kuhinjskih elementov jasno vidna, tovrstne kuhinje pa poleg funkcionalnosti krasi tudi izjemen izkoristek prostora. Če vendarle želimo prostore nekoliko ločiti drug od drugega, je primerna izbira lesena pregladna stena. Tudi v kuhinji se barvni tredni na- gibajo k temnejšim barvam, ki nam dajejo občutek razkošja in retro glamurja. Kuhinje bele barve in drugih bledih odtenkov se poslavljajo, v veliki meri jih nadomeščajo predalniki črne barve, tudi sicer pa trendi narekujejo kuhinje, ki so izdelane iz kakovostnega lesa. Zraven sodijo dodatki iz kovine (bakra, zlata in srebra) ter blaga ali usnja v močnih barvah. Vsi ti dodatki občutek razkošja še povečajo. Tudi v spalnicah so trenutno priljubljeni umirjeni odtenki temnejših barv. Prisotni so lahko v celostni podobi spalnice. Poleg postelje dober in moden izgled ustvarijo tudi velike omare in prostrane garderobe. V trendu so vgradne omare z drsnimi vrati, na katerih so pogosto nameščena ogledala ali različne tkanine. V letu 2019 bodo v ospredje prišli materiali, ki jih je mogoče reciklirati. mno priljubljen je tudi temen les, ki v prostoru daje občutek razkošja ter ustvari toplo in udobno vzdušje. Kolofon Simfonija lesa - oglasna priloga Štajerskega tednika 24. aprila 2018 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov: Natalija Škrlec, STA Fotografije: Črtomir Goznik, arhivi Štajerskega tednika Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing družbe Radio-tednik Ptuj Sicer pa so na tržišču na voljo stenske, stropne in talne obloge. Vzdržujemo jih tako, da jih premažemo z lesnimi premazi, s katerimi jih zaščitimo in podaljšamo njihov lep izgled. Takšna zaščitna sredstva imajo v prodajnem programu tudi v podjetju Štajer Les. V prodajnem programu podjetja Štajer Les najdete poleg lesa tudi drug drobni pohištveni in gradbeni material - vijake, žičnike, kljuke, ročaje in nosilce stebrov. Štajer LES d. o. o. Rogozniška c. 25, 2250 Ptuj Tel.:++386(0)2 74816 56 Tel.:++386(0)2 74816 57 Fax:++386(0)2 771 59 71 V __ StajerLES O o Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve 2 _ SIMFONIJA LESA, oglasna priloga Štajerskega tednika m UNIFOREST. Hitra in čista gradnja Cepilniki ECO KROŽNE ZAGE Cepilniki TITANIUM Platoji GIBON 0S1 647 716 prodajalna@uniforest.si www.uniforest.com Ohranimo vitalnost naših gozdov Promocijsko sporočilo Gozdarska zadruga Ormož z.b.o. je nastala po reorganizaciji gozdarstva leta 2016 zaradi potrebe po povezovanju izvajalcev del sečnje in spravila lesa v državnih gozdovih, zasebnih gozdovih in gozdovih drugih pravnih oseb. Gozdarska zadruga Ormož deluje na širšem Ormoškem in Ptujskem območju, lastnikom gozdov nudi usluge: • sečnje in spravila lesa • kamionskih prevozov lesa • odkup vseh gozdnih sorti-mentov • negovalna dela v gozdovih • dolgoročno upravljanje z gozdovi • strokovno svetovanje pri gospodarjenju z gozdovi Zadruga ima sedež v prostorih Zavoda za gozdove v ulici Heroja Megle 4 v Ormožu, na Ptujskem območju pa jo zastopa Gozdno gospodarstvo Ptuj s sedežen na Rogozniški cesti 12. Gozd ni le zaloga lesa za kurjavo in prodajo, temveč ima številne funkcije, zato je cilj delovanja gozdarske zadruge tudi v širjenju zavesti, da je gozd zapleten eko-sistem, ki ga je sedanja generacija sprejela od prejšnjih v dobrem ali celo odličnem zdravstvenem stanju z bogato lesno zalogo in moramo takšnega ohraniti tudi za naše zanamce. To bo zelo težko doseči, saj klimatske spremembe močno vplivajo na vitalnost gozdov, še posebej v predelih z iglavci, zato je potrebno z gozdovi ravnati zelo premišljeno, saj so ti garancija preživetja človeštva. Zavedati se moramo, da najprej umre gozd, nato pa človek, zato ravnajmo z gozdom kot s prijateljem. Strokovna pomoč, ki jo lastnikom nudi Zavod za gozdove, lahko ti nadgradijo v sodelovanju z gozdarsko zadrugo Ormož tako, da ta organizira vse potrebno za označitev dreves v njihovih gozdovih po pooblaščenem revir- Kontakt: telefon 02 79 80 400 GSM: 041 869 669 (Marko Maučič), 041 505 527 (Alojz Horvat) E-naslov: gozdarska.ormoz@gmail.com Veliko ljudi, ki se odločajo za gradnjo novega doma, izbere hišo iz lesa. Te imajo v primerjavi s klasično gradnjo kar nekaj prednosti; med drugim nizke stroške porabe, z uporabo naravnih in okolju prijaznih materialov pa takšna hiša tudi minimalno obremenjuje okolje. Prav tako gre pri gradnji lesenih montažnih objektov za varno in dolgoročno nalož- da se odločitev za izgradnjo novega doma sprejme vsakih nekaj desetletij in v tem času se, tudi če je kupec to že počel, marsikaj spremeni. Nove tehnologije, ki nudijo bistveno višjo kakovost bivanja, so postale tako kompleksne, da priporočamo svetovanje, saj mora vgrajena oprema, za katero vas bodo prepričevali trgovci, v hiši delovati kot celo- šo življenjsko dobo. Pri montažni hiši, kot pri vsaki drugi, pa je treba redno pregledovati streho, žlebove, stavbno-mizarske izdelke in podobno. V podjetju Lumar ponujamo optimiran nabor konstrukcijskih sistemov, saj je vsak od njih prilagojen namenu uporabe. Osnovni konstrukcijski sistem Lumar Prestige ima vgrajene 30 cm toplotne izolacije, konstrukcij- bo, ki v svojem življenjskem ciklu na vrednosti izgublja manj kot klasična gradnja. Montažna gradnja je na samem gradbišču veliko hitrejša in čista, bolj potresno varna kot klasična gradnja in zaradi uporabe dvojne obloge sten z mavčno-vlaknenimi ploščami zagotavlja odlično zvočno izolativ-nost in požarno odpornost - 60 do 90 minut. Pri montažni gradnji so tudi vsi detajli standardizirani in dorečeni že v fazi proizvodnje. Dodatno k temu doprinese še milimetrska natančnost proizvedenih elementov v proizvodni hali. Pomembna prednost montažne gradnje je tudi transparentnost investicije, saj se cena med gradnjo ne spreminja. ''Glede na izkušnje se zavedamo, ta,'' pojasni Boštjan Kralj iz podjetja Lumar in doda, da so pri njih na voljo hiše 'na ključ' in 'delni ključ'. V izvedbi na ključ so zajeta vsa dela od temeljne plošče do vselitve v hišo. V tej fazi manjkajo le še luči in notranja oprema. Pri izvedbi 'delni ključ' je hiša zunaj popolnoma dokončana, v notranjosti pa so izvedene vse grobe elektro in strojne instalacije, brez fino montaže in brez sanitarne opreme. Izbira keramike, parketa in slikopleskarska dela so prav tako v domeni kupca. "Življenjska doba montažne hiše je povsem primerljiva s klasično zidano, seveda ob rednem in pravilnem vzdrževanju. Nekateri deli montažne hiše pa imajo zaradi svoje kakovosti tudi dalj- ski sistem Lumar Pasiv Energy pa 36 cm toplotne izolacije. Trenutno gredo tako trendi povpraševanja kot tudi zakonodaja v smer trajnostne gradnje, pri čemer je uporaba naravnih izolativnih materialov osnova. Te odlikujeta dobra toplotna izolativnost in odlična toplotna stabilnost, kar v praksi pomeni zagotavljanje prijetne in enakomerne temperature v hiši skozi vse leto,'' pojasni Boštjan Kralj. Pomembna odločitev pri gradnji novega doma je želena energetska učinkovitost. Na voljo so: skoraj nič-energijske hiše, skoraj nič-energijske hiše pod 15 kWh/ m2 ter plusenergijske in aktivne hiše. ''Zahtevana minimalna življenj- nem gozdarju in v nadaljevanju izpelje celoten proces od sečnje in spravila lesa iz gozda do prodaje le-tega po konkurenčnih cenah. V Zadrugi pa poskrbimo tudi za saditev in zaščito sadik mladih dreves ter redna negovalna dela v gozdovih mlajših razvojnih faz. Hiter tempo življenja marsikateremu lastniku gozda ne dopušča več, da bi sam skrbel za gozd, zato lahko to skrb prenesejo na Gozdarsko zadrugo Ormož, ki bo s številnimi sodelavci poskrbela, da boste v svoj gozd radi zahajali in boste ponosen posestnik dela bogate naravne dediščine Slovenije. GOZDNO GOSPODARSTVO PTUJ z.b.o. 3 SIMFONIJA LESA, oglasna priloga Štajerskega tednika ter kakovostno bivanje ska doba lesenega montažnega objekta Lumar je 50 let in posledično mora biti tudi sam projekt zasnovan v tej smeri. V splošnem pa velja, da so lesene montažne hiše, če so dobro projektirane in so detajli natančno izvedeni, potresno varnejše, saj so stiki posameznih elementov bolj po-dajni in se tako lažje prilagodijo horizontalnim potresnim silam. Prav tako je potresna sila zaradi manjše mase konstrukcije manjša v primerjavi z referenčno zidano hišo. V splošnem to pomeni, da so montažne hiše ob maksimalni potresni obremenitvi manj poškodovane, predvsem pa jih je enostavneje sanirati,'' pove sogovornik in doda, da morajo biti vsi objekti projektirani tudi tako, da se v primeru požara njihova nosilnost nekaj časa ohranja. Sedaj veljavne tehnične smernice za požarno varnost v stavbah predvidevajo minimalno 60-minutno požarno odpornost zunanjih sten stavbe. ''Vsi naši stenski sistemi zagotavljajo omenjeno karakteristiko oz. jo presegajo, saj so cer-tficirani na 90 minutno požarno odpornost,'' pojasni Boštjan Kralj. Les je v sodobnem gradbeništvu vse pomembnejši konstrukcijski element, saj delež lesenih nosilnih konstrukcij vsako leto narašča. Ob stanovanjskih hišah se danes iz lesa gradijo tudi veliki večstanovanjski objekti ter stolpnice. Razvoj tehnologije ter arhitekture gre v smer, ki potrebuje drugačne tehnološke rešitve, zato za gradnjo arhitekturno ter konstrukcijsko zahtevnejših objektov uporabljajo križno lepljen les, v podjetju Lumar pa je na voljo še konstrukcijski sistem Lumar MASIV iz križno lepljenega lesa, ki je v prvi vrsti namenjen gradnji tehnično in arhitekturno najzahtevnejših projektov. Celoten proces s pridobivanjem dovoljenj, vsemi postopki in gradnjo montažne hiše traja okoli dvanajst mesecev. Pri gradnji na ključ je hiša končana najkasneje v petih mesecih od začetka gradnje. Po ocenah strokovnjakov naj bi bile cene montažne hiše vsaj pet do deset odstotkov ugodnejše kot primerljive hiše, zgrajene na klasični način. Uporaba naravnih materialov nudi povsem drug vidik bivalnega ugodja, ki je v skoraj nič-energijskih hišah kakovostnejši. ''Velike steklene površine, ki služijo za pasivno ogrevanje v zimskem času, zagotavljajo izredno svetle bivalne prostore. Z ustrezno zasteklitvijo so notranje temperature stekla izredno visoke, podobno velja tudi za notranjo površinsko temperaturo sten. S tem se zmanjšuje asimetrija sevanja, kar pozitivno vpliva na bivalno ugodje. Obvezen del sodobnih skoraj nič-energijskih hiš je tudi sistem prezračevanja, ki zagotavlja stalen dotok svežega zraka. Z ustreznim sistemom filtrov se svež zrak pred vpihom prečisti, filtri zadržijo tudi cvetni prah, kar ponuja neke vrste zaščito za ljudi z alergijami," pove Boštjan Kralj. Ker je gradnja hiše velik finančni zalogaj, sogovornik še izpostavi možnost pridobivanja t. i. ekoloških kreditov, ki imajo ob dokazilih, da gradite energetsko varčno hišo, trenutno prav gotovo najugodnejše pogoje. Kredit je moč dobiti tudi pri Eko skladu, za nakup skoraj nič-energijske hiše ter nekaterih tehnoloških komponent pa je mogoče pridobiti tudi subvencije. OKNA - VRATA - SENČILA NA I' O RS D.O.O. Naitors, d.o.o., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo stavbnega pohištva Njihovi prodajni artikli so: • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), vhodna vrata - energetsko varčna (ALU), • Pergole, Ziipi in zunanji roloji • senčila (rolete, žaluzije ...), • garažna vrata in industrijska vrata, • okenske police, • steklene fasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno izvedena. RGOLE Z ZIIPI! popustu NAITORS d.o.o. Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204 V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovni nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. 3 SIMFONIJA LESA, oglasna priloga Štajerskega tednika Posledice naših odločitev bodo čutile naslednje generacije Pogosto slišimo, da so gozdovi naše največje pogastvo. A v resnici se tega zelo redko v celoti zavedamo. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se je površina slovenskih gozdov v letu 2016 glede na leto prej povečala za 263 hektarjev in je tako znašala 1.182.278 hektarjev. Gozd torej porašča 58,3 % površine Slovenije. Tudi v letu 2016 je bil posek lesa v slovenskih gozdovih za približno 50 % večji kot v letih pred žledom. Precej lesa je bilo treba posekati tudi zaradi namnožitve smrekovega lubadarja. Posekano je bilo 6.103.000 kubičnih metrov lesa, od tega 4.013.000m3 iglavcev in 2.089.000 m3 listavcev. Skupni posek je predstavljal 94% možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Slovenske gozdove sestavlja približno 70 različnih drevesnih vrst in prav vsa imajo velik vpliv na bližnjo in daljno okolico. Na strmih bregovih gozdovi preprečujejo nastanek plazov, ob rekah preprečujejo odnašanje zemlje in v sušnem času poskrbijo za večjo vlažnost zraka - iz tal črpajo vodo in jo z iz-parevanjem oddajajo skozi liste. Na listih se ob hladnih dneh kon-denzira zračna vlaga, ki jo lahko izkoriščajo. Listje in drugi odpadki gozdnih rastlin so vir hrane za številne mikroorganizme v vodah, senca dreves ob strugah preprečuje pregrevanje vode. Gozdovi pa seveda vplivajo tudi na kakovost zraka, ki ga dihamo. So velik ponor ogljikovega dioksida, ki nastaja pri dihanju in gorenju, ter vir kisika, ki je nujno potreben za življenje. Prav zaradi vseh teh vplivov je iz- jemno pomembno, da za gozdove dobro skrbimo oziroma z njimi pravilno upravljamo. Nega gozda mora biti dobro načrtovana in strokovno izvedena. Ko danes posekamo zdravo, odraslo drevo, se moramo zavedati, da ga je načrtno negovalo več generacij. Z nego gozda krepimo raznovrstno stabilnost gozda, večamo kakovost lesne mase in vrednost gozda ter krepimo tudi druge ko- ristne vloge gozda. Če delo ne bo opravljeno dobro, se bo to pokazalo čez leta, ko bodo ta drevesa sekale že naslednje generacije. Delo v gozdu zahteva veliko znanja in tudi izkušenj, saj gre za eno najbolj nevarnih del. Manjša dela kot so redčenja, lahko opravimo sami, seveda če imam ustrezno znanje in opremo. Večja dela je vsekakor bolj varno prepustiti usposobljenim poklicnim delavcem. Najvišje slovensko drevo Medtem ko za najvišje drevo na svetu velja 115 metrov visoka sekvoja v narodnem parku Redwood v Kaliforniji, se z naslovom najvišjega v Sloveniji ponaša Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra. Sgermova smreka se nahaja v Zgornji Orlici na Pohorju in je tudi najvišje drevo v celotni srednji Evropi. Ta veličastna smreka (picea abies), katere premer v prsni višini je 113 centimetrov, je del naravne dediščine. Njena starost je ocenjena na 300 let. Najdebelejše drevo v državi pa je Najevska lipa. Raste v osrčju smrekovih gozdov ob domačiji Osojnik (po domače Najevnik) na Ludranskem vrhu, južno od Črne na Koroškem. Obseg debla lipe, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec, je 13,5 metra, premer je 3,5 metra. Stara je približno 750 let in visoka 24 metrov. Za najstarejše slovenske drevo pa velja macesen v dolini Male Pi-šnice v Zgornjesavski dolini. Visok je 22 metrov, njegov obseg pa meri 4,22 metra. Macesen je bil precej višji, a mu je vihar odlomil vrh. Njegova starost naj bi bila med 800 in 1000 leti. torek • 24. aprila 2018 Izobraževanje Štajerski 13 Podravje • Nesorazmerje med potrebami na trgu dela in vpisom v srednje šole Bodo nekateri poklici izumrli? V Sloveniji je 74.646 kmetijskih gospodarstev, 14 % manj kot pred desetimi leti. In čeprav se politiki širokoustijo o pomenu samooskrbe, izvajanju programov državnega pomena, poudarek temu dajejo le na papirju. Večina gospodarjev kmetij nima kmetijske izobrazbe Izobrazbena struktura v Podravju kaže, da družinske kmetije upravlja 65,44 % gospodarjev, ki nimajo pridobljene formalne kmetijske izobrazbe in imajo le praktične izkušnje. Vpisi v srednješolske kmetijske programe iz leta v leto upadajo, alarmantno pa je stanje tudi v nekaterih strojniških poklicih. Bomo določen kader le še uvažali? Kako bo na nesorazmerje med potrebami trga dela in povpraševanjem reagirala država? Od vseh regij v državi je ravno podravska tista, v kateri je največji delež kmetijskih podjetij in družinskih kmetij. Priložnosti za delo je torej veliko, drugo vprašanje pa je, kako dobro naravne danosti izkoriščamo. S samooskrbo v Sp. Podravju smo glede na preostale regije lahko zadovoljni. Obseg obdelovalnih zemljišč na prebivalca regije je skoraj za štirikrat večji kot na prebivalca Slovenije in tudi presega površino, ki je potrebna za zagotavljanje samooskrbe. Čeprav se struktura in velikost kmetij spreminjata, še vedno prevladujejo male in srednje velike kmetije, ki bi se, kot je je prepričan direktor Foto: CG Vpis v poklicne programe je skrb vzbujajoč, tudi za poklice, ki so deficitarni. Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar, zlasti zelenjave, sadja, semen in ob primernem znanju lahko še bo- drugih kmetijskih pridelkov. „Gos-lje uveljavile v tržni pridelavi hrane, podar kmetije kot nosilec dejavnosti Ptuj • Vseslovenska akcija Varno na kolesu Zmagovalci so učenci iz Svetega Tomaža in Slovenske Bistrice Pomlad je čas, ko na novo sezono pripravimo svoja kolesa, posebej pri otrocih pa je smiselno preveriti in obnoviti tudi znanje predpisov in spretnosti. Varnemu kolesarjenju je posvečena tudi vseslovenska akcija, ki poteka po slovenskih šolah; letos je združila kar 3.681 otrok. Projekt Varno na kolesu poteka šesto leto zapored. Letos je sodelovalo več kot 100 slovenskih osnovnih šol, od tega 20 iz naše regije. Kar 500 osnovnošolcev je predstavljalo Podravje in Pomurje, in sicer osnovnošolci iz naslednjih šol: OŠ Bogojina, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, OŠ Mala Nedelja, OŠ II Murska Sobota, OŠ Tišina, OŠ Miška Kranjca Velika Polana, OŠ Gorišnica, OŠ Dušana Flisa Hoče, OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol, OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dravskem polju, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Majšperk, podružnica Ptujska Gora, podružnica Stoper-ce, OŠ Janka Padežnika Maribor, OŠ Podlehnik, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ Starše, OŠ in vrtec Želja: kolesarjenje brez nezgod V lanskem letu seje v Sloveniji zgodilo 1193 nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. Zabeležili smo kar 11 smrtnih žrtev in 198 hudo poškodovanih. Vizija policije je jasna: nič nesreč. Sveta Trojica, OŠ Sveti Toma in OŠ Šmartno na Pohorju. Na vseh šolah so se za ta projekt pripravljali dalj časa. Izdelovali so različne izdelke za promocijo varnega kolesarjenja ter se preizkusili v vožnji poligona. Najboljši iz vsake regije se bodo uvrstili v finale, ki bo naslednji mesec v prestolnici. Razglasitev je potekala minuli teden na OŠ Olge Meglič Ptuj. Po OŠ Olge Meglič je edina šola iz Ptuja, ki je letos sodelovala u projektu Varno na kolesu. mnenju strokovne komisije sta največ točk dosegli OŠ Sveti Tomaž in OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Podeljena so bila tudi priznanje za večletno sodelovanje, in sicer OŠ Bogojina in OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dravskem polju. Kot je dejala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, ki je gostila tokratni dogodek, je kolesarjenje pomembno iz več vidikov, med drugim zaradi kakovostnega preživljanja prostega časa in varovanja okolja. Seveda pa za varno kolesarjenje morajo biti ustvarjenji predpogoji, primerna cestna infrastruktura in varne kolesarske poti. Da smo na Ptuju lahko relativno zadovoljni s statistiko prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, pa je izpostavil Franc Kozel, predsednik Sveta za varnost in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Kako uživajo v kolesarskih aktivnostih na prostem, so mladi kolesarji dokazali tudi na Ptuju, kjer so utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu. Program Varno na kolesu poteka na pobudo družbe Butan plin s podporo Javne agencije RS za varnost prometa, Zavoda RS za šolstvo, Policije, Kolesarske zveze Slovenije, podjetja Telekom Slovenija, družbe BTC in zavarovalnice Triglav. Dženana Kmetec je odločujoč pri usmerjanju razvoja kmetije, k temu pa najbolj prispevajo njegova izobrazba, starost, osebna angažiranost in zavzetost ter številni drugi dejavniki. Izpostaviti je treba dejstvo, da je povprečna starost gospodarja-upravitelja na kmetijskih gospodarstvih v Podravju 57 let. Takšna lastniška in starostna struktura neugodno vpliva na nadaljnji razvoj kmetijstva, ki zahteva modernizacijo in prestrukturiranje," pojasnjuje Mlakar. Kakovostno pridelati in predelati izdelek je namreč premalo, treba ga je tudi tržiti, prodati, uvajati nove principe itn. To pa je, po prepričanju direktorja Mlakarja, možno le s spodbujanjem mladih za prevzem kmetij. Država se problema zaveda, a za izboljšave naredi bore malo V Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 je kmetijstvo opredeljeno kot gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena. „Uresničevanje ciljev in usmeritev, ki so v resoluciji zapisani, brez ustrezno izobraženih deležnikov v kmetijstvu ne bo možno in prav zato si na Biotehniški šoli Ptuj prizadevamo omogočiti šolanje vsem otrokom, ki izhajajo iz kmetijskih okolij in za nadaljnji razvoj kmetijskih gospodarstev nujno potrebujejo nova znanja in kompetence. Kljub slabšemu vpisu v programe Biotehniške šole Ptuj in s tem posledično tudi težavam s financiranjem, je treba zadevo obravnavati širše, tako v duhu omenjene resolucije kot tudi specifik okolja, v katerem šola deluje. Dejstvo je, da gospodarska struktura Spodnjega Podravja sloni na kmetijstvu, živilskopredelovalni, kovinskopredelovalni in metalurški industriji," poudarja Mlakar. Če se ministrstvo ne bo odzvalo, bodo nekatri poklici izumrli Na Biotehniški šoli Ptuj skrbijo za šolanje tako srednješolcev kot odraslih, v različnih programih, ki izhajajo iz potreb regije. Najnovejši, ki ga izvajajo od lanskega leta, je triletni dualni program gastronom hotelir. A kljub novostim, nenehnim uspehom dijakov in velikim obdelovalnim površinam na prebivalca v regiji, se na šoli nenehno soočajo z upadanjem vpisa dijakov. Izvajajo sicer vse programe, s pomočjo kombiniranja oddelkov, a Mlakar je prepričan, da si tudi država mora nehati zatiskati oči in se mora soočiti s problemom. S tem, ko dijake pri vseh splošno-izobraževalnih predmetih združujejo in ločujejo le pri strokovno teoretičnih predmetih in pri praktičnem pouku, zagotavljajo finančno vzdržnost. „Čeprav obstaja tudi sistemska rešitev za dodatno financiranje teh deficitarnih poklicev. 12. člen Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva namreč predvideva, da minister za šolstvo lahko dodeli šoli dodatna sredstva," še poudarja direktor Šolskega centra Ptuj. S problemi, s katerimi se srečujejo, je seznanil tudi pristojno ministrstvo. Prepričan je, da se to mora odzvati na stanje v regiji. V nasprotnem primer se lahko zgodi, da bodo nekateri poklici, ki so izjemnega pomena za družbo, enostavno izumrli. Dženana Kmetec Bomo kleparje-krovce le še „uvažali"? Za spodnjepodravsko regijo je značilna tudi kovinsko-predelovalna industrija. Potrebe po kvalificiranih delavcih v vseh strojniških poklicih se povečujejo, nemalokrat celo prekašajo ponudbo na trgu dela. A kljub temu se tudi za te poklice odloča zelo malo devetošolcev. „Poklici v strojništvu so zaposljivi v skoraj vseh industrijskih panogah, interes gospodarstva pa v tem času ekstremno narašča. Tudi uvajanje vseh novih tehnologij, ki temeljijo na CNC-obdelavah,je zagotovilo za zaposlovanje strokovno usposobljenih mladih strojnikov. Eden od očitnih primerov je izobraževanje za poklic klepar-krovec. Na trgu dela so evidentne potrebe po tem kadru, na naši šoli pa jih izobražujemo eni redkih, če ne celo edini v Sloveniji, in to v zelo majhnih skupinah. V tem primeru gre za poklic, za katerega bi izobraževanje brez dodatnega strokovnega angažiranja šole izumrlo. Podobne so razmere v programu za varilce," je zaskrbljen Mlakar. Prlekija • Festival otroških in mladinskih pevskih zborov v Ljutomeru Prepevali so mladi iz štirih občin V Domu kulture Ljutomer je bil organiziran že 71. festival otroških in mladinskih pevskih zborov občin Križevci, Veržej, Razkrižje in Ljutomer. Festival je bil izveden v treh terminih. V prvem delu so nastopili otroški pevski zbori OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, OŠ Janka Ribiča Ce-zanjevci, OŠ Veržej, OŠ Križevci ter mladinska pevska zbora OŠ Veržej in OŠ Janka Ribiča Cezanjevci . V dru- gem delu festivala so na oder stopili mladi pevci otroških pevskih zborov OŠ Mala Nedelja in OŠ Janeza Kuharja Razkrižje ter mladinskih pevskih zborov OŠ Mala Nedelja, OŠ Janeza Kuharja Razkrižje in OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. V zadnjem, tretjem delu so številni obiskovalci poslušali še otroški pevski zbor OŠ Cven,OŠ Stročja vas in KiMD Ljutomer ter mladinske pevske zbore OŠ Stročja vas , OŠ Križevci in GŠ Slavka Osterca Ljutomer. NŠ Mladinski pevski zbor OŠ Križevci Foto: CG Foto: NS Rokomet Celjani sedmič zapored prvi, Ormožani tertjič tretji Stran 16 Rokomet Vrhunskih petnajst minut Drave Stran 16 Nogomet »Mrtvi tek« v Superligi se nadaljuje Rokomet Sladka zmaga Gorišničanov ob zvoku sirene Nedeljani še enkrat +12 Fotozapis, planinski kotiček Stran 17 Strani 17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik íPoiluíajtz naí na ívúovrum íjilztu! RADIOPTUJ tea- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Pred številnimi gledalci Maribor zadel in se približal Olimpiji Štajerski derbi je v šumo v idealnem spomladanskem dnevu privabil skoraj 1500 gledalcev. Večina jih je navijala za vijoličaste, ki imajo v teh krajih zares ogromno privržencev. Podpora navijačev je bila tokrat morda celo odločilna, na njihovih krilih so vijoličasti le zmogli streti odpor močno premešane ekipe Šumarjev. Ohranili trezne glave in pridobili Horvata Oliver Bogatinov tokrat ni računal na »polovico« prve postave, saj na igrišče niso stopili Kovačič, Petrovič, Jakšič, Tahiraj, Šme, Štor in D. Mensah. »Do tekme z Mariborom je bil naš ritem igranja izjemno naporen, praktično tri tedne zapored smo igrali v ritmu sobota-sreda-sobota. To je pustilo posledice na naših fantih in temu primerno smo se odzvali s tokratno enajsterico. Pomembno je, da smo 'pridobili' Lucasa Horvata, ki je odigral prvo uradno tekmo v rdeče-belem dresu. To je zame izjemno vzpodbudna informacija, saj nas v nadaljevanju čaka še bolj peklenski ritem. V prvi vrsti smo razporedili moči, v drugi pa ohranili trezne glave in fokus na naše prioritete - obstanek v ligi,« je po- Aluminij - Maribor 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Mlakar (64.), 0:2 Derviševič (89.). ALUMINIJ: Janžekovič, Krajnc, Jakšič, Martinovič, Zeba, Lukanc, Kepir (od 86. Nunič), Horvat (od 86. Marinšek), Jurčevič, Makengo (od 74. Ploj), Mensah, Kidrič. Trener: Oliver Bogatinov. MARIBOR: Handanovič, Hod-žič, Ivkovič, Šuler, Viler, Derviše-vič, Vrhovec, Kramarič (od 82. Cotman), Hotič, Zahovič (od 77. Tavares), Mlakar (od 73. Mešano-vič). Trener: Darko Milanič. RDEČI KARTON: Handanovič (80., Maribor). jasnil strateg Aluminija, ki je ciljal na prihajajoči tekmi s Krškim. Izjemni priložnosti Mlakarja in Kidriča V uvodu so bili boljši gostje, ki so v Kidričevo prišli brez »otroka Aluminija« Martina Milca (poškodba) in Aleksa Pihlerja (kartoni). Najboljšo priložnost v tem delu je imel v zadnjem času izjemni Jan Mlakar, a je Janžekovič njegov strel iz bližine izjemno ubranil. Proti sredini polčasa so se tudi do- PRVALIGA TelekomSIovenije Obeta se troboj za prvaka Kar se je nekaj krogov nazaj zdelo kot utopija, je sedaj postalo resničnost: Olimpijina prednost desetih točk pred Mariborom in Domžalami se je stopila na pičle tri oz. pet točk. Do konca pa je še osem krogov! Najbližjima zasledovalcema vodilnih Ljubljančanov so tokrat na pomoč priskočili Celjani, ki so zasedbi Igorja Biščana odščipnili točki. Če bi Celjani v prvem delu povedli z višjo razliko - priložnosti za to so imeli -, potem bi lahko celo zmagali in Olimpijo potisnili še v težji položaj. V spodnjem delu lestvice sta »noro tekmo« odigrali ekipi Triglava in Ankarana. Gorenjci so imeli prednost in so povsem nadzorovali tekmo, a so ob dveh izključitvah na koncu lovili zaostanek. In ga celo z dvema igralcema manj ujeli ... Kljub vsemu pa so nekoliko znižali zaostanek za Kidričani ... Morda se obeta troboj tudi na dnu ... REZULTATI 28. KROGA: Aluminij - Maribor 0:2 (0:0); Gorica - Krško 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Gorenc (20., avtogol), 2:0 Gulič (88.); Triglav - Ankaran Hrvatini 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Poplatnik (28.), 1:1 Gerc (62.), 1:2 Vodeb (74.), 2:2 Pušnik (79.). Rdeča kartona: Udovič (57.), Šmit (73., oba Triglav); Celje - Olimpija 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Požeg Vancaš (16.), 1:1 Uremovič (65.); Domžale - Rudar 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Ibričič (39-, z 11 m), 2:0 Dobro- voljc (41.), 3:0 Franjič (91.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 28 19 7 2 50:13 64 2. MARIBOR 28 18 7 3 55:20 61 3. DOMŽALE 28 18 5 5 62:21 59 4. RUDAR VELENJE 28 13 4 11 40:37 43 5. CELJE 28 11 7 10 48:37 40 6. GORICA 28 10 4 14 28:41 34 7. KRŠKO 27 8 5 14 31:48 29 8. ALUMINIJ 27 5 7 15 29:50 22 9. ANKARAN HRVATINI 28 3 9 16 26:66 18 10. TRIGLAV KRANJ 28 3 7 18 22:58 16 JM Foto: Črtomir Goznik Vijoličasti so u šumi nadaljevali niz zmag, dosegli so četrto zapored. Na fotografiji sta Jan Mlakar (Maribor) in Siyar Kepir (Aluminij). mačini opogumili in zadržali žogo več časa v svoji posesti. V 26. minuti so izpeljali najlepšo akcijo na tekmi, Kidrič je izmenjal dvojno podajo s Krajncem, preigral dva branilca vijoličastih in prišel sam pred Handanoviča, slednji pa je z neverjetno obrambo rešil zanesljiv zadetek. V zaključku prvega polčasa je bil znova boljši Maribor, a brez rezultatskega učinka. Drugi del igre se je začel z manjšim pritiskom gostov, po odbitem uvodnem naletu pa so se domačini sprostili, celo preveč . V 64. minuti je Kramarič prejel uporabno podajo na levi strani, sledil je natančen predložek na drugo stran, kjer je Mlakar iz bližine brez težav zadel v polno - 0:1. Za novinca v dresu Maribora je to že tretji zadetek na zadnjih treh tekmah, Zadovoljen s točkami, s predstavo ne v celoti Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Sistem igre smo tokrat prilagodili fantom, ki so stopili na zelenico, Ti so se zelo dobro upirali favoriziranemu tekmecu. Kdo ve, kako bi se tekma obrnila, če bi zadeli ... A nismo, zato čestitke Mariboru za zmago.« Darko Milanič, trener Maribora: »Načrt pred tekmo je bil, da čim večkrat preskočimo njihovo zadnjo linijo in jim s takšnimi žogami povzročamo težave. Janu je s svojo hitrostjo eno takšnih uspelo izkoristiti v drugem polčasu. Jasno pa je, da s predstavo v celoti nisem najbolj zadovoljen, predvsem ne v dveh primerih; prvič pri priložnosti Kidriča in drugič pri posredovanju ob izključitvi Handa-noviča. Ta zmaga ni bila brez madeža, a najpomembneje je, da smo vknjižili tri točke.« David Lukanc, Aluminij: »Predvsem v prvem polčasu smo dobro parirali favoritom iz Maribora, čeprav še nikoli nismo igrali v tej postavi. V drugem smo po prejetem zadetku nekoliko padli, kljub vsemu pa smo poskušali vse, da bi do konca izenačili. Zagotovo bi lahko bila zgodba drugačna, če bi Mensah ob prekršku za izključitev še zadel. A to je nogomet, nepredvidljiv do konca.« ob tem je podelil še štiri asistence. Z Lukom Zahovičem resnično tvorita »dvojec prihodnosti« . Če bi Mensah ob prekršku še zadel ... Do 79. minute gledalci posebnih razburljivosti niso videli, Maribor je precej suvereno branil minimalno vodstvo. Tako bi moralo biti tudi v omenjeni minuti, ko sta bila Šuler in Handanovič po dolgi podaji najbližje žogi, a se nista uspela dogovoriti, kateri jo bo iz-bil. Njuno neodločnost je izkoristil hitri Ibrahim Mensah, med njima je žogo potisnil proti golu, pri čemer je Handanovič nad njim storil prekršek. Po posvetu s stranskim sodnikom, ki je bil najbližje dogodku, je glavni sodnik Andrej Žnidarič čuvaju mreže Maribora pokazal rdeči karton (prekršek zadnjega igralca), Aluminiju pa prisodil prosti strel z 18 metrov. Lukanc je zadel v živi zid ... Prerojeni Derviševič Aluminij je poskušal z novimi močmi do remija, a mu to ni uspelo. Na drugi strani je Maribor po akciji Tavaresa in Hotiča ter zaključku Derviševiča dokončno odločil tekmo v svojo korist - 0:2. Za Maribor je to četrta zaporedna zmaga, z njo pa je sedaj že tik za Olimpijo . Jože Mohorič Dvakrat zapored s Krškim, prvič že v sredo Aluminij v tem tednu čakata dve zaporedni srečanji s Krčani, prva že v sredo, druga v nedeljo. V sredo je na vrsti zaostala tekma 20. kroga, v nedeljo rednega 29. kroga. Krčani so na lestvici neposredno pred Kidričani, imajo sedem točk prednosti. Še pomembnejša od primerjave s Krčani pa je za Šumarje primerjava z Ankaranom in Triglavom. V primeru zmage bi se od omenjene dvojice oddaljili na varno razdaljo, sicer ... 1. SNL, zaostala tekma 20. kroga: Aluminij - Krško, sreda, 25. 4., ob 17.00 v Kidričevem. torek • 24. aprila 2018 Šport Štajerski TEDNIK 15 Nogomet • 2. SNL Točke v senci poškodbe Čeha Drava Ptuj - Rogaška 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Fanimo (35.), 2:0 Pirtovšek (73.), 3:0 Bizjak (81.). DRAVA: Šeliga, Flis, Vezjak (od 69. Cuffaro), Petek, Pirtovšek, Šporn, Čeh (od 79. Bizjak), Školnik (od 82. Kukovec), Rešek, Šalamun, Fanimo. Trener: Simon Sešlar. ROGAŠKA: Lojen, Mraz, Bek, Čuček, Ahec, Stiplošek, Hustic, Neskič, Šlogar (od 75. Kidrič), Ma-jer (od 62. Jutriša), Romih (od 46. Horjak). Trener: ibrahim Neskič. Po dveh zaporednih porazih so Ptujčani nekoliko v krču pričakovali tekmo z neugodno ekipo Rogaške, ki goji lepo in tehnično dovršeno igro, s hitrimi prehodi v napad. Za boljši rezultat naredijo preveč napak v fazi obrambe ... Gostujoča obramba je tokrat zdržala začetni nalet domačinov, ki so si želeli hitrega vodstva, kar bi jim omogočilo lažje nadaljevanje. V 13. minuti je Hustič dobro streljal za goste, a se je Šeliga izkazal. Po 25. minuti so modri znova močneje pritisnili, nanizali nekaj zaporednih napadov in strelov iz kota. Agresivnejša igra se jim je končno obrestovala v 35. minuti, ko je Šalamun lepo zadržal žogo in jo podal do Čeha, mojster s številko 10 na hrbtu pa jo je filigransko natančno podal v prazen prostor za hitrega Fanima, ki je brez oklevanju močno udaril po žogi in lepo zadel - 1:0. Do odmora se je domači kape-tan še dvakrat znašel v dobrem položaju za povišanje vodstva: v prvem primeru je iz prostega strela iz 18 metrov zadel igralca v živem zidu, v drugem pa je z desnico meril za malenkost nenatančno. Lepa je bila tudi zamisel Čeha in Fanima ob izvajanju kota v 42. minuti, ko je Anglež iz voleja močno ustrelil, a je žoga na poti proti golu zadela branilca Rogaške. V drugem delu je bila igra manj privlačna za oko, več je bilo nenatančnih podaj, več pa je bilo tudi prekrškov in posledično prekinitev. Od 70. minute dalje je zasedba Simona Sešlarja znova prestavila v višjo prestavo in takoj je bil v 100 % priložnosti Šporn, ki pa mu je strel iz strani golman Lojen ubranil. V 73. minuti je Čeh izvajal enega od številnih kotov na tekmi, do odbite žoge je na oddaljenejši vratnici prišel Pirtovšek, ki jo je z glavo zbrano poslal v mrežo -2:0. Do konca tekme je na igrišču obstajala le še zasedba v modrih Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so težje, kot kaže končni rezultat, ugnali ekipo iz Rogaške Slatine. Izjemno pomemben prui gol na tekmi je za modre dosegel Matthias Fanimo (modri dres, v ospredju). Nastja Čeh na bolniško Ptujčani so se zmage nad Rogaško resnično razveselili, nekaj ur po tekmi pa je sledila slaba novica; Nastja Čeh je staknil poškodbo in bo odsoten do konca sezone! Ob enem izmed prekrškov nad njim je močno protestiral zaradi silovitosti naleta enega izmed igralcev Rogaške, a sodnik tega ni ocenil tako in je kape-tanu Drave celo pokazal rumeni karton. Nastja je nekaj minut kasneje zapustil zelenico in po koncu tekme še odšepal v slačilnico. Pozneje se je izkazalo, da nalet sploh ni bil nedolžen, ampak ima Čeh zlomljeno kost v stopalu. dresih, ki je nizala bolj ali manj zrele priložnosti. Edina realizirana je bila tista Bizjaka v 81. minuti, ko je z levico natančno meril s približno 15 metrov iz strani - 3:0. Do zadnjih minut se je za zadetek močno trudil Šalamun, ki je bil v vsaj treh dobrih situacijah, a mu ni uspelo zadeti v polno. Še najbližje je bil v 80. minuti, ko je odvzel žogo gostujočim branilcev in stekel sam proti golu, a mu je Lojen zaključni strel ubranil. Ob izjemno toplem in sončnem vremenu se je na Mestnem stadionu zbralo približno 250 gledalcev, ki so pozdravili vrnitev Drave na zmagovito pot. Lepo podporo so imeli tudi gostje, ki jih je spremljala precej glasna skupina navijačev. »Če bi jaz imel v svoji ekipi Ceha...« »Če bi jaz imel v svoji ekipi Čeha, potem bi bil ta rezultat obrnjen v našo korist. Kljub temu smo si glede na prikazano zaslužili več, bili smo dobri v igri v polju, le zaključek je šepal, tu je Čeh pri domačinih naredil 'višek',« je po tekmi dejal trener Rogaške Ibrahim Neskič, ki ni mogel računati na pomoč posojenega igralca Aluminija Nejca Brodnjaka (poškodba), Tilen Ahec z istim statusom pa je igral dokaj pomembno vlogo. »Najpomembnejše so tri točke« »Te tri točke so za nas v tem trenutku izjemno pomembne. Pogoji za igranje so bili zaradi visokih temperatur težki, tekmec pa zelo organiziran. Zavedali smo se, da smo bolje fizično pripravljeni in da lahko v zaključku to unovčimo, kar se je dejansko tudi uresničilo. Zmaga je pomembna tudi zaradi samozavesti pred naslednjimi tekmami,« je dejal strelec drugega zadetka Rok Pirtovšek. Trener Drave Simon Sešlar je dodal: »Videlo se je, da ekipa po V sredo v Novem mestu Že v sredo bodo odigrana srečanja 25. kroga, nogometaši Drave odhajajo na gostovanje v Novo mesto. Domača Krka je spomladi odigrala sedem srečanj, štiri je dobila, enkrat je remizirala in bila dvakrat poražena. Dobri so predvsem na svojem Portovaldu, kjer so zmagali trikrat zapored. Trenutno zasedajo 6. mesto na lestvici, zato ekipo Drave čaka vse prej kot lahko gostovanje. dveh porazih ni bila samozavestna, tudi kot posamezniki so odigrali slabše, kot so dejansko Zmage vodilnih, porazi ekip na začelju, hat-trick najboljšega strelca lige V 24. krogu je vodilna četvorka zmagala, zato se razlike med njimi niso spremenile. Mura, Nafta, Drava in Kalcer so pokazali dobro strelsko formo in so vsi dosegli najmanj tri zadetke. Kar sam pa je tri zadetke dosegel prvi strelec lige, varovanec trenerja Francija Fridla pri lendavski Nafti, Marko Roginič. Medtem ko so bila vodilna moštva uspešna, pa so tista pri dnu vsa izgubila. Znova pa je bila uspešna ekipa Brd, ki se s hitrimi koraki (beri: zaporednimi zmagami) čedalje bolj oddaljuje od nevarne cone izpada. REZULTATI 24. KROGA: Drava Ptuj - Rogaška 3:0 (1:0); Ilirija 1911 - Nafta 1903 0:4 (0:0); strelca: 0:1 Roginič (47.), 0:2 Vinko (53.), 0:3 Roginič (67.), 0:4 Roginič (84.); Krka - Bravo 3:0 (3:0); strelci: 1:0 Potokar (3.), 2:0 Potokar (6.), 3:0 Kastrevec (35.); Zarica Kranj - Brda 1:4 (1:1); strelci: 1:0 Matič (9.), 1:1 M. Kav- sposobni. Pomembne so samo tri točke.« Jože Mohorič čič (21.), 1:2 Varga (54.), 1:3 Pavic (58.), 1:4 Pavic (90.); Cherrybox 24 Tabor Sežana -Roltek Dob 0:0; Kalcer Radomlje - Veržej 3:2 (2:0); strelci: 1:0 Grvala (9., z 11 m), 2:0 Grvala (26., z 11 m), 3:0 Kondič (58.), 3:1 Ketiš (66.), 3:2 Volmajer (85.). Rdeči karton: Trdin (76., Kalcer); Mura - Jadran Dekani 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Maroša (10.), 2:0 Sirk (80.), 3:0 Maruško (89.). Rdeči karton: Podgoršek (63., Jadran); Fužinar Ravne Systems - Brežice Terme Čatež 2:4 (1:0); strelci: 1:0 Križan (19.), 1:1 Jurečič (52.), 1:2 Horvat (59.), 1:3 Horvat (66.), 2:3 Vrabič (84.), 2:4 Krajček (87.). 1. MURA 2. NAFTA 1903 3. DRAVA PTUJ 4. KALCER RADOMLJE 5. TABOR SEŽANA 6. KRKA 7. AŠK BRAVO 8. JADRAN DEKANI 9. ROLTEK DOB 10. BRDA 11. ILIRIJA 1911 12. BREŽICE 13. ROGAŠKA 14. ZARICA KRANJ 15. FUŽINAR RAVNE 16. VERŽEJ 24 20 2 24 16 3 24 16 2 24 13 5 24 11 6 24 12 3 24 11 4 24 9 24 9 24 8 24 8 24 6 24 7 24 5 24 5 24 3 2 72:15 62 5 50:19 51 6 51:34 50 6 45:35 44 7 32:27 39 9 40:37 39 9 36:25 37 9 35:39 33 11 33:35 31 11 27:34 29 13 33:43 27 11 27:39 25 15 33:45 23 13 30:48 21 15 31:55 19 17 14:59 13 Rokomet • 1. A SRL (ž), končnica za obstanek S »troskokom« do obstanka ŽRK Ptuj - ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina 31:25 (16:12) ŽRK PTUJ: Pušnik, Bedrač, Kac 6, Kolenko, Kelc 1, Marčič, Želj 3, Bolcar 4, S. Čagran, Puž 1, Bo-rovčak 4 (3), L. Čagran, Selinšek 3, Majcen, Korotaj 9, Frangež. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 4/3, ŠD Jadran Bluemarine Hrpe-lje-Kozina 2/2. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 8 minut, ŠD Jadran Bluemari-ne Hrpelje-Kozina 4 minute. Ptujske rokometašice bodo tudi v naslednji sezoni igrale v 1. slovenski ženski ligi, to je najpomembnejše spoznanje po pravkar zaključeni sezoni 2017/18. Že v rednem delu tekmovanja so varovanke trenerja Ivana Hrupi-ča osvojile predzadnje mesto na lestvici, to pa so potrdile tudi v končnici, kjer so bile v treh tekmah boljše od ekipe ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina. Vzpon forme pri dekletih iz Ptuja se je začel v drugem delu sezone, ko so na nekaterih tekmah mešale štrene močno favorizira-nim ekipam (Zelene doline Žalec, Z'dežele, Ljubljana...), ob tem pa tudi ugnale ekipo Jadrana. Mlada ekipa je dodatno stabilnost pridobila z vrnitvijo izkušene Katje Bolcar, vse skupaj pa se je sestavilo na svoje mesto v končnici za obstanek, kjer Primorke enostavno niso bile kos ptujski vrsti. »Vedele smo so, da nas čaka težka tekma in da se gostje še zdaleč niso predale. Igralke Jadrana so v prvem polčasu celo po-vedle, a to nas ni zmedlo, ampak smo mirno odigrale tistih nekaj minut, ko smo stisnile v obrambi in smo za preobrat dosegle nekaj zadetkov iz protinapadov. Mislim, da je bilo to odločilno na tej tekmi, v kateri smo se ves čas spodbujale Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ZRK Ptuj so se v soboto zasluženo veselile tretje zaporedne zmage proti ekipi Jadrana in s tem obstanka v 1. ženski ligi. in smo v drugem polčasu z dobro igro prišle do zmage,« je po tekmi povedala vratarka Neška Pušnik, nato pa dodala: »V tej končnici so bile vse tri tekme za nas zelo težke, a s konstantno igro nam je uspelo v svojo korist obrniti vse tri. Zelo smo vesele, da smo izpolnile zadan cilj, ta pa je bil obstanek v Najtežja tekma Navdušenja po tekmi ni skrival niti trener Ivan Hrupič: »Kar je bilo najpomembneje, to smo storili - obstali v ligi. Zahvalil bi se igralkam, celotnemu vodstvu kluba in navijačem za vse, kar so storili v tej sezoni. Če pogledam samo na zadnjo tekmo, potem lahko rečem, da je bila zame to najtežja izmed vseh treh. Bal sem se, da bi igralke že mislile, da je že konec. A je bil strah odveč, po začetnem krču, ko so gostje povedle 6:8, so nato odigrale veliko boljše in povsem zasluženo vknjižile odločilno zmago." Najboljši strelki domače ekipe sta bili tokrat Patricija Korotaj z devetimi in Teja Kac s šestimi zadetki. JM, DB 16 Štajerski"TEDNIK Šport torek m 25. aprila 2018 Celjani do 21. lovorike V Ljutomeru je ekipa Celje Pivovarna Laško osvojila svojo 21. pokalno lovoriko. V tem prestižnem domačem tekmovanju so trikrat slavili še Koprčani, po enkrat pa rokometaši iz Hrpelj, ljubljanskih Prul in Velenja. Rezultati Final 4 v Ljutomeru: polfinale: Krka - Jeruzalem Ormož 37:28 (17:17), Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško 27:29 (13:15); tekma za 3. mesto: Jeruzalem Ormož - Koper 2013 32:28 (17:13); finale: Krka - Celje Pivovarna Laško 33:40 (17:20). Končni vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 2. Krka 3. Jeruzalem Ormož 4. Koper 2013 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so s svojimi najzvestejšimi navijači proslavili končno 3. mesto v pokalnem tekmovanju. Rokomet • Pokal Slovenije, Final 4 Celjani sedmič zapored prvi, Ormožani tretjič tretji Športna dvorana ŠIC v Ljutomeru je konec tedna gostila moški zaključni turnir za pokal Slovenije, ki velja za enega od vrhuncev domače rokometne sezone. Odlično organizacijo je RK Jeruzalem Ormož nadgradil z osvojitvijo 3. mesta. Naslov pokalnega prvaka so tudi letos, že sedmič zapored, osvojili favorizirani Celjani. V Ljutomeru se je v dveh dneh zvrstilo veliko število gledalcev, posebej velja izpostaviti fenome-nalne Ormožane, ki so dajali takt navijanju vsem v dvorani. Vsi igralci na igrišču pa so jim to vrnili z odličnimi predstavami. Sobotna polfinalna para sta bila Krka - Jeruzalem Ormož in Celje Pivovarna Laško - Koper 2013, daljšo pa so potegnili Novome-ščani in Celjani. Polfinale: Jeruzalem Ormož - Krka 28:37 (17:17) JERUZALEM ORMOŽ: M. Šulek, Balent, Voljč, Čudič 4, Krasnič, Ni-edorfer, Žuran 9 (2), Hebar 4, T. Šulek, Kocbek 3 (1), Ozmec, Mesa-rič 1, Vujovič 2, Rajšp, Cirar 4, Kavčič 1. Trener: Saša Prapotnik. KRKA: Tomič 1, Brajer, L. Rašo 1, Bevec 1, Didovič 5, Okleščen 8, Pršina 2, Irman 1, Jakše 5, Udovč, D. Rašo, Papež 9 (1), Kukman 1, Matko, Ban 3, Klobčar. Trener: Mirko Skok. SEDEMMETROVKE: Krka 1 (1), Jeruzalem Ormož 5 (3). IZKLJUČITVE: Krka 12, Jeruzalem Ormož 6 minut. Novomeščani so tekmo odprli z delnim izidom 0:3 in prednost treh golov držali do 19. minute (8:11). V končnici prvega polčasa so gostitelji letošnjega pokalnega turnirja na krilih svojih privržencev vendarle strnili svoje vrste in v 26. minuti prvič na tekmi izenačili izid (15:15), tri minute kasneje pa povedli za dva gola (17:15). V drugem polčasu se je odvijal hud boj za vsak košček ljutomerskega igrišča, v rahli rezultatski prednosti so bili izbranci novomeškega trenerja Mirka Skoka, ki so v 43. minuti po golu Davida Didoviča znova povedli za tri gole (23:26). Ormožani so v naslednjih štirih minutah naredili delni izid 4:0 in tekmecem ušli na gol (27:26), prelomni trenutki dvoboja pa so bili domena dolenjskih rokometašev. Med 48. in 59. minuto so zaigrali naravnost sijajno v obrambi in sploh niso prejeli gola, po delnem izidu 0:9 so povedli za osem golov (27:35) in razrešili vse dvome o zmagi. V novomeški ekipi sta blestela Jernej Papež z devetimi in Grega Okleščen z osmimi goli, v ormoški je bil strelsko najučinkovitejši Rok Žuran z devetimi zadetki. Dolenjska zasedba se je prvič prebila v veliki finale slovenskega pokala. V drugi polfinalni tekmi so Celjani upravičili vlogo favoritov in Koper odpravili z rezultatom 29:27 (15:13)- Tekma za 3. mesto: Jeruzalem Ormož -Koper 2013 32:28 (17:13) JERUZALEM ORMOŽ: Firšt-Še-ruga, Balent, Čudič 3 (2), Krasnič, Žuran 13, Voljč, Hebar, T. Šulek, Kocbek, Šoštarič, Rajšp 1, Ozmec, Mesarič, Vujovič 5, Cirar 6, Kavčič 4. Trener: Saša Prapotnik. KOPER 2013: Kocijančič, Posto-gna, Breznikar, Dolenc, Vlah 7, Krečič 5, Matijaševič 1 (1), Poklar, Moljk 3, Rapotec, Smolnik 3 (2), Sokolič 4, Guček, Marič 1, Planinc 4 (1), Bratkovič. Trener: Veselin Vujovič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem Ormož 2 (2), Koper 2013 7 (4). IZKLJUČITVE: Jeruzalem Ormož 12, Koper 2013 6 minut. RDEČA KARTONA: Kocbek (32., Ormož), Kralj (55., Koper). „Mali finale" sklepnega turnirja za slovenski pokal v Ljutomeru se je končal z zmagoslavjem ormoških rokometašev, ki so po hudem boju ukanili tekmece iz Kopra. V obojestransko bojeviti predstavi - nekajkrat se je na igrišču pošteno zaiskrilo - so bili izbranci domačega trenerja Saša Praprotnika v vodstvu od prve do zadnje minute. V prvi polovici tekme so si najvišjo prednost priigrali v 27. minuti, ko so po golu Gala Cirarja povedli za sedem golov (17:10). A Koprčani se niso vdali, že pred odhodom na veliki odmor so naredili delni izid 0:3 in znižali na 17:13. Z dobro predstavo so nadaljevali tudi v začetku drugega polčasa in se v 38. minuti približali na gol zaostanka (19:18). V zadnjih dvajsetih minutah se je na ljutomerskem parketu ob bučnem navijanju Ormožanov odvijal težek boj za vsako žogo, v prelomnih trenutkih dvoboja pa so boljšo predstavo prikazali domači rokometaši pod taktirko izjemnega organizatorja Bojana Čudiča. Z goli neustavljivega Roka Žurana in ob veliki pomoči v napadu Vujoviča, Cirarja in Kavčiča so si v 58. minuti znova priigrali sedem golov prednosti (31:24). Medtem ko vratar Tomislav Ba-lent v soboto ni imel svojega dne, je bil v nedeljo morda celo ključen jeziček na tehtnici, ki se je zasluže- no nagnila na ormoško stran. V ormoški zasedbi je bil najučinkovitejši Rok Žuran s 13 goli, v koprski pa Aleks Vlah s sedmimi zadetki. Veselje v taboru Ormoža je bilo zares veliko, z dolgimi aplavzi pa so uspeh znali proslaviti tudi navijači. Za Ormožane je bila to tretja uvrstitev na zaključni turnir in tretja uvrstitev na 3. mesto. Odločila je „dolga klop" V finalu Celjani niso dovolili presenečenja, čeprav so se No-vomeščani dolgo dostojno upirali močnejšemu tekmecu. Na koncu je dolga klop Celjanov naredila razliko v njihov prid in zasluženo dvignila v zrak pokalno lovoriko. Branko Tamše, trener Celja Pivovarne Laško: „Pred začetkom turnirja so nam vsi pripisali vlogo favorita in pričakovali našo zmago, za razliko od nas pa so vse druge ekipe v Ljutomer prišle povsem sproščene. Prav zaradi tega čestitam svojim fantom za končno zmago, v dveh dneh smo prikazali najboljši rokomet in se zasluženo veselimo končne zmage. Vesel sem, da smo v Ljutomeru dvignili raven naše igre, zahvale za pokalno zmago gredo tudi našim zvestim navijačem.« Leon Rašo, igralec Krke: „V finalu vedno daš vse od sebe in mi smo se borili po svojih najboljših močeh. V končnici tekme nam je malo zmanjkalo moči, Celjani so imeli na voljo veliko bolj spočite igralce, kar je na koncu tudi nagnilo tehtnico na njihovo stran." sta, JM Rokomet m 1. B SRL (m) Vrhunskih petnajst minut Drave Športni napovednik Nogomet • 1. SNL ZAOSTALA TEKMA 20. KROGA: Aluminij - Krško (sreda, 25. 4., ob 17.00 v Kidričevem). 2. SNL PARI 25. KROGA, SREDA OB 17.00: Krka - Drava Ptuj, Brda - Fužinar Ravne Systems, Roltek Dob - Mura, Jadran Dekani -Zarica Kranj, Veržej - Ilirija 1911, AŠK Bravo - Cherrybox 24 Tabor Sežana, Brežice Terme Čatež - Kalcer Radomlje, Nafta 1903 - Rogaška. 3. SNL sever 21. KROG: Videm - Dravograd Avto Grubelnik (sreda, 25. 4., ob 16.30). Prvomajski turnir na travi v Gabrniku Športni park Gabrnik organizira v torek, 1. maja, od 10. ure naprej 8. tradicionalni prvomajski rekreativni nogometni turnir na travi. Prijavnina znaša 20 €. Maksimalno število ekip je 16 (štiri skupine po štiri moštva). Žreb bo v petek, 27. 4., na igrišču v Gabrniku. Prve tri ekipe prejmejo pokale + prehodni pokal + denarne nagrade in praktične nagrade. V spremljevalnem sporedu bo ob 19.00 potekal turnir v streljanju penalov 1 na 1. Dodatne informacije: Darjan Čeh (041 942 954, email: daceh7@gmail.com). jm Drava Ptuj - Krim 21:18 (8:10) DRAVA PTUJ: Mlač-Černe 3, Žuran M. 3, Bračič, Maroh 5, Gre-gorc 7 (5), Sabo, Polutnik, Falež, Bedrač 1, Rožman 1, Koštomaj, Krajnc, Krabonja 1, Žuran S.; Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 5/6, Krim 1/1. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 14 minut, Krim 8 minut. V eno izmed odločilnih tekem v borbi za obstanek so odločneje stopili igralci Krima, ki so bili v prvem delu boljši v vseh segmentih rokometne igre, ob tem pa so prikazali bistveno več borbenosti. Pri Ljubljančanih sta delala ptujski obrambi 6-0 največ težav levi zunanji igralec Žabjek in organizator igre Kljun, ki sta s tem naprej potegnila tudi soigralce. Ti so dosegli preveč »lahkih« zadetkov za prednost 4:8, medtem ko Dravi nikakor ni steklo v napadu. V prvem delu so tako dosegli le pet zadetkov iz igre (tri še iz sedmih metrov) ter so na odmor odšli z zaostankom 8:10. V drugem polčasu je bila slika popolnoma drugačna, saj so igralci Drave odigrali vrhunsko v napadu in obrambi. Ob tem je svoj delež dodal še vratar Žu-ran in vse skupaj je steklo kot po maslu. Domači igralci so preko protinapadov in izigranih akcij z zadetki Gregorca, Maroha, Žura-na in Krabonje naredili serijo 8:0 za vodstvo 16:10. V tem trenutku je bila tekma navidezno odločena, a igralci Krima se niso predali in so nato zaigrali bistveno bolje ter v prvi vrsti učinkoviteje. Zaostanek so skušali znižati z obrambo 4:2 in popolnim pressingom, a bližje kot do treh zadetkov minusa niso prišli. O dogajanju na parketu in zmagi ptujske ekipe je domači rokome-taš Jan Gregorc povedal: »Začetek tekme je bil z naše strani slab, preveč nervozen. Vedeli smo, kaj prinaša ta tekma in ta zmaga, tako da smo v prvem polčasu zaradi tega odigrali pod pritiskom. V drugem polčasu smo začeli igrati svojo pravo igro, ki jo kažemo že v zadnjih treh, štirih tekmah. Po dogovoru smo s strpno igro akcije uspešno izpeljali do konca, kar od nas zahteva tudi trener. V nasprotju s prvim smo v drugem polčasu naredili malo tehničnih napak in smo si zagotovili visoko razliko. Lahko bi bili tudi mirneje pripeljali tekmo h koncu.« Ptujčani so se z novo zmago oddaljili od boja za obstanek. O tem je Gregorc dodal: »Lestvica kaže, da smo obstali v ligi, a do konca imamo še dve tekmi, kamor bomo šli s stoodstotno željo po zmagah.« Rokometaši Drave bodo igrali še 5. maja s Črnomljem doma in teden dni kasneje v gosteh še s Svišem iz Ivančne Gorice. David Breznik 1. B SRL (m) 1. SVIŠ IVANČNA GORICA 24 18 2 4 38 2. DOL TKI HRASTNIK 24 1Z 3 4 3Z 3. ŠKOFLJICA PEČJAK 24 18 1 5 3Z 4. SLOVENJ GRADEC 2011 24 13 5 6 31 5. KRŠKO 24 14 0 10 28 6. BUTAN PLIN IZOLA 24 12 1 11 25 7. RUDAR 24 12 0 12 24 8. DRAVA PTUJ 24 g 3 12 21 9. RADEČE PAPIR NOVA 24 Z 4 13 18 10. BREŽICE 24 8 2 14 18 11. ČRNOMELJ 24 Z 3 14 1Z 12. JADRAN HRPELJE 24 Z 2 15 16 13. KRIM 24 6 3 15 15 14. GROSUPLJE 24 4 3 1Z 11 torek • 24. aprila 2018 Šport Štajerski 17 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj »Mrtvi tek« v Superligi se nadaljuje Foto: Črtomir Goznik K zmagi Cirkulan proti Markovcem je uvodna dva zadetka na tekmi prispeval Matej Murat (Cirkula-ne, modri dres). 3. SNL sever 20. KROG: Šampion - S.Rojko Dobrovce 3:0, Tehnotim Pesnica - Dravinja 2:0, Šmarje pri Jelšah - Fosilum Šentjur 0:2, Dravograd Avto Grubelnik - Kety EMMI Bistrica 2:1, AjDAS Lenart - Videm 2:1, Zreče - Mons Claudius 3:2, Ko-rotan Prevalje - Pohorje 2:0. 1. DRAVOGRAD 19 15 3 1 54:14 48 2. ŠAMPION 20 11 8 1 46:15 41 3. TEHNOTIM PESNICA 20 11 5 4 28:18 38 4. ZREČE 20 11 3 6 49:24 36 5. DRAVINJA 19 10 6 3 33:15 36 6. KETY EMMI BISTRICA 20 8 6 6 27:23 30 7. MONS CLAUDIUS 20 6 7 7 26:33 25 8. VIDEM 20 6 4 10 26:37 22 9. POHORJE 19 6 3 10 21:39 21 10. AJDAS LENART 18 6 0 12 20:38 18 11. FOSILUM ŠENTJUR 19 5 3 11 23:44 18 12. KOROTAN PREVALJE 20 5 2 13 23:33 17 13. S.ROJKO DOBROVCE 18 5 1 12 25:37 16 14. ŠMARJE PRI JELŠAH 20 5 1 14 22:53 16 Oslabljeni Videm vnovič poražen: AJDAS LENART -VIDEM 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Lovenjak (15.), 1:1 Simonič (18.), 2:1 D. Ploj (75., z 11 m). VIDEM: Mikič, Lončarič, Koren, Lah, Kostanjevec, Lovenjak, Hliš, Tement, Plajnšek (od 75. Kovačič), Božak (od 79. Šuen), Krajnc. Trener: Robert Hojnik. »Če bi po odličnem prvem polčasu, ko bi morali zadeti kar nekajkrat, odšli na premor s prednostjo, bi se samo srečanje nedvomno drugače končalo,« je bil po koncu tekme med Lenartom in Vidmom precej nejevoljen trener gostov Robert Hojnik. Njegovi varovanci so namreč klonili v Lenartu, čeprav sploh niso prikazali slabe predstave, sploh v prvem delu, a žal v nogometu štejejo zadetki ... Rumeno-zeleni so nastopili v precej okrnjeni zasedbi, saj so zaradi kazni kartonov manjkali Antolič, Bračič in Adedoja. Kljub temu so bili oni tisti, ki so večino srečanja narekovali ritem. Sploh prvi polčas je bil zelo dober na strani Videmčanov, toda na žalost je žoga za hrbtom domačega vratarja končala le enkrat - v 15. minuti je bil uspešen Lovenjak - 1:0. Domačini so praktično »iz nič« izenačili že nekaj trenutkov kasneje. Tudi v nadaljevanju so bili varovanci Roberta Hojnika podjetnej-ši, a so se še naprej otepali težav z neučinkovitostjo. Po zelo sumljivo dosojenem kazenskem udarcu za domačine so na koncu gostje ostali celo brez vsega, saj je Lenart slavil z 2:1. Že v sredo tretjeligaše v severni skupini čaka nov prvenstveni krog, tokrat se bodo Videmčani doma pomerili z vodilno ekipo Dravograda. Superliga REZULTATI 16. KROGA: Cirkulane - Markovci 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Murat (7.), 2:0 Murat (32.), 3:0 Arsič (83.), 4:0 U. Cesar (91.); Središče ob Dravi - Apače 0:4 (0:1); strelca: 0:1 Pulko (37.), 0:2 Pulko (58.), Fruk (70.), Fruk (89.); Podvinci - Hajdina 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Vogrinec (37.), 1:1 Zu-panič (40., ag.), 2:1 Čeh (82.); Gerečja vas - Bukovci 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Požegar (28.); Stojnici - Pragersko 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Jaušovec (63.), 2:0 S. Meznarič (76.). Na obeh sobotnih preizkušnjah smo videli zmagi s štirimi zadetki. Cirkulane doma niso imele nobenih težav z Markovci, dvakrat je zadel Murat. Nedvomno je sredino oznanilo vodstva tekmovanja, da se Središče po tej sezoni zaradi trikratnega neprihoda mladine na tekmo po tej sezoni seli v nižji rang tekmovanja, pustilo posledice na domačem moštvu. Bilo je namreč lahek zalogaj za rdeče, dvakrat sta zadela Pulko in Fruk. V Podvincih je minimalno slavila domača ekipa, ki za ovratnik diha vodilni trojki. Gerečja vas je v derbiju kroga z zadetkom Pože-garja iz prvega polčas premagala Bukovce, medtem ko so Stojnci v nadaljevanju tekme le štrli odpor praktično odpisanega Pragerske-ga in slavili z 2:0. 1. STOJNCI 16 10 3 3 27:15 33 2. CIRKULANE 16 10 2 4 35:17 32 3. GEREČJA VAS 16 9 3 4 24:17 30 4. PODVINCI 16 7 6 3 27:15 27 5. APAČE 16 7 2 7 28:25 23 6. BUKOVCI 16 5 7 4 28:25 22 7. HAJDINA 16 5 6 5 30:29 21 8. MARKOVCI 16 3 3 10 21:38 12 9. SREDIŠČE 16 5 1 10 22:40 10 10. PRAGERSKO 16 0 5 11 19:40 5 tp 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 16. KROGA: Ormož - Polskava avtop. Grobelnik 5:1 (1:0), Dornava - Skorba 1:5 (1:3), Rogoznica - Podlehnik 2:0 (1:0), Grajena - Gorišnica 4:2 (2:1), Tržec - Boč Poljčane 1:5 (1:3). 1. SKORBA 16 13 1 2. BOČ POLJČANE 16 9 4 3. GRAJENA 16 9 2 4. PODLEHNIK 16 6 4 5. GORIŠNICA 16 6 3 6. ROGOZNICA 16 7 5 7. ORMOŽ 16 6 2 8. DORNAVA 16 4 3 9. TRŽEC 16 4 1 10. POLSKAVA 16 3 1 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 12. KROGA: Maj-šperk Picerija Špajza - Zavrč 0:14 (0:7), Lovrenc - Hajdoše 0:1 (0:1), Slovenja vas - Makole Bar Miha 3:1 (0:0), Leskovec - Zgornja Pol-skava 7:1 (0:1). 1. ZAVRČ 12 12 0 0 77:8 36 2. LESKOVEC 12 9 1 2 46:19 28 3.SLOVENJA VAS 12 6 0 6 21:34 18 4. MAKOLE BAR MIHA 11 5 2 4 29:22 17 5. ZG. POLSKAVA 11 5 2 4 30:32 17 6. LOVRENC 12 4 1 7 20:33 13 7. HAJDOŠE 12 4 1 7 17:32 13 8. OPLOTNICA 11 1 2 8 20:38 5 9. MAJŠPERK ŠPAJZA 11 1 1 9 12:54 -2 Veteranske lige VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 10. KROGA: Podvinci - Borovci 8:1, Markovci - Grajena 3:0, Dornava - Tržec 6:2, Go- rišnica - Podlehnik 3:2 1. PODVINCI 10 9 1 0 46:11 28 2. DORNAVA 10 7 0 3 26:17 21 3. GORIŠNICA 10 6 1 3 32:18 19 4. GRAJENA 10 4 1 5 23:19 13 5. PODLEHNIK 10 3 4 3 16:12 13 6. MARKOVCI 10 3 1 6 17:31 9 7. TRŽEC 10 1 2 7 13:37 5 8. BOROVCI 10 1 2 7 11:39 5 VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 11. KROGA: Hajdina - Spodnja Polskava 3:0, Skorba - Leskovec 5:1, Gerečja vas - Lovrenc 0:4. 1. HAJDINA 11 9 1 1 43:14 28 2. SKORBA 11 7 2 2 37:29 23 3. GEREČJA VAS 11 5 4 2 16:15 19 4. LOVRENC 11 4 1 6 18:17 13 5. LESKOVEC 11 2 1 8 11:27 7 6. SPODNJA POLSKAVA 11 0 3 8 9:32 3 VETERANI 40 REZULTATI 11. KROGA: Videm - Pohorje Oplotnica 5:1, Zgornja Polskava - Hajdoše veterani 4:1, Ormož - Majšperk 2:1. 1. ORMOŽ 11 7 2 2 32:16 23 2. ŠD VIDEM 11 6 4 1 32:18 22 3. ZGORNJA POLSKAVA 11 6 3 2 29:21 21 4. HAJDOŠE VETERANI 11 4 0 7 18:31 12 5. MAJŠPERK 11 2 1 8 22:31 7 6. POHORJE OPLOTNICA 11 2 2 7 8:24 7 JB Na OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj že več kot pol leta poteka projekt »Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje«. V okviru tega smo se odločili, da organiziramo tekmo v košarki med učenci OŠ Olge Meglic Ptuj in učenci OŠ Dr. Lju-devita Pivka Ptuj. Tekma je služila kot priprava na finale državnega prvenstva v košarki za OŠPP, ki se ga bodo udeležili tudi učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka. Tekma je potekala v prijetnem športnem vzdušju in ob bučnem navijanju sošolcev, rezultat pa ni bil primarnega značaja. Anton Lah, prof. Rokomet • 2. SRL (m) Sladka zmaga ob zvoku sirene Moškanjci-Gorišnica -Alples Železniki 31:30 (16:13) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Mendaš, Šandor 9, N. Bedrač 3, Horvat, Ozmec 3, Arnuš 4, Vese-njak 3, Forštnarič , B. Geč 6, Ranfl, Letonja, N. Geč, Zorli 1, Ivančič, Tement 2, Leben. Trener: Jaka Lo-zinšek. Nedvomno je rokometašem Moškanjcev-Gorišnice po sobotnem slavju z ramen padlo veliko breme preteklih neuspešnih poskusov. Rumeno-črni so bili namreč velikokrat blizu točkam, a se jim ni razpletlo po njihovih željah, tokrat pa se je zgodilo ravno to, za nameček še proti tekmecu iz zgornjega dela lestvice! Tudi tokrat ni šlo brez drame, saj so domačini zmagoviti zadetek zabili prav v izdihljajih tekme. Tokrat končno kompletno domače moštvo je začelo v slogu zadnjih dni, torej poletno. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa so domačini povedli za pet zadetkov, v sami končnici prvega polčasa pa so Gorenjci razliko vendarle nekoliko zmanjšali. Podobna zgodba se je odvijala tudi v nadaljevanju, ko so sredi polčasa po treh zaporednih zadetkih Vesenjaka rumeno-črni povedli že za šest (27:21). Nato se je vse ustavilo, kot da bi domačini že razmišljali, da so srečanje dobili. Po kar nekaj »črnih minutah« in številnih napakah so se gostje vrnili v igro in sama končnica tekme je bila igra živcev. Pet sekund do konca so Železniki izenačili, Šandor pa je nato realiziral zadnji napad domače vrste prav v zadnji sekundi tekme. In to na kakšen način: zadel je kar s »centra«! Tokrat se je videlo, kaj pomeni kompletna ekipa. Še posebej veseli, da se je v odlični formi kljub daljši odsotnosti vrnil Šandor. Jaka Lozinšek, trener Gorišni-ce: »Tokrat se nam je nasmehnila tudi sreča, ki je v preteklih tek- 2. SRL (m) 1. MOKERC - IG 19 18 0 1 36 2. AJDOVŠČINA 18 12 1 5 25 3. POMURJE 18 10 3 5 23 4.ALPLES ŽELEZNIKI 18 9 2 7 20 5. CERKLJE-RADOVLJICA 18 9 1 8 19 6. METLIKA 19 9 0 10 18 7. MOŠKANJCI - GORIŠNICA 18 6 2 10 14 8. SEVNICA 19 6 2 11 14 9. VELIKA NEDELJA 18 5 3 10 12 10. KRONOS 18 6 2 10 12 11. ARCONT RADGONA 19 3 0 16 6 mah nismo imeli. Mislim, da smo zasluženo slavili, dominirali smo praktično skozi celotno srečanje, res pa je, da smo si na koncu sami otežili delo. Na srečo se je vse dobro izšlo in sedaj gremo z optimizmom v Mursko Soboto, kjer nas v soboto čaka Pomurje.« tP Še enkrat +12: Velika Nedelja - Metlika 35:23 (21:11) RK VELIKA NEDELJA: Zorec 8, Kosi 2, Bombek 8, Mavrič 2, Bezjak 1, Bokša 2, Fekonja, Sok 5, Meško 4, Škrjanec, Lorenčič 3. Trener: Robi Mesarec. Po odlični predstavi minuli teden proti Kronosu so Velikonede-ljčani nadaljevali v enakem tempu in ponovno visoko zmagali. Tokrat je premoč morala priznati ekipa Metlike, ki je trenutno uvrščena na 6. mesto. Do konca prvenstva sta še dve tekmi in Velikonedeljčani so odločeni, da obe tudi zmagajo. V četrtek gostujejo v Cerkljah, za konec pa sledi še tekma proti Železnikom. Janko Meško Planinski kotiček Prvomajski pohod 2018 Planinsko društvo Ptuj skupaj z Mestno občino Ptuj organizira v ponedeljek, 1. 5., prvomajski pohod v okolico Ptuja. Tokratno zbirališče pohodnikov je prireditveni prostor na parkirišču pod gradom (stara lokacija Čebela bara). Zberemo se ob 7. uri. Na zaključku pohoda ob 10.00 bodo pohodniki dobili nageljček in malico. Po pohodu je druženje vseh udeležencev akcij, ki jih prireja Mestna občina Ptuj. Prijave sprejema vodja pohoda Jože Dajnko (040 754 499, e-pošta: joze.dajnko@gmail.com ali pa pisarna PD Ptuj, e-pošta pisarna@pdptuj.si) Planinski izlet na primorski del SPP in kolesarjenje po Istri 12. in 13. maj Istra sodi med najlepše pokrajine v Evropi. Njena lega ob Jadranskem morju in hribovita notranjost sta kot nalašč za planinarjenje in kolesarjenje. Pohodnike bo pot vodila po Slovenski planinski poti na Slavnik in na Tinjan, kolesarje pa prvi dan po Krasu skozi Lipico in Trst do Kopra ter naprej do Strunjana, drugi dan pa po slovenski Istri. Udeleženci izleta v slovensko Istro se zberemo v soboto, 12. maja 2018, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj (odhod avtobusa iz Brezja pri Mariboru ob 5.20), od koder se bomo odpeljali mimo Ljubljane (odhod ob 7.45 na izvozu s severne obvoznice na Celovško cesto) do Podgorja, od koder se bomo podali po Slovenski planinski poti na Slavnik. Kolesarje bo pot vodila iz Divače skozi Lipico v Trst. Čez Škofije se bomo nato podali proti morju ter po kolesarski poti, imenovani Pa-renzana - Pot prijateljstva in zdravja, naprej proti Kopru. Prvi dan bomo kolesarili 3-4 ure in kolesarjenje zaključili v Strunjanu. Nastanili se bomo v hotelu Salinera v Strunjanu. Zvečer nas čaka razvajanje v wellnessu z morsko vodo in prijetno planinsko druženje. V nedeljo se bomo po zajtrku podali do Škofij in naprej na Tinjan. Kolesarji se bomo podali po Obali in slovenski Istri. Skupno nam bo ta pot vzela 3 ure. Popoldan pa sledi skupna vrnitev proti Ptuju. Opremite se planinsko za hojo in ustrezno za kolesarjenje. Priporočamo normalno kolo z gumami za makadam. Obvezna je kolesarska čelada. Hrana v hotelu in iz nahrbtnika. Strošek izleta znaša 72 EUR. Ob prijavi se vplača 30 EUR akontacije. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj do 5. maja 2018 oziroma do zasedbe 15 prostih mest za kolesarje in 21 prostih mest za pohodnike. V primeru premajhnega števila prijav za avtobus se bomo na izlet odpravili z vlakom IC Pohorje. Več informacij v pisarni PD Ptuj. Vodil bom Uroš Vidovič s sovodniki. 5 51:38 29 6 29:27 22 7 31:33 21 4 34:22 20 8 35:36 20 9 23:40 15 1123:46 13 12 21:50 10 Fotozapis Srečanje z ekipo Olgice 2 51:25 40 3 39:20 31 5 51:38 29 6 29:27 22 7 31:33 21 4 34:22 20 8 35:36 20 9 23:40 15 1123:46 13 12 21:50 10 18 Štajerski Na sceni torek • 24. aprila 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Pvaninski abuhi Edinstvena sestava tonov in akordov Pvaninski abuhi prihajajo iz različnih krajev, ki objemajo Uršljo goro. Njihovi začetki segajo v leto 2012, ko so zaigrali na prvem abrahamu, to tudi štejejo kot letnico ustanovitve ansambla. Sestavljajo ga štirje fantje: Tilen Repenšek (pevec, basist, kitarist -vokal, 2. bas), Rožle Javornik (pevec, harmonikar - vokal, 2. tenor), Tadej Breznik (pevec, kontrabasist in klaviaturist - vokal, 1. bas) in Miha Rošer (pevec, kitarist, harmonikar - vokal, 1. tenor). Za ime ansambla je 'kriv' Tadej Breznik, so kot Pvaninski abuhi, ki letajo okoli Uršlje, ki je geografsko na sredini njihovih domov. Preigravajo predvsem narodno-za-bavno in tudi zabavno glasbo, tudi dalmatinsko. Avtor njihovih lastnih skladb pa je v večini harmonikar Rožle, nekaj jih je napisal tudi kitarist Miha. Nekaj skladb zanje sta ustvarila Jože Galič in Luka Krof (Vražji muzi-kanti), pod nekaj besedil se je podpisala Milena Jurgec, pred kratkim pa so začeli sodelovati z Mojco Šipek, eno najperspektivnejših mladih pesnic v Sloveniji. Kar zadeva repertoar, se trudijo biti trendovski, v stilu, z najnovejšimi hiti iz vseh zvrsti zabav- so fantje in punce, ki poslušajo naro-dno-zabavno glasbo, končno 'glavni na vasi'. Zavedati se moramo, da je to naša glasba, naša identiteta, identiteta naših dedkov in babic, očetov in mater. Slovenija ni zrastla na hip hopu, rejvu, rocku in popu. Mi pravimo, da več kot bo na radijih in v domovih narodno-zabavne glasbe, bolj bo Slovenija povezana. In več kot bo mladih fantov in deklet, ki jo bodo izvajali, dlje bo naša tradicija obstala," so prepričani Pvaninski abuhi. Doslej so se predstavili na dveh festivalih (Števerjan in Cerkvenjak), letos načrtujejo udeležbo na festivalih Vurberk in na 18. večeru slovenskih viž v narečju ter izdati singel ali dva ter za skladbe posneti videospote. V Sloveniji je veliko festivalov, ansambli jih na neki način potrebujejo, da dosežejo svoj prvotni namen, pro-moviranje korenin slovenske glasbe. "Lahko neštetokrat igraš na veselici, pa morda nikoli ne boš doživel tistega občutka kot takrat, ko te v en mah ocenjujejo vsi zbrani, občinstvo in strokovna komisija. Ansambli so mnogokrat zaradi festivalov deležni večje pozornosti medijev, večje promocije, kar je vsekakor vedno dobrodošlo," še doda Tadej Breznik, ki je tudi sam organizator enega od teh festivalov - Guštanj na Ravnah na Koroškem. MG \ ■ 1 i 1 VSAK ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ne glasbe. Med svojimi uspešnicami izpostavljajo dve: Ne muči me in Sedem pegic. Z vsako novo skladbo so bližje izdaji prve zgoščenke v letu 2019, ko bodo pripravili tudi promocijski koncert. "Predvsem smo ansambel, ki želi organsko rasti, kakor organsko rastejo tudi naše skladbe. Naša glasba se od drugih razlikuje predvsem v sestavu tonov in akordov. Zelo težko boste našli povsem isti sestav pri drugih skladbah drugih ansamblov. Predvsem pa je to naša glasba, zaigrana iz dna naše duše," pove Tadej Breznik. "Medtem ko smo se pred nekje desetimi leti narodnjaki morali skrivati, ker smo bili outsiderji', ker smo poslušali Slake in Avsenike ter na skrivaj vadili harmoniko, se je, tudi s pomočjo ansamblov, kot so Modrijani in Gadi, to zelo spremenilo. Sedaj ZABAVNA 1. DARJA GAJ EK - Če ljubezni prave ni 2. ISSAC PALMA - Sreča moja si 3. STANE VIDMAR - Najina zgodba NARODNA 1. MODRIJANI - Moja punca rada afne gunca 2. ZA'KA PA NE - Panika 112 3. NOVI SPOMINI - Hej punca X........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za: Ime in priimek:_ Naslov:_ Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: JJ Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2006 - drugi del (?) D l) o <1 V MO Ptuj so odločeni, da območja nekdanjih vojaških skladišč ob Potrčevi, ki je zagotovo najimenitnejša ptujska lokacija, še ne bodo prodali. Še naprej bo služilo kot brezplačno parkirišče. Zaradi proračunske luknje pa želijo prodati kapitalni lokaciji na desnem bregu Drave: gramozirano parkirišče pri mostu za pešce na Zadružnem trgu, ki se je v preteklosti uporabljalo tudi za prireditve, zemljišče med železniškim mostom in cestnim mostom, kjer je zadnja leta stal pustni šotor in kjer naj bi že večkrat „gradili" ptujsko večnamensko dvorano. Ob 11. občinskem prazniku so se v občini Dornava pohvalili, da so izvedli doslej največje naložbe v zgodovini občine: zaključili so gradnjo osrednjega dela kanalizacijske mreže in zgradili večnamensko občinsko stavbo. V okviru projekta Turistične cone Haloze-Zagorje, vrednega 94 milijonov tolarjev, bo največ denarja šlo za zbirke in dvorane. V Lenartu ustanavljajo podjetje Dom starejših občanov za institucionalno varstvo starejših. V Ptuju je potekala slovesnost ob ponovnem prenosu sedeža provincia-lata v Ptuj, kjer je ta imel nazadnje sedež od leta 1972 do 1978. Mariborska Območna enota Zavoda za kulturno dediščino Slovenije je predstavila strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena, za MO Ptuj predlagajo v razglasitev 181 enot kulturne dediščine oz. 35 novih spomenikov, tudi parkovne površine, med njimi Ljudski vrt. 35-le-tnico je Območna obrtna zbornica Ptuj dočakala z okrog 1.258 člani, ob ustanovitvi leta 1971 jih je imela 304. Obrtniki na Ptujskem so prepričani, da če bi bili župani obrtniki, težav z razvojem sploh ne bi bilo. Ob 9. prazniku občine Kidričevo so v Starošincah odprli vaški muzej, prenovljeno kapelo ter prizidek za gasilsko orodišče in garaže; v Apačah prenovljeni športni park. V Terme Ptuj je končno prišel sklep o sofinanciranju gradnje prvega hotela v Termah Ptuj (temeljni kamen so položili 6. septembra, za izvajalca del so izbrali SCT, d. d., Ljubljana) iz javnega razpisa evropskega sklada za regionalni razvoj za spodbujanje turističnih destinacij (turistične infrastrukture), kar v denarju pomeni 500 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Na širšem območju Haloz ter Ptujskega in Dravskega polja je rušilno neurje s točo razkrilo več sto hiš, podrlo več sto dreves in potolklo polja. V Termah Ptuj so poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika na pikniku uživali v družbi estradnikov. TD Ptuj je ob svoji 120-letnici pripravilo več prireditev, ponovno tudi veliko cvetlično razstavo, izdalo pa je tudi jubilejni zbornik. Foto: Črtomir Goznik Spomeniško-varstvena stroka želi kot parkovno površino zaščititi tudi Ljudski vrt. Najprej navezovalna cesta - šele potem gradnja blokov Steklena piramida v Moškanjcih? % S ptujske Bistre so na miklavževo na številne naslove v Sloveniji poslali predlog še ene možne lokacije za postavitev Evropskega aeronavtičnega muzeja Zahodnoevropske unije v Sloveniji. Dve možni lokaciji (Maribor in Cerklje) sta bili že izločeni, glede lokacije v Ajdovščini pa so mnenja deljena, lokacija ob športnem letališču v Moškanjcih (občina Gorišnica) naj bi bila daleč najprimernejša z različnih vidikov. Steklena piramida, visoka 148 m, predstavlja novo razvojno priložnost Spodnjega Podravja. Omogočila naj bi odprtje 600 delovnih mest. V Rabelčji vasi v Ptuju načrtujejo izgradnjo blokov in stanovanjskih hiš, ta bo mogoča šele, ko bo zgrajena potrebna infrastruktura, navezovalna cesta na Volkmerjevo, prav tako bo treba rešiti problem kanalizacije na tem območju. Edina finalistka na letošnjem izboru za mis Slovenije je bila Katja Gaiser iz Bo-lečke vasi pod Ptujsko Goro, zmagala je izkušena Iris Mulej, lastnica številnih prestižnih lepotnih lent. V Ptuju se že dolgo pogovarjajo o tem, da bi morali gramozno pot na Panoramo asfaltirati. Zaradi varstvenega režima razglasitve arheološkega spomenika Ptuj, levi breg, zapisanega v Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, ki posebej za območje Panorame določa, da se ohranja v nespremenjenem stanju in služi sadjarskemu namenu, v rekreativne namen in razgledu, pa to ni mogoče. V Leskovcu so položili temeljni kamen za gradnjo poslovno-stano- vanjskega centra. Premika pa se tudi pri gradnji haloškega vodovoda, prve pogodbe so podpisane. Ob 11. prazniku M O Ptuj sta ptujski župan Štefan Čelan in župan Ohrida Aleksandar Petreski podpisala sporazum o sodelovanju med občinama na socialnem, gospodarskem, kulturnem, šolskem in okoljskem področju. Vodenje ptujske bolnišnice je prevzel radiolog Robert Čeh, Lojze Arko, dr. dent. med., spec. čeljustne kirurgije, se je namreč odločil, da po 24 letih njenega vodenja ne bo več kandidiral. V občini Juršinci si zelo prizadevajo, da bi uredili tudi obrtno cono. V Zavrču, kjer praznujejo 10. občinski praznik, so prenovili in dogradili kulturno dvorano, ki predstavlja nov zagon za kulturno življenje v tem delu Haloz. Pri gradnji policijske postaje Ormož, odprli jo bodo v letu 2007, poteka vse po načrtih. Ptuj je dobil novi Turistič-no-informativni center, ki so ga uredili v znameniti Ljutomerski hiši na Slovenskem trgu 5. Na 37. festivalu domače zabavne glasbe Slovenije je strokovna komisija za najboljši klasični kvintet proglasila ansambel Dinamika z Destrnika, ki je zaigral tudi najboljšo melodijo letošnjega festivala po izboru strokovne komisije z naslovom Najlepše romance. Poslušalce in gledalce festivala pa je navdušila pesem ansambla Pogum z naslovom Poljubi košček kruha. V Cez četrti ptujski most šele v letu 2007 Na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so pridelovalci sladkorne pese izrecno poudarili, da želijo tovarno sladkorja v Ormožu obdržati za vsako ceno. Pridelava je življenjskega pomena za 2300 pridelovalcev in 200 zaposlenih v TSO Ormož. Od prve pridelave pese v TSO je preteklo že 30 let. V Podlehniku so ob občinskem prazniku odprli večnamensko dvorano. V občini Majšperk so za letošnje investicije namenili okrog 600 milijonov tolarjev. Razstava Stare kuharske bukve in kuhinja je letošnji osrednji projekt Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, v katerem sodelujejo še ZA Ptuj, PM Ptuj, Kmetijska šola Ptuj in kmetija Krabonja iz Podgorcev. Čez četrti ptujski most bo mogoče zapeljati šele aprila ali maja 2007. Dela so za nekaj tednov zaustavili, dokler izvajalec del ne bo z ustrezno dokumentacijo potrdil, da materiali, ki jih vgrajuje, ustrezajo zahtevani kvaliteti. V občini Destrnik so prenovili in dogradili kulturno dvorano. Po dobrih šestih letih, v leto 2000 namreč segajo začetki projekta prvega mega nakupovalnega centra v Ptuju, je trgovski center na območju nekdanjega sejmišča, ki je začelo obratovati že v času Marije Terezije in se je poslovilo z zadnjim živinskim sejmom 5. septembra leta 2004, dobil novo, sodobnejšo formo in vsebino - prvi center Qlan-dio. V njem je 35 trgovin, 250 zaposlenih, na parkirišču pa je prostora za 570 avtomobilov. V razgretem predvolilnem času letošnjih lokalnih volitev so se bolj ali manj pomembni dogodki kar vrstili, 12. oktobra so položili tudi temeljni kamen za obnovo Mestnega gledališča, čeprav naj bi bilo sofinanciranje ministrstva za kulturo „še vprašljivo", ker MO Ptuj zamuja pri dostavi potrebne dokumentacije. V Ptuju j v tem letu veliko obljubil tudi dekan, redni prof. mag. Pavel Mihelčič z Akademije za glasbo, da bodo že v letu 2008 v Ptuju zgradili prostore poletne šole za glasbo. Ptuj je bogatejši za prvi kolesarski hostel v Sloveniji Eva, ki sta ga v Jadranski ulici uredila Andreja Bezjak in Iztok Robič. V občini Sveti Andraž so odprli novo zdravstveno ambulanto, stala je več kot 30 milijonov tolarjev. Šestega novembra je bilo slovesno na Vičavi 1, Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj in Višja šola Ptuj sta v objektu I dobili več kot 4.000 m2 novih učnih prostorov za 520 srednješolcev ter 200 rednih in izrednih študentov. Osem vadbenih prostorov pa je v bivši vratarnici dobila GS Karola Pahorja Ptuj. Pripravila: MG torek • 24. aprila 2Q18 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK cvetačna juha, zelena juha, špageti po stročji fižol v omaki, zelenjavna juha, bograč, haloška goveja juha s pala- juha, zavitek z mletim solata s klobaso, bolonjsko, nariban dušen riž, domača kaneloni z gobami, gibanica činkami, piščančja mesom, motovilec, polnozrnat kruh, sir, solata, kakavove prekajena klobasa, francoska solata, bedra na žaru, zele- puding skutino-orehova pita rezine ocvrta jabolka sadje njava na žaru, zeliščna štručka, sladoled Piščančja bedra na žaru Sestavine: 4 piščančja bedra, 2 žlici dobrega belega vina, 1/4 žličke bazilike, 1/4 žličke timijana, 1/4 žličke origana, 1 strok česna, 1 žlička gorčice, sol, 2 žlici olja. Začimbe drobno sesekljamo in jih z oljem - a brez soli! - zmešamo v manjši posodi, da dobimo marinado. Bedra razrežemo na krače in stegna, jih operemo in dobro osušimo s papirnatimi brisačkami. Pri kosti jih zarežemo, da se bodo bolje marinirala in pekla. Premažemo jih z marinado ter jih za tri ure shranimo v hladilnik. Preden jih damo na žar, jih solimo. Pečemo jih na zmerno vročem žaru. Med pečenjem jih vsaj enkrat obrnemo. Ponudimo jih s poljubno na žaru pečeno zelenjavo (čebula, paradižnik, paprika, bučke ...) in s sveže pečeno zeliščno štručko. Skutino-orehova pita Sestavine: testo: 16 dag mletih orehov, 16 dag moke, 16 dag sladkorja, 20 dag margarine; namaz: 1/2 kg skute, 4 rumenjaki, 10 dag margarine; preliv: sneg 4 beljakov, 15 dag sladkorja. Iz naštetih sestavin zamesimo testo in ga položimo v pekač; da bo bolj krhko, ga večkrat prebodemo z vilicami. Pekač damo za 20 minut v že ogreto pečico (170 °C). Med časom pečenja pripravimo namaz iz skute, rumenjakov in margarine ter ga premažemo po pečenem testu. Pekač vrnemo v pečico za 15 minut. Pripravimo sneg iz beljakov in sladkorja za »preliv«, ga namažemo po pecivu in pečemo še 15 min, da beljak rahlo porjavi. Zeleni nasveti Vrt v visoki gredi Prava alternativa klasičnemu vrtu je visoka greda. Gre za vrt, ki je zelo priročno dvignjen od tal. Za postavitev pa si moramo vzeti nekaj časa, saj so potrebne močna konstrukcija, pravilna polnitev ter seveda kombinacija rastlin. Postavitev Visoke grede močno olajšajo delo, saj gre za dvignjen vrt, kar pomeni manj pripogibanja in lažje delo. Gredo postavimo na pri- merno mesto, kot je na primer del trate pred hišo ali celo z njo nadomestimo kar del zelenjavnega vrta. Travno rušo odstranimo, uporabili jo bomo kasneje. Sama visoka greda je najpogosteje narejena iz lesa, lahko pa je tudi zidana ali celo iz kovine. Gre predvsem za stvar estetike in osebnega okusa. Če želimo imeti res popolnoma naravno gredo, potem uporabimo neimpregniran les iglavcev. Takšna greda naj bo narejena iz debelega lesa, saj se ji bo le tako podaljšala življenjska doba. Za podaljšanje življenjske dobe lahko uporabimo impregniran les. Ko je greda postavljena, na dno namestimo pocinkano mrežo proti voluharju, saj si res ne želimo gnezda sredi visoke grede. Notranje stene oblečemo v neprepustno gradbeno folijo. To storimo zato, da preprečimo razpadanje lesa. Ta hitro propade pod vplivom mikroorganizmov, gliv in kislin, ki so del zemlje in komposta v visoki gredi. Lega grede je prav tako pomembna kot lega vrta. Ker bomo imeli mešano zasaditev, v kateri so pogosto plodovke, bo potrebna sončna lega, saj so okusni plodovi le na soncu. Sama usmeritev sever-jug ali vzhod-zahod ni tako pomembna, saj lahko vedno prilagodimo zasaditev rastlin. Zelo dober dodatek je »topla greda« na vrhu visoke grede. Enostavno gre za pokrov iz folije, ki zapre vrh visoke grede. Tako si spomladi in jeseni podaljšamo sezono, ker je tam veliko topleje kot na prostem. Polnjenje BIO Plantella Strokovnjaki po naravi ZA ZDRAVO BIO ZELENJAVO ' P Luíate lia Vrtnarite skupaj z nami. UNICHEM.si pomembnejši del, zgornjih 30-40 cm, kjer je koreninski sistem rastlin. Tu uporabimo Bio Plantella Univerzalno zemljo, ki je popolnoma naravna in dobro zadržuje vodo in hranila. Pri nizki visoki gredi, višine okoli 50 cm, pa na dno lahko položimo veje in nato plast slame in komposta ter izkopane travne ruše, nato pa napolnimo z že omenjeno zemljo. Če uporabljamo zemljo, izkopano z vrta ali njive, vedno tvegamo semena plevelov, jajčeca škodljivcev in spore bolezni. Pred sajenjem pa temeljito pogno-jimo celotno gredo z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit Univerzal. Primeri zasaditev Zasaditev in pridelek (2xlm) POLETJE (maj) > Grah ob opori v dveh vrstah > Endivija > Šptnača > Blitva > Redkvica Trajna zelišča v kotih > Žajbelj, sivka, majaron, timijan, pelin, šetraj, drobnjak O PLAZEČA SPINACA Foto: Klub Gaia Visoke grede so različnih dimenzij, pomembna za polnjenje pa je predvsem višina. Ce imamo visoko gredo, ki je višine 80 cm in več, bomo potrebovali zelo veliko materiala, da jo napolnimo. Začnemo z debelimi vejami po dnu in nato nadaljujemo polnjenje z manjšimi vejami do polovice višine. Nato položimo izkopano travno rušo, obrnjeno na glavo, sledi navaden karton in nanj plast slame. Tako se nasuta zemlja ne bo izpirala med veje. Namesto slame lahko uporabimo tudi listje, pokošeno travo, seno ... Nato pride plast komposta. Pri procesu razgradnje se ustvari toplota, ki služi kot talno gretje za rastline in je izjemno uporabna jeseni in spomladi. Če komposta nimamo, bomo na tem delu uporabili nekaj pesti organskega gnojila Bio Plantella Nutrivit Univerzal. Tako bomo dodali hranila in pospešili proces razgradnje trave, slame in drugih plasti. Nato pride na vrsto naj- Paradižnik Paprika Feferoni (čili) Jajčevec O Kumare J* Kapucinke Bazilika () Zelena Ç > Žametnice<^> > Ognjič O o n PARADIŽNIK1! ČEBULA rdeča pesa OOOOOOQíajcevciOa <>„••44 blitva 44• .OOOO koierabicaO o o oP® Foto: Klub Gaia V visoko gredo zasadimo zelo raznolike kombinacije. Upoštevamo dobre in slabe sosede. Poleg tega se vedno najde mesto za koristne rastline, med katerimi so zelišča in nekatere cvetlice. Uporabimo tudi znanje iz kolobarjenja in upoštevamo pravilno sosledje rastlin. Tako zmanjšamo pojav bolezni, škodljivcev in rastlinam omogočimo dober razvoj z zdravimi plodovi. V spomladanskem času zasadimo visoko gredo s solatnicami, kapus-nicami, čebulnicami, grahom, pri čemer večino poberemo pred začetkom poletja. Takrat pridejo na vrsto različne plodovke, ki jih kombiniramo ob že posajene čebulnice in poleg posadimo različna zelišča. Pomembno je redno dognojevanje s tekočim gnojilom Bio Plantella Vrt iz morskih alg. Jeseni plodovke pospravimo in posejemo radiče in posadimo druge jesenske vrtnine. Vanes Husic, univ. dipl. inž, agr., strokovnjak Kluba Gaia 20 Štajerski Križemkražem torek • 24. aprila 2018 Šepetanje valov Fotografije in besedilo: Mateja Toplak Mornarska pisma (4) Dragi prijatelj, da ti opišem, kako potekajo moji dnevi? Kako lovim ravnotežje? Izogibala sem se te teme, predvsem, da te ne bi skrbelo, a tvoje radovednosti očitno ne morem potešiti drugače. Priznam, da ni lahko. Večina ljudi se odpravi na ladjo iz nuje po preživetju. Ni veliko takšnih, ki se na ladjo odpravijo iz želje po novih izkušnjah in potovanjih. Mi, zasanjani popotniki, se hitro streznimo. Najprej je delo, potem vse ostalo. Včasih tako pride dan, ko vztrajno spremljam cene letalskih vozovnic v Slovenijo, a temu kaj kmalu sledi trenutek, ko se zavem, da čeprav je včasih težko, je vseeno vredno. Delovni dan fotografa (kar pa ne velja za ostala delovna mesta!) sicer ni bistveno daljši od de-lovnika pri nas, a je življenje na ladji tako drugačno, da je vse, kar sem poznala do sedaj, postavljeno na glavo. Čas teče nekako po svoje, tako da le stežka sledim ritmu preostalega sveta - nikoli namreč ne vem, ali je morda torek ali že nedelja. »Kaj sploh počneš tukaj'? Ti nimaš pojma o fotografiji! Najraje bi te zabrisal čez krov!« me nadere. Sicer aplavz za premetenega šefa, ki je za dokaj resnično ugotovitev porabil le nekaj dni ... V novem delovnem okolju po navadi začnemo na dnu - trenutno sem tako najmanj izkušena in seveda v vlogi grešnega kozla. Verje- Trudim se vzpostaviti zdravo ravnovesje med delom in potepanjem. (Reykjavik, Islandija) tno je tako na vseh delovnih mestih, ki se ponujajo na ladji, pa če gre za natakarice, kuharje, zdravnike, frizerje, maserje, računalničarje, strežaje, čistilke, turistične vodiče, prodajalce, vzdrževalce, glasbenike, sobarice ali fotografe. In sumim, da tudi na kopnem ni dosti drugače . Poseda pred barvito kavarno, ko srka sveže stisnjen pomarančni sok. Oblizne si prst in hvaležno obrne nov list, ne da bi se spomnil, kdaj je nazadnje imel čas, da bi prebral kaj več kot obvestilo na oglasni deski. Pomane si oči, ko zasliši nadležen hrup budilke. Ne, to so bile samo zelo žive sanje. V onemogel starejši moški galerija v veliki stavbi prodajalna očal in kontaktnih leč popoldansko počivanje na kavču lesena korita, po katerih teče voda na mlin igor vidmar pikantna zelenjavna omaka bodeč njivski plevel sredina kočije glasbenik žgur belgijsko zdravilišče travniška zdravilna rastlina kraj pri sevnici ii krajin. pesnik (grigorij) telesni organ hrvaško mesto pod velebitom roparski ptič z ukrivlj. kljunom urin iranska valuta redek nebesni pojav glas ob prelomu suhe veje Švedska lestev HtOSTM, namenjen molitvi seznam predsednikov zda: 40. ronald reagan 41. george bush st. 42. bill? 43. george bush ml. 44. barack obama 45. donald trump nasilje, strahovlada kiselkast okus vina pripadnik tuje dr2ave ) dirkališče formule ena pri madridu desni pritok donave v nemčiji kratka in ozka cev sl. verski pisec (jurij) nasa valuta glavno mesto samoe nekd.arg. nogometni vratar izraelska valuta prvo trimestno Število niko robavs tone kuntner toyotin cestni terenec andrej hieng italska boginja ognja filmski igralec cruise finski pisatelj (juhani) ženski osebni zaimek Na ladji so si dnevi izjemno podobni - rutina kaj hitro poskrbi za monotonost. ogledalu zaskrbljeno preuči globoke podočnjake in že si nase povleče uniformo, ki obupano vzdihuje po pralnici. Kot vsako jutro si med drvenjem po hodniku pripenja značko z imenom, sočasno pa mrzlično brska po žepih, ko upa, da ni spet česa pozabil, saj bi ga vrnitev v kabino stala jutranje kave. Stalna ponudba klobas, jajc, pečenega krompirja, francoskih rogljič-kov in presladke marmelade mu ne diši, a kljub temu vase na hitro stlači, kar mu pač pride pod roke, ko tako kot vsako jutro bije bitko s časom. 6.50. Zamujanje ni dopustno. Nikoli. Takšna so pravila (delovno kartico je treba potrditi vsaj deset minut pred začetkom dela - po treh zamudah si lahko odpuščen). Že spet posluša opazke na račun svoje počasnosti, celo nerodnosti - zdi se, da nekateri ljudje s pozicijo čudežno pridobijo tudi grob odnos do podrejenih. In prostorska izolacija omogoča, da je moč gro-bjanov velikokrat prezrta. Že dolgo mu besede več ne pridejo do živega. Vse presliši, le da ne dela več kot predpisanih enajst ur na dan. Vsako pritoževanje namreč prinese kazensko delo. Že tako ali tako vsak teden, ko se izkrcajo stari in vkrcajo novi gostje, delovne ure krepko presežejo uradno normo ...A zaveda se, zakaj je tukaj. Domači računajo na njegovo podporo in zato je pripravljen preživeti vse. Kazalci se premikajo izjemno počasi, ko čaka na zaslužen odmor. Tokrat mu pripadata le dve uri, kar je premalo, da bi se odpravil v mesto. Iskreno, tudi energije mu primanjkuje. Na ladji živi že sedem mesecev in ob takšnem tempu se meseci zdijo kot leta. Pogled na neznano mesto z odprte palube petnajstega nadstropja mu nariše nasmeh na obraz - zasliši ptičje petje, ki ga zmoti močan veter - pljuča mu napolni svež obalni zrak. V mislih odtava domov, ko se medlo spominja obrazov svojih otrok. Opazi mlado ladijsko fotografinjo, kako se poti, da bi ujela kar se da najlepši pogled na mesto. »Ljudje se dandanes ne želijo več fotografirati - vsi imajo mobilne telefone z dobrim fotoaparatom,« mu zagodrnja, ko se trudi doseči zastavljeno normo (ta je za tisto jutro znašala kar dvesto fotografij »navdušenih« gostov). Prepriča ga, da se ji nastavi tudi sam. »Čiiiiis, Špagetiiiii, Viskiiiii,« vzklika, ko ga premaga smeh. Foto-grafinja ujame droben trenutek, ko skrbi potihnejo in je življenje podobno zvoku vetra, ki brez truda drvi novi obali naproti. Ura tiktaka, zato se hitro poslovi od nje in že odpravi nazaj na delo. Ko utrujeno odpre še zadnja vrata, skorajda ne more verjeti svojim očem. Na skrbno pospravljeni postelji leži pisemce, ob katerem počiva velika čokolada z vrha sveta, Nordkappa, s priloženo modro kuverto, v kateri se zaiskrijo bankovci. »Hvala za vaš trud, polepšali ste nama dopust,« so besede, ki mu izvabijo solze v oči. Podpisana sta bila gosta, ki sta ga prejšnji dan zalotila med skrbnim pospravljanjem in olepševanjem sobe. Svojega dela torej ne opravlja zaman? Pospravljanje postelje, menjavanje brisač, sesanje in odnašanje smeti morda le ni tako zelo nepomembno . Utrujena od dolgega dneva se spominjam čudovitega jutra, ko si v fotografskem laboratoriju ogledujem slike, ki sem jih posnela. Zagledam se v fotografijo prijaznega gospoda. Gube na njegovem obrazu izdajajo življenje polno skrbi, a v očeh mu sveti posebna iskra. Izmaknem jo in hitro stlačim v žep, ko upam, da ga kmalu spet srečam. Se nadaljuje JAPELJ, Jurij - slovenski pesnik, verski pisec in jezikoslovec, MODRIKA - trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, ORSK - industrijsko mesto v Rusiji, ob sotočju rek Or in Ural, SKOVORODA, Grigorij - ukrajinski filozof in pesnik Pogled z odprte palube je nekaterim delavcem na ladji edino »okno v svet«. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 20. aprila 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da je mestni nadoblastnik s posekom drevja na grajskem hribu uspešno rešil nemotenost pogleda na ptujski grad, tako da se grajska gospoda lahko sonči brez nadležnega drevja. Ampak se vam ne zdi, da si tudi šola Mladika zasluži boljši pogled? Tole drevje ob Dravi je prav nadležno in ovira pogled na šolsko veduto. Miran, požen' žage! Govori se... ... da naj bi se v Ptuju našli hudobneži, ki baje zastrupljajo mačke. Le kdo je lahko tak, da ne mara ljubkih živalic, ki tekajo po mestu brez nadzora svojih lastnikov, kakajo v otroške peskovnike in poščijejo vse, kar se poscati da - od vašega hišnega praga do vseh avtomobilov v soseščini... Pardon - ne poščijejo, ampak markirajo. Smrdi pa enako, kot če bi se poscale ... ... da je peticijo proti baterijskim kurjim jajcem podpisalo 13.000 državljanov. Če upoštevamo zadnje statistične demografske podatke, ki smo jih našli na spletu, je torej za Prireditvenik taka jajca oziroma je za nesni-ce vseeno 2.052.890 državljanom. Čeprav tisti pod 18 let o tem ne podpisujejo peticij, ampak samo pojedo jajček ali dva na dan ... ... da bodo v Ptuju kmalu organizirali nagradno igro: Kaj pa to danes smrdi? Sodelovali bodo lahko turisti in domačini, saj so oboji redno deležni različnih mestnih aromaterapij. Generalni sponzorji (Ptujski piščanci, Čistilna naprava in Živalski osemenjevalci) bodo srečneže nagradili s praktični- mi protismradnimi maskami. Za večkratno uporabo. ... da so na Ptujskem organizirane polžje gradbene dirke (pa o tem nismo bili obveščeni). Trenutno poteka dvoboj med prekmurskimi popravljavci starega dravskega mostu in elektrarniškimi gradbinci, ki se trudijo na jezu v Markovcih. Vodijo zaenkrat Pomurci, a kot kaže, ne bodo več dolgo, ker je elek-tro-projekt zastavljen povsem zmagovalno: pol leta nekaj prčkajo, pa se ne vidi skoraj nič. Kmalu pričakujemo še tretjo polžjo konkurenco -ekipo, ki bo gradila dve kro-žišči ob izhodu s starega ptujskega mostu. Glede na hitrost priprav na svoje delo bodo resna konkurenca obema prej omenjenima ekipama v zahtevni polžji zmagi! ... da imajo ptujski galebi srečo, da jih je pobralo takoj, ko so 'nekaj' pojedli. 'Strokovnjaki' namreč že tako dolgo ugotavljajo, kaj 'nekaj' so pojedli, da bi se sicer še danes mučili - in umirali ... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 5 4 8 3 7 6 3 7 6 4 3 7 6 2 2 3 1 9 7 1 8 4 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€€ QQ Bik ¥¥¥ ©© €€ QQQ Dvojčka ¥ ©©© € QQ Rak ¥¥¥ ©© € QQQ Lev ¥ © €€ QQQ Devica ¥¥¥ ©©© €€ Q Tehtnica ¥¥¥ © € QQQ Škorpijon ¥¥ ©© €€€ QQ Strelec ¥¥ ©©© €€ Q Kozorog ¥ ©© €€€ QQ Vodnar ¥¥ ©©© € QQQ m ¥¥¥ ©© €€ Q Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 24. aprila do 1. maja 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Torek, 24. april 09:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin 09:30 Večnamenski center vaško-kulturne dvorane Dornava, mala sejna dvorana, delavnica: Od kmetije do podjetja - priložnosti in pasti kmetijstva, primeri dobrih praks 11:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje razstave restavriranih knjižnih dragocenosti - Hraniti in ohraniti, ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, med 9. in 16. uro še knjižni sejem, knjige po ugodnih cenah 16:30 Ormož, gRajski center za družine, Šola senzibilnega starševstva, poporodna depresija, znaki in prva psihosocialna pomoč 17:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola, Popotovanje po deželah sveta - javni oddelčni nastop harmonikarjev GŠ Slovenska Bistrica 17:00 Grajena, podružnična OŠ, Glasbeni vrtiljak, 59. območna revija mladinskih pevskih zborov 18:00 Grad Ormož, odprtje ormoškega grajskega kina 18:30 Slovenska Bistrica, Glasbena šola, Javni oddelčni nastop klavirja GŠ Slovenska Bistrica 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča , Literarni večer, gost France Plan-teu, pisatelj in bibliotekar Sreda, 25. april 16:00 Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka, odprtje prostora in knjižnice prilagojenega didaktičnega materiala in učil Strokovnega centra Comp@s 17:00 Ptuj, Mestno gledališče, Letni nastop baletnega oddelka Glasbene šole Karola Pahorja 18:00 Videm, OŠ, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 19:00 Ptuj, Narodni dom, Neskončni svet ustvarjanja, predstavitev zbornika - 60 let Zveze kulturnih društev Ptuj 19:30 Ptuj, Rajšpova 14, Zvočna meditacija in vodena meditacija za prizemljitev Četrtek, 26. april 14:00 Ormož, Pohod po Slovenski planinski poti od Nanosa do Slavnika 17:00 Ptuj, Mestno gledališče, Letni nastop baletnega oddelka Glasbene šole Karola Pahorja 18:00 Trnovska vas, Kulturni dom, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 18:00 Majšperk, KPC, koncert pevskih zborov OŠ Majšperk 19:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola, Flavta se druži - javni oddelčni nastop pihalcev GŠ Slovenska Bistrica 19:00 Ormož, Občina, Proslava ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana Gimnazije Ptuj, Slavnostna akademija ob 60-letnici ZKD Ptuj, predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič, slavnostni govornik pisatelj Tone Partljič, veseloigra Micki je treba moža, Teater III, DPD Svoboda Ptuj 20:00 Ptuj, CID, Potopisno predavanje Raziskovanje Portugalske, predavata Urban in Martin Čepon Mestni kino Ptuj Sreda, 25. april: 20.00 Playing men. Četrtek, 26. april: 19:00 Animateka po Animateki: otroški program; 20:00 Animateka po Animateki: Glavni program. Petek, 27. april: 17:00 Zemlja, nepozaben dan; 19:00 Rampage: Veliko razdejanje; 21:00 Playing men. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Gašper Vesenjak, Kukava 61, 2256 Juršinci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! r^3rl Foto: smesno.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 20. aprila 2018 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. 1. POLFINALE Športna dvorana Osnovne šole Videm, v sredo, 25. aprila, ob 18. uri Za vstopnice v finale se bodo potegovali zmagovalci osnovnih šol: Videm Gorišnica Vitomarci Hajdina Olga Meglic Mladika Središče od Dravi Velika Nedelja Majšperk Zavre Rogatec VSTOP JE PROST! komunala ptuj cestno podjetje ptuj SAZAS RADIOPTUJ 89.8»98¿«I04,3 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. 2. POLFINALE Kulturna dvorana Trnovska vas, v četrtek, 26. aprila, ob 18. uri Za vstopnice v finale se bodo potegovali zmagovalci osnovnih šol: • Destrnik • Trnovska vas • Markovci • Juršinci • Dornava • Ljudski vrt • Grajena • Breg • Ormož • Ivanjkovci • Cirkulane VSTOP JE PROST! Štajerski komunala ptuj cestno podjetje ptuj f.radio-tednik.si SAZAS RADIOPTUJ Štajerski v.radio-tednik.si NAROČITE" STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO r Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? ' Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. ^i,,- Do nagrade ste upravičeni - novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili j naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. NAROČILNICA ZA Štajerski POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA -TEDNIKA SE SPLAČA! L Vsi, ki se boste v času trajanja akcije - naročili na Štajerski tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PIKNIK- ODEJO. *— : ¿taiersRi TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila:. Podpis: _ S popisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. »■Mu ■ ■» RADIO TEDNIK Ptuj, «...o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj iaiife^tft.^v-' ftw fe SlTONTrVlJO ffiiROCNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: »20orežpTačnth:prilog s koristnimi nasveti » Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) |jBp0-od.StSEffi popUSt pri naročilu-' mafjh'bgiäSov v Štajerskem tedniku praktična darila za nove in obstoječe naročnike Ü L- IPOStATrNAROčNIK ŠTAJERSKEGA - TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! B ifii petek • 20. aprila 2018 Oglasi in objave Štajerski , 23 OS:00 Revija OPZ 2. del 09:00 Gostilna pr' Francet' 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo i 8:00 OŠ Majšperk - Območno srečanje OFS 20:00 Koncert ZPZ K D Destrnik 21:30 OŠ Majšpcrk - Zaključek bralne značke 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Hajdina- Športnik leta 2017 10:00 Starše - Zapojmo prijatelji 11 05 Gostilna pr' Francel' 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Seja sveta Mark ovc i - v živo 18:00 25 let delovanja godcev v Rošnji 20:00 Kronika i/ občine Hajdina 21:00 Hajdina - Športnik leta 2017 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo1 10:30 Kronika ledna 11:00 Utrip iz Ormoža i 2:00 Video strani ! 5:00 Italijanska trgovina - v živo i 8:00 Mi in zdravje - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Dornava - Večer ljudskega petja 22:00 Utrip iz Ormoia 23:00 Video strani Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: into@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarkellng d.o.O.; 02 749 34 27; 031 627 340 program v živo tudi preko spfeta: www.siptv.si MPI Ormož, d. o. o., razpisuje prosto delovno mesto direktorja MPI Ormož, d. o. o. Za direktorja družbe je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: • ima najmanj raven izobrazbe 6, • predloži dokazilo o znanju enega svetovnega jezika, • ima najmanj 2 leti poslovodnih oz. vodstvenih izkušenj, • ima izkušnje na področju podjetniškega svetovanja, • obvlada poznavanje osnovnih računalniških orodij, • je državljan/-ka Republike Slovenije in • ni bil/-a pravnomočno obsojen/-a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ni bil/-a obsojen/-a na nepogojno kazen zapora več kot 6 mesecev. Mandat direktorja družbe traja 4 leta. Pogodba za delo se sklepa za polovični delovni čas. Ponudbo skupaj z dokazili in Programom dela za obdobje štirih let je treba poslati do 8. 5. 2018 na naslov: Mrežni podjetniški inkubator Ormož, d. o. o. Natečajna komisija Vrazova ulica 9, 2270 Ormož »NE ODPIRAJ« Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949. NEPREMIČNINE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave,črne in grahaste, 21-te-denske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost dostave. Tel. 040 531 246. Re-šek, Starše 23. BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, in piščance, 4-tedenske, težke 1,2 kg, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC-okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. PICERIJA Slonček zaposli osebo za razvoz pic - lahko tudi upokojence. Telefon 031 301 116. Picerija Slonček, Sonja Lorber. ZAPOSLIMO monterja prireditvenih šotorov za nedoločen čas; iščemo resnega, poštenega, iznajdljivega, delovnega, do starosti 50 let, za daljše obdobje. Kontakt 031 675 486. www.krodo.net. IŠČEMO voznika B- in D-kategorije v pokoju za prevoz šoloobveznih otrok s kombiji in minibusi, resnega, zanesljivega. Kontakt 031 675 486. www.krodo.net. Čebelarstvo Pislak, Adela Pislak Bali, s. p., Apače 303, Lovrenc na Dr. Polju, zaposluje nove sodelavce moškega spola z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pokličite nas na 031 734 905 ali pošljite sporočilo na info@cebelarstvo-pislak.si. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Zaliaua_šotoru - Za pijačo in Hrano iioskmijeno! Ualiljeni! Vstopnine ni! Stajerskitednik Stajerskitednik Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. SPOMIN 23. aprila sta minili dve leti, odkar si nas prehitro zapustil, dragi mož, oče in dedek Drago Golob PRERAD 20 Pogrešamo te. Vsi tvoji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Marije Kovačič IZ BUKOVCEV 72 1929-2018 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku, govornici Otiliji, pevcem, gospodu Mikiju za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: tvoji najdražji amnosek spomeniki police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVAVAS 2 b MESN0©A FONGUŠT KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FIN GUST. ČEVAPČIČISSIROM j (KLOBASE ZA ŽAR) Umrli so Umrli so: Marija Zupanič, roj. Cebek, Apače 37, roj. 1923 -umrla 12. aprila 2018; Marija Kovačič, roj. Primožič, Bukovci 72, roj. 1929 - umrla 13. aprila 2018, Jožefa Cizerl, roj. Krajnc, Mala vas pri Ormož 11, roj. 1947 - umrla 14. aprila 2018; Jakob Mikša, Ptuj, Rimska ul. 2, roj. 1929 - umrl 11. aprila 2018; Milan Travnikar, Ptuj, Ob železnici 12, roj. 1952 - umrl 13. aprila 2018; Alojz Horvat, Rjavci 15, roj. 1931 - umrl 13. aprila 2018; Anton Cenar, Prerad 34, roj. 1934 - umrl 12. aprila 2018; Ciril Jazbec, Bolečka vas 6b, roj. 1935 - umrla 15. aprila 2018; Pavla Puntigam, roj. Cimerman, Ormož, Poštna ul. 3, roj. 1929 - umrla 15. aprila 2018; Dragica Lovrec, roj. Tušak, Ptuj, Vičava 60, roj. 1932 - umrla 15. aprila 2018. 01221664 Spodnje Podravje • Masovni pogin rečnih galebov ob Ptujskem jezeru V laboratorijih skrivnosti niso prišli do dna Po masovnem poginu rečnih galebov ob Ptujskemjezeru 1. aprila strokovnjaki v laboratorijih še vedno niso našli vzroka zanj, zato bodo glave staknili tudi domači in tuji strokovnjaki s področja okolja, ornitologije, veterine in kmetijstva. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so objavili končno poročilo vseh preiskav, ki so jih na Nacionalnem veterinarskem inštitutu Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani opravili, da bi ugotovili vzrok pogina rečnih galebov na območju Ptujskega jezera. Pojasnili so, da je bil pogin posledica odpovedi vitalnih organov ptic, ta pa je bila verjetno posledica zaužitja toksične snovi. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maribor so analizirali še vzorce jeter, prebavil in želodčne kisline poginulih ptic, so povedali na UVHVVR: »Analiza je bila izvedena po treh različnih analiznih metodah in je vključevala skoraj tisoč različnih snovi.« Od fi-tofarmacevtskih sredstev so v nizki koncentraciji sicer ugotovili prisotnost aktivne snovi tembotrion, ki jo uporabljajo za zatiranje plevelov v koruzi. Vendar pa s tem uganka še ni rešena, saj omenjena snov ni akutno toksična za ptice. Na UVHVVR so dejali: »Pri kemijski analizi vzorcev jeter, prebavil in želodčne vsebine ni bilo ugotovljenih snovi, ki so akutno toksične za ptice in bi lahko povzročile pogin ptic. Kemijska analiza se je nanašala na pesticide, ki se danes ali pa so se v preteklosti uporabljali v kmetijstvu. Prisotnost snovi tembotrion v vzorcu je bila izključena kot vzrok za akutno zastrupitev galebov.« Strokovnjaki so tako doslej kot vzrok pogina ptic že izključili kožne bolezni živali, uporabo fitofarma-cevtskih sredstev, virus ptičje gripe, virus Zahodnega Nila in paramikso-virus 1. Na UVHVVR so sklenili: »Glede na rezultate analiz in končne ugotovitve, ki niso dokazale vzroka Foto: Dominik Bombek Ob Ptujskem jezeru je poginilo več kot 150 rečnih galebov oz. približno desetina populacije. pogina, se bomo glede nadaljnjih ravnanj posvetovali s strokovnjaki s področja okolja, ornitologije, veterine in kmetijstva tako doma kot v tujini.« Sta dež in veter že opravila svoje? Koordinator za izobraževanje in stike z javnostjo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Dominik Bombek je poudaril, da smo tako še vedno na začetku: »Nekatere vzroke smo sicer izločili, vendar še vedno ne vemo, katera snov je povzročila pogin rečnih galebov. Možni viri prehranjevanja teh ptic so kmetijske in vodne površine ter smetišča, v bližini je tudi čistilna naprava.« Opomnil je, da se s padavinami koncentracije snovi zmanjšujejo in pronicajo v podtalje: »Strup se lahko z vetrovi prenaša tudi po zraku, s prašnimi delci. Strupena snov tako postane še bolj mobilna.« Znova je opozoril, da analize potekajo prepočasi: »Vzrok pogina bi morali iskati urgentno, ne pa po korakih. Veterinarsko-higienska služba je vzela kadavre, čez tri dni jih je poslala na UVHVVR, tam so jih na analize poslali čez dva dni ... V resnici bi morali takoj iti na teren, vzeti vzorce, nemudoma napraviti analizo in preiskati območje. Po dveh tednih od masovnega pogina imamo še vedno veliko možnosti za špekulacijo; mogoče sploh ne iščemo na pravem mestu. Sistem ni dovolj efektiven, da bi lahko snov odkrili pravi čas in preprečili nadaljnje širjenje tega strupa v naravo. Ko se bo vzrok vendarle našel, bo morda prepozno. Časa zmanjkuje.« Eva Milosic Podravje • Gnojenje pred spomladanskimi setvami Smrdi, a je potrebno V spomladanskem setvenem času kmetje gnojijo njive, da bi v tla vnesli dušik, ki ga rastline potrebujejo za rast. Inšpektorji zaradi smradu ne morejo napisati kazni. Lahko pa kazni napišejo za druge kršitve, povezane z gnojenjem. Na splošno velja, da kmetje ne gnojijo tal izven vegetacijske dobe, imajo pa tudi zakonsko predpisano omejitev, kdaj gnojiti in kdaj ne, pravi ormoški kmetijski svetovalec Ivan Puklavec. S tekočimi organskimi gnojili, kot sta gnojnica in gnojevka, ne smejo gnojiti med 15. novembrom in 1. marcem, s hlevskim gnojem med 1. decembrom in 15. februarjem, z mineralnimi gnojili pa med 15. oktobrom in 1. marcem, čeprav so povsod tudi izjeme. V spomladanskem setvenem času torej omejitev ni, razen količinske. Ker je gnojenje moteče za sosede in se dušik iz gnojil lahko spira v površinske vode ali podtalnico, morajo kmetje upoštevati, da gnojijo zvečer, Kazni do 1200 evrov ali več Po Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov kmetje ne smejo gnojiti na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh. Kazni po omenjeni uredbi se gibljejo od 400 do 600 evrov za posameznika, oz. če gre za kmetijske površine na vodovarstvenem območju Dravsko-ptujskega polja od 200 do 1.200 evrov. Za pravne osebe in samostojne podjetnike so kazni višje. pred napovedanim rahlim dežjem, in da ne gnojijo, ko je vroče in ko piha močan veter ter da gnojilo čim prej zadelajo v tla. Rešitev so tudi sodobni stroji (vlečene cevi in sani ali injektor- ski način vnosa gnojevke), ki vnašajo gnojilo neposredno v tla ali tik na tlemi, a so dragi. Za smrad ni možno predpisati kazni, za kaj drugega da Dušik je potreben za rast rastlin, je pa tudi moteč za sosede, saj izhlapeva in povzroča smrad. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, inšpektorat nima pravne podlage za ukrepanje zaradi smradu, ki se širi zaradi raztro-sa organskih gnojil. »Poudarjamo, da v pravnem redu Republike Slovenije smrad zakonsko sploh ni določen in zato se nadzor na tem področju ne izvaja,« so navedli v odgovoru. Ivan Puklavec je dejal, da se inšpektorji na prijave odzovejo z obiskom kmetij in potem preverijo skladiščenje gnojil in gnojenje: »Če ugotovijo, da je kmetija na pravilen način ob pravem času razvozila tekoče organsko gnojilo, preverijo količino na hektar in preverijo, da niso presegli količine dušika na hektar, potem inšpektor ne more napisati kazni. Če pa je kmetija prekoračila mejne vrednosti vnosa dušika na hektar ali prekoračila 170 kg dušika na hektar živinskih gnojil, potem ima kmetija po Gnojenje povzroča smrad, a je hkrati pomembno za boljši pridelek. uredbi o navzkrižni skladnosti lahko določene odbitke neposrednih plačil, to je od enega do treh odstotkov ob prvi odkriti napaki, ob ponovitvi pa se lahko to poveča.« Največ neustreznih zbiralnikov Inšpektorat na kmetijskem ministrstvu ugotavlja, da se največ kršitev ugotovi zaradi neustrezno urejenih skladiščnih kapacitet za organska gnojila, sledi prekomerni vnos dušika v tla in uporaba organskih gnojil v času prepovedi. Tako je lani izdal 158 ureditvenih odločb in izrekel 49 odločb o prekršku. Odzovejo se na podlagi prijave, na podlagi neposredne zaznave inšpektorja in na podlagi odstopov s strani drugih organov, npr. jim policija preda postopek. Prav tako pripravljajo usmerjene akcije nadzora iz urada glavne inšpektorice na podlagi ocene tveganja. Ivan Puklavec poziva k potrpežljivosti: »Potrpežljivi moramo biti vsi: tisti, ki razvažajo ta gnojila, da vejo, če je blizu naselja, da je tam kaka po-hodniška pot, da se ljudje več gibljejo, da navozijo in čim hitreje zadelajo gnojilo v tla, da omejijo ta smrad; in tisti, ki tam živijo, da se zavedajo, da ti ljudje pridelujejo hrano za nas in malo potrpijo.« KŠ o o- -G* ^cCb _ Cb % O ' ~ Rojstva: Sabrina Slodnjak, Moškanjci 37, Gorišnica - deček Žak; Sabina Tornar , Gorišnica 56b - deček Tian; Vesna Črešnar Javernik, Spodnja Polskava 318, Pragersko - deklica Alina; Lea Vidovič, Loka-vec 11, Sveta Ana v Slovenskih goricah - deček Jan; Vesna Zorko, Dragovič 18a, Juršinci - deček Tej; Katerina Andreeva, Prešernova ulica 14, Ptuj - deček Vojdan; Sandra Vidovič Mlakar, Repišče 15, Zgornji Leskovec - deček Jakob; Svetlana Milošič, Repišče 28a, Zgornji Leskovec - deček Kevin; Marajka Toplak, Gradiščak 4a, Juršinci - deček Aleks; Janja Slana, Grajenščak 10, Ptuj - deklica Nika; Patri-cija Ferk, Dupleška cesta 89, Maribor - deklica Julia; Tadeja Kurnik, Ulica Heroja Lacka 4, Lenart v Slovenskih goricah - deček Bine. Poroki - Ptuj: Darko Margušic, Ptuj, CMD 11, in Aleksandra Murko, Ptuj, Ul. 5. prekomorske 4;Branko Sitar, Ptuj, Ul. 5. prekomorske 16, in Branka Kurnik, Ptuj, Anželova ul. 27. - ^ o C?j » C o? , •:; e? O ^ top CS Na Jurja dan je pravi čas, da nam rž pokaže prvi klas. 8/18 10/21 A Danes bo sprva spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, prehodno bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Popoldne se bo od severa postopno jasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 23 do 29 °C. V sredo bo sončno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije pa se bo pooblačilo. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek j Petek 24.04.2018 25.04.2018 27.04.2018 # t ■ 1 11 11 10 9 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 23 27 25 20 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan /> Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: KS Vir: ARSO