60100200 85^ A os«««* P.p.126 PRliViuRSKI DNEVNIK 5aSSf“ir'“ Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 281 (10.193) TRST, torek, 28. novembra 1978 TSftS lLmdiS19t*^e?^Pr^°^ PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vas: Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v trskami «Doberdob» _______pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovemja» pod Vojskim pri Idnji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SREČANJA PREDSEDNIKA VLADE PRED VRHOM V BRUSLJU i Zaradi izprijenosti režimo in surovosti vojaščine Andreotti upa, da bo ohranil vlado pod evropskim monetarnim ščitom Tako bi namreč utišal polemiko o «triletki» Nezadovoljstvo PSI in KPI - La Malfa navdušen RIM — Kaj pomeni Andreottiju Brk? Predsednik vlade upa, da £ Pod njim zavaroval obstoj svo-r vtade. La Malfa spet navija zanj ® 2 _ njim Zaccagnini. Komunisti °®drže ob strani, vendar niso rav-fi*™4ni, medtem ko so povsem Optični socialisti in socialdemokra-■ • “o njihovem mnenju bo «ščit* vlado pred krizo tja do po-Jadnih strankarskiii kongresov, a *uti enega dne več. Govorimo namreč o ECU, kratici ** »European Currency Unity», kar angleščini in francoščini pomeni pod katerega bi Andreotti 9 . od ponedeljka dalje spravil , °Jo vlado in z njo celotno italijan-.7° gospodarstvo. Da bi dosegel ta se Andreotti trudi že nekaj te-z*®*' (še včeraj se je srečal z luk-^nburškun premierom Gastonom , nt)rnom in holandskim predsedni-vlade Van Agtom), pri tem j'9 dejansko zanemarja vse zapre-jih ima vlada te dni na svoji kmetijske pogodbe, reforma r^verze, vprašanje imenovanja vodjev javnih ustanov. V imenovanju novih voditeljev ^Pomembnejših javnih družbenih J? gospodarskih ustanov bo morda V^Pravljala vlada na današnji seji, ji bo ostalo kaj časa, kajti glaven točka na dnevnem redu je poro-zakladnega ministra Pandolfi-jO pogajanjih za evropski mone-JfJto sistem. Andreotti mora na-odgovoriti ostalim evropskim stft|9Vam’ ali namerava Italija pri-jT^ati k predvidenemu enotnemu •onetarnemu sistemu. Srečanje bo bruslju čez teden dni. ,‘toveda se moramo vprašati, ka-e. to. da je vprašanje združevanja J*°Pskih denarnih sistemov pove-jT10 z usodo italijanskega politične-ria.ravnotežja. Odgovor je mogoče , Ju, vendar sta potrebna vsaj dva kor ia nazaL k preteklosti. Prvi letita nazai k Pandolfijevemu tri-a*tou gospodarskemu načrtu, dru-- °a. Pa k večkratnemu neuspehu Zah L vcuM.awieiuu ucuaiJt-uu « °dnoevropskih držav, ko so skuta® opredeliti enotno strategijo v stjJU Proti inflaciji in brezposelnostih i Potita nekatere izmed induciranih dežel. v at>dolfijev načrt («triletka») je yjTrojem prvem in tudi zadnjem iz-Cjjtoku predvideval obnovo investira procesa predvsem z zamrzo-lJ6® cene delovne sile in krep-jj1 Povečanju izvoza. Če bi Italiji ta dva P°g°ja' teciaj (ivita° m°g°^e predvideti tudi pozi-5Wa rczultate na področju zapo- ^Ijub diplomatskemu izražanju j sindikati v bistvu zavrnili ta na-jjfranke pa se niti niso ogrele ^' Predvsem ne levičarske, med-pn, ko sta ga podorli samo KD in Hi ' federacija CGIL - CISL - UIL g *UpaIa meglenim obljubam o kom*c'jah na Jugu, socialisti in ([t^^ti pa so poudarjali, da na-dtl določa natančne odpovedi za vrača pa jim zgolj nekaj pitonih obljub. La Malfa pa je. fciurh?1 nasPr°tn°. videl v tem Pricp sy°jega več kot desetletnega jpganja «mezdne politike*, ka/ ,Več kot dva meseca je «trilet hi,.. |ot podmornica, saj pluje pod i ° §‘adino, da bi je nihče ne w‘‘; Pravijo, da se bo vrnila na tijensie tik pred novim letom, toda bw? predstavitev zbornicama po-objMpdi hudo tveganje, da se bo dvoj'16! vladna večina razklala na le^j,’ ker bi pomenilo začeti novo Tna ® z vladno krizo. 0(13 Pandhfi je vso svojo strate- črt sta namreč za Italijo tako rekoč eno in isto. Vedeti pa je treba, da mora v tem primeru Italija povečati svoj izvoz za 4,5 odstotka letno, v nasprotnem primeru ji ostane po tem zdravilu zgolj grenki priokus. Nemčija, ki razpolaga s ključi e-vropske trgovine, zaihteva, naj bodoči partnerji evropskega denarnega sistema tvegajo to, kar tvega Bonn: skrito revalvacijo denarja in torej postopno padanje izvoza. Če se marka krepi se bodo krepile tudi ostale evropske denarne enote. Kaj se bo zgodilo v tem primeru? Nemško gospodarstvo je krepko in lahko zdrži, italijansko pa vtika vrat v vešala brezposelnosti, ki bi sladila po bankrotu šibkejših podjetij. Nemčija in Francija si tudi lahko dovolita luksus, da za eno leto za-mrznetaa zaposlovanje in reorganizirata proizvodnjo. Kaj pa Italija in Velika Britanija? Toda kolikšno pa bi bilo tveganje, če bi Italija ostala v Evropi sama? Schmidt je Italijanom posladkal grenko pilulo: lira bo lahko «nihala» za 6 odstotkov, preden se bo »priključila* k marki. Andreotti torej skuša spet združiti vladno večino, a ne v Rimu, pač pa «na razdaljo* iz Bruslja. La Mal-fo je tako navdušil predlog, da je pozabil, celo, kako je še pred nekaj dnevi podpisal vladi mrliški list. Čisto nasprotno modruje Craxi, ki noče, da bi vlada preživela do poletja in je zato že nabil topove, da bi streljal po «triletki». In komunisti? KPI že dalj časa zahteva od vlade «dosledno gospodarsko politiko* in tako vzbuja vtis, da hoče preveriti karte, ki jih imata Andreotti in Pandolfi, preden ju zavrne. KPI je zahtevala, naj se Italija «pogaja* o vstopu v E MS (evropski monetarni sistem), ne pa, nai «sprejme» vse pogoje. Tudi je KPI mislila, da je «triletko» treba izboljšati. Na politični ravni, pa komunistom ni mar za «usmerjeno krizo* .kakršno si želi Craxi, da bi se dogovorili za novo vlado s Piccolijem na mestu Andreottija. Po mnenju KPI pomeni kriza hud spor in torej nove volitve. V takem primifnj pa je bolje, če razkol povzročijo demokristjani. MINO FUCCILLO V Iranu na dnevnem redu stavke in demonstracije Član kraljevske družine spravil na tuje 430milijonov dolarje v - Bivši predsednik vlade o krivdah tajne službe «Savak» TEHERAN — Uradništvo iranske državne petrolejske ustanove NIOC je včeraj prekrižalo rake iz protesta, ker so nedeljske demonstracije zoper šahov režim v mestu privedle d0 ranitve precejšnjega števila oseb, tako tudi mimoidoče ženske, ki jo je vojak z bajonetom zabodel v trebuh. Ranjeni leže v bolnišnici omenjene ustanove. Stavka naj bi trajala kar petnajst dni. Predstavništvo uredniškega osebja ustanove je stavkovno gibanje utemeljilo tudi s surovim ravnanjem vojske do u-službencev NIOC. šestnajsti dan stavke se bodo uradniki vrnili na delovna mesta, ne bodo pa opravljali izrednega dela, in to vse doslej, dokler ne bodo pristojni dejavniki izpustili iz zaporov «političnih jetnikov* — delavcev in uradnikov, ki so zaposleni na področju naftne industrije. Z druge strani se je razaširila neuradna vest, po kateri so včeraj že tretji dan zapored stavkali uslužbenci iranske centralne banke, to pa zato. ker je njen ravnatelj kljub nasprotnemu mnenju osebja dovolil nekemu članu kraljevske družine transfer kakih 430 milijonov do- rtiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiMiiii>i>niiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiimnimiiiiiiiiHiiiiiifiiiiiimiiniiiiiiiiiiimniiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii||||||„|ni|||||| PO VZTRAJNIH ZAHTEVAH TAJNIKA PSDI LONGA Parlamentarna večina pred izbiro preverjanja vlade ali programa Craxi: Sistem enobarvnih vlad ne sme trajati v nedogled Priprave na ponedeljkovo zasedanje CK KPI in na kongres Slovenska delegacija danes pri Fanfaniju — Predsednik italijan-6Qe®a senata Amintore Kantam n0 “anes popoldne sprejel enot-la delegacijo Slovencev iz Fur-VjJito ■ Julijske krajine, ki jo v? senatorka Jelka Gerbec in G? so zastopniki PSI, SK jul §0, SSk in kulturnih dru-v Beneške Slovenije. '°Vt'nsko odposlanstvo bo s .bednika senata seznanilo s h- °Sn° zahtevo naše manjši- V P° globalni zakonski za- aio • (j? °lal na osnovi evropske izbito J*.ie treba zasebnemu kapita-Ndoiv nehaj vitalnosti. Zato pa 'i |3 vstop Italije v ECU sprejela toednarodno obveznost sicer hbij.a tranjepolitični ravni sporne . *(riletke». Andreotti bi to-V^tavil Pandolfijev načrt ?Wo§nCilrila in poudaril, da so to “i da veljavne evropske smernice .Arirtj11' EGS povsem odobrava. K ^toi skratka modruje tako: v'adi uspelo, da stranke pre-ve predloge. Pri tem V ^ >•** ekonomske jjosledice, pa tu- (\et‘)°litič'"a ravnotežja. Evropski ^ni sistem in Pandolfijev na RIM — «Minipreosno»»» je-takore-koč mimo. Na današnji seji bo vlada še razmišljala o tem, ali naj imenuje še novega podtajnika, ki se bo specifično ukvarjal z vprašanji južne Italije, in to je tudi vse. Zaenkrat je' Andreotti — kot vse kaže — o-pustil misel o imenovanju novega ministra za javno upravo. Med političnimi strankami pa se nadaljuje raz.prava o tem, kaj pravzaprav storiti s to vlado. Tako so nekateri mnenja, da bi morali o «preosnovi» sprožiti parlamentarno razpravo. Podpredsednica poslanske zbornice Maria Eletta Martini je napovedala, da bodo o predlogu razpravljali danes dopoldne načelniki parlamentarnih skupin. Drugi, predvsem socialdemokrati, so mnenja, da bi se morale stranke parlamentarne večine sestati in sprožiti prvo «programsko preverja-nje», ki naj bi zajelo program in strukturo vlade. Doslej se temu predlogu Pietra Longa ni pridružil nihče. Republikanci so že v soboto sporočili, da bi se takega srečanja ne udeležili. Komunisti in socialisti so mnenja, da nima smisla preverjati programov, ko pa gre za povsem drugačno vprašanje doslednega izvajanja tega, kar je bilo že dogovorjeno a se ne izvaja. Tako je najbrž najbolje izrazil mnenje levice socialist Calucci, ki je dejal: «Najbolje bo, če bomo preverjali dejanja vlade*. Kaj pravi k socialdemokratskemu predlogu predsednik vlade Andreotti? Časnikarji so mu zastavili vprašanje, na katerega je odgovoril dokaj enigmatsko: «Veste kaj, najprej bi se želel pogovoriti s Pie-trom Longom, nato pa bom odločal.* Republikanci so se medtem spet oglasili in verjetno objavili stališče, ki ga bo danes tajnik PRI Biasini orisal predsedniku republike Perti-niju Slednji je namreč napovedal, da bo danes sprejel republikanca La Malfo in Biasinija ter misovca Almiranteja. V objavljenem dokumentu PRI je rečeno predvsem, da bi preverjanje bilo potrebno samo po pristopu Italije k evropskemu monetarnemu sistemu, to pa zato, ker je od tega odvisno, kakšno gospo darsko politiko namerava ubrati vlada. Socialistični tajnik Bettino Craxi se medtem spet loteva vprašanja usode sedanje enobarvne Andreotti-jeve vlade. V svojem izvajanju se Craxi najprej loteva vprašanja, koliko časa bo vlada trajala. «Mislim, da nikakor ne do konca sedanje zakonodajne dobe. Neke alternative bo pač vseeno treba najti.* Pri tem, seveda. Craxi ne misli levičarsko alternativo, za katero misli da je »politično neaktualna*. Pač pa je tajnik PSI mnenja, da bi morala vladna večina «zaživeti». kajti nesmiselno je upati, da bo šlo vse kot po olju. »Sedanja večina je tako široka, da je povsem razumlji vo, da v njenem okviru izbruhnejo spori o posameznih vprašanjih. Je pa tudi nekaj drugega: še nikoli ni bila vladna večina tako široka in kljub temu vlada ni kos glavnim perečim problemom: brezposelnosti in terorizmu. 1 Komunisti se pripravljajo na zasedanje centralnega komiteja, ki bo v |xinedeljek. Poleg izročila Amen dole o evropskem združevanju bo- sta zanimivi poročili delovnih komisij, ki pripravljata teze za 15. kongres KPI in reformo statuta. . Glede tez velja poudariti, da je Pila glavna skrb komisije »najti natančnejšo in boljšo definicijo predloga o zgodovinskem kompromisu*, kar pa zadeva reformo statuta je pač znano, da bo glavno vprašanje člena, ki opredeljuje «marksizem -leninizem* kot ideologijo stranke. Ni izključeno, da bo formulacija člena drugačna, bolj elastična. Poleg tega naj bi KPI skrčila število članov direkcije in centralnega komiteja, ustanovili pa naj bi »vsedržavni svet* stranke, (st.s.) «Panorama» objavila nova Morova pisma RIM — Tednik »Panorama* objavlja v zadnji številki besedilo pisem, ki jih je Aldo Moro malo pred smrtjo poslal predsednikoma poslanske zbornice in senata, poleg teh pa še trinajst drugih doslej še neobjavljenih pisem. Objava teh besedil bo prav gotovo spet oživila polemiko o «a-feri Moro*, saj pisma med drugim dokazujejo — seveda, če so avtentična — da je teroristom uspelo streti psihološki odpor predsednika KD. V pismih Ingrau in Fanfaniju Moro predlaga, naj bi parlament izglasoval poseben zakon, na osnovi katerega naj bi proti njemu izdali zaporni nalog in ga zaprli v enega od posebnih zaporov skupaj z rdečmii brigadisti, s katerimi naj bi delil usodo. Pod temi pogoji naj bi ga njegovi jetniki izpustili. V ostalih pismih se Moro zelo trdo zaganja proti demokrščanskim voditeljem in izraža celo sum, da naj bi nekdo v KD želel njegovo usmrtitev zaradi svojih političnih računov. FIRENCE — Pred prizivnim porotnim sodiščem v Firencah se je včeraj začel drugostopenjski proces proti Pierluigiju Concutelliju in drugim 12 neofašistom, obtoženim sodelovanja pri umoru rimskega sodnika Vittoria Occorsia. Prva obravnava, ki je bila posvečena predvsem obnovi dogodkov ter obrazložitvi vzrokov priziva, je potekala v nenavadno mirnem vzdušju, saj glavni obtoženci z razliko od prvostopenjske razprave, niso povzročali preglavic poroti. ALŽIR — Včeraj so iz ZDA pripeljali aparaturo »Scanner*. stroj, ki služi za točno določanje diagnoz in ki se ga poslužuje nuklearna medicina. S »Scannerjem* bodo zdravniki raziskovali možgane alžirskega predsednika Boumediena, ki je že več časa hudo bolan in skušali ugotoviti vzrok njegove bolezni. PEKING — Ljudska republika Kitajska je pripravljena sprejeti posojila od tujih vlad, s katerimi bi vlada finansirala modernizacijo države. larjev na tuje. Če je take in podobne finančne operacije mogoče primerjati z literaturno tradicionalnim begom podgan s potapljajoče se ladje, je tudi res, da gre za denar, ki ga je izžemalni režim naropal zatiranemu ljudstvu. Bančni uradniki so sestavili seznam 144 iranskih osebnosti, k; so v poslednjih dveh mesecih poslale v inozemske banke velikanske denarne vsote. Med temi so poleg predsednika ustanove NIOC Hushan ga Ansarija, ki je trenutno v tujini in ki je menda zaupal neki ameriški banki kar 63,5 milijona dolarjev, oba sina šahove sestre, kneginje Ashraf (113 milijonov dolarjev) šahova nečakinja Shahrzad (41,4 milijona dolarjev) in njen oče. bivši minister za kulturo in prosveto Pahlbod (32 milijonov dolarjev). Na seznamu so tudi še nekdanji predsednik vlade Amuzegar (6 milijonov dolarjev), predsednik letalske družbe «Iran Air* gen. Khademi, ki si je pred tremi tedni vzel življenje (9.4 milijona dolarjev), bivši načelnik zloglasne tajne službe «Sa-vak* gen. Nasiri (54,2 milijona dolarjev), njegov pomočnik Sabeti (19,2 milijona dolarjev) in celo i-ranski veleposlanik v Washingtonu Zahedi (13,2 milijona dolarjev). Nič čudnega torej, če v Iranu niti toliko sredstev nimajo, da bi poskrbeli za najnujnejše potrebe prebivalstva. To pa je pravzaprav tudi glavna vzmet, ki je sprožila zdajšnji, raznoliko politično in versko obarvani proces protirežimskega in v državljansko vojno vodečega boja. Tudi zato, ker so bile omenjene finančne operacije do nedavnega po zakonu dovoljene v posmeh lakoti in vsakovrstnim pomanjkanjem podvrženemu ljudstvu. Medtem se neredi po državi še vedno nadaljujejo. Policisti so u-bili več demonstrantov, še več pa hudo ranili, a tudi sami so utrpeli nekaj izgub. Nekdanji predsednik vlade Amini je v intervjuju iranski televiziji poudaril, da nosi krivdo za nastali položaj tajna služba »Savak*. (dg) OB SKORAJŠNJEM DNEVU REPUBLIKE V INTERVJUJU OSLOEODJENJU Tito poudaril nezmanjšano aktualnost zgodovinskih sklepov zasedanja AVNOJ Neodvisnost, demokratična narava družbene ureditve in nacionalna enako-pravnost so trajna načela, na katerih sloni gradnja socialistične Jugoslavije Ko zavrača sovjetska stališča Velika podpora Ceausescu v domovini BUKAREŠTA — Vsa romunska sredstva javnega obveščanja, časopisje, televizija, radio, so sprožila obširno kampanjo v podporo stališč, ki jih je zavzel predsednik Ceausescu na nedavnem zasedanju držav članic varšavskega pakta, ko se je uprl sovjetskemu predlogu za povečanje vojaških stroškov in zagovarjal stališče, da je treba te stroške skrčiti in vse večje napore posvetiti družbenemu in gospodarskemu razvoju. Pri tem so zlasti pomembne poslanice, ki so jih romunskemu predsedniku naslovili predstavniki vojaških in policijskih sil in v katerih mu izražajo svojo hvaležnost, ker je znova naglasil, da romunska vojska ostane popolnoma neodvisna in se ne bo podrejala nobenemu drugem uorgahu, razen ornemu drugemu organu, razen or-žave. BEOGRAD — S številnimi delovnimi uspehi in otvoritvami novih industrijskih in drugih pomembnih objektov te dni po vseh krajih Jugoslavije že proslavljajo Dan republike — 29. november. Ko so bili leta 1943 na zgodovinskem drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu položeni temelji nove Jugoslavije. Pred jugoslovanskim državnim praznikom prejema predsednik Tito številne čestitke iz vse Jugoslavije in tudi iz tujine, od mnogih voditeljev prijateljskih držav po vsem svetu. šano aktualnost zgodovinskih sklepov drugega zasedanja AVNOJ. Kolikor dlje smo od tega zgodovinskega dejanja, v toliko popolnejši luči vidimo njegov pomen. V deklaraciji drugega zasedanja Avnoja je zapisano. da so narodi Jugoslavije 's svojim vztrajnim osvobodilnim bojem pokazali svojo voljo in pripravljenost, da sami zgradijo svojo skupno domovino na novih temeljih demokracije in enakopravnosti narodov’. Že samo ta stavek vsebuje tista poglavitna načela, na katerih smo v Predsednik Tito je na prošnjo sa-; minulih treh desetletjih in pol gra-rajevskega časnika «Oslobodjenje*, j 'lili našo državo: neodvisnost, de-ki je letos slavilo 35-letnico izhaja-! mokratična narava družbene uredit-nja, dal temu časniku posebno iz ja ] ve in nacionalna enakopravnost. Revo. ki jo je sinoči objavil tudi j kli bi lahko, da je to primer brez Tanjug. j precedensa, da bi že med oborože- «Te dni mineva 35 let od zgodovin- nim bojem za svobodo sprejeli tak skega drugega zasedanja AVNOJ' (protifašističnega sveta narodne o-svoboditve Jugoslavije) v Jajcu in nastanka nove Jugoslavije. O pomenu tega zasedanja, dejavnikih, ki so ga omogočili, in okoliščinah, v katerih je potekalo njegovo delo. sem govoril ob raznih prilikah* — je izjavil Tito. «Tokrat bi rad posebej poudaril trajnost in nezmanj- šen dokument strateške opredelitve, katerega pomen povojnem razvoju naše države v močno spremenjenih notranjih in zunanjepolitičnih okoliščinah ne le. da ni postala vprašljiva, ampak je iz dneva v dan postajala vse večja.* Predsednik Tito je v izjavi za sarajevsko »Oslobodjenje* tudi poudaril, da so avnojski sklepi dobi- ililiiiiiiiiinmiitumiiiiiimiiiiiiiiHiiiimiHiiimuiiiiiiiimmnmiiiiiiiiiiHHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii ČEPRAV IZRAEL ZAVRAČA NOVA POGAJANJA Kairo proučuje popravke k mirovnemu načrtu ZDA Tudi Amerika ne odobrava izraelskega stališča - Zbližanje med Palestinci in Jordanijo KAIRO — Medtem ko je mirovna i zi prihodnje leto. Te obveze naj pogajanja v Čamp Davidu med Iz-raelpm iti' Egiptom označevala najstrožja tajnost, je za seSanjo fazo teh pogajanj ali bolje njihovega zastoja znači no, da vsaka stran skoraj tekmuje v posredovanju informacij in najmanjših podrobnosti. Potem ko je kairsko poluradno glasilo «A1 Ahram* objavilo osnutek ameriškega mirovnega sporazuma, so ZDA, čeprav z veliko nejevoljo, objavile celotno besedilo v angleščini, v Tel Avivu pa so dali v javnost še eno izmed prilog. Ta osnutek je za Izraelce dokončen: tako ministrski predsednik Begin kot zunanji minister Dajan sta poudarila, da o njem ne bodo več razpravljali in da Egiptu ne preostane nič drugega kot da ga sprejme ali zavrne. V Kairu se s tem ne strinjajo in proučujejo nekatere popravke, ki naj omogočijo premostitev še edine sporne točke: povezave med sporazumom in določitvijo časovnih rokov za priznanje upravne avtonomije palestinskemu prebivalstvu na desnem bregu Jordana in v Gazi. Te popravke bodo v torek posredovali ameriškemu predsedniku. Kaže, da se z zadržanjem Izraela ne strinjajo niti ZDA, zato bo po vsej verjetnosti Tel Aviv moral, kljub sedanji odločnosti, nekaj vendarle popustiti: še prejšnji teden je ameriški državni tajnik Vanče povedal, da morata obe strani iskati sporazum glede palestinskega vprašanja in da upa, da sprejmeta ameriški predlog o sklicanju volitev v Cisjordaniji in Ga- PO BURNIH POLITIČNIH DOGODKIH PREJŠNJEGA TEDNA KITAJSKA STOPA NA POT «ŠTIRIH MODERNIZACIJ» Vse kaže, da zaenkrat ne bo nobene zamenjave med kitajskimi voditelji PEKING — Kitajska postopno o-bračunava s svojo tudi nedavno preteklostjo in odločno, vendar o-Itcuem previdno stopa na pot »štirih modernizacij*, Ki jo je začrtalo novo vodstvo s Hua Kuo-fen gom in Teng Hsiao-pingom na čelu in ki bi morala do leta 2.000 omogočiti tej ogromni in najbolj obljudeni državi na svetu, da postane sodobna in razvita. Buren razcvet lepakov, ki so odkrito in z nenavadno ostrino kritizirali pokojnega predsednika Mao Tse-tunga pa tudi sedanjega lider-ja Hua Kuo-fenga, vse vztrajnejše govorice o domnevnem zasedanju CK KP Kitajske, nova in nepričakovana politizacija pekinških množic, so prejšnji teden prepričali tuje opazovalce v Pekingu, da je KiLajska pred odločilnim političnim razpletom, morda celo pred preosnovo na vrhu (zamenjava Hua Kuo-fenga s Teng Hsiao-pingom na čelu vlade), ki bi lahko učinkovala kot pravi politični potres. Daši je buren razplet dogodkov vsaj delno, opravičeval taka tolma čenja, pa vendarle kaže, da so no in manj vznemirjajoče kot so nekateri napovedovali Vtis in občutek, da je res tako, je potrdil včeraj, sicer posredno, kitajski vicepremier v razgovoru z ameriškim časnikarjem Robertom Novacom, kateremu je tudi izročil poslanico za množice, ki se zbirajo ob »zidu demokracije* na Trgu Tien An-men. V razgovoru z ameriškim novinarjem in v poslanici ljudstvu («kurir» pa je bil vsekakor svojstven) je podpredsednik kitajske vlade potrdil, da zaseda pomembno partijsko telo, ki pa razpravlja o vprašanju «štirih modernizacij*. Teng ni povedal, za katero telo gre, kot tudi ne, na kakšni ravni zaseda. Drugi indic, ki prav tako jasno dokazuje, da se sedanje partijsko vodstvo ne namerava presuniti v »demaoizaciji* je dejstvo, da je — kolikor je mogoče razbrati iz Ten-govih besed — vsaj dejansko, če že ne formalno, rehabilitiralo bivšega obrambnega ministra Peng Teh-huaija, ki je bil odstavljen 1959. leta zaradi sporov z Mao Tse-tungom o gospodarski politiki in bile take na uvedi preuranjene. Po ^velikem skoku naprej*, ne pa biv-litični položaj na Kitajskem se res -ga pr Tednika vie -? (;i š oči razpleta, Teng utrjuje svoj položaj, I ja, ki je bil odstavljen med kul-vendarle vse to poteka bolj postop-1 turno revolucijo. Maov ugled je še vedno velik, dasiravno — kot je pred časom poudarilo partijsko glasilo »Žen Min Ži Bao* — je bil »človek in ne bog* in ga je treba torej ocenjevati kot človeka, ki se lahko zmoti. Če pa je le mogoče, tudi sedanji voditelji raje pripisujejo te zmote in napake rovarjenju Lin Piaa in tolpe štirih kot pa umrlemu pred sedniku, za katerega navajajo tudi opravičilo, da je bil bolan. Tako je T ng Hsiao-ping v nedeljo med razgovorom z delegacijo japonskih socialdemokratov ocenil resoluciji, ki jih je sprejel CK KPP ob incidentih na Trgu Tien An-men (po teh izgredih je bil Teng drugič odstavljen) kot hudi napaki, ki jih je treba popraviti, vendar ju je, kot rečeno, pripisal rovarjenju tolpe štirih. Obenem je tudi pripomnil, da sedanji partijski in državni voditelj Hua Kuo-feng ni bil vpleten v napačno odločitev. Navedena dejstva kot tudi več kratne Tengove izjave o enotnosti kitajskega vodstva so pripomogla k vsaj delni zdramatizaciji političnega položaja v Pekingu, kar se je včeraj odražalo tudi v nekaterih lepakih na zidovih politehnika Tsing hua, ki so dali bolj politično obliko in vsebino »svobodnjaškim* pozivom prejšnje- ga tedna. Pot v prihodnost in v modernizacijo, ki so jo začrtali kitajski voditelji je bolj položna in manj travmatska kot bi človek lahko pričakoval Obenem pa je treba tudi poudariti, da je ravno minuli teden dokazal, da je Kitajska željna nove ga, novih oblik demokracije in napredka, obenem pa na nov način obravnava in tolmači dogodke iz nedavne preteklosti, mejnik v kateri je bila tako imenovana kulturna revolucija. Cilj tega vrenja pa ni zgolj in tudi ne predvsem rehabilitacija tistih, ki so bili po krivem odstavljeni in obsojeni, ter morda po-stumna obsodba tistih, ki so v teh bojih začasno zmagali, ki pa so v bolj dolgoročni perspektivi poraženci. Glavni cilj je osvoboditi se starih predsodkov in tabujev, razbiti vsaj nekatere spone dogmatizma ter odločneje stopiti na pot, ki vodi v prihodnost. Ta pot ni lahka, dasiravno sedanji kitajski voditelji skušajo vsaj delno omiliti nekatere pretrese ter se ravnajo po načelu »spremembe v kontinuiteti*. Toda kritični duh, ki se je uveljavil in okrepil v minulih tednih, ne bo več zlepa utesnjen, kar je porok za to, da nova družbena dialektika ne bo zamrla. (vt). ne bi vključili v besedilo spora zuma, ampak naj bi jo obravnavali posebej, v ločenih poslanicah. Kot poudarjajo v Kairu, bi se Egipt trenutno zadovoljil že z u-vedbo avtonomije v Gazi. In to iz dveh razlogov: s tem bi ustvarili model, ki bi mu lahko sledili Sirija za Golansko planoto in Jordanija za desni breg Jordana. Dru gič pa zato, ker Gaza ni tako bistvenega pomena za izraelsko varnost. Ravno vprašanje varnosti naj bi Tel Aviv najprej skušal rešiti s sporazumom z Egiptom in nato še z drugimi arabskimi državami nato na politični ravni s celovito angažiranostjo ZDA, tudi v obliki vojaške zveze med državama. Takšni zvezi predsednik Sadat ne nasprotuje. Verjetno pa tudi druge zmerne arabske države ne bi nasprotovale večji ameriški prisotnosti na Bližnjem vzhodu, zlasti glede na zadnje dogodke v Iranu in nekaterih drugih državah ob Rdečem morju. Nekateri celo namigujejo, da je Sadat namerno zavrl mirovna porajanja: s tem nai bi dokazal, da arabsko - izraelski spor stopa v ozadje glede na vprašanje politične stabilnosti na ce lotnem področju. Sedaj naj bi se drugim mudilo, da čimprej rešijo to vprašanje in se posvetijo izdelavi skupne in enotne strategije v obrambo tega področja. Pri tem navajajo Sudan, Maroko, Oman, Tunizijo in Južni Jemen, ki so že izrekli svojo podporo egiptovskemu predsedniku, pa tudi zadržanje Saudske Arabije in nekaterih e-miratov. Posebno mesto pa brez dvoma zavzema Jordanija in seda nji pogovori, ki jih je načela z Organizacijo za osvoboditev Palestine, prvič po tragičnem »črnem septembru*. V Amanu se namreč mudi delegacija PLO, ki jc brez dvoma dosegla pomemben uspeh: kot poroča «Jordan Neus Agency» naj bi Jordanija sprejela načelo o ustanovitvi samostojne palestinske države in priznala potrebo, da se izognejo »napakam iz preteklosti*. S svoje štreni pa je palestinski voditelj Arafat v razgovoru z ameriškim parlamentarcem Findleyem izjavil, da je Pl.O pripravljena odpovedati se nasilju in priznati obstoj Izraela, če bo u-stanovljena samostojna palestinska država. To državo naj bi sestavlja li Cisjordanija in Gaza, povezani s koridorjem. Ameriški parlamentarec naj bi pri tem zagotovi’, da Carterjeva uprava smatra PLO za veljavnega partnerja za razgavore. li svojo pravo vsebino v minulem družbeno - ekonomskem razvoju Jugoslavije. za katerega so značilni veliki uspehi na gospodarskem, kulturnem in političnem področju ter pri celotni preobrazbi države. Kot je dejal Tito. «smo bili v minulih 35 letih vedno zvesti načelom in sklepom drugega zasedanja Avnoja in v vsaki fazi našega povojnega razvoja smo jih uresničevali. kolikor so to dopuščale ob jektivne družbene razmere*. «Danes lahko upravičeno rečemo — je nadaljeval Tito — da sklepi drugega zasedanja Avnoja živijo v naši zavesti bolj kot kadarkoli prej. Tudi prihodnji razvoj naše socialistične samoupravne družbe bo potrjeval pomen teh temeljnih sklepov in načel, na katerih je zgrajena naša skupnost e-nakopravnih narodov in narodnosti. Veličina in zgodovinski pomen Kaj menijo Italijani o vladi? RIM — Medtem ko se stranke vladne večine prepirajo o tem. koliko časa naj še traja obdobje premoščanja krize in o »neprestopljivih mejah* morebitne preosnove trenutne enobarvne vlade, se zdi, da imajo Italijani o tem zelo jasne ocene in predloge. Ugotovila jih je družba za proučevanje javnega mnenja «Demoskopea*. Na vprašanje, kateri so najhujši problemi, s katerimi se mora spoprijeti oblast, je odgovor kategoričen: brezposelnost (48 od sto) in javni red (39,4 od sto). Skupaj se torej za ta dva problema zavzema skoraj 90 odstotkov državljanov. Kako ocenjujejo ljudje An-dreottijevo enobarvno vlado? Večina (46,7 od sto) je mnenja, da ni nič boliša, pa niti slabša od ostalih italijanskih vlad. Nič kai laskava ocena, torej. Le 16.7 odstotka ljudi meni. da je boliša od ostalih vendar skoraj enak odstotek (14,3) meni, da to ni res in da je vlada razmeroma slabša. Velika večina se, na primer, ne strinja s tem, da mora vlada ostati v rokah samih demokristjanov, s čimer se strinja samo 19,1 od sto anketirancev. Večina, se pravi 47,8 odstotka meni, da bi v vlado morali vstopiti tudi ministri iz vrst drugih strank, predvsem KPI in PSI. S tem v zvezi je zanimivo, koliko škode je na levici povzročila polemika med komunisti in socialisti. Polovica socialistov je namreč mnenja, da bi KPI ne smela vstopiti v vlado, 40 odstotkov komunistov pa bi n? maralo vstopa PSI. In še zadnje vprašanje o tem, kdo naj bi bil idealni predsednik vlade. Na prvem mestu je Zaccagnini, na drugem Andreotti, na tretjem BerHnguer. Sledijo jim, v vrstnem redu, A-mendola, Ingrao, Craxi, De Martino in La Malfa. Seja CK KP SZ MOSKVA - Na seji CK KP ŠZ je Brežnjev sporočil, da je letošnja žetev rekordna in da je na razpola-go 235 milijonov ton pšenice. Obenem pa je ostro grajal neuspehe in nesmotrno gospodarjenje na drugih področjih. Zato je pozval pristojne ministre v sovjetski vladi, naj odstopijo. CK KP SZ je izvedel tudi preosnovo tajništva in «politbiroja», iz katerega je odšel Kiril Mazurov, baje iz zdravstvenih razlogov. V »politbiro* bo vstopil Šernjenko, kot kandidata pa še Tihonov in ševarnadze. drugega zasedanja Avnoja sta tudi v njegovi daijnosežnosti v daljnovidnih sklepih, sprejetih v burnem obdobju, ko še ni bil tako blizu poraz največjega sovražnika človeštva — mračnega Hitlerjevega fašizma.* V nadaljevanju izjave si je predsednik Tito sam zastavil vprašanje zakaj so avnojski sklepi tako močni, da so trajna podlaga za razvoj jugoslovanske družbe. Po Titovem mnenju »ta moč izvira iz tega, da so bili ti sklepi predvsem resničen dogovor naših narodov in narodno-sti glede njihove skupnosti in prihodnosti. Ker so že na začetku narodnoosvobodilne vojne z ustvarjanjem narodnoosvobodilne vojske in novih organov ljudske oblasti naši narodi pod vodstvom komunistične partije jasno pokazali svojo voljo in se zavedali, za kaj se borijo. Na drugem zasedanju Avnoja so to svojo voljo izrazili politično in pravno, ko so postavili temelje nove Jugoslavije kot federativne demokratične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. To so bili torej sklepi narodov, ki so ET,ojo usodo vzeli v svoje roke.* V izjavi za «OsIobodjenje» je Tito spregovoril tudi o nastajanju ljudske oblasti v Bosni in Hercegovini in nato med drugim za to jugoslovansko republiko dejal, da je tudi na njenih tleh naredila izpit politika bratstva in enotnosti jugoslovanske partije, njena načela popolne svobode in enakopravnosti vsakega naroda in narodnosti in njihovega socialističnega skupnega življenja. Ob koncu izjave je predsednik Tito voščil vsem delovnim ljudem in občanom Jugoslavije ob dnevu republike, 29. novembru. VLADO BARABA! TRŽAŠKI DNEVNIK JAVNA PREDSTAVITEV ŠTUDIJE URBANISTIČNE KOMISIJE GO SKGZ OBČINSKI NAČRT PODROČIJ ZA LJUDSKE GRADNJE V nabito polni dvorani uspela revija JE TREBA POPRAVITI IN USKLADITI S POTREBAMI tržaških terkvenih pevskih zborov Povpraševanju po stanovanjih je mogoče zadostiti s ponovno uporabo mestnega središča, v skladu s smernicami drugih občinskih urbanističnih instrumentov Načrt za ljudske in ekonomične gradnje, ki ga je tržaški občinski svet sprejel maja letos v veliki hitrici pred potekom mandata in junijskimi volitvami, je treba temeljito popraviti in ga prilagoditi dejanskim potrebam prebivalstva po stanovanjih ter ga uskladiti z ostalimi občinskimi urbanističnimi instrumenti in s splošno urbanistično zakonodajo. Postavlja pa se vprašanje ali ne bodo zopet pritiskali po zakonu strogo postavljeni roki, ki bi mogli ponovno onemogočiti dovolj poglobljeno razpravo in na širokem posvetovanju osnovane izbire novega občinskega sveta v fazi, ko mora sprejeti dokončne odločitve. V tem je jedro stališč, ki jih izraža »Kritični zapis o prostorski razmejitvi in izbiri področij za načrt ljudskih gradenj občine Trst*, ki ga je včeraj predstavila javnosti urbanistična komisija gospodarskega odbora SKGZ in ki jih je potrdila razprava. Javno predstavitev dokumenta je otvoril arh. Mitja Race, ki je poudaril, da si komisija že vrsto let prizadeva prispevati svoj konstruktiven delež k pravilnemu reševanju urbanističnih vprašanj, pri čemer pa žal ni deležna razumevanja in pomoči pristojnih oblasti. Glede izbir podrcčij za ljudske gradnje v tržaški občini je sicer že konec maja vložila ugovor s pripombami splošnega značaja, v pričakovanju, da ji občina izroči potrebno dokumentacijo za izdelavo bolj poglobljene študije, kar se žal še zdaj ni zgodilo. Arh. Race je naglasil da izraža študija mnenje o tem načrtu, ki u-pošteva potrebo po zagotavljanju primernega stanovanja ljudskim slojem in težave gradbeništva, predvsem pa voljo po zaščiti interesov naše narodnostne skupnosti. Izrazil pa je prepričanje, da postavljena stališča sovpadajo s splošnimi interesi tržaškega prebivalstva, zaradi česar bi ne smelo biti razloga, da bi jim kdorkoli nasprotoval. Opredelil je nato kritična izhodišča obravnave občinskega načrta področij za ljudske gradnje, ki izvirajo iz pomanjkljivega postopka (brez vsakega posvetovanja), iz protislovnosti z varianto o javnih storitvah in podrobnim načrtom za mestno središče, iz zgrešenih metodoloških pristopov pri določanju stanovanjskih potreb in pomanjkanja stanovanj. Zaradi tega je utemeljena zaskrbljenost nad njegovimi učinki, ki bi še poslabšali obstoječe razmere. Slovenci ocenjujemo tak načrt kot po- polnoma negativnega in škodljivega, zlasti kar zadeva razširitev gradenj na Kolonkovcu, na področju Liliče Timignano in na Opčinah, ker pomeni ponoven napad na narodnostno ozemlje, ki ga Slovenci še obdelujejo in predstavlja naravno e-kološko ločnico z industrijskimi in gosto naseljenimi področji. Študijo je nato podrobneje obrazložil arh. Igor Jogan, ki je označil načrt za ljudske gradnje za najslabši urbanistični dokument tržaške občine, ker izhaja iz zgrešenih predpostavk o potrebi po stanovanjih, ne upošteva možnosti po ponovni uporabi praznih stanovanj v mestnem središču (na kateri temeljita varianta o javnih storitvah in podroben načrt za mestno središče, s katerima je torej v protislovju). Načrt je nerealen glede na možnost, da bi z javnimi fondi mogli zgraditi v prihodnjih desetih letih kar 8.000 stanovanj, popolnoma zgrešena in v nasprotju z zakonodajo sta izbira področij na periferiji (kjer bi ne smeli graditi, dokler je ne opremijo z zadostnimi infrastrukturami) in žrtvovanje kmetijskih površin. Občina naj zato načrt prilagodi dejanskim manjšim potrebam, naj predvsem obnovi središčno jedro mesta in naj ne poseže po novih zemljiščih na periferiji. Protislovnost občinskega načrta je prikazal tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, saj so ponovno name- nili ljudskim gradnjam področja, ki jih je občina pred leti izključila iz take namembnosti, ker so intenzivno kmetijsko obdelana. Posledice uresničevanja takega načrta bi bile za prizadete porazne tako s socialno-gospodarskega kot z narodnostnega gledališča. Treba ga je zato zavmi- (Nadaljevanje na zadnji strani) NA OSNOVNI SOLI V ROJANU bo v nedeljo, 3. decembra 1978, ob 16. uri SLOVESNOST OB POIMENOVANJU SOLE PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH Pripravljalni odbor V NEDELJO V KULTURNEM DOMU Škof Lorenzo Bellomi o lepoti zborovskega petja iiiiiiiiiii mu imaiiiimmiMiimiimm n ii mn m niinniimiiiiiMiiiimiiimii um mmiinmiiiimi miim miiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiimiimiiiiiiiiiHniUAi POSVET 0 ZAKONU ŠTEV. 285 NA DEŽELI Delodajalci premalo prizadevni za zaposlovanje mladih delavcev Posveta se je udeležil tudi podtajnik na ministrstvu za delo Cristofori - V naši deželi je po omenjenem zakonu doslej našlo staino zaposlitev le okrog 100 ljudi Vsedržavni zakon o zaposlovanju mladine je v bistvu dober zakon — je dejal podtajnik na ministrstvu za delo Cristofori na včerajšnjem posvetu o tej problematiki v prostorih deželnega odbomištva za industrijo in trgovino — njegov u-speh pa je bil doslej nezadovoljiv zaradi premajhne zavzetosti kategorij, ki združujejo delodajalce. Posveta o zakonu štev. 285 so se poleg vladnega predstavnika u-deležili predsednik deželne vlade Comelli, člani deželne komisije za zaposlovanje in delo ter deželnega sveta za delo, nekateri predstavniki delodajalcev in sindikalnih organizacij. V svojem pozdravnem nagovoru je predsednik Comelli poudaril, da •iiMiiHMiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuimiimmiiiiiiiitiiinniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiitiimtiii Tradicionalni sprejem ob državnem prazniku SFRJ Pittoni čestita generalnemu konzulu Renku ob državnem prazniku SFRJ Ob 29. novembru, državnem prazniku Socialistične federativne republike Jugoslavije, sta jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko in soproga, priredila v prostorih hotela Jolly tradicionalni sprejem. Med številnimi, ki so se odzvali vabilu, so bili namestnik vladnega komisarja za deželo Furlanijo - Julijsko krajino prof. La Rosa v zastopstvu komisarja Mar-rosuja, predsednik deželnega sveta Pittoni, podpredsednik deželnega odbora Coloni, predsednika tržaške pokrajine Ghersi in goriške pokrajine Pagura, senatorka Jelka Gerbec, poslanca Cuffaro in Tom-besi, tržaški župan Cecovini, deželni, pokrajinski in občinski odborniki in svetovalci iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, župani pobratenih občin v Furlaniji in župani slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem, deželni in pokrajinski tajniki političnih strank ustavnega loka, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik SSk Andrej Bratuž, podpredsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Leo Fu-silli, predsednik obalne konference SZDL Črtomir Kolenc in predstavniki družbenopolitičnega življenja iz primorskih občin, avstrijski generalni konzul Pernegger, škofov vikar msgr. Škerl, visoki predstavniki vojske in italijanskega in slovenskega nolitičnega. gospodarskega, kulturnega in drugega družbenega življenja iz tržaške in goriške pokrajine ter Beneške Slovenije, oredstavniki tiska in drugi. Sprejem je potekal v prijetnem razpoloženju, tako značilnem za vsakokratni sprejem ob prazniku sosedne republike. Danes in jutri zaprti uradi gen. konzulata SFRJ Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo danes, 28. in jutri, 29, novembra 1978, zaprti zaradi državnega praznika. Danes seja deželnega sveta je naša dežela še posebej občutila problem brezposelne mladine, in to najprej zaradi perifemosti Furlanije - Julijske krajine, pa tudi zaradi zastoja v gospodarskih dejavnostih, ki ga je povzročil potres. Problem zaposlovanja mladine je stalno prisoten javnim upraviteljem Furlanije - Julijske krajine, je še dejal Comelli, ki so dali prav temu vprašanju, poleg vprašanja obnove potresnih območij, na j več ji poudarek v programu sedanjega odbora in v večletnem proračunu, ki se pravkar pripravlja. Odbornik za delo Tomč je nato pbročal o izvajanju zakona štev. 285 v naši deželi in omenil, da sta v okviru tega zakona od avgusta lani do avgusta letos dobili stalno zaposlitev le 102 osebi, nadaljnjih 197 ljudi pa je dobilo le začasno zaposlitev. Vpliv zakona je bil torej nezadovoljiv, pač pa se sedaj odpirajo nekatere nove možnosti za zaposlovanje mladine pri raznih teritorialnih ustanovah, ki so menda pripravljene sprejeti na delo skupno 298 mladih. Na potresnem območju se bo kmalu začelo uresničevati večje število novih načrtov (vsega 107 pobud) v skupni vrednosti 4 milijard lir, pri čemer naj bi našlo zaposlitev nadaljnjih 683 mladih. Te pobude se uresničujejo v okviru deželnega zakona štev. 73 o obnovi potresnih območij. Odbornik Tome se je nato dotaknil sprememb, ki so jih zakonodajni organi pred kratkim vnesli v o-menjeno normo štev. 285 in poudaril, da bodo te izboljšave ugodno vplivale tudi na obseg mladinske zaposlenosti v naši deželi, vendar le pod pogojem, da se bodo združenja delodajalcev v širši meri kot doslej posluževala ugodnosti, ki jih nudi izpopolnjena norma. V ta namen bo treba zagotoviti tesnejše sodelovanje tudi med deželno upravo in pristojnimi državnimi organi ter med samimi socialnimi, gospodarskimi in sindikalnimi silami v Furlaniji - Julijski krajini. Na koncu je spregovoril podtajnik Cristofori, ki je tudi sam poudaril potrebo, da se gospodarstveniki na našem področju širše zavzamejo za izvajanje zakona za zaposlovanje mladine, kar velja za vse proizvodne panoge, razen za kmetijstvo, kjer so potrebni drugačni posegi in predvsem širše oblike državne finančne pomoči. Danes na Proseku seja konzulte Danes ob 18. uri se bo na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki ima na dnevnem redu zanimivo razpravo o družinskih posvetovalnicah in dokončno sestavo rajonskih komisij. Kot je znano, so predsednike komisij izvolili že na prejšnji seji sveta, tako da bo do te začele delovati v najkrajšem času. Naj omenimo, da sejam rajonskega sveta lahko prisostvuje prebivalstvo. Povratek zbora «Tabor» z gostovanja v Makedoniji Krepko zdelani od neskončno dol' gega, utrudljivega in razgibanega potovanja, a tudi polni prijetnih oo-čutkov in zanimivih izkušenj, so s pevci moškega zbora »Tabor*-nedeljo, pozno zvečer vrnili na OW3' ne z gostovanja po Makedoniji- K° gostje kulturnega društva «Kočo Kacin* iz Skopja so imeli najprej kraj; ši nastop v Skopju na prireditvi. K) je bila posvečena prazniku 29. vembra, v soboto pa so imeli koncert v Strugi ob Ohridskem Jeze,r (ta koncert je bil predviden za c trtek, a je odpadel, ker je o pena pevski zbor zaradi vremenskih ra mer, ki so preprečile vzlet ’ dopotovali v Makedonijo z vellKU zamudo). Openski pevci so bili med svoj1® gostovanjem vsekakor deležni top, ga in prisrčnega sprejema. V SkopJ in na Ohridu sta se še enkrat sreč dve zborovski kulturni tradiciji novimi kulturno - umetniškimi spo novimi kulturno umetniškimi spo nanji in izkušnjami. O tem zarunj; vem gostovanju bomo še poroc , Tržaški škof L. Bellomi govori na reviji cerkvenih pevskih zborov • Tržaška univerza organizira Kj® letos v sodelovanju z deželno “P vo poseben tečaj za izučitev os®“ri v uporabljanju matematičnih elabo^ tor jev. Tečaj bo trajal od J nuarja do 8. junija 1979. Lekcij*, bodo sledile trikrat tedensko m obsegale 180 ur teoretskega k1 Pr tičnega pouka. temveč širše za Evropo, kolikor bo nova znanstvena ustanova znala za-dobiti mednarodni razmah. Glede bodočega delovanja centra je poročevalec poudaril predvsem nujnost tesne — tudi teritorialne — povezave centra z bodočo industrijsko cono na Krasu, saj gre za pobudo, ki naj omogoči, ne le ustvarjanja, temveč tudi razpečevanje «know-howa» v druge evropske in zlasti v nerazvite države. Prav zato je važno, da bo odbor, ki se ukvarja s tem vprašanjem, sestavil statut ustanove, ki bo dejansko ustrezal njenim potrebam. Po razpravi, ki bi zaslužila prisotnost večjega števila interesentov, je glavne misli posveta povzel načelnik komisije za raziskavo pri qr srednjem vodstvu KPI Mario Bo-lognani. V nedeljo, 26. novembra, je bila v Kulturnem domu v Trstu revija pevskih zborov, ki jo vsaka leto organizira Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Letos je na reviji nastopilo deset zborov s Tržaškega in značilnost te revije je bila, da je vsak zbor imel v programu vsaj eno religiozno skladbo v duhu manifestacije kot pripravo na škofijsko zborovanje. Ostale skladbe na sporedu so bile Po večini tržaških avtorjev. Na reviji v nabito polnem Kulturnem domu je najprej spregovoril predsednik ZCPZ dr. Zorko Ha-rej, ki je pozdravil vse prisotne goste, med katerimi so bili tudi tržaški škof Lorenzo Bellomi, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, podpredsednik deželnega sveta Sergio Coloni, deželni svetovalec Drago Štoka in goriški občinski svetovalec Andrej Bratuž. Dr. Harej je v svojem uvodnem govoru povabil vse zbore, naj skušajo dobiti nove skladbe tako po besedilu kot po glasbi ter poudaril, da je zborovska glasba pri nas pomembna za ohranitev slovenskega prosvetnega in kulturnega delovanja v zamejstvu. Po uvodnem govoru dr. Hareja je nastopil moški zbor cFantje izpod Grmade» pod vodstvom Iva Kralja. Sledili so mu zbor iz Ma-čkolj, ki ga vodi Cveto Marc, dekliški zbor «Devin» pod vodstvom Hermana Antoniča, zbor iz Boršta, ki ga vodi Drago Petaros ter pev- Danes se ob 9.30 sestane deželni svet, ki ima na dnevnem redu najprej odgovore posameznih odbornikov na vprašanja in interpelance, nakar bo tekla razprava o dveh zakonskih osnutkih. Prvi zadeva ureditev dni počitka za deželne uslužbence v zvezi z ukinjenimi prazniki, drugi pa ustanovitev dežele službe za stanovanjske gradnje. Kar zadeva slednje vprašanje pravi odbornik Campagnolo, da gre za nekatere aspekte gradbene problematike, ki zadevajo vso politiko dežele na področju stanovanj. • ACT sporoča, da bodo njena vozila s 1. decembrom prenehala voziti na progah 40 (Trst - Dolina) in 41 (Trst • Riemanje). Obenem obvešča, da vozni listki ACT ne veljajo na vozilih podjetja SAP. S sinočnjega posveta pri KPI Znanstveni center povezati z industrijsko cono na Krasu Na pobudo tržaške federacije KPI je bila sinoči v dvorani v Ul. Ma donnina javna razprava na temo »Perspektive razvoja centra za znanstvene in tehnološke raziskave v Trstu*. Razpravo je vodil U. Poli, glavno poročilo pa je podal zastopnik konzorcija za razvoj fizikalnih študijev v odboru za izdelavo statuta centra prof. C. Villi, ki je med drugim poudaril, da predstavlja cen ter za znanstvene raziskave veliko pridobitev ne le za našo deželo, iiiimHiimmiiiiniiiiiiiiiiMiiniiimiiMMiMiMiiininmiMHiMMnMimMiiimMiiiimHiiiiMiHMiHMMMMHiiiiii NENADNA SPREMEMBA VREMENA Po 50 dneh sončne jeseni je potrkala na vrata zima Sneg pobelil okolico - Dež v mestu - Burja s sunki nad 90 km na uro ski zbor iz Križa pod vodstvom Albina Verginelle. Zbor je med drugim zapel tudi pesem Po njivah rumenih Zorka Hareja, ki je bila napisana prav za to revijo. Po nastopu pevskega zbora iz Križa je spregovoril tržaški škof Lorenzo Bellomi, ki je v slovenščini pozdravil vse prisotne ter nato govoril o lepoti zborovskega petja in se nanašal predvsem na združitev različnih glasov v zborovskem petju tako na koncertnih prireditvah kot pri-liturgičnem petju. Prvi del nedeljskega koncerta je nato zaključil pevski zbor iz Rojana, ki ga vodi Humbert Mamolo. V drugem delu jc prvi nastopil mešani pevski zbor tMarij Kogoj*, ki ga vodi Nada Žerjal - Zaghet, sledila sta mu še zbor iz Bazovice pod vodstvom Zorka Hareja in moški zbor Novega sv. Antona, ki ga vodi Edi Race. Nedeljski koncert je zaključil cerkveni pevski zbor z Opčin pod vodstvom Janka Bana, ki je zapel pesem Ubalda Vrabca Kraška majna, ki je bila prav tako napisana za letošnjo revijo pevskih zborov. Izvajalce in spored sta predstavila Giuliana Sosič in Marjan Kravos, koncert pa sta posnela radio Trst A in telemzijska agencija Alpe - Adria, (as) miiiiMiiui Milin iiiiiMiuiimiinni1 Včeraj - danes mm***® Prijaviti je treba vinski pridelek Vremenske razmere nad našimi kraji so se po nenavadno dolgem razdobju suhega in sončnega vremena nenadoma spremenile. Doslej nadvse blaga in nasmejana jesen si je kar čez noč nadela pravi zimski videz. Vrnili so se burja, mraz in padavine; mestno okolico je celo prekrila prva plast snega. S temi zimskimi obiskovalci so se seveda vrnile tudi običajne nevšečnosti. Predvsem na cestah je zelo nevarno in je zato potrebna večja previdnost. Vreme se je nakremžilo že v soboto popoldne ter se nato stalno slabšalo. V višjih zračnih legah se je dež že v nedeljo spremenil v sneg, včeraj navsezgodaj pa so se prve snežinke spustile tudi nad našo pokrajino. Na podeželju je prebivalstvo presenetil pravi snežni me-tež, ki je kmalu pobelil vso okolico, medtem ko se v mestu sneg ni prijel. Posebno je snežilo nad vzhodnim delom Krasa, kjer se je snežna plast ohranila ves dan, medtem ko je od Opčin proti zahodu sneg kmalu skopnel. Znatno je padla tudi temperatura, vsemu temu pa se je pridružila burja, ki je pihala tudi s sunki nad 90 km na uro. Proti večeru se je položaj znatno izboljšal. Prenehalo je snežiti in umirila se je tudi burja. Kot rečeno, včeraj ni manjkalo te- žav na cestah. Na trbiški cesti, v predelu od Katinare do Drašce so morali v dopoldanskih urah ukiniti promet za težka vozila ter ga preusmeriti na obalno cesto ali pa proti Opčinam. S težavo se je odvijal promet tudi na nekaterih drugih cestah, zlasti na vzhodnem Krasu ter pri Repentabru. Slabo vreme je povzročilo razne zastoje tudi v samem mestnem središču. Na srečo ni bilo prometnih nesreč. Poleg cestnih uslužbencev so imeli včeraj, kot običajno, veliko dela gasilci. Burja je spet marsikatero zagodla. Odlomljene veje, odlušče-ni kosi ometa in podobne zadeve so zahtevale več posegov v raznih mestnih predelih. Do 20. ure zvečer so našteli trinajst takih posegov. Znatno je upadel promet na meji. Ceste proti Ljubljani in Reki so bile dopoldne in v prvih popoldanskih urah zaprte zaradi snega. Promet se je kasneje normaliziral, a cestno podjetje priporoča kljub temu največjo previdnost. Danes seja sveta občine Devin-Nabrežina Na današnji seji (ob 18. uri na sedežu občine) bo med drugim znova debata o urbanistični in turistični situaciji v občini. Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da jutri 29. t.m. zapade rok za prijavo količine pridelanega vina. Kdor prijave ne bo vložil pravočasno, ne bo dobil do voljenja za prodajo vina ali točneje dovoljenja za osmico. Zgoniška občina pa obvešča svoje kmete, da potrebne obrazce lahko dvignejo v pristojnem občinskem u-radu. Vinogradniki, ki živijo v občini Devin - Nabrežina dobijo prijavnice na županstvu, v sobi št. 16, od 9.00 do 11.30. Članom iz nabre-žinske občine bo Kmečka zveza izpolnjevala prijave po vaseh. Tako bo danes, 28. t.m., njen pooblaščenec sestavljal prijave od 17. do 21. ure v prostorih stare osnovne šole v šempolaju. Vinogradniki iz tržaške občine lahko izpolnijo prijavnice na občinskih izpostavah ali v uradih Kmečke zveze v Ul. Cicerone št. 8/B. Občina Dolina sprejema prijave na županstvu od 8. do 11. ure, v sobi št. 8 in v naslednjih krajih: Dolina (sedež PD »V. Vodnik*): danes, 28. XI., od 17. do 19. ure in jutri, 29. XI., od 17. do 19. ure. Vinogradniki, ki ne bodo izpolnili svoje dolžnosti tvegajo globo od 100 tisoč do enega milijona lir in objavo razsodbe. Danes, TOREK, 28. novembra JAKOB Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 9.04 — Luna vzide ob 4.45 in zatone ob 15.32 Jutri, SREDA, 29 novembra VINKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,5 stopinje, najnižja 3,8, ob 13. uri 5,5 stopinje, zračni pritisk 999,9 mb rahlo pada, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, padavine 42 mm dežja, veter 45 km na uro vzhodnik - severovzhodnik s sunki 90 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 13 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 26. in 27. novembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 19 oseb. RODILI SO SE: Andrea Funkhou-ser, Andrea Modica, Alessandro Ri-va de Onestis, Stefania Gentile, Mat-teo Gelmini, Sonia Padovan, Fede-rica Altin, Andrea Stasi. UMRLI SO: 80-letna Irene Can-driella, 73-letni Pio Prelz, 85-letni Antonio Menetto, 43-letni Ottavio Ba-sezzi, 77-letni Matteo Cressevich, 83-letna Maria Vercon por. Vidmar, 68-;etni Giuseppe Maslo, 48-letni Antonio Perlangeli, 44-letni Mario Furlan, 77-letni Giovanni Rosa, 72-letna Giustina Giacomin por. Ramani, 88-letna Maria Dorme vd. Portulano, 79-letna Emilia Helmich, 65-letni Giu-sto Cortese, 72-letni Alberto Car-cassoni, 89-letna Amina Ballico, 52-letni Ignazio Colavito, 79-letni Gio-sue Parmeggiani, 83-letna Elvezia Loser vd. de Visintini. Trg Giotti (sv. Frančiška) 1; Ul- ^ rutti 19. ... (od 8.30 do 13. in od 16. do »•'J' Trg Oberdan 2; Ul. T. VeceUio ^ NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecelko ZDRAVSTVENA DEŽURNA Nočna služba za zavarovance in ENPAS od 22. do 7. ure: štev. 732-627. SLUŽBA xna®a telef DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1; Largo Osoppo LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovic»_ tel. 226-165; Opčine: tei. 211-001: ^ sek: tel. 225-141 - Božje polje: », nik: tel. 225-596: Nabrežina: 200-121: Sesljam tel. 209-197: ŽaVU • tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Družina Pirchio daruje 3.000 ^ za poimenovanje osnovne šole v janu po bazoviških junakih. V spomin na dragega brata dar je družina Polduzzi-Rustja , ' Roza poimenovanje osnovne šole * janu vria ‘bazoviških junakih. ZA POIMENOVANJE OSN. 8° V ŠEMPOLAJU PO STANISLAVU GRUDNU V spomin na nepozabne sw Janka in Natalijo Furlan ter s ^ Vido daruje Dušan Furlan lir. Ob bridki izgubi očeta izreka tiv Primorskega dnevnika kol^' irskega dnevnica . K Franceseu Parmeggianiju in uža* nirn svojcem iskreno sožalje. Po dolgi bolezni je umrl 26. t.m. dr. IVAN VREČAR katehet in dolgoletni profesor K večnemu počitku ga bomo spremili na pokopališče Sv. Ani danes, 28. t.m., ob 12. uri iz cerkve pri Sv. Ivanu. Maša zadušnica, h kateri so vabljeni vsi njegovi bivši kolegi in dijaki, bo v cerkvi pri Sv. Ivanu v ponedeljek, 4. decembra, ob 18. uri. Licej F. Prešeren Trst, 28. novembra 1978 Prostovoljno čiščenje mestnega središča Okrog petsto prostovoljcev se je v nedeljo odzvalo pozivu Liste za Trst in se udeležilo akcije čiščenja J mestnega središča. Tržaški župan I Cecovini, glavni pobudnik te akcije,! je izrazil veliko zadovoljstvo nad izpeljanim delom ter se zahvalil pro- j stovoljcem, »ki so poskrbeli za o-čiščenje ulic in trgov v trenutku, ko doživlja smetarska služba hude objektivne težave*. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša drag8 mama in nona J0SIPINA JURKIČ vd. KOVAČIČ Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice g'avne bolnišnice. Žalujoči: hči Nela in sin Popi z družinama ter drugi sorodniki Trst, 28. novembra 1978 V nedeljo, 26. t.m., nas je po kratki bolezni zapustil dragi oče in nono FRANC ZUZEK K večnemu počitku ga bomo pospremili danes, 28. tm’«. 14.45 iz mrtvašnice tržiške bolnišnice naravnost na pokop8” šče v Sesljan. Žalostno vest sporočajo: otroci z družinami ter drugi sorodniki Sesljan, Vižovlje, London, Philadelphia, 28. novembra ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja, ki smo ležni ob izgubi naše drage jih bili ANTONIJE BAR0VINE (TONCE) sa iskreno zahvaljujemo vsem, ki Lonjer, 28. novembra 1978 so z nami sočustvovali-Svojci Včeraj dopoldne na zasneženi cesti Bazovica • Pesek KLJUB DEŽEVNEMU VREMENU MNOŽIČNA UDELEŽBA V NABREŽINI ODKRILI SPOMENIK PESNIKU DOMOLJUBU IGU GRUDNU SINOČI V ZELO ŽIVAHNI RAZPRA VI VPRAŠANJA SLOVENSKIH ŠOL V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU Ace Mermolja (KPI) /e skupno s svetovalci PSI in SSk predlagal resolucijo o ustanovitvi slovenskih šol v vsej deželi - Cez mesec dni bo vseljivo poslopje osnovne šole v Ul. Čampi STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Danes, 28., in jutri, 29. novem-)ra, ob 15.30 ERIK VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska igra STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978 - 79 Ca*LO GOLDONI « N E R G A Č » komedija v treh dejanjih (dveh delih) četrtek, 30. novembra, ob 20.30 ^BOnma RED e — mladinski l ^trtek soboto, 2. decembra, ob 20.30 ?BDNMa RED F - druga so-v a Po premieri , nedeljo, 3. decembra, ob 16.00 a°ONMA RED G — druga nede-a Po premieri V sivem, deževnem, žalostnem jesenskem dnevu so v nedeljo v Nabrežini slovesno odkrili spomenik domačemu pesniku Igu Grudnu, ki je umrl 29. novembra 1948 v Ljubljani, skoraj natanko pred 30 leti, torej. Kljub slabemu vremenuse je pred spomenikom, ki je bil še zastrt z belo odejo, zgrnila strnjena množica vaščanov in vseh onih, ki so se tako hoteli pokloniti spominu enega velikanov slovenske poezije. Za spomenik, ki ga je nabrežin-sko prosvetno društvo toliko časa obljubljalo, je dala pobudo občinska uprava. Kip je delo akademskega kiparja Zdenka Kalina ter stoji na podstavku in v okolju, ki si ju je zamislil domačin Ivan Pertot. In prav predstavnika prosvetnega društva in občinske uprave sta pozdravila prisotne. Najprej je spregovoril predsednik PD «Igo Gruden» Zdenko Gruden, ki je dejal, da so se s postavitvijo spomenika domačini, ožji rojaki, hoteli spomniti človeka, ki je s svojim delom obogatil slovensko kulturo. »Naše društvo si prizadeva, da bi s svojim delovanjem prispevalo k spoznavanju in utrjevanju slovenske kulture med tukajšnjim slovenskim ljudstvom, saj smo globoko prepričani, da to ne bogati in plemeniti le vsakega posameznika, temveč je sredstvo, ki omogoča, da se ohranimo in da vsestransko napredujemo. Živimo namreč v na- Gledališča s S G slovensko gledališče v Trstu Vp16 t*anes' 28. t.m., ob 19.30 v Kr,* niestu s predstavo Miroslava *** «Leda». ROssetti P,.**68. 28. t.m., ob 20.30 Corrado t!0“’ Antonella Steni in Ugo Maria O Predstavijo Schisgalovo »An-ti volta amore mio*. Abonen tfj ? °d sto popusta danes in ju ..°^ sl° od četrtka naprej. Re (4a*-ie pri osrednji blagajni v Pa ^ protti. >TORU % yUlri’ 23■ Lm., gledališka sku- vi■Vannucei - De Francovich pred-V matrimonio secondo Sve- dru-.. ahonmaju: kupon št. 3 v al- 20. uri sedma ponovitev Tosca. V « » » »Brjč^rtek, 30. t.m., ob 20. uri iz-^ Ponovitev »Tosce* izven abon- , « « « *ktrl t Vj ob 20. uri premiera triptiha &djevZi’''ievirn «Alamistakeo», Masca-^avallerio rusticano* in Ca-*La giara*. SLOVENSKI ki,cb m v Trstu vas vabi v svoje prostore v Ul. sv. Frančiška 20/11. na torkovo srečanje danes, 28. t.m.: DILEME SLOVENSKE KULTURE V POVOJNEM ČASU Ob jugoslovanskem prazniku — dnevu republike — bo polemično govoril in se pogovarjal književnik in sedanji direktor mariborske drame BOJAN ŠTIH Člane in prijatelje opozarjamo, da se bo večer začel točno ob 20.30. rodnostno izpostavljenem področju, ko nam na vsakem koraku grozi a-similicaja, ko nam grozi nevarnost, da se izneverimo svojemu izvoru. Kultura in prosveta sta sredstvi, ki nam omogočata, da ostanemo zvesti samim sebi in svojemu ljudstvu,* je dejal Zdenko Gruden, ki se je tudi zahvalil vsem, ki so prispevali in si prizadevali, da je do nedeljske proslave sploh lahko prišlo. V imenu občinske uprave je prisotne pozdravil župan Škerk. Boj, ki ga je vodil Igo Gruden, za nas še ni zaključen, je dejal: «Nam, ki živimo kot narodnostna skupnost v italijanski republiki, še vedno o-drekajo priznanje mnogih pravic. Pot, ki jo bomo morali prehoditi za dosego globalne zakonske zaščite, ne samo za nas tržaške Slovence, ampak tudi za goriške in beneške brate, bo še dolga in težavna.* Lik pesnika Iga Grudna je orisala prof. Nada Pertotova, ki si je tudi zastavila vprašanje, kaj nam lahko Igo Gruden še danes pomeni? »Kot pesnik bo prav gotovo ostal v naši literaturni zgodovini. Nam bo pa njegova vera v človeka vedno potrebna, dobrota in razumevanje kot osnova za medsebojne odnose prav tako. Njegova navezanost na to našo lepo zemljo pa nam mora dajati moči, da bomo pokončno in samozavestno vztrajali na njej. Pomeni pa nam tudi spodbudo k odprtosti do vseh ljudi. Igo Gruden je prav gotovo sedaj deležen med nami večje pozornosti^ je je bil deležen v življenju. To je pač usoda, ki se zelo pogosto pojavlja. Mi moramo paziti pa vsaj na "to, da bomo znali še prav ceniti vrednote in dobrine, na katere je on opozarjal. Svoj pogled moramo upirati v prihodinost, v oporo nam mora biti njegovo sporočilo in ljudje njegovega kova. Živeti moramo življenje, ki nas je vredno kot ljudi in kot Slovencev in, zakaj ne, tudi kot Nabrežincev.* V dežju, ki je čedalje bolj gosto lil, so nato domača godba, in dijaki nabrežinske šole predvajali krajši kulturni program. !tš K16'30 ' 18'20 20.10 ’ 22 00 *Ch‘ lQt„| sando alia mia porta*. H. 'n z- Betune. Prepovedan •>118 ,'n Pod 18. letom. *Battaglie nella Galassia*. ^ prd Hatch, Dirk Benedikt, Lor-f4et| w;eon°. Barvni film. Hio* -66—22.15 »Addio, ultimo uo-. di0j■ Barvni film. Prepovedan mla-18. letom. e 16.30- 20.45 »Dottor Živa-i>^r»ir ar Sharif, Julie Christie, Sit**ln<-‘ Chaulm. Barvni film. 8hn *■"* Chaplin. Barvni 10.30 - 22.15 Squadra k ti. Kežija Sergio Corbuc- ^nz° Cannavnle. iJNi. 16.00 vizietto*. Ugo To-Miehel Serrault. llltr, , '6.00 «Pretty Baby». Barvni ^ »^uisa Malleja. Kcith Carradi-J're))'lsan Sarandon. Brooke Shields. u?an m;adini |x>d 18. letom. »Fantasia*. Barvni Walt l,isi#| «v mm. l«(iL?. ‘6-00 »Senza famiglia nulla-‘ Perca no affetto*. V. Gass-1%,.^ j ViUaggio Sledi revija »La ^ -1- - C0 ''"di Bi tutte le sere*. Prepove-""adini ixxi 18. letom. JV **"'«lico 15.30— 22.00 »The sto-Vv,. Joanna*. Gerard Damiano. ^ film. Prepovedan mladini 'atom. '6.30 »Qucl dannalo pugno Charles bronson. mu „„..,„.1 V'6'3" tCriminal International r'1' filK " Bezione sterminio*. Barv- ST,- Premier« rvi*ihii ",0 21 T° »JKlliot. il drago v‘V e*- Barvni VValt Disneyev Hifl ld^lkiv ' 18.15 »Telephone*. Pale h ’an mladini pod 14. letom, zaprto. Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole v Rojanu po bazoviških junakih vabi bivše učitelje in učence, katerim ni mogel dostaviti vabila, da se udeležijo proslave, ki bo na osnovni šoli v Rojanu v nedeljo, 3. decembra 1978, ob 16. uri. Občina Dolina vabi občane v nedeljo. 3. decembra, ob 11. uri v gledališče »France Prešeren* na __ JAVNI SESTANEK O AVTOBUSNIH PROGAH 40 IN 41 v zvezi z napovedanim prehodom teh linij od konzorcija ACT na zasebno podjetje SAP. V poslanski zbornici v Rimu so letošnjega 28. septembra odobrili zakon o novem ustroju višje srednje šole v Italiji. V 12. točki tega zakona, ki je sedaj v razpravi v pristojni komisiji senata, je rečeno, naj bodo šole narodnostnih manjšin u-strojene tako, da se razvijajo tam, kjer to določijo sprejeti zakoni in da je treba v programe teh šol vključiti tudi študij kulture posamezne manjšine. To tolmačenje pa je nepopolno za položaj, v katerem se nahajamo Slovenci v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ker ni v tej dikciji predviden pravilen razvoj višjega srednjega šolstva v videmski pokrajini. To nezadovoljstvo je na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici izrazil svetovalec KPI Aee Mermolja, ki je skupno s svetovalci Vilfho Braj-nikovo (KPI), Markom Waltritschem (PSI), Vladimirom Nanutom (PSI) ih Damjanom Paulinom (SSk) predlagal ustrezni osnutek resolucije. Dolga je bila tudi razprava o položaju v tovarni Manifattura Gori-ziana, o čemer bomo obširneje poročali jutri. V začetku seje je svetovalec Wal-trisch hotel vedeti, kako je z obnovitvijo Verdijeve gledališke dvorane, kjer najbrž ne bo moč več imeti gledaliških predstav. Isti svetovalec je hotel tudi vedeti, zakaj niso še odprli poslopja za slovensko osnovno šolo v Ul. Čampi v Gorici in kako je z ureditvijo prostora za drugo sekcijo slovenskega otroškega vrtca v Štandrežu. župan je na ti vprašanji odgovoril, da se bodo u-čenci in učitelji slovenske osnovne šole vselili v poslopje v Ul. Čampi najkasneje po zimskih počitnicah in da bodo drugi razred otroškega vrtca v Štandrežu odprli čez teden dni. Svetovalec Zalateu (KPI) je hotel vedeti kakšen rezultat je dala preiskava o smrtni nesreči dveh uslužbencev mestnega podjetja v začetku letošnjega avgusta. Svetovalec Paulin (SSk) je hotel vedeti, kako bo v upravljanju občinske telovadnice v štandrežu ter zahteval, da bi ojačili javno razsvetljavo na cesti iz Pevme v Štmaver. se je v zadevo vmešala tudi poslanka Adele Faccio, ki je v petek prisostvovala seji občinskega sveta v Krminu. Pred tem je obiskala vojaško poveljstvo, kasneje pa je bila v družbi radikalnih zastopnikov tudi na prefekturi v Gorici. Iz tiskovnega sporočila, ki ga je Adele Faccio objavila po obisku pri generalu Gariboldiju, izhaja, da se vojaško poveljstvo odpoveduje poligonu v Ca’ delle Vallade. Strelske vaje z revolverjem bodo opravljali na drugem kraju v bližini industrijske cone, kjer so se doslej vadili z u-pravljanjem tankov. Generalov odgovor je Faccio v soboto posredovala županu Krmina Battistu Žaru. Župan je z zadovoljstvom sprejel na znanje generalovo zagotovilo, vendar je dodal, da bo potrebno za vaje določeno območje zavarovati in ga obdržati v dosedanjih mejah. Vprašanje orožnih vaj je zaostrilo odnose v levi večini v občini Krmin ter je privedlo do tako imenovane zadeve de Gironcoli. O njej bo v teh dneh razpravljal občinski odbor, kasneje pa tudi občinski svet. Na petkovi seji občinskega sveta zadeve niso razčistili. Politične razprave, ki jo je zahtevala krščanska demokracija, da bi razčistili spor v odboru in «negibnost» leve občinske uprave, dejansko ni bilo, tako da je Prosveta 1*D K. Prešeren - Boljunec in SPD Tabor - Opčine vabita v soboto, 2. decembra, ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na premiero H. Brechta »Puške gospe Carrar* v režiji in priredbi D. Gorupa, scena A. Kralja, glasba M. Beličič. tehmeno vodstvo V. Sosič in I. Simonič. Razna obvestila SI*D Tabor Opčine vabi v Prosvetni dom na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč, ki bo ' 80 to 2.. v ponedeljek. 4., v torek. 5. decembra, od 17. do 2 4. december 1978 RAZSTAVIŠČE ESPOMEGO Ta|nlštvoi CEJ PUBBLICITA' • Gorica, Ul. Formlca 1 el. (0481) 30881 NOGOMET PRVA ITALIJANSKA LIGA Vodeče ekipe igrale neodločeno Po lem kolu sf najbolj veseli Juventus - V Perugii in Neaplju salomonska delitev točk - Inter zapravil točko - Vieenza dosegla dragocen par točk Deveto kolo italijanskega prvoligaškega prvenstva je še bolj zapletlo stanje na vrhu lestvice, ki je bilo že prej itak nejasno. Od včerajšnjih tekem je gotovo največ odnesel Juventus, saj so vsi ostali neposredni tekmeci za državni naslov igrali neodločeno, medtem ko so Turinčani proti Ascoliju odnesli celoten izkupiček. V nedeljski najvažnejši tekmi sta si Perugia in Torino delila točki. Veliko je bilo pričakovanje za ta neposredni dvoboj, saj je Torino zadnje čase v sijajni formi. Neodločen izid vsekakor zadovoljuje mncgo več varovance trenerja Ra-diceja. ki so v gosteh osvojili dragoceno točko. Drugo važnejše srečanje tega kola je bilo Napoli - Milan. Tudi tu sta si moštvi delili točki, Milančani pa so zopet dokazali svojo moč. Predvsem pa so takoj premostili morebitno krizo, ki bi se lahko pojavila zaradi slabe igre proti Manchester Cityju. Kot zanimivost na; še navedemo, da se je nekaj minut po začetnem žviž.gu poškodoval sodnik Ciulli. ki pa je požrtvovalno tekmo speljal do konca. Juventus je premagal Ascoli s tesnim 1:0, vsekakor pa so Turinčani potrdili svojo premoč s tem, da so kar trikrat zadeli vratnico. S to zmago se je Juventus še čedalje približal vrhu lesvice, od katerega ga sedaj ločujejo še tri točke. Prihodnje kolo pa se obe pr-vouvrščeni ekipi, Milan in Perugia, spopadeta v medsebojnem srečanju in to bi lahko še enkrat okoristilo Turinčane. Inter je v nedeljo zopet razočaral domače navijače, saj je na San Siru odnesel proti zadnjeuvr-ščeni Atalanti ie točko. To je ponoven negativen rezultat Berselli-nijevega moštva, ki je na domačem igrišču prepustilo nasprotnikom že nekaj točk. Atalanta pa je domov odnesla popolnoma zasluženo točko, potrdila pa je, da se zna na tujem igrišču bolje obnesti kot doma. Vieenza je proti Romi dosegla par zelo dragocenih točk. goi pa je dosegel Rossi, ki je tokrat pokazal lep napredek v svoji formi. Lazio pa je le s težavo premagal Verono, ki bi morda lahko iz Rima odnesla popolnoma zasluženo točko. Srečanji Avellino - Fiorentina in Bologna - Catanzaro sta se končali z enakim izidom 1:1. IZIDI 9. KOLA Avellino - Fiorentina 1:1 Bologna - Catanzaro 1:1 Inter - Atalanta 2:2 Juventus - Ascoli 1:0 LR Vieenza - Roma 1:0 Lazio - Verona 1:0 Napoli - Milan 1:1 Perugia - Torino 0:0 LESTVICA Milan. Perugia 14; Torino 12; Fiorentina, Inter, Juventus 11; Napoli, Lazio 10; Catanzaro 9; Ascoli 8; Bologna, Avellino 7; LR Vicen-za 6; Roma. Atalanta 5; Verona 4. PRIHODNJE KOLO (3.12.) Ascoli - Inter, Atalanta - Juventus, Catanzaro - Lazio, Fiorentina - LR Vieenza, Milan . Perugia, Roma - Avellino, Torino - Napoli, Verona - Bologna. NAJBOLJŠI STRELCI Giordano (Lazio) Bettega (Juventus), Savoldi (Napoli), Graziani (Torino), Callo-ni (Verona) Garlaschelli (Lazio), Chiodi, Bi-gen in Maldera (Milan). Speg-giorin (Perugia), Pulici (Torino), Guidetti in Rossi (LR Vi-cenza) 2. ITALIJANSKA LIGA Videmčani zmagali in navdušili gledalce Udinese — Spal 2:0 (1:0) STRELCA: De Bernardi v 38. min. in De! Neri v 76. min. Z odlično igro. tako v prvem kot v drugem polčasu, je Udinese z veliko lahkoto premagal ekipo Spala iz Ferrare. Videmčani so navdušili svoje navijače in popolnoma nadkrilili goste, ki so v Vidmu igrali nepriča- kovano odprto. Taka taktična razporeditev ni presenetila domačinov, nasprotno je nadvse olajšala delo videmskih napadalcev, ki so po vrsti lepih prodorov končno povedli v 37. min. po zaslugi De Bernar dija, ki je z glavo preusmeril pred-ložek Sgarbosse. Zelo lep je bil tudi zadetek Del Nerija, ki je hladnokrvno poslal žogo tik v kot na levi strani vra-taj Bardina. IZIDI 10. KOLA Monea - Cesena 3:0 Nccerina - Cagliari 1:1 Pescara - Brescia 0:0 Pistoiese - Ternana 2:0 Rimini - Lecce 0:0 Sampdoria - Palermo 3:1 Sambenedett. - Foggia 1:1 Taranto - Bari 1:0 Udinese - Spal 2:0 Varese - Genoa 1:0 LESTVICA Pescara 15; Cagliari, Udinese 14; Foggia 13; Monza 12; Pistoiese 11; Palermo, Varese. Lecce 10; Terna-na, Sampdoria, Rimini, Cesena 9; Nocerina, Bari, Brescia, Genoa, Spal, Taranto 8; Sambenedettese 7. NOGOMET 3. ITALIJANSKA LICA HUD PORAZ TRIESTINE Lecco je tesno zmago osvojil z golom v 88. minuti Lecco — Triestina 2:1 (0:0) STRELCI: Giglio v 54. min.. Fontana v 57. min. in Galuzzo v 88. min. LECCO: Troilo (Martignoni). Giglio, Santi, Pala, Cerletti, Gustinet-ti, Izzo, Pozzoli, Galuzzo, Bocehi-nu, Corti. TRIESTINA: Bartolini, Cei, Pie vedini. Fontana, Schiraldi, Masehe-rcni, Andreis. Lenarauzzi (Pclitti od 70. min.), Panozzo, Franca in Quadrelli. SODNIK: Pirandola (Lecce) KOTI: 8:8. Triestina je doživela drugi prvenstveni poraz proti zadnji na lestvici. Poraz je še toliko bolj pekoč, saj so zmagoviti gol domačini dosegli le dve minuti pred koncem, ko je Triestina izvedla silovit pritisk, da bi osvojila zmago. Tržačani niso podcenjevali nasprotnik^ točki pa so zapravili predvsem zaradi neučinkovitosti napada. Taglia-vinovi varovanci so sicer izvedli mnogo strelov na vrata tretjega vratarja (!) Lecca Martignoni ja, ki se tudi ob priložnosti Fonta-novega gola ni posebno izkazal. Kljub temu so bili streli Tržačanov slabi. Nasprotno so domačini izvedli le nekaj protinapadov, ki pa so bili zelo učinkoviti in prodorni. Sicer pa je bil Lecco na splošno dober nasprotnik, tako da je njegov skromni položaj na prvenstveni lestvici pravzaprav nerealen. Poraz Triestine je torej prav gotovo le naključno dejanje. Tekma je jasno dokazala, da Triestina ne more poseči po najvišjih mestih v letošnjem prvenstvu, dober vtis, ki so ga Tržačani zaoustili v prejšnjih srečanjih, pa je ostal nedotaknjen. IZIDI 9. KOLA Cremonese - Como 0:2 Forli - Biellese 1:1 Juniorcasale - Novara 1:1 Lecco - Triestina 2:1 Mantova - Parma 0:0 Reggiana - Modena 1 * 1 Spezia - Piacenza 3:3 Trento - Padova 0'0 Treviso - Alessandria 1:0 LESTVICA Como, Juniorcasale 12; Parma, Triestina, Reggiana 11; Novara, Forli, Biellese 10; Piacenza, Padova 9; Cremonese, Modena, Alessandria 8; Spezia, Mantova, Trevisc 7; Trento. Lecco 6. PRIHODNJE KOLO (3.12.) Alessandria - Lecco, Biellese -Treviso, Como - Forli, Cremonese -Spezia, Modena - Mantova, Novara - Trento, Padova - Reggiana, Parma - Piacenza. Triestina - Juniorcasale. BUENOS AIRES — V finalu tamkajšnjega turnirja je 20-letni domačin Clerc premagal Peccija iz Paragvaja s 6:4, 6:4. NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Ljubljančani končno zmagali Ob izredno slabem vremenu so doma premagali Rijeko - Dinamo vodi Sneg je bil že pred leti velik zaveznik nogometašev Olimpije. Ko je bežigrajski stadion pokrila snežna odeja, so nasprotniki iz Ljubljane praviloma odhajali gladko poraženi. Nogometaši Rijeke so sicer v snegu tudi izgubili, vendar je bila pot Ljubljančanov do druge zmage v letošnjem prvenstvu izredno težavna. Odločila ie namreč enajstmetrovka, ki jo je streljal Balevski. Ob izredno neugodnih vremenskih razmerah je ok. 1500 ljudi za Bežigradom gledalo povsem nepovezano igro, v katero pa so igralci obeh moštev vložili že skoraj nečloveške napore. Reški trener Spasojevič se je po tekmi razburjal zaradi enajstmetrovke, ki jo je Rauš dosodil za Olimpijo, ne pa tudi za Rijeko. Položaj Ljubljančanov pa se navzlic zmagi ni bistveno izboljšal, kajti zmagala sta tudi najhujša konkurenta v boju za obstanek Beograd in Radnički. Igralci Beograda so v 15. kolu naposled le zmagali. V igri s Partizanom «romantiki» sicer niso bili boljši, nezanimivo tekmo pa .je odločil silovit strel Mariča. Niški Radnički pa je imel z banja-luškim Borcem pač lažje delo. Premagal ga je kar s 4:0. V bosansko - hercegovskem derbiju je spet zablestel nekdanji reprezentant Boško Jankovič, ki je Željezničarju zagotovil zmago nad Veležem z golom prav v zadnji minuti. Enajsterica Napredka ni u-spela premagati Sarajeva, ker je trener Miloševič dokaj spremenil postavo. Budučnost je še naprej odlično uvrščena, vendar pa njena igra ni najbolj prepričljiva. To pot je le z 2:1 premagala moštvo Zagreba. Zaradi megle je bila v soboto po 15 minutah igre prekinjena tekma med Crveno zvezdo in Slobodo. v nedeljski ponovitvi pa so gledalci videli dobro igro, pet golov in najtesnejšo zmago Crvene zvezde. Igralci Hajduka tokrat niso imeli težav z Vojvodino, premagali so jo z 2:0, rezultat pa bi bil lahko še višji. Osiječani bi v Maksimiru kmalu doživeli prvo katastrofo, toda igralci Dinama so zapravili vr sto priložnosti. IZIDI 15. KOLA Olimpija - Rijeka C. zvezda - Sloboda Partizan - Beograd Budučnost - Zagreb Napredak - Sarajevo Hajduk - Vojvodina Željezničar - Velež Dinamo - Osijek Radničtl - Borac 1:0 3:2 0:1 2:1 0:0 2:0 1:0 2:1 or LESTVICA Dinamo' 21; Budučnost 20; Hajduk, Sarajevo 19; Velež 18: Crve-na zvezda. Partizan 17: Sloboda 15; Rijeka, Željezničar, Osijek in Napredak 14; Vojvodina 13: Zagreb, Radnički, Borac 12; Beograd 11; Olimpija 8. PRIHODNJE KOLO (29.11.) Beograd - Borac, Osijek - Radnički, Velež - Dinamo, Vojvodina -Željezničar, Rijeka - Hajduk, Sarajevo - Olimpija, Zagreb - Napredak, Sloboda . Budučnost, Partizan - C. zvezda. HlllllUliJUlllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllMIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllk Komentar Mirka Novosela Zopet presenečenje Tudi v 2. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je prišlo do novega presenečenja. V prvem zavrtljaju je nepričakovano izgubila Bosna, v soboto pa je ostala praznih rok Jugoplastika. Tekma v Beogradu med domačo Crveno zvezdo in Jugoplastiko je bila dokaj dramatična. Po zanesljivem vodstvu Jugoplastike v prvem polčasu so domačini stanje izenačili, nakar so si tudi priigrali tako vodstvo, da je vse kazalo, da bodo zmagali. Spličani pa so močno reagirali in se nevarno približali domačinom. Osem sekund pred koncem pa je prišlo do prekrška med Vilfanom in Nikoličem. Sodnik Marjanovič je dosodil osebno napako Mariborčanu, ki je nešportno odgovoril in zalučal sodniku žogo v glavo. Bil je seveda takoj izključen. Beograjčani so realizirali oba prosta meta in tako zmagali. Zagrebška Cibona je v Zadru osvojila zlata dragoceni točki. Ob boljši igri so Zagrebčani povsem nadigrali domačine in tudi zanesljivo zmagali ter tako obdržali prvo mesto na lestvici. Derbi kola je bil vsekakor v Ljubljani, kjer je Iskra po izredno uspešnem, začetku, ko je že vodila z 22 točkami razlike, nato le s težavo premagala Partizan. Kot je bilo sicer pričakovati, je bil v tem srečanju izreden Kičanovič, ki je dosegel kar 50 točk. No, pa sam Kičanovič ni mogel odločiti te tekme in tako je Iskra le zmagala in to tudi po zaslugi izredno razpoloženega Vinka Jelovca. Le malo je manjkalo, da bi Bosna svojim navijačem poskrbela še drugo grenko razočaranje. Sarajevčani so namreč doma z veliko težavo in le po podaljšku premagali reški Kvarner, ki je doslej pokazal izredno dobro igro in že sedaj je na dlani, da bodo Rečani neugoden nasprotnik tudi za močnejše ekipe Trenutno je prezgodaj govoriti o možnih favoritih za državni naslov in o kandidatih za izpad. No, kljub sobotnemu spodrsljaju, Jugoplastiko le ostaja glavni favorit za letošnji naslov, valjevski Melalac in beograjski Beko pa sta po dveh odigranih kolih najmanj pokazala in sta tudi najresnejša kandidata, da zapustita ligo. IZIDI 2. KOLA V BEOGRADU: Crvena zvezda — Jugoplastika Split 92:91 V ZADRU: Zadar — Cibona Zagreb 99:109 V LJUBLJANI: Iskra — Partizan Beograd 94:87 V VALJEVU: Metalac — Borac čačak 85:92 V SARAJEVU: Bosna — Kvarner Reka 96:94 V BEOGRADU: Beko — Radnički LMK Beograd 87:101 LESTVICA Cibona Zagreb. Crvena zvezda Beograd in Borac čačak 4; Kvarner Reka, Jugoplastika Split, Iskra Ljubljana, Partizan Beo grad. Radnički LMK Beograd in Bosna Sarajevo 2; Zadar, Beko Beograd in Metalac Valjevo 0. PRIHODNJE KOLO (2. 12.) Jugoplastika - Beko; Cibona - Crvena zvezda; Borac - Zadar; Kvarner - Metalac; Partizan - Bosna (TV); Radnički LMK - Iskra Ljubljana. KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA SLAVJE GORIČANOV Doma so premagali ekipo Jollyja - Tržaški Hurlingham je v gosteh visoko izgubil - Laurel le deset točk Pagnossin — Jolly 86:81 (44:38) PAGNOSSIN: Valentinsig 3, Tu-rel 2, Pomdexter 32, Premier 11, Ardessi 11, Trucco, Laing 16, An-tonucci 3, Bruni 8, Cortinovis. JOLLY: Solfrizzi 5, Zonta 13, Griffin 29, Lasi 2, Dal Seno 6. Cor-della 8, Carlson 18, Giacometti, Fa-bris, Bonora. SODNIKA: Briar.za iz Milana in Tallone iz Vareseja. PON: Premier v 28. min.. Bruni in Zonta v 40. min. PM: Pagnossin 12:15, Jolly 7:13. SON: Pagnossin 22. Jolly 23. V borbeni in izenačeni tekmi je Pagnossin premagal moštvo JolIy-ja iz Forli.ja ter tako osvojil tretjo zaporedno zrpago na domačih tleh. Zmaga je zasluženo pripadla domačim. ki so se predstavili z bolj homogeno ekipo, medtem ko so se gostje opirali le na tri ali kvečjemu štiri igralce. Igra ni bila vedno na zadovoljivi ravni, ker so igralci obeh ekip zagrešili precej napak, še več pa sta jih zagrešila sodnika, ki sta z nerodnim žvižga njem oškodovala zdaj eno, zdaj drugo ekipo. Tekma se je pričela z vodstvom Jollyja, ki je izkoristil slab dan Pagnossinovih strelcev. Pagnossin je izenačil in povedel v drugi polovici polčasa, tudi po zaslugi mla dih Valentinsiga in Premiera, ki sta poživila igro. Stanje se ni spremenilo v drugem polčasu, ko je Pagnossin skušal braniti vodstvo pred napadi postov. Slednji so se 50 sekund pred koncem približali na tri točke razlike: imeli so na razpolago tudi prosti met, ki pa ga .je Cordella zapravil in tako od pri Pagnossinu pot do zmage. M. M. Rodrigo — Hurlingham 94:64 (49:31) RODRIGO: DTncecco 7, Dindel li 3, D’Ottavio 8, Marzoli 16, Mi lia, Pizzirani 7, Rossi 16. Di Mas so 2, Sykes 18, Collins 19. HURLINGHAM: Boston 21. Lau rel 10, Jacuzzo 4, Bechini 6, For-za 8, Scolini 8, Meneghel 5, Ritos-sa 2, Čuk, Starc. SODNIKA: Pači in Piccagli iz Bologne. Tistim, ki so se po nedeljski zmagi Hurlinghama preveč navdajali optimizmu, so ostali po tekmi, ki so .jo Tržačani odigrali v Chietiju, krepko razočarani: Lombardijevi varovanci so namreč izredno slabo zaigrali in dopustili domači ekipi, da je z lahkoto slavila visoko zmago. Nerazumljivo je predvsem dejstvo, da .je bil Laurel, ki po tem, kar je pokazal v prvih treh tek mah, najslabši v svoji ekipi. Če dodamo, da tudi Boston ni zaigral izredno, potem je jasno, da. če v tržaški ekipi zaigrata slabo Američana, je poraz skoraj neizbežen. Starejši igralci naredijo pač, kar morejo, in so nam njihove omejene zmožnosti znane, trener Lom bardi pa mlajšim ne zaupa in jih ne pošilja na igrišče (v nedeljo ni tega storil niti, ko je bil rezultat že davno zapečaten). Marka 12: 9: 7: NAJBOLJŠI STRELCI Savič (C. zvezda) Halihodžič (Velež) in Žungul (Ha.jduk) Čerin (Dinamo) in Kovačevič (Sloboda) Santrač (Partizan) in Jankovič (Željezničar) 2. JUGOSLOVANSKA LIGA Čelik jesenski prvak Mariborčani drugi Končan je prvi del nogometnega prvenstva v 2. zvezni ligi - zahod. Jesenski prvak v tej skupini je Čelik iz Zenice. Enajsterica Čelika ima po 15 odigranih tekmah dve točki prednosti pred Mariborom, ki je v zadnjem jesenskem nastopu remiziral v Subotici s Spartakom. Samo točko manj od Mariborčanov ima Rudar iz Velenja, ki je v zadnjem nastopu prvega dela prvenstva dema premagal Dinamo. Tretji slovenski zastopnik, ljubljanski Mercator je na zadnjem mestu in je zbral osem točk. Ljubljančani so v gosteh z Novim Sadom visoko izgubili s 3:0. IZIDI 15. KOLA Novi Sad - Mercator 3:0 Rudar (V) - Dinamo 2:1 Spartak - Maribor 1:1 Kikinda - Iskra preloženo Segesta - Čelik 0:1 Bosna - Proleter 2:1 Radnik - Leotar 0:0 Famos - Rudar (L) 2:1 LESTVICA Čelik 21; Maribor 19; Novi Sad, Rudar (V) 18; Proleter, Iskra 17; Lectar. Bosna 16; Radnik 15; Dinamo 14; Spartak, Famos. Rudar (L) 13; Kikinda, Segesta 10; Mercator 8. PARI PRVEGA SPOMLADANSKEGA KOLA Mercator - Iskra, Famos - Leotar, Radnik - Proleter, Bosna - Čelik, Segesta - Iskra, Kikinda - Maribor, Spartak - Dinamo, Rudar (V) - Novi Sad. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek ob 18. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20 seja komisije za košarko. V petek ob 18.30 bo na sedežu ZSŠDI seja odbora trenerske zveze. iT* ^ ^ Mladinski košarkarski derbi Jadran - Bor. Borovec Bruno KneiPP vodi žogo, brani ga jadranovec Andrej Prašelj .i’’iiiiiiuiiiifa lastnem igrišču s tržaškim Libertasom. Nabrežinci so zaigrali zelo zbrano v uvodnih pote- NOGOMET kandidat Miijanšč BEOGRAD Potem ko sta se trenerska organizacija in strokovni svet nogometne zveze Jugoslavije zavzela,'-da- bi bil. novi -jugor slovanski zvezni kapetan Miljan Miljanič, je ta strokovnjak na seji predsednikov republiških in pokrajinskih zvez dobil novo potrditev. Predsedniki teh zvez so se namreč zavzeli za Miljaničevo kandidaturo, izjema je bil le predsednik BiH ki je se glasovanja vdržal. Tokrat je bil odsoten predstavnik Črne gore, vendar se je .nogometna zveza te republike pismeno izjavila za Miljaniča. O kandidaturi tega strokovnjaka bo na zadnji stopnji razpravljal še izvršni odbor NZJ. V ŠKOFJI LOKI Program sodelovanja za prihodnje leto V soboto in nedeljo je v Šk5tf Loki zasedala mednarodna komisij ZTKOS pod vedstvem svojega Pre<* sednika Evgena Berganta in v Pr!' setnosti članov Leniča in NaPru nika ter delegacij ZSŠDI, ki jo j* vodil Vojko Kocman, in kcrosK SšZ, ki jo je vodil Danilo PfU®v3 Na dnevnem redu je bil preglea želja in potreb obeh zamejskih £ snovnih športnih organizacij za *V to 1979, z ozirom na omenjeno h' nančno razpoložljivost iz združeri sredstev. Ker ni bilo mogoče vkljF čiti v program pomoči in sode* vanja vseh predlaganih pobud, s morali vključiti le tiste, ki imai prioritetno važnost. V prvi vrsti je bilo dogovorjen « da se organizira vrsta strokovna j tečajev za vzgajanje trenerski kadrov, kar je predpogoj za ustv* ritev pogojev za še večji razv * zamejske telesne kulture. Pre<1' c’eno bodo na sporedu tečaji za v ditelje -v naslednjih panogah: k šarka,, odbojka, nogomet, nam** tenis, kotalkanje in zelo veTi,A\. tudi - atletika in plavanje, "ao teljice otroške telovadbe bodo ^a,g ko obiskovale tečaj za vzgajam predšolske in osnovnošolske .... dine, tisti zamejski inštruktorji 11 miznega tenisa in nogometa, ki opravili že prvi dve stopnji. .fl lahko opravili še tretjo stopnr strokovnega usposabljanja. P°ke tega bo v organizaciji Treners zveze ciklus strokovnih predava,* Seminar za društvene odbor***", in funkcionarje bo v Kranjski ■ *" • le tt rečanJ« ClKLOKROS V nedeljo v Cordenonsu Cerasari štirinajsti Tudi ostali naši zastopniki so sc tokrat izkazali V nedeljo je bila v Cordenonsu četrta od dsvetih tekem v ciklo-krosu za 2. trofejo «AL FOGO-LAR». Čeprav se je vreme naenkrat poslabšalo, je bila tudi tokrat udeležba izredno številna za tovrstna tekmovanja. Tekmovalo je namreč kar 42 krosistov, kar je za take vremenske pogoje pravi rekord. Odpovedal pa je tokrat vodja začasne lestvice Giacomini, kateremu se je proga zdela pregroba, saj slovi kot odličen kolesar predvsem na cesti. Vseeno je bila tudi brez njega konkurenca res izredna, saj je tudi tokrat nastopil državni reprezentant Paccagnella ter državni prvak cikloamaterjev Moro, poleg drugih zvenečih imen kot Barattin, Flailan in Fantin, vsi med najboljšimi italijanskimi ciklokrosisti. Poglavje zase je predstavljal Ot-tavio Paccagnella, ki ni imel konkurentov tudi v tej tekmi, saj je zmagal s poldrugo minuto pred no sti nad drugouvrščenim Flailanom. Z nekoliko večjim zaostankom so nato sledili še ostali tekmovalci. Adria je tokrat nastopila le s tremi kolesarji, ker se je moral Petelin zaradi delovnih obveznosti odpovedati tekmovanju. Nastopili so tako Toni Cerasari, Aleksander Čok ter Fabio Ruzzier. Glede na to da je bila tokrat proga težja od prejšnjih, saj je bilo treba dvanajstkrat gaziti po njivi dolgi 400 m, kjer je bilo na najboljšem kraju za 15 cm blata, so se naši kolesarji takrat lepo izkazali, saj je naš najboljši predstavnik Cerasari zasedel zelo dobro 14. mesto (drugi kot cikloamater), Čok in Ruzzier pa sta pristala na 32. oziroma 33. mestu, kljub temu da je Čok nekajkrat padel ter vozil z zvitim pedalom, Ruzzier pa je že zjutraj dirkal ter je tudi sam vozil z zlomljenim pedalom. Torej lep dokaz trdne volje naših tekmovalcev. VRSTNI RED 1. Ottavio Paccagnella (FANINI) amater, ki je prevozil progo 24 km v času 58’00” s poprečno hitrostjo 24.713 km na uro. 2. Giovanni Flaiban (ALOS GUERCIOTTI) amater po 1’30” 3. Sergio Fantin (VEN. ASPAL-TI) amater po 3'50" 4. Franco Novelli (VELOCLUB CIVIDALE) amater po 4’50” 5. Luigi Fontana (CT CANSI-GLIO) amater po 4'54” 14. Toni Cerasari (KK ADRIA) cikloamater 32. Aleksander Čok (KK Adria) Junior 33. Fabio Ruzzier (KK ADRIA) cikloamater. F.R. liHiiiiiitiimiiiiHiniiiiiimiiiiiniiiHiiiiiiiiHimiiim SLOVENSKA LIGA ZAHODNA SKUPINA IZIDI 12. KOLA Tabor - Slovan 0:2 Vozila - Obala 1:1 Dolenjska - Kranj 3:2 Ilirija - Kamnik 1:1 Primorje prosto LESTVICA Vozila 16; Obala 15; Slovan 14; Ilirija, Primorje 13; Tabor, Kamnik 9; Kranj 8; Dolenjska 7. PRIHODNJE KOLO (29.11.) Obala - Ilirija. Kamnik - Tabor, Slovan - Dolenjska, Kranj - Primo rje. Vozila prosta. VZHODNA SKUPINA IZIDI 12. KOLA Mura - Železničar 2:0 Unior - Lendava 2:0 Drava - Šmartno 2:0 Litija - Rudar 1:1 Kladivar prost LESTVICA Mura 16; Rudar 15; Lendava in Unior 12; Železničar, Litija, Šmartno 11: Drava 10; Kladivar 6. PRIHODNJE KOLO (29.11.) Rudar - Unior, Lendava - Drava, Šmartno - Mura, železničar . Kladivar. Litija prosta. predvidoma 16. in 17. junija, le -e cen dni pozneje pa bo 3. srečanj slovenskih športnikov iz obrnejo* dežel v kraju, ki ga morajo še ... ločiti. Tekmovalci se bodo v mladinski košarki, mladinslc nogometu, namiznem tenisu šahu. . V ostalih točkah programa med drugim predvideli nakup ' čjega števila strokovne liter**1 -za ureditev pri ZSŠDI šP3^. knjižnice, sodelovanje na nog1(p*L nem in odbojkarskem «Turn*U prijateljstva*, sestanke z obrt*aJ . mi telesnokulturnimi skupnOf v začetek športnega udejstvovati)? e. Sloveniji in zdravniške s* d*^: Beneški Sloveniji cialistične preglede. Za finansiranje marsikatere "-j ge pobude, kot so npr. razni le y za tekmovalce, bo treba P°lj0bi-drugačne poti in možnosti Prl° vanja sredstev. 1. — 2. - 3. - 4. - 5. — 6. - 1. Landerberger 2. Pasubio 1. Calcefiro 2. Dcscubierta 1. Urno 2. Agueros 1. Magnasco 2. Turquoise 1. Girly 2. Boscobruno 1. Mastergin 2. Hertz KVOTE 15.012.150 lir 435.000 lir 29.700 lir X % 1 2 1 2 1 1 1 2 X 2 Avellino • Fiorentina Bologna - Catanzaro Inter - Atalanta Juventus - Ascoli LR Vieenza - Roma Lazio - Verona Napoli - Milan Perugia - Torino Sampdoria - Palermo Sambenedettese - Foggia Taranto - Bari Lecco - Triestina Siena - Imperia KVOTE 13 — 3.661.500 lir 12 — 159.700 Ur X X X 1 1 1 X X 1 X 1 1 I ŠPORT ŠPORT ŠPORT Nogomet V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE nogomet V l AMATERSKI LIGI Presenetljiva zmaga Zarje v gosteh V$e ostale naše enajsterice (ki so igrale na domačih igriščih) so dosegle neodločen izid Wana _ Zarja 1:3 (1:1) SOVRANA: Covi, Colombo, Verd-'Sn, Ravalico, Vidoni, Godas, Vi-s^n. Jerman, Vidonis, Orto in To- ZARJA: Pueer, Grgič Ivo, Fran-’ Terčon, Samese, Cecchi, Gr-S? Darko, Mikuž, Suičič, Bidussi, pPMv 55. min. d.p. Lupidi), 12 'feto. 14 Metlika. TRELCI: v 7. min. Vidonis, v roin. Grgič Ivo, v 50. min. Bi-v 56. min. Grgič Darko. »ODNIK: Parise iz Ogleja. J?° nesrečnem porazu v prejšnjem ‘n je Zarja v nedeljo premagala Mno Sovrano. Na izredno razmo-nsm igrišču so se Bazovci razi-Sr1 'n že takoj na začetku spro-1 nekaj nevarnih napadov ter za- deli tudi vratnico (z Bidussijem). Pet remijev, dve zmagi, ena Ugodena tekma (druga v tem Prvenstvu) so obračun nedelj-slceSa 11. kola nogometnega Prvenstva 2. amaterske lige, ki Postaja iz nedelje v nedeljo ®edrco bolj zanimivo. O tem pri-dejstvo, da so po nedeljskem vrtljaju kar štiri enajsterice v vodstvu s 14 točkami. , Za presenečenje dneva je to-KJat ponovno poskrbela bazovi-Zarja, ki je v gosteh gladko premagala kvotirano Sovra-in s tem uspehom so se Ba-povzpeli na sam vrh le-®nice. Zmaga Bazovcev ni bila "'Mi v dvomu, kar jasno kaže “•J sam, ki zgovorno priča o Premoči Zarje. Prano točo golov pa je v ne-nasul Libertas, ki je kar Petkrat pretresel mrežo neorga-rane Aurisine. Opicina je ^°rala na domačih tleh spet Prepustili točko, tokrat solidni K°sandri. Dobro se je v nedeljo odre-I8 Breg, ki je po prvih 45 mi-poh igre zgubljal. V nada-panju pa so Brežani nado-Padili zamujeno in zasluženo evjizirali proti Costalungi. A. enakim izidom se je končal pl dvoboj v Trebčah med do-G ?9jm Primorcem in ekipo j?T, ki je povedla že v prvem srečanja. Trebenci so po ffietem golu solidno odgovo-j, 'n takoj v začetku drugega e‘a izenačili. drl !erniiem (četrti na domačih tud' Se ie morai° zadovoljiti P1 Proseško Primorje, katere-Pa je proti koncu sreča-' pJa trda predla. Potem ko so 5o°Sečani prvi prišli v vodstvo, j5 Bostje najprej izenačili ter ^ rninut pred koncem povedli, do jre<^° P° Je Marassi prišel drugega zadetka in s tem ugotovil Primorju točko. '"d’ Gaja je iztržila drago-jT!° točko, čeprav so morali jeucj dvakrat zasledovati na-fle,,otnifca, to je ekipo Čampa-j„ e- ki je presenetila gajevce je v začetnih udarcih. Za Gajo ^osvojena točka zelo pomemb-n j 'Je računamo, da jo čaka v t»»k j° na Padričah derbi s venskim Primorcem. IZIDI 11. KOLA c niorje - Giarizzole K?na - Zarja Br ‘ Aurisina Za!f * Costalunga ■ S. Marco G^orec - GMT oJa. * Campanelle C|na - Rosandra ,. LESTVICA 2ai,l ertas, Opicina, Zarja in ne|] 14. Rosandra 13, Campa-P ‘2, Primorec, Costalunga 2:2 1:3 5:0 1:1 (odg.) 1:1 2:2 1:1 ^Sovrana 11, Breg in S. Mar-' ■ Aurisina in Giarizzole 9, p^nrje in GMT 8, Gaja 6. C tttllODNJE KOLO (3.12.) G^nelle GMT c0sb,iZole ' 0P>cir>a Za'i‘un«a - Zarja H0,‘e ; Libertas Ga andrn - Primorje ViV Primorec C'"? - ’Breg ®na - s. Marco B. R. Kljub temu pa so v vodstvo prišli domačini po napaki sodnika, ki ni videl očitnega off-sidea. Od tega trenutka dalje so «rdeče-beli» silovito napadli in že v 14. min. izenačili z Ivom Grgičem, po lepi podaji Sulčiča. Po golu so zarjani še si-loviteje napadli in potisnili domačine v kazensld prostor. Izredno priložnost je imel Darko Grgič, vendar se je njegov silovit strel odbil Od vratnice. V pravem navalu na vrata domačinov je vratar Covi u-branil še Terčonov in Pierov strel, nekajkrat pa so branilci rešili na sami gol črti. V drugem polčasu pa so Bazovci že po petih minutah prišli v vodstvo z Bidussijem, ki je v osebnem predoru silovito streljal in premagal Covija. Reakcija Sovrane je bila preveč jalova in Zarja je tako še naprej napadala ter dosegla z Darkom Grgičem še tretji zadetek, ki je kronal trud zarjanov. Do končnega žvižga se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča, z redkimi protinapadi, ki pa so bili lahek plen za obe obrambi. Big Juventina — Audax 0:0 JUVENTINA: Plesničar, Zin, Tomažič, Čevdek, Tomsig, Medeot, Devetak, Lorenzon (Marvin), Radikon, Tavčar, Gomišček. AUDAX: Di Iorio, Finazzi, Mi-klus, Siraeh, Ledri, Pasquali, Balli-rin, Gandolfi, Ambrosi, Miani, Te-solin. SODNIK: Feruglio iz Vidma. Derbi med štandreško Juventino in goriškim Audaxom se je zaključil z belim rezultatom, ki resnično odraža enakovrednost sil na igrišču. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni predvsem zaradi namočenega in blatnega igrišča. Kljub temu pa sta obe ekipi igrali odprto in z veliko borbenostjo, saj sta obe imeli kot cilj zmago. Juventinci so s tem remijem pretrgali vrsto neuspešnih nastopov, ki so jih potisnili na spodnji del lestvice; Audax pa je s pridobljeno točko ujel Aiello in ni več sam zadnji na lestvici. Srečanje se je pričelo v znamenju premoči domačinov, ki so z vsemi silami skušali priti do zadetka. Resnici na ljubo moramo povedati, da sta se Juventini ponudili dve izredni priložnosti za gol. Obe pa je nerodno zapravil Lorenzon. V drugem delu srečanja se je igra ustalila na sredini igrišča,..čeprav je v tem času Audax postal bolj nevaren in je nekajkrat resno ogrožal- Plesničar jeva (mrežo. r{ o w r - (pr) Primorec — GMT 1:1 (0:1) PRIMOREC: Maglica, E. Kralj, Križmančič, Skrem, Čuk (v 10. min. F. Milkovič), Marko Kralj, Mauro Kralj II., Možina, Pavel Kralj, Boris Kralj, Mauro Kralj I. GMT: Detela, Bartoli, Pecchiari, Posega, Malinari, Mocenigo, Piol, Giorgi, Penelli, Freno, Srpic (v 25. min. d.p. Attini). STRELCA: v 25. min. p.p. Panel-li, v 9. min. d.p. Pavel Kralj. SODNIK: Furlan iz Trsta. GLEDALCEV: približno 100. Primorcu ni uspelo iztrgati zmage žilavi ekipi Grandi Motori. Trebenci so bili vseskozi boljši tekmec in bi lahko z nekoliko več sreče tudi zasluženo zmagali. Gostje so prišli v vodstvo prvi, ko je v 25. min. Panelli uspešno izkoristil napako Skrema. Od tedaj dalje so Trebenci vseskozi oblegali nasprotnikova vrata, napadalci so bili pred vrati gostov netočni, imeli pa so tudi smolo. V 30. min. je namreč Mauro Kralj I. močno streljal v prazna vrata, a ko je že izglodalo, da je padel gol, je žoga na sami črti zadela Borisa Kralja v hrbet, ki je tako nehote rešil goste. V drugem polčasu so domačini stalno in z vso silo napadali. Uspelo jim je remizirati že v 9. min. s Pavlom Kraljem, ki je izkoristil gnečo pred vrati gostov. Nato so se gostje zaprli v obrambo in s tež-kečo odbijali vse trebenske napade. Bili so tudi nevarni v protinapadih, a obramba Primorca je dobro varovala. V napadu so se domačini na vso moč trudili, da bi prišli do zmagovitega gola, a zaman. Gostje so se branili kot so pač mog'i, večkrat tudi z grobo igro. V 40. min. je precej slab in negotov sodnik izključil branilca Pcsago, kar pa niso znali Trebenci izkoristiti, saj je bilo kmalu nato konec tekme. B. K. Gaja — Campanelle 2:2 (1:1) GAJA: Olivieri, Vrše, Milkovič, Čermelj, Gabrielu, Rismondo, B. Grgič, Bolcih, Bržan (I. Grgič), Saule, Zippo, 12 Kante. CAMPANELLE: Rotta, Ribarich, Degrassi, Macor, Ceglar, Raguso, Pischanz (Prada), Bon, Castellano, Zorzut, Messi. STRELCI: v 10. min. p.p. Castellano (C), v 34. min. p.p. Gabrielu (11-metrovka) (G), v 37. min. d.p. Macor (11-metrovka) (C), in v 42. min. d.p. Bolcich (G). 1 GLEDALCEV: okrog 60 PRIPOMBA: minuto pred koncem tekme je bil izključen Saule (Gaja). Na zelo blatnem igrišču na Padričah je Gaja tokrat uspešno zaigrala in remizirala proti tržaški e-kipi Campanell. Čeprav je bilo i-grišče blatno sta ekipi prikazali zadovoljivo igro. Na eni strani je bila tehnično boljša tržaška ekipa, na drugi pa zelo požrtvovalna Gaja, ki je s prikazano igro morda premostila krizo. Tekma je bila zelo borbena in že v 10. minuti so Campanelle prišle v vodstvo: napadalec Castellani je s strelom izven kazenskega prostora že premagal tokrat nezanesljivega vratarja Olivierija. Gaja je začetno krizo takoj premostila in se podala v napad, si ustvarila vrsto kotov in nekaj priložnosti ter je prišla do gola z 11-metrovko, ko je bil Bolcich zrušen v kazenskem prostoru; streljal je mladi Gabrielu in izenačil. Drugi polčas je bil zelo napet in borbenejši od prvega. Gaja je za- igrala odločnejše in si je ustvarila vrsto priložnosti; najugodnejšo je i-mel Rismondo, toda njegov dober strel je vratar Rotta mojstrsko odbil v kot. Ko je bilo pričakovati, da bo Gaja le povedla, smo bili priča preobratu, saj je negotovi sodnik dosodil gostom 11-metrovko, zaradi «roke» Milkoviča v kazenskem prostoru, ki jo je Macor uspešno realiziral. To se je zgodilo, ko je manjkalo le osem minut do konca tekme in igra je postala od tega trenutka dalje vse bolj groba ter ostrejša. Gaja je popolnoma »obkolila* tržaška vrata in Bolcih je dve minuti pred koncem z glavo hladnokrvno premagal vratarja Rotto ter rešil Gajo pred nezasluženim porazom. d.gr. Primorje — Giarizzole 2:2 (1:1) PRIMORJE: Babuder, Tomizza, G. Husu, Angihri, Šugan, Barnaba, Milič, v 67. min. Marassi V. Husu, Radesich, Olivo, Rustja. GIARIZZOLE: De Matia, Modolo, Canone, Cattonar, Bossi, Bencich, Marino, Umek, Botteri, Roici, 01-dani. STRELCI: v 18. min. Olivo iz 11-metrovke, v 43. min. Bossi, v 75. min. Botteri, v 82.,min. Marassi. SODNIK: Maruzzi iz Lavariana. Delitev točk je v bistvu pravičen rezultat te tekme, saj sta obe enajsterici na zelo razmočenem prose-škem igrišču prikazali borbeno in požrtvovalno igro. V prvem polčasu so gostje zaigrali bolj urejeno in učinkovito kot domačini, čeprav so slednji prišli prvi v vodstvo z OUvom z enajstmetrovko. Primorje se je po vodstvu umaknilo nekoliko v obrambo, Tržačani pa so na sredini igrišča prevzeli igro v svoje roke. Dve minuti pred odmorom je Giarizzolam uspelo remizirati. Po odmoru so Prosečani takoj niiiiiiiiiiiiiimiiiiimitimiiHmitiiHiHiitiiiiiiimmuHUMmnnimiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiitin SMUČANJE V SENALESU Izjemen uspeh Križaja V veleslalomu je osvojil prvo mesto VAL SENALES — Slovenski smučar Bojan Križaj je zmagal na u-vodnem slaloma »eezone za svetovno serijo. Potem, ko" je prvi dan poskrbel za veliko presenečenje Bolgar Peter Popangelov, je drugi dan pripravil velik podvig mladi slovenski smučar, ki je imel povrhu še veliko čast, da se je kot prvi spustil po progi veleslaloma, saj je imel startno številko 1. To pa mu seveda ni najbolj prijalo, saj je bil na progi nekoliko zadržan. Poleg tega je na samem začetku še snežilo. Ne glede na te nevšečnosti je Križaj imel po prvi vožnji šesti najboljši čas. Za Italijanom Bernar-dijem je zaostal za 95 stotink. V prvem spustu je bil izredno hiter tudi drugi slovenski zastopnik Boris Strel, kljub startni številki 70. Za Bemardijem je zaostal nekoliko več ko* Križaj, toda na začasni lestvici je bil samo mesto za njim. Na drugi progi je bil Križaj nepremagljiv. Z izvrstno vožnjo na vse ali nič je dosegel daleč najboljši čas in si zagotovil tudi končno zmago. Ne glede na to, da je bil Strel v drugi vožnji nekoliko slabši (deseti) je bilo to dovolj za enako mesto na končni lestvici, kar je tudi izjemen u-speh. Za Italijana Bemardija je bil drugi veleslalom usoden. Dosegel je šele sedmi najboljši čas, toda za Križajem je tokrat zaostal za 2”31, kar je bilo občutno premalo, da bi zmagal. Zadovoljiti se je moral z drugim mestom in enakim časom kot Švicar Luethy, ki je bil v prvi vož-nj 4., v drugi pa za mesto boljši. Tudi v veleslalomu je nastopila vsa sobotna konkurenca iz slaloma, izostal je samo Stenmark, ki se ni počutil najbolje. Če izvzamemo Ber-nardija, so ostali italijanski reprezentanti razočarali. Na dvanajstem mestu imamo Bielerja, Gros je bil šele 17., David 20. ih Bgrera šele 21. Po teh dveh, presenetljivih zmagah — Popangelova v slalomu in Križaja v veleslalomu — nekateri napovedujejo, da prihaja sedaj nevarnost v alpskem smučanju z vzhoda. Rezultati veleslaloma: 1. Križaj (Jug.) 2’29”99, 2. Bernardi (It.) in Luethy (Švi.) 2’31”35, 4. Foumier (Švi.) 2’31”57, 5. Zeman (ČSSR) 2’ 31”61, 6. Jakobsson (Šve.) 2’32”07, 7. Taucher (Av.) 2’32”93, 8. W. Frommelt (Liecht.) 2’32”94, 9. Prie-ler (Av.) 2’33”08, 10. Strel (Jug.) 2’33’TO. m m m BORMIO — Danes se z ženskim slalomom pričnejo «World Series*, ki so že tretje leto uvod v novo sezono. Današnje tekmovanje bo na Stelviu, jutri pa bodo začeli moški s slalomom, vedno na Stelviu. Druga preizkušnja bo v Stubaiu (Avstrija): v sredo in četrtek sta na sporedu dva veleslaloma, najprej ženski, nato moški. Tekmovanje se bo končalo v soboto in nedeljo s paralelnima slalomoma, smučarji pa bodo ti preizkušnji opravili na Tirolskem, v S. Virgiliu di Marebbe. Zaradi pomanjkanja snega sta torej odpadla oba smuka, organizatorji pa so morali za tekmovanja izbrati nove sedeže. Stelvio in Stu-bai sta namreč ledenika in sta zato glede snega brez večjih problemov, v S. Virgiliu pa bodo morali organizatorji s posebnimi napravami pripraviti progo. RUGBY V meddržavnem srečanju v rugby-ju je (v Carcassoneju) Francija premagala Avstralijo s 13:10. ubrali napadalno taktiko. Zaigrali so bolj urejeno in hitro kot v prvem polčasu ter večkrat spravili v zadrego Tržačane. Ko je že vse izgle-dalo, da bo Primorju uspelo priti do podvojitve, so gostje prišli nepričakovano v vodstvo s prostim strelom izven kazenskega prostora. Prosečani so se takoj pognali v napad. Trener Primorja je zamenjal Miliča z Marassijem. Zamenjava je prinesla Primorju zaželene sadove, saj je prav Marassi kmalu po vstopu na igrišče izkoristil gnečo pred vratarjem Giarizzol in zapečatil rezultat na 2:2. V bistvu lahko ocenimo ta nastop Primorja kot pozitiven, saj je ekipa prikazala veliko borbenost, čeprav igra ni bila najboljša. Toda upoštevati moramo tudi, da je bilo V E skupini 2. amaterske lige se nadaljuje zmagoviti pohod tržiške Romane, ki še vedno vodi na skupni lestvici. Najvažnejše srečanje tega kola pa se je odigralo v Gradišču, kjer so gostje iz Sevegliana s 3:1 odpravili Torriano in se tako povzpeli na 3. mesto. Glavna značilnost nedeljskega kola je bilo slabo vreme, ki je na vseh igriščih povzročilo precej težav. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so odložili tekmo Torre - Terzo, srečanje Ruda - Moraro pa prekinili. V goriškem derbiju sta še Juventina in Audax razšla vsak z eno točko, kar seveda ne zadovoljuje nobene od obeh ekip, ki sta trenutno zadnja, oziroma predzadnja. REZULTATI 11. KOLA Fiumicello - Aiello 2:0 Torriana - Sevegliano 1:3 Juventina - Audax 0:0 Romana - Villesse 2:0 Staranzano - Romans 1:1 Malisana - Itala 0:0 LESTVICA Romana 18, Fiumicello 17, Sevegliano 15, Torriana 14, Moraro, Staranzano 13, Itala 12, Villesse 11, Ruda 10, Torre, Malisana 9, Romans 8, Terzo 7, Juventina 6, Audax, Aiello 5. PARI PRIHODNJEGA KOLA Itala - Romans; Aiello - Torre; Audax - Sevegliano; Romana - Ruda; Terzo - Fiumi-c(ello; Malisana - Staranzano;. Moraro - Juventina; Villesse -Torriana. STRELCI JUVENTINE 4 gole ; Radikon 2 gola: Kodrič 1 gol: Medeot, Gomišček in Devetak. (pr) igrišče na Proseku skoraj neuporabno. Ne smemo tudi mimo dejstva, da je ekipa Giarizzol, ki ima trenutno le točko več od Primorja, dokazala, da je zelo homogena in brez dvoma ne zasluži tako nizkega položaja na lestvici. Po tem remiju ostajajo Prosečani še vedno na repu lestvice, toda videti je, da je ekipa izšla iz krize, saj je v zadnjih štirih nastopih odnesla kar pet točk. H. V. SNEŽNE RAZMERE TRBIŽ 50 cm NEVEJSKO SEDLO 70 cm ZAVETIŠČE GILBERTI 100 cm PIANCAVALLO 80 cm KRANJSKA GORA 60 cm PLANICA 80 cm JESENICE 50 cm BOVEC 10 cm KANIN 100 cm LJUBLJANA 22 cm POHORJE 30 cm KALIČ 30 cm POSTOJNA 25 cm RAZDRTO 25 cm ČRNI VRH 50 cm LOKVE 30 cm DIVAČA 15 cm PROMOCIJSKA LIGA Pro Gorizia — Sangiorgina 1:0 (0:0) Z zmago na domačih tleh proti Sangiorgini si je Pro Gorizia priborila 1. mesto na skupni lestvici, ki ga deli z Manzanesejem (Tar-centina - Manzanese 0:0). Srečanje ni bilo zanimivo, saj je blatno igrišče onemogočilo hitre in tehnično dobro izvedene akcije. Slabo vreme je predvsem oškodovalo bolj tehnične Goričane, ki so komaj ob koncu srečanja dali zmagoviti gol, ki je pomenil tudi vodstvo na lestvici, (pr) Smrt na igrišču 19-letni arabski nogometaš Abdulla Birham iz Jordanije je umrl za posledicami ran, ki jih je prejel, ko so ga med neko prvenstveno tekmo napadli navijači nasprotne ekipe, proti kateri je malo prej dosegel gol. Policija je že aretirala nekega šest-najsdetnika, ki je nesrečnega nogometaša udaril s palico po glavi. NAMIZNI TENIS NORRKOPING — Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Skandinavije so Jugoslovani v ekipni konkurenci osvojili solidno tretje mesto. Slavili so Kitajci, ki so v velikem finalu odpravili Madžare. V posamezni konkurenci so Kitajci popolnoma prevladovali, saj so uvrstili kar štiri svoje predstavnike v polfinale. Od vseh ostalih se torej nihče ni uspel zoperstaviti premoči Kitajcev. Isto tudi med ženskami, čeprav sta do polfinala le prišli dve Evropejki, Hellmanova in Hammersley. Evropejci so dosegli le en uspeh. Madžar Gergely in Čeh •'Slovak Or-lovvski sta slavila v tekmovanju dvojic. Vesna osvojila derbi Obe naši goriški enajsterici tokrat poraženi Kras — Vesna 1:3 (0:1) KRAS: Bogateč, Rebula, Šegina, Škabar, Verša (v 1. min. d.p. Colja), Trampuž, Ražem, Milič Miloš, Milič Ljubo, Grmek, Dilič, rezervni vratar Ferfclja, 13 Race, 14 Kravanja. VESNA: Košuta Dario 2, Košuta Dario 3, Zucca Gianfranco 4, Giac-chin 5, Pribac, Vecchio, Querci (v 32. min. Tence Boris), Pipan, Zucca Gianfranco, Bortelotti, Botti, rezervni vratar Tretjak. STRELCI: v 34. min. p p. Borto-lotti, v 2. min. d.p. Colja, v 18. min. d.p. Zucca in v 25. min. Querci. SODNIK: Messina. KOTI: 2:14 v korist Vesne. Zaradi obilnih padavin je bilo i-grišče razmočeno, a ne toliko, da bi v večji meri oviralo igralce pri igri. Takoj na začetku je Vesna poskušala čimprej zatresti nasprotnikovo mrežo. V 17. minuti so imeli gostje eno najzrelejših priložnosti, da bi prišli v vodstvo. Botti je visoko podano žogo usmeril proti vratom, zadela je prečko, domači vratar pa jo je s precejšnjo mero sreče poslal v kot. V tem delu srečanja je bil Botti najnevarnejši napadalec v Vesninih vrstah. Vesni pa je po tolikih prizadevanjih v 34. minuti le uspelo prebiti led, po napaki Kraševih branilcev. Bortolotti je popolnoma neoviran dobil žogo v kazenskem prostoru, se namestil in s posrečenim strelom premagal vratarja. Proti koncu polčasa je prodrl v 16-metrski prostor, nemoteno streljal, vendar mu je Bogateč lepo prestregel pot do, gola. Že v začetku drugega dela igre je uspelo Krasu stanje uravnovesiti, žoga je z desne strani priletela v kazenski prostor, Ražem jo je prepustil Colji, ki je izenačil. Reakcija Vesne je bila takojšnja, vendar je zanjo predstavljala hud udarec izključitev Bortolottija (zaradi ugovarjanja). Čeprav so gostje razpolagali le z desetimi igralci so minuto kasneje z lepim strelom Zue-che dosegli zadetek. Ta zadetek je KOŠARKA MED MLADINCI Stotica borovcev V tekmi z Interjem 1904 se je izkazala vsa ekipa «plavih» MLADINCI 104:86 Bor — Inter 1904 (46:38) BOR: Dovgan 4, Mesesnel t, Kneipp (k) 32, Trevisan 16, Race 15, Udovič 18, Slobec 12, Pellan, Koren, Male. PM: Bor 24:35, Inter 1904 19:27. ON: Bor 24, Inter 1904 27. PON: Slobec in Race (Bor), Ca-forio in Spreafico (Inter 1904). SODNIKA: Corazza m Klamert. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva mladincev so borovci končno dosegli svojo tretjo zmago. Že rezultat nam priča, da je bila razlika med ekipama dokajšnja. Borova zmaga je bila zaslužena, saj so se »plavi* res prizadevno borili za vsako žogo, čeprav so v svoji igri večkrat prikazali tudi kako pomanjkljivost. Po razmeroma dobrem začetku so «plavi» delno popustili, kot da bi bili presenečeni nad vodstvom. Inter je tako izenačil, k sreči pa so se »plavi* zbrali in z boljšo igro v obrambi spet povedli. Od nasprotnika pa se, kljub dobri igri Slobca, niso utegnili oddaljiti več kot za 8 točk. V drugem polčasu so s tako igro nadaljevali, toda nasprotnik se je ponovno približal na tri pike. «Plavi» so se tedaj končno zbrali in se nazadnje z res odlično igro tudi dokončno otresli nasprotnikov. Dobro so v teh minutah zaigrali v obrambi, dobro so napadali nasprotnikovo consko obrambo. Izkazali pa so se tudi v skokih pod košema. Med našimi fanti je tokrat treba pohvaliti vso ekipo, saj se je izkazala prav kot celota. Med posamezniki pa bi poleg Slobca omenili še dobro igro Bruna Kneippa, ki je bil tudi najboljši strelec »plavili* ter Andreja Udoviča, ki se ponovno vrača v odlično formo. MEKO M1NIBASKET BOROVCI TESNO PORAŽENI Bor — Hurlingham 29:34 BOR: Lokar 12, Civardi 7, Pertot 4, Žetko 4, Kovačič 4, Hmeljak, M. Ferfolja, F. Ferfolja, Birsa, Turk, B. Pertot. V prijateljski tekmi letnikov 1969 in mlajših so borovci tesno zgubili proti Hurlinghamu. Ekipi sta bili na isti ravni. Zelo zanimiv je bil dvoboj med Forna-sarom (ki je najboljši igralec svojega letnika) in borovcem Lokarjem. Čeprav je imel slab dan se je mali Marko boril mogoče boljše kot italijanski igralec. Drugi pa so igrali še precei medlo. Upamo, da se bodo borovi igralci odrezali bolje v četrtek, ko bodo v Dolini igrali proti domačemu Bregu. Mnx TENIS Poraz Panatle HELSINKI — Panatta je v ekshibicijskem dvoboju s Sandyjem Mayerjem izgubil v samih treh setih 6:3, 6:4 in 6:4. V drugem ekshibicijskem srečanju dneva pa je Borg po lepi igri premagal Geru-laitisa s 6:3, 7:5, 3:6 in 7:6. TOKIO — Jimmy Connors je brez posebnih težav slavil na turnirju v japonskem glavnem mestu. V finalnem dvoboju je premagal Nastaseja s čistim 6:2 in 6:4. S to zmago je zaslužil 20.000 dolarjev, približno 16 milijonov lir. potrl Kraševce, (si so v 25. minuti dobili še tretji gol. Takoj zatem je Ražem iz zeio ugodnega položaja streljal mimo vrat. Deset minut ka-sineje pa je tudi Kras ostal z desetimi, ko je sodnik predčasno poslal Miloša Miliča v slačilnico. V nadaljevanju so gostje zadeli prečko, v 38. min. je Bogateč odbil strel Vec-chia v kot. Skupek Sovodnje — Sagrado 0:3 (0:2) SOVODNJE: Petejan R., Ferfo-lja, Podberšček, Bagon (Devetak R.), Kovic, Florenin, Butkovič, Marson, Vižintin R., Vižintin G., Sambo. SAGRADO: Padovan, Munarin, Zanette, Ceglia, Jraozmi, Clemente, Borghetto, Dario, Motta, Devetti, Virginio. STRELCI: v 28. min. Borghetto, v 38. min. prvega iri v 4(J. min. drugega polčasa Ceglia (enajstmetrovka). Tudi tokrat so Sovodenjci kratko-malo odpovedali: o tem dovolj jasno priča zgovorni 3:0, ki so ga na lastnem igrišču utrpeli proti enajsterici Sagrado, ki nedvomno spada v samo »elito* letošnjega prvenstva. Edini ugodni trenutek za domačine je bil takoj na začetku tekme, ko so malomarno zapravili morda edino resno priložnost, vse ostalo pa so praktično prepustili na milost in nemilost gostov, ki so si vendarle pričakovali nekoliko več odpora. Toda težka naloga domačinov — odnesti vsaj eno točko — je postala skoraj nemogoča, ko je v 12. minuti Bagon zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče. Ena sama zamenjava morda v nogometu ne pomeni dosti, toda v ekipi, ki je že pogrešala Petejana E., Musoli-na, Tomšiča in Cecheta je Valleju izguba srednjega krilca lahko samo le še bolj zmešala štrene. Nič čudnega torej, da je že v 28. min. Borghetto po lepi osebni akciji realiziral. Bilo je takoj jasno, da je za Sovodenjce tekme konec, saj je dobrih deset minut kasneje Ceglia s prostim strelom drugič premagal Petejana in tako spravil rezultat na varno. Ob koncu drugega polčasa je Kovic v kazenskem prostoru spodnesel nasprotnika: bila je to enajstmetrovka, ki je rezultatu dala končni pečat: 3:0. (čf) Villanova — Mladost 2:1 (2:0) MLADOST: Ferfolja, D. Gergolet, Pahor, Barbana, Marizzo, Šuligoj, K. Ferfolja, Rosin, G. Ferfolja, Ferletič, M. Gergolet. VILLANOVA; Mian, Bevilacqua, Princi, Di Lenna, Piccoli, Famea, Cecotti, Zannuttini, Sabot, Musig ia Canciani. STRELCI: v 17. min. p.p. Canciani, v 22. min. Cecotti, v 18. min. d.p. G. Ferfolja. SODNIK: Viole iz Tržiča. Mladost je v gosteh doživela nezaslužen poraz. V prvem polčasu je bila vidna terenska premoč domačinov, ki so ustvarjali lepe priložnosti za zadetek. Naši fantje pa niso med tem časom imeli nobene priložnosti za gol, saj je domača o-bramba dobro odbijala napade gostov. Doberdobci so se podali v napad, da bi ustvarili kako priložnost. Domačini pa so v protinapadu, po napaki obrambe povedli. V 22. min. so s Cecottom podvojili. Po tem zadetku so naši fantje ustvarili nekaj priložnosti, toda vse je dobro ubranil domači vratar. V nadaljevanju so pobudo prevzeli gostje. Pri teh prodornih akcije h gostje niso imeb sreče, saj so večkrat branilci Villanove nepravilno zaustavili napadalce Mladosti. Kljub temu je sodnik pokazal svojo ne zrelost, ko so domači branilci igrali z reko v kazenskem prostoru, a ni dos"dil enajstmetrovke. V 18. min. je Gabrijel Ferfolja po lepi prodorni akciji premagal domačega vratarja. Po tem golu se igra na igrišču ni spremenila, saj so bili naši fantje telesno boljše pripravljeni kot domačini. Domačini so imeli veliko sreče, saj so gostje večkrat z lepimi streli premagali domačega vratarja, toda ž^go so na sami črti zausfavili brani'ci. Kljub požrtvo-valnrsli Mladosti ni uspelo priti do remija. D. Gergolet MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) 54. ^avedala se je, da se je ta trenutek zgodilo nekaj do a usodnega. i* šefa si je sprosila dan dopusta, bilo je za s°-,j>l ^Ati da je nevarno zbolela, in če bi jo Majda a o 4iridala- Sefu še na misel ni Prišl°' da bi se mogl° C ka' hude«a z«oditb ‘n da J® niena matl morebltl 0a kakor dren. . izpeljala se je zvečer, zjutraj je že bila v Ljubljani, pa je komaj zglasila in že pohitela pred trgovino ®rnovo ulico. Pl°h je zastran čevljev Imela srečo: prav tisti dan j, teli razprodajati novo pošiljko čevljev; med prvimi H 'sla na vrsto in našla jih je, o kakršnih je sanjala. h,° sicer dragi — nekaj čez šest tisoči —, kljub temu ; maKtnila p° n*ih ln za vse na svetu se ne bi ločlla celo ko so bili kakor nalašč za njo zašiti, d ® je Je stala v vrsti, je Majdo bežno obšla rado od kod vsem tem ženskam denar za tako drage 0(j. Ali tudi na ta način, kakor njej? Nehote se je Goriškovih besed: *Saj tudi druge Imajo le službo, plače pa so povsod približno enake!* Majda pa je vedela, da pri teh »povsod približno enakih plačah* ni mogoče kupovati tako dragih čevljev! če bi človek že prištedil za čevlje — kje je vse drugo? Od kod torej ljudem denar? Prvič zdaj se ji je zazdelo, da življenje ni takšno, kakor se je prikazovalo njej na mladinskih konferencah, sestankih, sejah, razgovorih. Zazdelo se ji je, da je takšno gledanje bilo kaj preprosto. Tam so ljudi delili na dve ostro ločeni vrsti- naši — reakcija. Reakcija je bil splošen pojem za vse slabo in za ljudi, ki se z vsem niso za vsako ceno strinjali. «Naši» spet so bili razdeljeni na dva oddelka: glavni oddelek so bili komunisti, kar je bilo najčistejše, najpopolnejše, in kamor je prištevala tudi skojevce; pododdelek so bil frontovci. Vloge v tem krogu so bile po njenem pojmovanju preprosto razdeljene: Partija je sklepala, dajala direktive, frontovci so te sklepe in direktive izvajali, prihajali na množične sestanke in opravljali prostovoljno delo. Zdaj se jo v Majdi vzbujal sum, da tudi med temi •našimi« ni vse v redu. Ne, ni! Ali je na primer z njo vse v redu? Stoji tu v vrsti pred trgovino, gleda čevlje v oknu in misli, če bodo za njo še ostali. Ali je le ona takšna v tej dolgi vrsti? Kako so druge prišle do denarja? To so dekleta in poročene ženske, vmes je nekaj prav mladih, celo šestnajstletne lahko vidiš! Od kod tem denar? Ali se je tudi njih polastilo tisto, kar razkraja? To je bila pravzaprav bežna misel. Majda za vse na svetu ne bi stopila iz vrste, se vrnila praznih rok v svoje okrajno mestece in uredila stvar, dokler je še čas! To bi se zgodilo le, če bi kdo nepričakovano stopil k njej, jo povabil s sabo, rekoč: Pojdite, urediti moramo vašo stvar! — Ker tega ni bilo, je Majda stopila v trgovino in hlastno segla po čevljih. Z zavojčkom v rokah, s temi čevlji, zaradi njih vsa vznemirjena, je hitela od trgovine do trgovine, si kupila blago za obleko, nogavice, torbico, rokavice in še nekaj drobnarij. A že so povsod zapirali in jo rinili ven. »Odpotujem,« je ugovarjala, «peljem se z vlakom!« — »Pa drugič!« so ji rekli trgovci, ki so se držali na minuto natanko svojega časa. »In to je naša trgovina!« je zmerjala ljudi. «Mar je njim kupca! Takšna birokracija! še prosili boste za službe!« je pretila in ni vedela, kako naj bi dosegla, da bi vsi ti ljudje zares morali prositi za službe in da bi postali postrežljivi. Ostalo ji je nekaj čez deset tisočakov. Ker ni drugega kazalo, se je potolažila: »Morebiti bo kar prav... če bo treba, bom vrnila! Taka rezerva prav pride.« Nasmehnila se je ob misli na 'rezervo’ in zdaj si je kar naravnost dejala: »Če me ujamejo, ne bodo mogli reči, kako sem pokvarjena. Porabila sem le za najbolj nujno.« Čutila je, kakšna opolzka laž je tudi to in kako ta laž spada k sklopu »človeka naše dobe«, kakor je nekdo imenoval take ljudi! «Ne,» je skušala ugovarjati tej misli in trditvi nekega zlobneža, »to ni človek naše dobe... tisti je drugačen... morebiti je Majda nekoč, d&, nekoč davno bila blizu takemu človeku. Zdaj je njegovo nasprotje!« Nakupljene stvari je povezala v skupen zavitek in vse odnesla v garderobo na postaji. Domov vendar ni mogla z vsem tem. Če bi mater še kako preslepila, očeta ne bi mogla. A tudi sicer bi ne bilo prav, da se doma razkazuje s tako gosposkimi stvarmi, ko je življenje tam tako težko! Popoldne je posedela doma v kuhinji, kjer se je vrtelo sedem ljudi, ko se je oče ob pol treh vrnil iz službe. Kuhinja se je prenapolnila z njimi. Majda jih je gledala, od očeta, ki ga vse to hrupno življenje ni prav nič vznemirjalo, in ki je hotel to in ono izprašati Majdp, gledala je mater, ki je bila še vedno enako sitna kot nekoč, nabrekla, hkrati pa si ni mogla kaj, da ne bi zabavljala čez vse današnje: kako ni denarja in kako ni sploh ničesar dobiti. Gledala je petnajstletno Slavko, ki je bila v četrtem gimnazijskem razredu in se je že razvila v pravo dekle, a je bila revno oblečena in jo je gotovo bilo vedno sram pred drugimi. Gledala ie mlajše, ki so bili še slabše oblečeni. S te strani je mati že imela prav, da ni mogla biti nikdar zadovoljna. Toda kdo je bil pravzaprav kriv, da pri hiši ni bilo nikdar dovolj denarja? Oče na tem mestu ni mogel več zaslužiti, mati v službo ni mogla, ker je morala skrbeti za dom, za ljudi. Očitno jih je bilo preveč, oče se bo izgaral, revščine pa ne bo pregnal. Revščina je gledala od povsod. Socializem je tu malo podaril, malo rešil, dokler bodo ljudje pri hiši, ne bo nič bolje. Morebiti šele, ko se razkropijo vsak na svoj kraj. Majda je vse popoldne imela dovolj tega svojega doma: čutila je, da tu ne bi mogla več živeti. Skoraj da je pomilovala očeta — njega je imela posebno rada —, da bo moral vse življenje prebiti v tej življenjski zatohlosti. — V sobo se tudi ni mogla umakniti, ker so prilezli za njo. Povrhu sta sobi — imeli so le dve tesni, — bili prenapolnjeni z vsem mogočim, Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 Mr — vnaprel plačana celotna 29 000 lir Letno naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN» V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 4000, letno 400.00 din. zo organizacij in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 *AD!T» • DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm| 18800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozalld 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir <3es5da' Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije-JuMjsk® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI. Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 28. novembra 1978 0dgovornl urednik Gorazd Vese, Izdaj in tiska :H ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov flEG :t$ SLABO VREME OVIRA GORSKO REŠEVALNO SLUŽBO Z Mangrla že od sobote nobene vesti o mladem kontovelskem alpinistu Štoki Kontovelskega fanta so zadnjič videli v soboto v Fužinah Reševalci upajo, da mu je uspelo doseči bivak Nogaro TRBIŽ — Velika ljubezen do gora lahko mnogokrat privede do nepremišljenega koraka, do nepravilnih ukrepanj ter ocenjevanja določenih situacij. Vreme je prav gotovo ena takih situacij, katere planine ali alpinist ne sme podcenjevati, saj se v teh gorskih predelih vrane hitro spreminja in vara večkrat tudi najbolj izkušenega človeka. Teh par besed le v toliko, da z na videz u-merjeno besedo preidemo k sami kroniki. Od približno 13. ure v soboto ni nobenih vesti o mladem alpinistu Petru Štoki s Kontovela št. 138. Tega dne se je z vlakom ob 6. in 12 minut odpeljal proti Trbižu, kjer je izstopil in nadaljeval z avtobusom do Fužin. Tu so ga, kot povedano, menda zadnjič videli. Po pripovedovanju prijateljev, s katerimi je Peter govoril pred kratkim, je njegov namen bil, doseči bivak Nogaro ob vznožju Mangrta in se naslednjega dne povzpeti po zavarovani poti na vrh. Če medtem ni bil menjal prvotnega načrta, je do bivaka Nogara utegnil priti tam okrog 4. ure popoldne. Naprej se zaradi mraka prav gotovo ni podal. Prav v soboto se dolgo trajajoče senčno vreme že popoldne začelo spreminjati, po gorah pa je začelo že okrog 9. ure zvečer močno snežiti. V nedeljo zvečer, kot je bil o-bljubil svojim staršem, Petra ni bilo domov. Nastala je razumljiva zaskrbljenost, ki je zajelo celo naš ob morski predel. Starši so se obrnili na karabinjerje, ki so o primeru obvestili gorsko reševalno službo v Rablju in gorsko reševalno službo v no obmejne finančne straže v Trbižu. Reševalna akcija pod vodstvom načelnika gorske reševalne službe iz Rablja. Lorisa Savia, in briga dirja finančne straže, Bocingerja, zaradi skrajno neugodnega vremena ni mogla takoj steči, dasiravno se je storilo vse, kar je bilo mogoče. Skupina finančnih stražnikov se je skozi visoko snežno odejo skušala prebiti do koče Zacchi, od koder bi v primeru vsaj delnega izboljšanja vidljivosti mogli z daljnogledom ugotoviti, če se fant nahaja v bivaku. Ta namen finančnim stražnikom zaradi stalnega močnega sneženja in že zapadlega snega (okrog 120 cm) ni uspel. Pojasniti je še treba, da baje po običajni poti (od Belopeških jezer preko planine Tamar) v takih vremenskih okoliščinah, zaradi izredno nevarnega pla-zovnega področja pod bivakom samim, pristop do bivaka ni mogoč. Doslej najugodnejše možnosti, da bi namreč reševalno akcijo izpeljali s pomočjo helikopterja, zaradi megle in sneženja ni bilo mogoče izkoristiti. Če se bo vreme danes toliko izboljšalo, da se bo lahko helikopter dvi gnil, bi reševalci bivak Nogara dosegli v najkrajšem času. V nasprotnem primeru bo skušala reševalna skupina, kot nam je bilo sporočeno, priti do omenjenega bivaka z jugoslovanske strani. Za dosego tega je že bil navezan stik tudi z gorsko reševalno službo v Bovcu. Glede na to, da je Peter zahajal v gore že nekaj let in si je tudi nabral nekaj gorniških izkušenj, je upati, da je prenočil v omenjenem bivaku in da se je zjutraj, ko se je znašel sredi visoko zapadlega snega, odločil, da se ne poda v dolino. (jg) Umrla po 37 letih nezavesti HOLIDAY (Florida) — V tem kraju je včeraj umria 43-letna Elaine Esposito, ki je bila 37 let v nezavesti: to je najdaljša doba, kar jih pomni svetovna medicina. Ko je bila stara šest let, so jo operirali za slepičem. Med operacijo, ko je zdravnik šival rano, se je za otroka pričela tragedija: padel je v nezavest, iz katere se ni nikdar več prebudil. Tragedija pa se je pričela za vso družino: mati se je vsa posvetila skrbi za otroka, oče pa je moral trdo delati, da je lahko plačeval ogromne zdravniške stroške. Forlani v Tokiu TOKIO — Italijanski zunanji minister Arnaldo Forlani je po obisku v Indiji včeraj dopotoval v Tokio, kjer se bo med drugim sestal s svojim japonskim kolegom, s katerim bosta posebno pozornost posvetila zlasti mednarodnim vprašanjem in dvostranskim odnosom. Pogovori se bodo zaključili jutri. Peter Štoka (drugi z leve) med poletno ekskurzijo s prijatelji AMERIŠKA ZGODBA IZ NAŠIH DNI Bivši občinski odbornik San Francisca ubil svojega namestnika in še župana Gre za Dana Whila, ki se je svojemu stolčku zaradi prenizke plače odpovedal, a s« nato premislil - Župana Mosconeja je ubil v njegovem uradu SAN FRANCISCO — Ameriško velemesto je včeraj prešinila vesi, da so ubili župana, 49-letnega Georga Mosconeja. Z revolverjem ga je ubil neki bivši občinski odbornik. in sicer Dan White, ki se je nato spravil nad odbornika Milka in tudi njega pokončal. Whita je policija izsledila po enournem iskanju in ga nato priprla pod obtožbo dvojnega umora. Dan White se je pred kratkim odpovedal svojemu odborniškemu stolčku, češ da dobiva prenizko plačo, vendar se je pozneje premislil in skušal umakniti ostavko. Včeraj je zahteval od župana Mosconeja, eno uro preden je hotel le ta na tiskovni konferenci sporočiti ime novega odbornika (prav 47-letnega Milka), da ga sprejme, ker mu je hotel ponazoriti svoja stališča. Župan je Whita seveda sprejel, kmalu potem pa je Mo-sconejev tajnik Mel Wax zaslišal v županovem uradu nedoločljiv ropot. Wax je stopil v urad in zagledal Georga Mosconeja na tleh mrtvega. White se je medtem izmuznil skozi stranska vrata in se napotil v dvorano občinskega sveta, kjer je začel streljati na novopečenega odbornika Milka in ga tudi smrtno zadel. Priča temu dogodku je bila predsednica občinskega sveta Dianne Feinstein. Takoj se je začel «lov» na morilca, ki so ga, kot rečeno, v kratkem času izsledili. George Moscone je bil izvoljen za župana San Francisca leta 75. V tem ameriškem velemestu se je tudi pred devetinštiridesetimi leti rodil, sicer pa je po izvoru Italijan. Bil je član ameriške mornarice, nato se je nekaj časa posvetil odvetniškemu poklicu. V zadnjem času se je o Mosconeju veliko govorilo, predvsem v zvezi z ameriško versko ločino «tempelj ljudstva* in njenim voditeljem Ji-mom Jonesom, kateremu je pred leti Moscone izročil upravo urada za podeljevanje stanovanj v San Franciscu prebivalstvu. Druga žrtev Whita, 47-letni Milk, je v ZDA precej znan, saj je vodja homoseksualcev iz San Frančiška in njegova lanskoletna izvolitev v občinski svet mesta je povzročila v Ameriki precej prahu. (mč) KUVAJT — Kot poroča dobro obveščena kuvajtska tiskovna agencija «A1 Watan», so se države izvoznice petroleja (OPEČ) domenile, da prihodnje leto povišajo ceno petroleja, in sicer vsake tri mesece za 2 odstotka. Sklep naj bi formalno ratificiral na prihodnjem šestmesečnem sestanku, ki bo decembra v Abu Dabiju. To periodično višanje cene je sad kompromisa med največjim svetovnim izvoznikom, Saudsko Arabijo, ki je zahtevala zamrznitev cen ali le občasno postopno višanje, in nekaterimi drugimi članicami. iiiiiiiiiiifiifmifTiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiifiiiiiiiiuuauHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiia PRIČAKOVAN, VENDAR PRESENETLJIVO NAGEL PREOBRAT VREMENSKIH RAZMER Italijo zajel val izredne slabega vremena s plohami, točo, snegom, vetrovi in mrazom Dolgotrajna suša ni tako hudo prizadela kmetijstva, kot so napovedovali nekateri - Trgatev količinsko obubožana, a kakovostno oplemenitena - Skoda zlasti na oljčnih nasadih RIM — Po skoraj dvemesečni suši. torej bolj ali manj lepem, sončnem vremenu, so se nam sile narave naposled spuntale. Vsevprek po Italiji že najmanj kake tri dni pošteno dežuje, mestoma razsajajo nevihte s točo in vetrovna uima, a na gorah pa tudi hribih že kar gosto sneži. Pravzaprav je bilo to v naših predvidevanjih, in vendar smo iz-nenadeni, saj smo pričakovali, da bo prehod od pozno poletnega oziroma blago jesenskega vzdušja, ki je nemalo dišalo Po pomladanskem, pa do skorajda izrazito zimskih razmer mnogo milejši. Za poprečnega meščana so bili minuli sončni dnevi seveda kot naročeni, pač pa so kmetovalcem naložili obilo skrbi. Pri tem vseeno čutimo dolžnost o-pozoriti na dejstvo, da je od leta do leta mogoče zapaziti tudi pri takih, katerim je kmetovanje tuje in ki še zdaleč doslej niso poznali tež-koč in tegob, ki spremljajo sleherno kmečko družino, določeno o-sveščanje v smislu poglobitve solidarnostnega čuta do ljudi, ki obdelujejo zemljo in dovoljujejo meščanstvu uživanje njenih sadov: to pa je v času, ko prisostvujemo nezadržnemu prodiranju na trg vsakovrstnih umetnih hranil, zelo pomembno. Predno se lotimo sicer zgoščenega prereza nad učinki dolgotrajne suše na razvoj posameznih kmetijskih kultur, naj brž ugotovimo, da ti niso tako porazni kakor je bilo misliti pred kakšnim tednom dni: nasprotno je pomanjkanje dežja mestoma bilo celo koristno. V ravninskih predelih Furlanije -Julijske krajine neprestano dežuje, na hribovju pa sneži. Nevejsko sedlo je na primer že pod razmeroma debelo snežno odejo, a to velja tudi za Trbiž, kjer se je nabralo do sinoči za meter snega. Nekatere gorske ceste zaradi snežnih padavin niso prevozne. V naši deželi je dosedanje sušnato vreme negativno vplivalo na trgatev v količinskem, ne pa tudi v kakovostnem smislu, saj prevladuje splošno mnenje, da bo vino, dasiravno ga bo manj kot lani, res dobro. Suša je blagodejno vplivala tudi na koruzo, a za ječmen in pšenico bi tudi ne smeli biti v skrbeh. Na Tridentinskem je sneg zapadel iznad 1.000 m (15 cm na Bondo-neju in 7 na planoti Lavarone), to pa je že bilo dovolj, da se je sprožil aparat snežnih plugov, ki menda od sedaj naprej ne bodo več mirovali. Na las podoben je položaj na Gornjem Poadižju, kjer so se snežinke pojavile že pri 700 m nadmorske višine. Ceste so težko prevozne. Vremenoslovci napovedujejo za prihodnje dni še izdatnejše sneženje, kar seveda navdaja z zadovoljstvom gostince in upravitelje zimskošportnih naprav. V kmetijskem pogledu ni nikakršnih problemov: zakasnela «jesen» je omogočila dve do tritedensko odgoditev trgatve, s tem pa seveda popolno do-zoritev jagod; količina natrganega grozdja je za 20 do 30 od sto nižja cd lanske, pač pa je kakovost vina boljša. Enako velja za sadjarstvo, točneje za jabolka, ki jih je tokrat ravno tako manj, a so neprimerno boljša. Pripomniti gre sicer, da so pristojne oblasti pošteno poskrbele za zaščito trt in jabolčnih nasadov s temeljito namakalno mrežo, ki pokriva nad 80 od sto zasajenih površin. Benečijo pestijo sitno deževje, ju-govzhodnik in mestoma burjini tokovi, ki so znova povzročili plimo v Benetkah: nekateri mestni predeli, tako tudi Trg sv. Marka so pod vodo, a danes naj bi se položaj še poslabšal. Temperatura je nizka. Na dolomitskem območju piha mrzel severni veter, snega je za 20 - 30 cm. Kmetovalci niso utrpeli posebne škode: grozdja je manj, je pa boljše kot lani, koruzna žetev je obilna, s pšenico in ječmenom pa tudi ni težav, kajti dolgotrajni suši je vendar sledil dokajšnji narast vlage. V Liguriji je mraz. V noči od sobote na nedeljo je sneg pobelil a-peninske vrhe, včeraj pa se je pojavil celo na gričevju v neposredni bližini Genove. V obmorskem pasu dežuje pa tudi toča ne prizanaša. Učinkov suše na kmetijski razvoj za sedaj še ni mogoče nadrobno oceniti, kajti ondod so kulture raznolike in po svoje globoko specializirane, zato so tudi razlike med njimi dokajšnje. Vzemimo cvetličar- ■iiiiiiifiiiriitiiiiiiiiiiiiiMittiniHitiiniiiiiiHMiiiiiiiiimiMuiiiuiiiitiiiimimiiiMiitiHiiiiiHiiiniiitimiiiiiiiii PO ZAKLJUČNIH ZAHTEVAH JAVNEGA TOŽILCA Prvi posegi branilcev na procesu v Catanzaru CATANZARO - Po zelo dolgem, protislovnem in tudi kompromisarskem posegu javnega tožilca Marjana Lombardija (poseg pa vsekakor predstavlja korak naprej pri razkrinkavanju ozadja pokola v Kmečki banki, saj je tožilec naprtil fašistom krivdo za atentat) so se včeraj na procesu zaradi pokola na Trgu Fontana začeli posegi zagovornikov. Kot prvi je spregovoril državni pravobranilec odv. Paolo di Tarzia, ki brani obrambno ministrstvo (leto naj bi na civilni ravni odgovorno za kazniva dejanja, ki jih je zagrešil Guido Giannettini). Di Tarzia je — kot se spodobi za vsakega zagovornika — odločno poudaril nedolžnost branjenca, svoje izvajanje pa je podprl z argumenti, ki 1. SEJEM vse za ŽENSKO 24./30. novembra 1978 TRŽAŠKI VELESEJEM Tra De a-spen, Urnik: petek, sobota In nedelja 9.-12.30/15.-21. od ponedeljka do četrtka 15.-21 VSTOPNINA: 500.— LIR za demokratično javnost niso sprejemljivi, zlasti kar zadeva upravičenost politične in vojaške tajnosti. V prvem delu svojega posega je di Tarzia skušal dokazati, da obrambno ministrstvo ni odgovorno (na civilni ravni) za morebitna kazniva dejanja Guida Giannettinija, ker bivšega časnikarja po njegovem mnenju nikakor ne gre istovetiti z javnim uslužbencem, ker ni bil nikoli v rednem delovnem razmerju s tem telesom. Kvečjemu bi odnos med Giannettinijem in ministrstvom primerjali odnosu med ustanovo in zunanjim izvedencem, katerega u-stanova prosi za začasno sodelovanje in konzulenco. V drugem delu svojega posega je pravobranilec načel vprašanje vojaške in politične tajnosti, s katero je obrambno ministrstvo dolga leta prikrivalo sodstvu dejansko vlogo vohuna. Di Tarzia je poudaril, da ministrstvo s svojim ravnanjem ni oškodovalo (seveda z vidika civilne odgovornosti) prizadetih strank, pri tem pa je pozabil na drugi del stavka in sicer, da je tako ravnanje dejansko za več let onesposobilo pravico in tiste pogumne sodnike, ki so skušali odkriti dejanske krivce ter razkriti zakulisno dogajanje. Po državnem pravobranilcu je povzel besedo še zagovornik Ruggera Pana, ki je poudaril, da je njegov branjenec skrival orožje Frede in Venture samo, ker se je bal izsiljevanja padovskih prevratnikov. Pro ces se nadaljuje danes, (vt) stvo: medtem ko so na primer kri zanteme prezgodaj zacvetele, so vremenske razmere ugodno vplivale na vrtnice, a nageljni se zopet niso dobro obnesli. Vsekakor se čuti potreba po izdatnejšem namakanju. Oljčni nasadi so precej trpeli zaradi suše oziroma predčasnega popa danja sadežev, kar ima kot posledico manjšo sočnost oljk. Nasprotno je suša koristila grozdju, saj je blagodejno učinkovala na sladkorno stopnjo. Nižinski pasi Emilije - Romagne so pod dežjem, iznad 600 m pa sneži. Avtomobilski promet se odvija s težavo zaradi megle. Pomanjkanje dežja je prizadejalo precejšnjo škodo kmetijstvu, tako še zlasti pšeničnim nasadom. Sedanji dež vsekakor koristi gozdovom, kjer je prišlo, kot znano, do preštevilnih požarov. Kljub temu je deželna uprava podaljšala do 20. decembra veljavnost posebnih predpisov, hi nalagajo do 200.000 lir globe vsakomur, ki bi stopil na gozdnato območje s prižgano cigareto oziroma se nanj zapeljal s skuterjem. Vsekakor zgledno ukrepanje, ki bi ga veljalo posnemati. V Piemontu ni vreme povzročilo kmetovalcem posebnih preglavic. Pšenica in druge žitarice so dobro obrodile, podobno velja za sadno drevje, le trtam se poznajo učinki suše, a ne prehudo. Podobno velja za Lombardijo, kjer imajo nevšečnosti kvečjemu s pašniki in povrt-ninami. Toskanci tožijo zaradi škode na oljčnih nasadih pa tudi pšenica je precej trpela zaradi suše, drugod po Italiji ne omenjajo hujših nadlog, če izvzamemo obširne povodnji zaradi preobilnega dežja v Molizeju, plohe in mraz na Siciliji in mestoma poplave na Sardiniji. (dg) Še nič dokončnega o trajanju božičnih počitnic na šolah RIM — Učenci in dijaki šol vseh vrst in stopenj bodo še tri dni v negotovosti glede urnika, oziroma trajanja božičnih počitnic. Včeraj se je namreč sestal vsedržavni svet za šolstvo, da bi preučil predlog ministra Pedinija, po katerem naj bi se božične počitnice začele 24. decembra in bi se končale 2. januarja prihodnjega leta. Na svojem zasedanju bo moral vsedržavni svet za šolstvo izreči mnenje o predlogu ministra in kaže, da ja ta organ za to, da bi trajale božične počitnice letos prav toliko časa kot prejšnja leta, upoštevajoč tudi to, da so italijanski turistični delavci ostro reagirali na predlog Pedinija, ki bi jim z okrnitvijo počitnic odje-del dobršen del zaslužka. O dokončnem urniku bomo torej zvedeli v četrtek, ko bo vsedržavni svet za šolstvo izrekel svoje dokonč no mnenje. Občinski načrt (Nadaljevanje z 2. strani) ti in izdelati novega, ob posvetovanju z rajonskimi sveti in strokovnimi organizacijami, obenem je pa treba pripraviti conske načrte za razvoj kmetijstva. Predstavitvi dokumenta SKGZ so prisostvovali poleg predsednika gospodarskega odbora dr. Cupina, predsednika Slovenskega deželnega gospodaskega združenja dr. Svetine, tajnika SKGZ Udoviča, ravnatelja SLORI dr. šiškoviča, tudi italijanski in slovenski strokovnjaki, med katerimi arh. Kokorovec, zastopnik kolegija gradbenikov inž. Perco in občinski svetovalec KPI dr. De Rosa, politični predstavniki, kot deželni svetovalec Iskra, občinski svetovalec Kodrič in rajonski svetnik Wil-helm ter novinarji krajevnih časopisov in radia. Med poglobljeno razpravo so vsi nastopajoči izrekli pohvalo strokovni utemeljenosti študije in soglasje s stališčem, da je treba načrt za ljudske gradnje temeljito popraviti. Upoštevajoč rok 20. januarja 1979, ko mora občina predložiti deželi dokončno odločitev, da ne izgubi nakazil za izvajanje načrta, bo moral občinski svet pospešiti delo pri obravnavanju ugovorov in se bržkone poslužiti izrednih postopkov za izključitev področij na periferiji, je bilo v razpravi večkrat poudarjeno. Arh. Race se je na zaključku zahvalil vsem prisotnim, zlasti strokovnjakom, ki so posegli v razpravo in je izrazil željo, da se take oblike sodelovanja pri strokovnem poglabljanju vprašanj temeljnega pomena, kot so urbanistična, še nadaljujejo in utrdijo. • Center za predzakonsko vzgojo obvešča, da bodo prostori v Ul. Genova 21 meseca novembra odprti vsak dan od 10. do 12. ure. «Cassa di risparmio deiristria» začasno zaustavila izplačila Denarni zavod «Cassa di risparmio delTIstria* je začasno zaustavila vsa izplačila in pasivne operacije. Kakor se je zvedelo, je zavod menda ostal brez likvidnosti zaradi nekaterih nepremišljenih operacij, ki naj bi v računih povzročile primanjkljaj več milijard lir. «Cassa di risparmio dellTstria» je poprej delovala v Pulju, po vojni pa se je preselila v naše mesto, kjer je delovala zlasti za klientelo, sestavlje no iz istrskih beguncev. Ves t čas jo je vodil komisar. V zadevo je posegla Banca dTtalia, ki je s posebnim sporočilom zagotovila, da bo «Cassa di risparmio delTIstria* kmalu ponovno redno poslovala in da bo klienteli zagotovljeno kritje vseh njenih terjatev. Neka furlanska banka je menda izrazila pripravljenost, da priskoči na pomoč zavodu z večjo denarno vsoto, Tržaška hranilnica pa se z druge strani zanima za možnost, da bi prevzela «Cassa di risparmio dell’1-stria* z vsemi njenimi aktivnimi in oasivnimi postavkami, in sicer po nalogu Osrednjega zavoda italijan skih hranilnic. V tej zvezi je Trža ška hranilnica sinoči izdala sporo čilo, iz katerega je med drugim raz vidno, da je hranilnica že prisko čila na pomoč denarnemu zavodu v težavah s posojilom, v vrednotnicah, v višini 2,5 milijarde lir. TRST A 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30. 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Spoznavajmo kantavtorje; 9.30 Poznate Evropo; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.50 Moč preteklosti, radij, nadalj 12. del; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Vstajenje, roman v nadalj. 2. del; 14.30 Stara navada, železna srajca; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet: 17.05 Mi in glasba; 18.05 Problemi slov. jezika; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.32 Onemi izvajalci; 9.00 Orkester Mel Hen-ke; 9.15 Bouvard e Pecuchet, 17. del; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiar-di; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.20 Tri minute poznavalca; 14.00 Kino danes; 14.10 Vrstijo se plošče; 14.33 Simf. poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.10 Glasbeni trenutek; 16.00 Ca-lendarietto- 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne: Mladim poslušalcem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 22.45 Ritmi za godala. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Oddaja z Mino; 12.05, 13.30 Vi in jaz; 14.05 Glasbeni program; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.05 Rally; 15.30 Errepiuno; 16.30 Srečanje z VIP; 17.05 Mister Big, radij, priredba; 17.25 Srečanje s Sergiom Endrigom; 17.45 Glasbena šola; 19.35 Glasbeni asterisk; 19.50 Kulturna oddaja; 21.05 Jazz; 21.30 Abecedna avantura; 21.40 Kurt Weill: un berlinese a stelle e strisce - radij, igra; 23.18 Za lahko noč... RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30 in 18.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Novosti v ital. zabavni glasbi; 9.32 A. Vivaldi, il prete rosso - 2. epizoda; 10.12 Pogovori s poslušalci; 11.32 Pripovedi in pravljice danes; 11.52 Ponevke za vsakogar; 12.45 Ne, m BBC!; 13.40 Romanca; 15.00, 15.45 in 16.37 Tukaj, Radio 2; 17.55 Rimsko gledališče; 18.33 Prostor X. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Bitka za ranjence na Neretvi; 9.30 Glasbena šola Vič - Rudnik Ljubljana; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Družba in čas; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Obiski naših solisfov; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Franci Puhar; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi «Jaz pa vem za tisto pesem*...; 20.30 Radij, igra, I. Ribič: Stopinje v snegu; 21.36 Zvočne kaskade; 22.20 Studio Ljubljana: Jugoslovanska glasba...; 23.05 Literarni nokturno, V. Ocvirk: Hajka, ITALIJANSKA TV Prvi kanai 12.30 Argumenti 13.00 Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 VLAKEC . . Pravljice, pesmice in ignce 17.25 «Simpatični, ihtavi Braccio di ferro* . 17.35 BILO JE NEKOČ... JUTRI-V oddaji sodelujejo osnovnošolski otroci 18.00 Argumenti 18.30 Dnevnik 1 - KRONIKE 19.05 Programi pristopanja 19.20 WOOBINDA (TV film): « Ubežnika* 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «Josy», film Igrajo: Christopher Moles-worth, John Prasher, Anita Carev in drugi. 21.55 GOVORIJO OTROCI 1. oddaja Filmska premiera Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vre menska napoved Drugi kanal 12.30 Vsega tega Aliče ne ve 12.50 GIOMBARRESI Življenje nekega slikarja 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Ustvarjati gledališče: hip0’ teza za šolo 17.00 «Sara e Noe*, risanka 17.05 «Zum. beli delfin* 4. del risanega filma 17.20 Trideset mladih minut Aktualni tednik 18.00 OTROŠTVO DANES: «Otroško ustvarjanje*, 2. d61 18.30 Iz parlamenta „ Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI 18.50 Dober večer z... RENATOM RASCLOM Vremenska slika 20.40 Dnevnik 2 - GULLIVER 21.30 Ho visto uccidere Ben Barka 1. del TV nadalj. 22.25 «Zid okrog vrta*, TV Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 - 10.00 - 14.45 TV šola: Nasvidenje spomladi, Ali sle vedeli, TV vrtec, Prirodo-slovje 16.20 Rokomet; Kolinska Slovan • Crvenk° 17.35 Rock koncert: Chuck Mangione Quartet 18.05 OBZORNIK 18.15 DAN ZMAGE, 1. del 18.40 Trirnska televizija 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK ,. 20.00 Diagonale: Papirnati sozdi 20.55 LUCIEN LEUWEN TV nadalj. 21.50 Glasbeni magazin 22.35 DNEVNIK Koper 19.30 ODPRTA MEJA Tedenski pregled novic v slovenščini 20.00 «Otrc:ki kotiček*, risanke 20.15 DNEVNIK 20.35 Aktualna tema 21.15 NOČI IN DNEVI X. del TV nadalj. 22.05 Umetnost na jug. tleh: Od neolitika da danes 22.35 Narodna glasba: POLJSKA, 2. del Zagreb 17.45 Pionirske TV novice 20.00 Zgodovinarji o Avnoju 21.00 AKCIJE 21.10 «črno-belo v kolorju*. f| rn 22.55 Večer francoske šanson® ŠVICA 18.00 Program za otroke 19.35 Svet, v katerem živimo: Ob vznožju Kilimandiara 20.45 Razgovor o prihodnjih v0 litvah s publiko V srhljivem množičnem samomoru si je vzelo življenje 914 ljudi To naj bi bil obračun drame v Gvajani, kakršne človeštvo ne pomni - Govorice, da sta Sovjetska zveza in Kuba pripravljeni nuditi zavetišče preživelim pristašem «templja ljudstva» GEORGETOWN - Dokončni o-bračun srhljivega množičnega samomora, ki so ga prejšnji ponedeljek napravili privrženci ameriške verske ločine »tempelj ljudstva*, je 914 mrtvih. Če k temu prištejemo še kalifornijskega poslanca Lea Ryana in štiri osebe njegovega spremstva, ki so iib pristaši Jima Jonesa pokončali na letališču v Georgetownu, pa še štiri vernike, ki jim je prerezal vrat eden najožjih sodelavcev »velikega duhovnika*, dobimo končno številko 923 mrtvih. To je seveda podatek, ki je osupnil celotno svetovno javnost, vznemiril pa je predvsem način, kako so ti ameriški državljani izvedli samomor in kako je moglo toliko ljudi slediti blazne mu fanatiku Jonesu. Medtem so v Jonestownu v Gvajani ameriški vojaki dokončno «o-čistili* kmetijsko naselje mrtvih in trupla nesrečnikov prepeljali z a-vioni v Dover, kjer je v teku mučna identifikacija vseh trupel. Naj- bolj osupljivo pa je to, da bodo gva-janske oblasti nemara dovolile, da ostane v Georgetownu glavni sedež «temlja ljudstva*. To je po eni strani tudi razumljivo, saj so pristaši verske ločine prinesli v Gvajuno precej tuje valute, dolarjev, in začeli naseljevati kraje tik ob robu džungle. Večina preživelih pripadnikov a meriške verske ločine ne misli nadaljevati »avanture* i 1 vztrajati pri naukih Jima Jonesa, kljub temu pa se zbira nekaj privržencev okrog Jonesovega sim Stephena, ki misli začeti vse znova in ponovno ustvariti »tempelj* v vsej njegovi »socialistični* opredeljenosti in usmeritvi. Pri tem dvajsetletnega Stephena tudi vzpodbuja dejstvo, po katerem naj bi bili Kuba in Sovjttska zveza pripravljeni sprejeti na svoje o-zemlje vse pristaše »templja ljud-stva», kot je izjavil odvetnik Jima Jonesa še pred množičnim samotno rom. Te trditve so seveda osnovane v zraku, kljub vsemu pa obstaja tu di ta možnost, saj je Jones nart^ dvema svojima najbolj gore®'01 pristašema, Timu in Mikeju Cafi ju, naj neseta kovček z zakla® ^ templja na sovjetsko ambasad® j Gvajani. Ta kovček, v katerem n*J bilo okrog 3 milijone dolarjev- f je v ponedeljek, na dan . trahotn^ samomora, izgubil in sedaj ga 7‘ v vztrajnostjo iščejo, saj naj bi b|®L. kovčku tudi pismo, namenjeno s (() jetskim oblastem. Kako bodo a® reagirale sovjetske in kubansk® .j|, blasti, pa bomo videli v prihodi dneh. (mč) TUNIS — Sinoči .je odpotoval uradni obisk v ZDA, kamor tf® .1, povabil Carter, predsednik h"11^ ske vlade Nouira. Spremlja £®flfie nanji minister. Poleg s šefom ** - Poleg----- hiše se bo gost sestal z g'®'1 tajnikom OZN VValdheimom. ji®