glkir %^
jcfclObl. k. k. Hofbibliothek,
bMLLi
Wien
St. 9.
V Gorici, 1. marcija 1879.

Ti&aWby
„Soea" izhaja vsak petek in veljft s posto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
Cetvrt leta    .   .   .   .   ,,1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,,po-slanicah" se placujc za navadno tristop-no vrsto:
8 kf. ce se tiska 1 krat 7   „   „   „     „   2   „ 6    n    n    »      »    3    n
Zavcfie drke po prostoru.
Posamezne Stcvilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici bli/o „treh kron". in na slarem trgu. - v Trstu v tobakarnici „Via della ca.cnna CO".
Dopisi naj sc blagovoljno poSiljajo ureduigtvu „Soceif v Gorici v Mailing-ovi tiskarni, narofinina pa oskrbniStvu,,So8o" Via del GiardinoV ZoTatti-jovi biif II. nadstr.
Rokopi*: so ne vrafiajo; dopisi naj so blagovoljno frankujejo, — Dolalcem in drugira ncpromoznim 80 naroCnina ssniifca, akoso oglase pri uredniatvu,
Glasilo slovcnskcga politi&iega diuStva goriSkega m brambo narodnih pravic.
Nova Bolgarija.                 J
Kar so naSi severui bratje na slovanskem jugu b krepko roko, pa tudi z ogromnimi gcrtvami dogna-li, to je pognalo krepko kali, ki se polagoma zacenja-jo razvijati, V derzavicab, ki so zdaj popolnoma osvo-bojene turske nadvladc, pa tudi v oni, katerc mozaki so 22. t "m. v staroslavnem inestu Tcrnovcm stopili v zbor, da si osnujejo ustavo ter izbero vladarja, za-Btavljen je mocan kvas, kateri mora s essoin razgnati vse znprcke, katere lo^ijo zdaj Se bratske narodc na Balkanu druzega od druzega. Da, tudi juuaSkiiu Bol-garom se je zuzarila zora narodne svobodc in videti, kako se ta na§ bratski rod vzdigujeiz mertvaSkc rak-ve, v katero ga je prcd skoro 500 leli zagrebla tnr-§ka sila, videti kako se noglo zaveda pridobljcne svo-bode, za katero je prelil toliko najblazjc kcrvi in pre-bil neznnuske nmkc,—to je zaros najwlieastucjSi pri-zor v slovanski zgodoviui daiinSnjc dob'e. A kolikor nas navduftuje vse (huge Slovnuo ta prizcu', toliko nam kopurni scree, ko citanio, kako se vpletajo diploma-tiftne intrlgc v nnjvazncjSi cJu bolgarskega uaroda—v knciScvo volitcv; kajti ta vulitcv bo odlocilua, ne sa-mo za celo bndo&iost bolgarskega naroda, ampak tudi za bodoenost Slovanstva sploh na balkauskcm poluo-toku.—
Po berlinski pogodbi sme bolgarski narod po-polnoma svobodno voliti svoj^a kneza; tretji cJeu tr pogodbe se glasi od besede do besede: „Le Prince do Bulgarie sera librement c hi par la populatione." Samo udje vladarskih rodbin velevlasti, tedaj udje av-Btrijske, neinSke, ruske, anglegke in italijanske vla-darske dinastije ne morejo se voliti. Kazen te vtes-nitve, katcra pa ne more nikakor §kodovati, so Bol-gari pri volitvi disto svobodni in ueodvisni in nikdo jim ne more zavirati, da postavijo na kne^evi prestol mo^a, o katerem smejo gotovi biti, da bo s krepko roko izverSeval narodni program bolgarski.
Da so si Bolgari nad in pod Baikanom svoje BVete naloge svesti, dokaz nam je to, da ne marajo loCeni biti in da se vkljub berlinski pogodbi iskreuo potezajo za celokupnost Bolgarije. Po vseh bolgarskih cerkvah opravljajo javne raolitve v namen. da Bog v svoji milosti zedini' ves bolgarski narod. Tudi poroea telegram, da so Bolgari v vzkodni Rumeliji izvolili tri poslance ter jib k zboru v Teruovo poslali, zoper kar seveda Porta odloino protestuje. Ali bolgarski krogi pravijo, da bi bila izdaja, ko bi Bolgari od sebe odbili brate izpod Balkana. Dozdaj je 80 poslancev dalo voditelju bolgarske skupgaine kuezu Dondukov-Kbrzakov spomenico, v kateri pravijo: „Bolgati ne morejo poznati umetnih mej, katere je berlinski kon-gres vstvaril bolgarski knezevini, ee ne^ejo sami mo-riti svoje narodno.sth Wi smo pred Bogom, pred na-rodom in bodoLnostjo -dolzni o tem najslovesnejSem dnevu svoje zgodo.vine izrefii, da morejo le narodopisne meje grauice biti nasi novooziljeni domovini." To so ponosne, svobodnih mo2 vredne besede, katerini naj bi bolgarski zastopuiki tudi pri snovanji nove ustave in pri knezevi volitvi dejansko vresnicili.
Beremo o raznih kandidatili ki se ponujajo za bolgarski prestol. Posebno povdarjajo novine zadnjih dni tri imena: ta so: Battenberg, hesenski princ,Be-zo-Petrovie, vojvoda cernogorski in kuez Bibesco. Da bi se neraski princ kedaj prikupil Slovanom, kdo bi kaj taeega mislil.a Sieer je Battenberg tako reko6 vladen kandidat, to je priporoLenec onih vlad, katere so sklenile berlinsko pogodbo. In kedo bi paC prica-. koval, da se tak knez potegne, i 6e treba tudi z ine-6em, za celokupnost bolgarskega naroda? To pa je ravno glavna tofika, o kateri se mora bolgarski zbor prepriCati, predno post.de na knezev prestol tega ali dnega kandidata. „Ostena pravi prav dobro: „Zmar-joneto, katero priporocajo kabineti, ne bo bolgarske-mu natodu ni6 pomagano. On potrobuje, da se mu postavi na celo jak, hraber, bojevit rnoz\ Dogodki so negotovi, in kdo ve, ali ne bo morala nova bolgarska derlava u^e -prav kmalu poskusiti svojo vojno mo6. Ke maramo se prenagliti s^ sodbo in potezati se za
tega ali onega kandidata; naSa svaritcv meri aamo na to, da si bolgarski narodni; zbor kolikor v v iuteresu bolgarskega naroda toliko v intercsu Slovanstva aploh —nataujCuo ogleda moza, katerega hofie za kneza voliti, da ne naredi pogreSka, koje bi se dal le prav teSko popraviti."
Dopisi.
V Gorici 28. fobruiirija.—Naj se lotinio poro-(5ati o IctoSujeui pustu ali o vrcmcuu, nifi ugodncga ne mortmo povedati. Ilazlo&k je pa vendar volik med njima: pust je bil letus sun, siragausko sub, vreme pa je u^e dolgo no|>reuchoiua mokro, stra-sansko mokro. Posebno zutlnji pustni dnovi, v kato-rih vskipujo navaduo norobt do vrluiuca, bili bo tako pusti, da se nismo enacihdozivelivprijazniGorici; tti pa tarn nekoliko razbrzdape jtusciiiljcuo in uczaSemlje-ne Biirovosti, tu pa tain nekoliko razsajajoCib pijancev, malo krvavega tcpc2a o bcieu dnevu na Travniku—to je letoSnji goriSki acarnovale* od zvunaj; od zuotraj pa v zaprtih prostorih je bilo v<jndar uutlce ^ivalnuySe, ple-saio se je Se precej po vsuii druStvenih in gostilnftuih dvoranah — dasi ne povsyf| z enakini uspehom (!). V mefitnem gledi§Oi pa je b»fa ena sama plesna zabava v idem pustu in sicer navadna flCavalcbiua" na p'ustni toick, katcra je stela uekda okoh 200 deleinikov manj od lanske. „Desunt vires* bi rekel Latinec, ui pe-nezev, pravimo mi. Venec mej vsemi pustnimi vese-Ijaki so vsakakor zasluzili na§i citalniearji, ker so ue-primerno veC rajali, ncgo vsi drugi. Zato se pa v 40 danskem postu poSteno odpoCijejo; vsaj do zdaj §e uit ne vetno, da bi se kedo kaj gauil za kako bese-do.—Toda o pustu poroea danes u2e drug goriSki do-pisnik; govorimo raj§e o resnej&h stvareh.
Kreditua operacija, po katerej sprejme gori§ko mesto posojilo do 500.000 gl, na obligacije po 1000 in po 100 gl. proti 6% obrestim, je zdaj uze skle-njena stvar in tudi dezelni odbor je dal v to svoje piivoljcnje. S tern posojilont, katero bo po razdol-zitveucm uafirtu v 45 Ietih poravnano, poplafia mesto vse svoje dolgove, v katere je zabrelo, deloina ker je liotelo na vrat na nos postati klimatifien zdravstven kraj, dcloma vsled slabcga gospodarstva. 0 tern je tukajsiyi ital. dnevuik „L'Isouzo", sicer iskreni za-govornik sedaujih magistratovcev, v avoji Stevilki od 2. jauuarija 1.1. s toliko silo in strastjo v zvon uda-ril, da je celcmu inestu po uSesib zazvenelo. A zdi se, da je pri i&ti priliki tudi zvou poiil, kajti potem je bilo zopet vse tibo; nL'Isonzoa ni razodel, kakor je obljubil, kako se za mestuimi kulisami gospodari, tudi ni Ciimil ui bele ni cme veC o muuicipalnem „faktotumutt, kateremu je bil zafieltako energiCuo krinko raz obraza trgati, da so kar stnneli sinovi „iv-redeute" in da smo strmcli tudi mi, katenm je bil prizor disto nov in nepriCakovan,—ampak molcl o vsem tem, kakor bi mu bil kedo usta zamazal — in poroCa z navaduo preuljudno pohlevnostjo o magistratuih za-devah, kakor kdor mora pokoren biti migljajem svo-jih gospodarjev. Pa vedite, da je neodvisen ia hbe-ralen list—-kateremu sta zuacajuost in svoboda nad vse!—
Na pepelnifino sredo je zboroval niestni zastop ter je soglasno odobril pogoje, s katerimi je dezelni odbor dovolil posojilo; dalje je izvolil, ali prav za prav potrdii uze izvojjen odbor, kateri bo nadzoroval posojilo in reservni fond, koji se ima ustanoviti iz denara, ostalega po poplaeanih |vseh dolgovih. V ta odbor so izvoljeui mestni svetovalci dr. Dellabona, dr. Maurovich, Mighetti in me§6ana M. Cusmin in S. Jona.
—  Tudi je sprejel mestni zbor pogoje trzaSke po-dru^nice kreditucga zavoda, po katerih hoCe ta ,po-sredpvati posojilo   ter predplafiati znesek 500.000 gl.
—  2upan je pooblaS6en, da plaCa vse stroSke, katere bo posojilo prizadeio, provizrjo, • obresti in narofieno mu je, da izpro^i od vlade opeoSSenje, taksov in ko-
lekov, ki bi sj za posojilo zahtcvali — kakor jo bilo tudi duuajsko mesto takfh dajil oproSfieno, ko si jo leta 1807 na enak naditi izposodilo 25 miljonov gol-diiiarjev. -~ llavnatelja tr^aSke poddru2nice ..krodltj ncga zavoda Oskarja Gentiluomo je mestni zbor po-Castil z Castnim mcScanstvom, ker je nekda prav us-pe^no v to pripomogel, da sejeposrefiilo takougodno posojilo.
Bes je videti, da sloni posojilo na solidm* pod-lagi in da vtegne mestu v prospeh biti, ako so vvede za naproj razumno, Stedljivo gospodarstvo. S5a to jo moSeanom skrboti pri prihodnjih volitvah. Saj so jib morale dosodanjo skuSnjc zadostno izmodriti.
Iz Gorlee, 20. febr, (Izv. dop.) (Pustna zmos.) Nij res, da so Citalnico na Goriskom zaBpaiis, kajti, Clovek je v rosnfci v zadrpgi, ko mu poStaif prlnoso po tri, Stlri vabila in v vsakem je na dnovnom rodu! „beseda s plcsom!" Se vo, da za to 2ivabnost naSih citalnic bo jo le — pustu zabvaliti. MOj ti prodpust, ti Sas nesredni!" bode marsikdo z monoj — starim veseljakom —- vred vskliknol sedaj v dolgufiasnem postu pa z izpraznjenim gepom.
Kar se tide plesov, zaslu^i vsakakor na8a Cital-nica venec; tu smo sleherno soboto pete, ne, podplate brusili; celo zadnji pustni pondeljek so nam mali pies privrgli. No, plesi so bili lepi — kakor navadno vsi v okolici; sperli smo se bili „en parkrat" zaradi u2e obiaajnega ngeinUthlic!r' v naSej ditainici, a na posled bili smo —- kakor v Soli (?); samo pri zadnjem plesu ni bilo menda naSim gospicam nifi prav po godu, ker je bilo preveC povabljenih; za to pa so se gospodje poSteno trudili, da je vsak, kolikor je le bilo mogoce, po dve ali tudi po tri zadovolil. Da je katera vines tudi dalje Lasa pofiivala, kaj za to? se vsaj ni pre-grela. CitalniCnemu odboru bi pa svetoval, naj bi bil nekoliko varfinej§i s povabili, ali pa naj bi vsaj zato skrbel, da se bo s Stevilom plesalk vjemalo ono pie-salcev. Stara ditalnifina garda pa jo bila letos jako slabo zastopana. Prav tako, ona fiaka da bode Jital-nica sedaj v postu tudi kaj napravila, to je lepe besede, katerih tudi mi na pol gardisti zelimo!
Toraj kmalu bomo pri krajil NaSih gn'A sneg se bode tajel, 2abe bodo zacele regljati, cverfiki po travnikih se bodo oglasili in Jtalije irredente" sinovi^ pod vodstvom slavnega „fiukaa iz kraSkih skalinbodo „marlirali" po starodavnem BTfavnikutt ter proklicali na§o Gorico, Trst in Istro, kot reSeno italijansko zemljo. Tako baje se glasi zadnja (Sencarija izdajskih plakatnV, katere so zatrosili v Trstu 2iveei podjarm-ljeni (?) sinovi v cokljah blafene „ttalije irredentel" Dan tega dogodjaja vam dragi bralci uie poroSim 0 svetem —- n i k o 1 i.
Mi ne poznamo ne Siraa niti Thuma V Gorici in ta dloveceta sta tako prederzna, poroSati iz Gofice v staro flPresse8 nezasliSane perfidnosti o Primorskem u^iteljstvu, katero je bilo in bode ponos nam ter iz-gled kranjskim nditeljskim mamelukom, udom zloglas* nega „z\Veigvereinaa. PaC pa poznamo onega malo* slavnega Vodopivca, kateri je nekdaj na GoriSkem po raznih duhovnijah tako Skaudalozno ongavil, da je bil slednjic' primoran pete odnesti k naSim sosedom na Kranjsko, kder mojim rojakom na Ubelskem v za-hvalo za kruh, katerega mu dajejo, najsveteji5e narodne pravice nesramno tepta.
Japonci so poSteni ljudje in bolj praviSni naie-rau jeziku nego Thumi, Simi in Vodopivci, glavni ste-bri postojnskega :,zweigvereinatt, kajti, ko so pred 14 dnevi svoje nedosegljive telovadne zrianosti v goriS-kcra gledalisSi razkazavali, naznanjali so vsako to&ko, da aiso lalili ne Slovencev, ne Italijanov, ne Nemcev v — japonskem jeziku. Vse jih je z odpertimi usti posluSalo, a razumel nij nobeden — ni6. Le tako mi-nisterstvo bi zamoglo vstredi vsem narodnostim v Av-striji in celo ljubljanski glavni nem6urji a la Desman, Sima, Thuma itd. bi morali pokoriti se za svoje re-negatske pregrehe.
Veste zakaj se tako bojijo furlanski posestniki (possideati ali „bes5i") izaeljevauja svojih kolonov V
v-eBBSssBsss-aaaRSEasaasss^s
Ameriko ? Slovenskega kmeta se boje veC nego vseh j kug tega sveta, a do njega se bodo morali oberniti I za obdelovanje zeulji§C,ako bode furlanska raja tako I moCno emigrovalav Ameriko, kakor sesedaj pripravlja. J
Navadni gori&ki korso je letosnji pustni torek I izostal vsled slabega viemena, so ga pa Badome3Ca-vale ostudno-umazane furlanske Seme tako, d&siclovek ne bi kaj enako grdega niti v najhuje zanemarjenem turSkem sela ne mislil. Tujci, katerim je dano zi-veti y naSej „Nizzis, gotovo ne bodo imeli Gorico „a la Isonzo" za scittk gentile", pac" pa za-----
Pretepov v glavnih mestnih ulicah uij manjkalo in policija? ne vera kje je bila. In ti mestni poba-lini se Se npajo naSega poStenega kmeta, kateri njih in njihove lahonske kolovodje Jtalye irrodente" Jivi, z Mmostro di sclaf* zmirjati. Ali se bomo kedaj Slo-veaci resili teh Jjudi ter jtm nehali dajati kruha za kamenje ?
Pa Se eno imam s ljubeznjivim Jsonzom", kateri vsako nenrano priliko porabi, da psuje narod, iz katerega je izSel zrtven kraSkega Guka in gergarskih lahonov. PoroCal je te dni namrec, da je bilo v ,gi-1 nastiki" zelo prijetno,—ko so morale ,nel casino slavo" pri velikem plesu (v Citalnici) gospodiCne aedeti ker bilo jih je vet nego gospodov. Brate ,Isonzo" vedi, da je v citalnici plesalo kadriljo 40 parov — zamaj-hno dvorano Se preveC — in ko bi hotel odbor pova-biti vse one tvoje .Skertoce", ki so za vstop kleCe-plazili, ne bi niti CitalniCna Cuvajka sedela. A mi]ne maramo m vas gospoda laSka ter Jsonzu" z vsemi njegovimi pajdaSi pra? nit ne zavidamo „la sirapatica ginnastica", kjer aGet pa contrada fazuli" nadvla-dujcta. Pri nas so bile letoanje pustne zabave iz mej vseh druStev najlepge, to, goriaki 8Moniteur\ si lehko za letos za una zaplSeS, kajti ne hvalimo se mi, nego priznali so to ljudje vaSe stranke.
Pred 14 daevi je Slo italijansko dramatiCno dru-Stvo na boben; zaradi dolgov je bilo na Blicitandi" vse imenje prodano; ,bandiro* pa jim je, kakor se po mestu ve, plinarna konfiscirala za poigani gas (plin). Glej .Montour", ter pometaj pred svojira umazanim pragoin, pa pusti nas lepo pri miru, vsaj smo ti uze itak povedali, da za tein za vse tvoje „figli irredenti" prokleto malo porajtamo. Servusl                       T.
Iz Tolmina 26. febr. (Izv. dop.) NaSa narodna Citalnica, katera je poaebno za Casa nepozabljivega LavriSa po vsej Slovenijt slovela kot pravo narodno ognjiSCe in si je tudi pozneje Se dolgo casa ohranila svoj dober glas, — hira, da ne recem umira. Vsaka SoCa poroCa radovednemu obCinstvn o zanimivih narod-nih veselicah, ki jih in pa tarn zlasti par veCihkrajih na GoriSkem napravljajo Citalnice in bralna druStva, iz Tolmina nema kaj poroCati. Zakaj to? Saj smo vendar Tolminci vneti za narodno stvar in znani ve-seljaki; tudi Cilih moCi nam ne manjka bodi za pe-tje, bodi za deklamacije ali glediSCne igre. Yse to smo o svojem Casu veCkrat in sijajno dokazali. Mari emo ne prerodili ali preziveli? Ne, nismo se. A da je pri nas vse mertvo in da se je Citalnica spremenila malo da ne v uradniSM kazino, tegaje kriva neslo-ga — nesloga mej terzani in uradnikf. Zadnji so namreC turkofilili, ko je bila nastala rusko-turSka voj-ska, i kdor se spominja SlavCevega koncerta v Tol-minu, spomni se gotovo tudi, kako se je ze takrat od one strani ongavilo, da rabim naj spIoSnejSi izraz, in kako se je od tiste dobe mejsebojno merzenje go-jilo in Siriloin tudi v CkalniCne prostore zaneslo. Tako se je zgodilo, da so se pri izbora Casnikov posta-vili Turki na eno stran, pa Busi (po simpatijah) na drugo. Iz tega je nastalo, da smo se gledali kot pes in maCka in da se ni skoro noben ter Jan vdelezii €i-talnicnih veselic, katerih prav za prav Se bilo ni, ra-zun dveh suhih plesov; o besedah alt drugih zabavah T prospeh narodnega napredka Se misliti ne.
V letoSnjem pasta pa se je zae*el led tajati. Terzani smo napravili plesno veselico in povabili tudi g. g. uradnike. Y naSe zaCudenje priSli so vsi in vese-lica se je vrSila v tako lepi harmoniji, da je bilo pra- ! vo veselje. Gg. uradniki so bili tako zadovoljni te ve* eelice, da so koj isti vecer sklenili, da napravijo tudi oni pies ter nam odvernejo uljudnost; 22. t. m. je bil ta pies v dvorani g. gkvarja. Vabljeni smo bili tudi terzani in kar je veljavnih draLin v okraji; delezni-kov smo Steli okoli sto oseb. Kdor je poznal poprejS-nje razmere v naSem kraji, cuditi se je moral sploSni tzajemni prijaznosli in radosti. Gospodje se se vrteli VeCinoma le z naSimi ter2ankami in splon so se vidli z nami tako pryazno, da se je,videlo» kako jih toze-dinjene veseli. Gospod glavar sam je bil vsled tega tako dobre volje, da je sinocl na lastne stroSke na-pravil drug veM pies, h kateremu je tudi nas ter2a-ne povabil. Pri odhodu nam je rekel.da zdaj vidi,da je le v edinosti pricakovati kaj zabave i veselja in da je druStvo brez terzanov preslabo ter ne more razvijati nikake 2ivabnosti.
Dobro t Mi terzani smo si zapomnili te besede, spoznavamo in putevjojemo brez najmanjSega priderzka njih resnifincst in kolikor smo od svoje strani pri-pravljem pospeSevati tako lepo edinost, tako ptica-kujemo tudiodgg. uradnikovzg.glavarjem m ceta,da W* ??e mm ? prospeb bopV boo ainib razroer,
Seveda morajo v ta namen pomisliti, da smo terzani Slovenci, da gojimo toraj slovanske simpatije in da | ^elimo na§o iitalnico tako obraniti, ali boljSe, j« zo- j pet tako narcditi, kakorsno nam je zapustil lajnki j Lavric, t.j. druStvo, v katerem veje Cist naroden duh j in kojega glavni namen je po primernih zabavah bu- | diti, gojiti in razvijati narodno omiko. Pri tern pa ne j bomo nikdar nesterpljivi, kakor nismo nikdar bili, j ampak bomo tudi gg. oradnikom radovoljuo privo&ili, J kar si vtegnejo posebnega zeleti. Edinost naj bo vsa- 1 kakor naSa skupna parola, pa bo lepSe, mirnej§e in | veselejSe v Tolmina za vas in za nas.                        I
Terian.    I
Iz seianskega okraja dne 24. febr. izv. dop.)
(NaSe iitanke — Solska sporoLila.)
Znano je vsakemu slovenskemu uCitelju, da naSe Citanke za ljudske Sole povsem ne zadostujejo. Zad- j nje Case nas je g. MikloSic, c. kr. uCitelj na maribor-ski vadnici osrecil z novim „Abcceduikoma.—Ta Abe-cednik" je, po sodbi strokovnjakov, prav dober, a zal, —da je nekoliko predrag.—S tern BAbecednikom* se je naSa Solska literatura za eno delo pomnozila. Nuj-no potrebujemo pak tudi novih slovenskih beril. Kakor cujem, bodo tudi ta bcrila kmalu beli dan zagle-dala in slovenskemu ucitelju bode s tern dosta poma-gano. ^elimo pak, da bi oni Mkomiteu, ki ima baje nalogo reSetati bodoca berila milejSe sodil dotiCne Ci-tanke, inate nam splavajo zopet nova berila—-po vo-di.—Uie leta 1877 je znani pedagog dr. Dittes v dr-zavnem zboru govoril 0 uCnih sredstvah, Cttankah i.td. Povdarjal je in klical IT. Clan ustave: RZnanost in nje nauk je sloboden* v spomin. Zakaj je dr. Dittes to citiral—noCem omeniti; skolnikoroje to znano. Do-tiCni odbor, ki ima teflaj z ojstrim oCesom nadzoro-vati—reSetati—nom berila—naj bode tedaj—pozoren | na dr. Dittesove besede.—To naj bi bilo tudi mero-dajnim krogom vodilo. Kar zadeva dr. MoCnikovih raCunic, smelo—niora jih za izvrstne klasifikovati; le 1 ^drobci" naj bi bili jasnejSe tiskani.—
Vsled §. 66. postave od 20. avg. 1870 razpoSi-Ijajo uCitelji starisem ali rediteljem po—Stirikrat mej vsakira Solskim letom pismeno poroCilo, kako se njih otroci uC6 in nravno vcdejo; taka spriCala se imenu-jejo nSolska poroCila". PrejSne Case se tonij godilo. PridnejSi otroci so se konec Solskega leta odhkovali z darili, kar je bilo drugim v spodbudo (?) k bodo-Cemu verlemu napredovanju. Dandanes ni to veC usus • Solska postava tega ne terja, ker najnovejSi pedagogi: Kehr, Ohler, Dittes, Diesterweg, Wanjura, Wurst in drugi se s tern ne vjtfroajo. Zdaj imamo tiskana spri-Cala^ ki se zovejo „§dlska poroCila". Taka ffporoCiIaa smo dobivali mi po dovrSenem 4. razredu ljudske Sole in po dvakrat v letu na srednjih Soiab, to se Se dandanes v poslednjih godi. Nerazumljivoj je pak, zakaj se dado ta ^poroCila" na ljudskil Solah Stirikrat v letu, kar priuzroCuje vestnemu uCitelju dosta truda in zamude zlatega Casa. — Meni se zdi, da bi bilo boljSe, da bi se to le dvakrat v letu godilo; Na veCrazrednicah pa naj se koncem Solskega leta tiska-no „poroCiloK (program) izda, kakor se to dandanes godi na srednjih Solah. Ta „porofrla" naj bi imela na Celu dober spis, ki bi bil spisan za mladino ali za starSe, ali za priprosti narod splob. Siedile bi potem Solske novice v dotiCni Soli, o nCiteljstvu i.t.d. Konec bi obsegal „razredbo Solske 4mladine.u To bi zanimalo otroke in starSe. Kdo iz mej nas se ne spominja na—tempi passati ? Otrok vidi svoje tiskano ime; Steje bi v Cast, da je „eden mej prvimi"; ta, ki je mej sk.bimi, se sramuje, ker je tiskan mej „slabi-mi". To zvedd drugi njegovi prijatelji, znanci, zlahta in to je za slabega uCenca dobra—morala.—
Za taka nporoCiIaM bi se potrebovalo le malo denara.—Mala svota bi se nabrala; nekaj bi krajni Solski sveti zrtovali.—Soiski prijatelji bi v ta namen brez dvombe toliko novcev pridobili.—
___________     Nis Vodoran.
Iz Tr8ta,  27. febr. (Izv. dop.)   Korso zadnje
3 pustne dneve jezabranilo slabo vreme; edinovpon-
deljek se je vozilo nekoliko koCij; paC pa sobilagle-
diSCa vsa polna in  natlaCena.   V nedeljo zveCer je
izstopilo morje in je poplavalo veliki trg, ribji trg in
celo obrezje. Tisti veCer je bil velik pies pri namest-
niku,  BOO koCij Cakalo je vhoda v driavno palaCo, a
predno nijso napravili piovizoricnega mostavveii pa-
laCe, nij mogel nihCe stopiti na stopnice, torej je to
izkrcavanje elegantnih dam trajalo par ur, kar jepro-
I uzroCilo obilo sitnosti, pa Se veC smeha. Y „Caffe dei
Specchi" priSel je nek gospod v Colnu  in takih pri-
I zorov bilo je vse polno.   Gospoda,  katero je morje
I zasaCilo vkavarnah, morala se je reSiti na mize, okna
I itd. Prav tako se je godilo na pustni torek. — Cesto
I proti Miramaru je popolaoma odneslo morje, tako da
I bode treba veC mescev, predno se ta lepa eesta zopet
[ dene v dober stan.
I          24. in 25. t. m. bili so tukaj   tudi nekateri
I manjSi potresi, tako da smemo reCi, da nam nij bilo j treba delati dosti pustnih burk, te je uganjala narava sama.  Fiakerji in wkonfettB fabrikantje pa vendar po { pravici delajo prav kisle obraze, »        Te dni so zopet pokale petwde in sicer Zi, in
26. pri Kalistrovi biSi in Se drugod. „Comitato d'a-zione" prepoveduje namreC naSim krasoticam, da ne smejo veC hoditi ob nedeljali k muziki na veliki trg iu da se tudi ne smejo udeleziti nobcne veselice v znamnje zalosti, dokler ne pride Trst pod „ItalijoB. A tukaj ne najde „Comitatott ubogljivih ovCic, ako-pram zuga Se celo s petardami z dinamitom napol-njenemi. ZasaCili so one dni nekatere petardiste, mej temi tudi ureduika „Indipendentea, v zapor je dejanih kakih 6 oseb, po kaUrih vtegne priti policija do vaL-nih razkritij.           ____________
IZ Ljubljane 24. febr. (Izv. dop.) (Priprave za petindvajsetletnico cesarjeve poroke. — Kosti, pomije, poberki in ostanki leta 1878. — 0 postnem pustuali
0  pustem postu. — Konec Heinrichove komedije. — Maskerada v Citalnici.) Slovesno bode praznovaia bela Ljubljana — tako je skleni! i odtocil njen mestni zbor i odbor v seji 21. febr. — petindvajsetletnico cesarjeve poroke dne 24. aprila, avstrijaki praznik: topo-vi raz grada bodo blizjej i daljej okolici ljubljanskej oznanjali se svojim razlegajoClm se gromom slavni dan; z godbo bodo obhodili mesto, da bodo trobente, pi-SCali i boben oznaCili vaznosti znaraenitost prihodnje-ga dne; v gledaliSCi se bode v ta spomin predstavlja-lo pri slovesnej razsveCavi, dobodek predstave se porabi za dobrodelne naraene; mestni zbor in corpore— izvzeti poslanci v BuCi — se udeleze sluzbe bo^je v stolnej cerkvt; v ta spomin se vstanovi mestni stipen-dij za 100 11. ki se podeli jedno leto pa ta dau no-voporoCenej siromaSnej nevesti ljubljanskej, a vsako drugo leto se podeli ta znesek v Stirih razdelkih po 25 fl. Stirim ubogim rokodelskim uCencem; isti dan se bode darovalo tudi 200 fl. mestnim ubogim, da bodo tudi oni vedeli, kedaj je praznik vladarjev. Poseb-na deputacija ljubljanskega mestnega odbora se zupa-noin na Celu izrofii isti dan cesarju Cestitalno adreso.
Naj Vam ob kratkem poroCam o mno^itvi pre* bivalstva ljubljanskega vlanskega leta: PoroCenih je bilo proSlega leta 157 parov; vkljub temu, da je to Stevilo mnogo manje od leta 1877, vendar je ljudij vedno veC i veC: rodilo se jih je 554 zakonskih otrok zivih i siccr: 283 deCkov i 271 deklic; neaakonskih se je rodilo zivih 209 i sicer 98 deCkovi 111 deklic; mertvorojenih obojega spola skupaj 29 otrok; skupaj rojenih zivih 762 otrok. — Umerlo jo 902 ljudij; od teh 55 vsled epidemiCnih, 885 vsled ntivaduih bolezni; tibiti so bili ttije, obesili so se 4, zavdal si je jeden, i jeden je skoCil v vodo, a ne samo skocil, i utonil. NajstarejSi mej umerlimi dosegel je 92 leto. —
Smert starega norca Pusta ali njegove Visokosti Kurenta i Njene Debelosti Donde je uze na pragu, zatoraj Citamo po cerkvenih in pc^vetnih novinah pra-vila za post i zderzevanje mesuih jedil. Tega Vam nij potreba praviti, da sedaj zaCne sveti Cas, da mo ram o svoje jedi zabeliti mesto se svinjsko maSCobo — z raaslom. Letos ne bodo se vernili veC k nam „debeli Cetertki* i Bdebele nedelje", pri Vas v Gorici mislim fljojbe grasse e domenie grasse". Fancljev (krapov, frittulis) in druzega pustnega (mastnega) cvertja ne bode tako kmalo zopet v goltanci, da bi nas se svojim prijetnim duhom i mikavnim okusom vabilo i zgeCka-lo. SliSim, da ste se v Gorici v VaSej Citalnici vsak teden pa enkrat in tudi po vefikrat sukali in uiC nego sukali. Mari ne spregledate v svetem postu, da ima Citalnica tudi blazjo, resnejo nalogo. Lam smo tako malo Citali o VaSih besedah — mari bomo letos kaj veC? Ka-li?
Kesno, a „meglio tardi che maitt i po hervatski BboIje iSta nego niStatt oglasim se tudi jaz, da bi spregovoril nekoliko o naSem kranjskem Oidu prof. Heiarchu; ali Ce pomislim nekoliko, obzalujem, da so je zbog take politiCne malenkosti uze toliko popirja pomazalo i napisalo i natiskalo, kakor v „S1. Narodu" .jNovicah", BSlovenciat »Ljublj. buteljnu", v „Pressi* itd., smeh me sili — a pest si moram derzati pred ustmi — ako se spominjam onega Cida Kranjskega junaka H., koj je pred toliko leti jahai svojega Sve-drastega i krevljevega pesniSkega Babieko, i se svojo Tizono (peresom) risai i pisal svoje globoke i visoke misli, koji je pred kratkim o svojej Ximeni toliko pi-sal, da se mora Clovek nevedoma samega sebe upra-Sati: kako [zasluzi zena tako Cast ? — Pustimo mu veselje i ne kratimo mu zadovoljnosti i samosvesti I Pred seboj imam izrek Jean Paui-a iz njegovih: no-rih let1 (flegeljahre), tu mi lezi verz Lessingov, koji bi mu se jako pristojal, tudi neka kiticaiz Kinkel-na sili se mi na dan, ali — Ceravno nijso citati politiCni
1  — bojim se velemozne roke VaSega der2. pravdnika, j koji bi morebiti zapeCatil mene i Vas, t.j. moj dopis
i VaS Jist. Mir besedij t —
Cuje se, dase delajo velikanske priprave zajutri veCer t. j. pustni vtorek za BMaskeradott Sokolovo v tukajSnjej Citalnici. Maskerada je obCe znana v vseh krogih i slavna postala; udelezujejo se je ne samo narodnjaki, ampak tudi naSi najbolj zagrizeni nasprot-niki i uljudne, precartane protivnice, da se zajedno zabavajo se Sloveoci v slovenskem svetiSCi, da z naSimi devojkami prineso svoj malt ali velik dar modri-[ ci Terpsichori v naSem hramu. Dobro zabavol
______                   S. D,
Politi6ni pregled.
Z DUNAJA.    Zoper grofa Andrassy-ja se I §e vedno hudo upira ustavoverna opozicija, ka- I tera si je iz zmesi levicarjev, starih in mladih naprednjakov izvolila odbor 13 udov, kojerau je na fielu  dr. Herbst.   Dne 22. t. in. je imela zdruzena opozicija veliko posvetovanje, katerega I se je delezllo 108 poslancev. Ti so zlozili v re- I solueijo svoje misli  in Lelje glede oskrbovanja Bosne In Bercegovine— ter jo izrodili predse-dujoeemu  ministru  Stremayer-ju,   Glavna njih zahteva je ta, da zalozite vse stroSke za admi- I nistracijo oskrbovani dezeli sami   in da se av- I strijska politika ogiba vsake nadaljne drzavno-pravne zapletke  na  balkanskem  poluotoku. — Poslanca dr. Herbst in dr. Giskra sta po-lozjla svoja mandata kot uda avstrijske delegacy e. Zakaj nista tega ui&e davno storila? Koliko "I besedovanja in nepotrebnih zapietk bi bila pri- I hranila v veliko javno korist! Namesto Herbsta I je izvoljen baron Riese Stallburg, namesto Gis-1 krc pa poslanec Promber. — Poslanska zbornica I je dne 25. t. m. po vecdnevni  debati  sprejcla I novo postavo (novelo) zarad zemlji&ke vce- I nitve.   Namen tej  postavi je,   da se ravnava I posebno zarad resevanja ugovorov proti vcenitvi kolikor mogoCe skrajSa.   GaliSki poslanci so se I proti tej postavi hudo upirali in so celo* zahte-vali od ministra de Pretisa naj dotidni predlog nazaj vzame, pa niso ni6 opravili. — Vlada je predlozila poslanski zbornici nacrt postave,   ka-teri dovoljuje druzl>i za  izmo5i^"*nje  trM-§ke   rovani   (Agro Monfalconeh #   posojilo v znesku 140.000 gl.,   ki se izplaCa v odplaftlih po 36.000, 31.000,   28.000,   24.000,   21.000 gold. — s pogojem,  da bo odrojtavala  druiba po enajstih  letih   od kedar bo   delo dovrSeno, dokler se popiaea ves dolg — 4 odstotne letne obresti v drzavne   blagajnice. — DemokratiSni poslanec dr. Kronawettcrjepodal poslanski zbornici peticijo, katero je podpisalo ni6 manj nego 35.131 rokodelcev in delavcev, v namen, da se vvGde v Avstriji obcno glasovanje (suffrage unt- I versele). — Polkovnik T h d m e 1 je imenovan za ministerskega rezidenta pri crnogorski vladi. | IZ BOLGARIJE. — 0 bolgarski  narodni skupi&ni   porofcamo   danes   obSirneje v prvem Clanku.   Tu naj   dodamo   f,<tmo  novejSe  vesti: SkupScma izvoli najprej svojega predsednika in druge uradnike,   potem bo Dondukov-Korzakov porofcal o tem,   kaj se je pod njegovo  upravo izvrsilo.   Predsednik vtegne biti ali Zaukov ali bolgarski eksarh.   V skupScmi  se  snujeti  dve stranki: edna, zmerna se hoee vdati sklepom ber-linskega kongresa,   druga nap .edna pa zahteva zdruzenje vzhodne Rumelije z Bolgarijo ali na-rodno celokupnost. Prvi stranki je na celu Ba-labanov, drugo pa vodi Zankov. Vplivanju Don-dukova, Drinovs in francoskega komisarja se je posrecilo, izkieniti poslance iz Rumelije iz skup-kine. PredskupSina je sklenila,  da imajo to v-praSanje evropske velevlasti razsoditi. — Organic^ statut, podpisan od ruskega carja,   dovoljuje Bolgarom   pravo  svobodnega zbaranja  in tiskovno svobodo,   zapoveduje obcno solsko dol2-nost,   vreja postopanje pri volitvah poslancev v skupscmo. Vsi Bolgari so vojaki* Vera ni zadr-iek pri podeljevanji drzavnih sluLeb. — Govori «e,  da bi se AngleSka ne ustavljala ved zdru* zenju Bolgarov in da se sploh angleska politika dobrika Rusiji.   Nesrecni uspehi angleskega o-rolja v Afriki in Aziji  so menda nekoliko po-tiacili kramarsko oSabnost, katera je povsod in-trige spletala, naj je §lo tudi za vresniSenje naj-lepSe in najpravicnej§e ideje, — da si je le kaj pribarantala.
IZ PETERBURGA. Lord Loftus, kateri se je nekako napeto vedel proti knezu Gorda-kovu in celo* proti caru samemu, poklican je iz Peterburga nazaj, namesto njega je imenovan za angleskega poslanika na ruskem dvoru lord Duf-ferin, o katerem se sploh sodi, da je pooblaScen sprijazniti svojo in rusko vlado med seboj in dogovoriti se zaradi mej v Aziji, katerih ne bo smela si Rusija prestopiti niAnglija, Nasprotno
pa vtegne AngleSka privoliti v zdruzenje cele Bolgarije. — 0 kugi so v oMe prav pomirljiva porofcila. General Loris Melikov je 24. t. m. poro6al iz Carizina, da ni zadnje dni na kugi nihce ni zbolelni umerl.
CRNOGORSKI knez hoce svojo rezidencijo prelozlti iz Cetinja v Danilov grad. V kratkem zaenejo tarn zidati vladno poslopje, kne^evo palace in poslopje za vseu6ili§6e. Danilov. grad 'left blizo novo pridobljenega Spuza, pa vendar Se v stari Crnogori.
IZ CARIGRADA se poroca, da bode an-glelki poslanik Layard domov poklican; zdajko se Anglija bli2a Rusiji, ni ve6 Turkom prepri-jazni mo2 na svojem mestu.
V BERLINU je umerl feidmarSal Roon, za Prusijo jako zasluzen moz\ Za 6asa zadnje pru-sko-francoske vojske je bil vojni minister.
Domade stvari.
Emigracija. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo I v Gorki nam je zopet naznanilo nekatere osebe in I dru^ine, katere 'se nameravajo preseliti v Ameriko. I Te so: Mozetic* SoM od Ivana Iz Bilj hiS. Stev. 60 I (satn), Tom§i6 Miha r. Mine iz Sovodenj hi§. St. 94 I (sam), Dcvetak ,To2ef r. Andreja iz Sovodenj ML St. I 31 z druziuo, Mervi5 3oM iz Mima hii Stev. 161, I Cijan Andiej od Ivana z dol. Cewvega hi§. Stev. 25, I Grauner Aodrej s Pevme hiS, St. 81, vsi trije z dru-2inami.                                                                    I
Zakesnila se je danaSnja Stevilka nSoee" za I en dan, ker so nasi stavei pustni torek in pepelnl&io I sredo popoldne praznovali.   '                                    I
Politieina pravda.   Dne 27, febr. je bil pri I tukajSnji c. k. okrozui sodniji po tujni obiavnuvi ob- I sojen Peter BicBsan r. Ivana iz Ogleja, 25 letni kro« I ja6 in v zadnjem Lasu stre^aj v noki tr^nSki kavarni, I zaradi javnega posilstva v zmislu §§. 99 in 100 kaz. I zak., ker je na vecer 1. decembra 1873 o priliki 25 letnice cesarjovega nastopa na ces. prestol, poloiiil na I stopnice Stabile-jeve hiSe v Gorici pctardo, katera je poCila ter razbila nekatera okna in dva kipa.   Zato-ienec je obsojen na til leta trde, poostrene jece.
Iz Gorice so nam piSe:   V nedeljo 16. febr. I bila je nenavadna cerkvena slovesnost v Cepovanu. I Bilo je namrcfi blagoslovljenje novib cerkvenih zastav. I          Cast in hvala gre zlasti v. 6. g. vikarju, ki je s I
I tem ljudstvu zelo vstregel; veselje in zadovoljnost se I je brala na obrazih vseh priCujoCih. Naredila je Stiri podobe za ta bandera g. bar. M. Spaun prav lidno in po ceni, za kar se ji po vsej pravici izreCe najtoplejSa I hvala, kakor tudi v. c\ g. Fr. Vidicu, mestnemu kapla-| nu fare sv. Ignacija, ki je napravo posredovai in de-I lo vodil. —
I          Popoldne je pa bil obfini zbor kat. politiJne if-
I talnice. Najpred se je po nagovoru v 6. g. vikarja vrSila volitev odbora; na to je sledila domaca zaba-va, jako zanimiva, akoravno brez plesalnih stroSkov. \ Skusilo se je, ali je mogo6e ljudstvo zabavati brez ple8a, in posreiila se je poskuSnja. Zabava je obsta-la iz petja, deklamacije in tombole. DomaCi vrli pevci so prav dobro zaceli z nCepovanisko,1' ki jo je nalaSc" za to zloiil cenjeni g. A. Hribar, u8itelj v Gorici in pevovodja „Slavca,K za kar mu gre vsa fast in hvala. Vsem je zelo dopadla in slehernega navduiila. Ravno tako so se tudi vse druge pesrai dopadle. Da so se pa mladi gorski pevci in pevkinje tako dobro drfali in obnesli, zasluSi castno pripoznanje ondotni g. ufiitelj I. Srebernie, ki jih je v kratkem tako dobro izobra2il, da so v resnici ponos vsej obcmi* Tudi zjutraj pri slovesni peti sv. maSi in pri litanljah so peli in sicer apravilno cerkveno,tt spodbudnoin to5no4 Iz tega se razvidi, da se more tudi na kmetih dobro in cerkveno peti, kar se pa Se v mestih ne godn Sklep popoldanske veselice je bila tombola, za katero so bili odloceni primemi dobitki.
Vrli Cepovanjci dr^ite se dobro, napredujte tako, kakor ste zaCeli in ne bodete zadnji v Goran!
Zasadeni tatovi. Pred berbo (trgatvyo) lan-I skega leta ukradeno je bilo Tomaiu iz Jo^efa Stoku iz Dutovelj  in dvema Skopeljcema s polja viSe od kvintala grozdja, ktero so vrli Dutovci v kratkem v j raznih skrivaliSCih veCinoma najSU in tatovom na sled j priili. Zastran tega hudodelstva imeli so ae -zagovar- I jati pred ces. kr. triaSkim deielnim sodiSceni Jolef Tavcar DrejCev in soprozuika Matya in Terezija Sta-. rec, vsi trije iz Dutovelj.   Prvi je bil spoznan, da je j kriv hudodelstva tatvine in obsojen na Seat mesecev j te2ke jece.  Terezija Starec spoznana kriva udeleStva tatvine dobila je dva meseca je5e, Matija Starec je pa j bil spoznan kriv samo udeleStva prestopka^ tatvine ter j je dobil osem dni zapora. Prav! Tako naj bi se do-• godilo vsem dolgoprstnikora,                                      i
Pustno natecanje v Se2ani. Na pustuo nedeljo napovedan je bil vstolici kraSkega globusa velik korso od Starega grada do Skaramangovoga raja.'Na-menili so bili naSi Seianci vkupiti v ta namen dvaj-set in Stiri kvintale bobkov 0«onfetov), toraj dva kvin-tela viSe nego, Ajdovci. Ker je pa bog Vserog poslal baS isto nedeljo v Sezano z bliskanj.-m in gromenjem nad tri sto sodov sodre, nej bilo tiuba bobkov vku-pavati in naSi Seianci so shranili doaar, s kterira so imeli konfete vkupiti, za sirk (turSico).
&pan kamenovan. V nekterih kraSkih va-
seh nahajajo se Se vedno tako surovi mladenfii, ki de----------
lajo v resnici sramoto sloveuskemu imenu. Na debelo nedeljo, ko je bila v Zgoniku narodna veselica v tam-kajSnjej Sitalnici napovedana, hoteli so faniije vSale^i brez dozvoljenja plesati. ZgoniSki 2upan Ivan MiliS Bizer, da ustavi to nepostavnost, napotil se je v Sa-le2 in je tarn tujemu godcu gosli sam odv^el. Ko se je z gosli v Zgonlk vracal, zaeeli so razdra^eui sa-le^ki mladi srboritniki za njim kamenje lufiati, In sicer tako razjareno, da ima lupan le areCi pripisati, dale pete zdravo odnesel.
Nova rastlina za krmo. Symphytum, katerega vse 2ivali rade jedo, je na pomlad naj godneja krma in se laliko Gkiat zanje, raste Izvrstno in se pridela od orala 3 krat veC kot detelje. Na vrtu ko-| perSkega uCitolji66a so fle 2 leti poskusi delali in kdor [ je 2eljan ga kupiti, naj se Intro oglaai. Naj nianjSa mno2ina stane 20 kr.
Koper 24. febr. 1879.                        Kvistan.
Obravnave pred porotniki se zaCncjo v Gorici zopet 4. marcija. Napovedane so sledcoo obravnave; Dne 4. marcija proti Henriku Jurettig-u, uredniku lista WL' Isonzo*4 zaradi razzaljenja fiasti po tlskopisib. Prlvatni zato^uik je dr. Vinei.—Dae 5. marcija proti JoMu BaudaS-u od Sohh iz Levpe zaradi tatvine.—Dne 6. marcija proti Marku Zanutin-u r. Valcutina, vulgo Markolln, iz Borrijana zuradl go-ljunJe.-i-Dne 7. marcija proti Petru Sflligoju r. An-tona, bivSega obfilnskega cuvaja v Korniim, zaradi uboja.—Dne 8. marcija proti Jolefu Ucenu od ](vana iz Iiiumberga zaradi ropa.
Razne vesti.
I Amerikanskega sodoa eodba. ITboga zona I neccga mukinista, kterega je bil 2clcznicni vlak do I smrti povozil, dobila je razsodbo, po kterej je imclo I jej 2eleznice druStvo plafiati kot odSkodnino z obrest-I mi vred pet tisoc" dolarjev. Isti sodec je pa bil pri-I sodil malo t&sa pred to razsodbo necemu moSkemu, I kteremu je bila od istega 2cleznicnega vlakaena noga I povo2ena petnajat tisoS dolarjev odSkoduine. Kako bi I mogla biti udova z omeujeno razsodbo zadoyoljna? „A I zakaj?" — godrnjala in ropotala je 2ena misleca m I laljeno v svojih pravicah, — »zakaj se ima prisoditi I za eno samo nogo petnajst tisoc* goldinarjev ? Kaj I velja ena noga, ena sama noga trikrat toliko ko en I eel Clovek?" — ALjuba moja", zavrne jo mirno sodec: I „razsodba ne more biti ptaviCuejSa. Oni nesrcCnik, I ki je nogo izgnbil, ne bode mogel nikdar ve6 druge I noge dobiti. Udova pa, ki poBeduje pet tisofi dolar-I jev, dobode pravlehtio druzega mo2a, nesamotacega, I ki lehko nadomestuje rajneega, ampak tudimo2abo)j-I iega od prvega".
I Z nova zaprt. Pred nekoliko meseci je bil I neki zavratni umor vse Bcnedke vzdrmal ali vznemi-I ril. Mlad kupec, imenom Adolf Tenkler je bil 'svojo I ljubico v nekej gostilnici z ostrim bodalom na smrt I prebodel in sam je bil potem hotec* vzeti si zivenje, I skotil v eno laguno. Za liasa je bil Se reSeu in pre-I nesen v gostilnico, kder je naSel svojo okrvavljene I ljubico u2e mrtvo. Morivca so beaeSki porotnici ne-I krivega spoznali, ieS, da je dovrSil to stra§ao hudo-I delstvo pod upljivom nepremagljive mofii. Morivec je | iz Liberca (Beichenberga) na Ceskem doma in je bil I on dan domov priSedSi vgrabljen in c. k. pkrajnema I sodiScu liberskemu izroCeo, kder sebode imel za'stran I omenjega umora z nova zagovaijati pred Ccskirai po* I rotuiki; in ker neso ceski porotnici tako nagle in 1 vroie krvi ko beneSki, mu sodba v Liberci flajbriSe I tako gladko ne iztece kakor v Benedkah.
]                   Javna ji&hvala.
I Matija Purger, Cverst dijak na realki, je ; jpriSel. I obiskat svoje sorodnike v Skriljc. Ko stopi v yoz, da I bi se nazaj v Gorico peljal, loti se ga ker6 (tetanus) I tako silno, da so ga morali trije mo2jeder^ati.,;Naglo I pokliCemo ajdovskega zdravnika g. dr. Kenda, kateri I nemudoma pride, pa ne daje mnogo nade, da bi mo-I gel mladega boluika ozdraviti. Toda no treh dneh je I vsled vzitih zdravil bolezen vendar nekoliko ponehala, I ceterti dan je pa — zalibog priteguila zapljuCnica in I diftcritis. Dr. Kenda pa je se spretno roko in ne-I precenljivo umetnostjo, a tudi z najveCo skerbnostjo I slednjii vendar pregaal osodepblne bolezni katere so I ptetile mlado iiv^jenje dolgo pred «aaom vgouobi-I ti.  Zdaj je deCkO zopet cdray in Cverat kakor
poprej. Vsakrat, kedar sreca zdravnika, pribliza se ma sd solznimi oCmi, ga prime [za roko ter ne ve, kako bi se zadostno zabvalil blagemu resitelju. Pa tudi sorodniki izrekajo iz dna semi svojo najiskre-nejso zabval© verlemu mozu, kojega naj Bog zdrave-ga in iilega ohrani do pozne starosti v tolazbo in po-moL vsem onira, kateri ju potrebujejo in v radost in ponos celemu okraju, kateri spostuje v dr. Kendu ne samo izverstnega zdravnika, ampak tudi po§tenega aa-rodnjaka.
Terezija Rustja rojena Porger kot sestra. Stefan Prater
kot brat.
Franjo Rustja
kot svak.
Poslanica.*)
Dasi je uie muogo easa poteklo, odkar je obcna zavarovalna banka aSloveMJa* v I4nbljam v likvida-<$o stopila, ntj se Se vendar zavoljo tega popolnem polegla nevolja in razburjcnje, katero v mnogih slu-eajih prenaja na banko .Slavijo8, kerse podobniime-ni teh dveh popolnem razlicnih zavodov preradi za-menjavati.
Vsled tega je podpisano glavno ravnateljstvo vza-jerano zavarovalne banke »SlavijeB v Pragi primorano izreci: da banka *Slamjam nij bila m likvidirajoio banko nSlwmijo* nikedar v kakej poslovmj zccziy in to temved, ker ste si ti dve zavarovalnici use po bit-slm radiim, kajti bakka nSlavijam je omovana na podtagi vzajemtwsti, banka nSlomMJa* pa je bila n-stanovljena na delnice; da^e, da je banka ^Slavija"1 jpo Kranjskem, Koroskcm, Stirskem in ft^morsfam po-slovala uh Stiri Ufa predno jebila banka nSlovemjau-xistanovljena, ter koneeno, da je glavno ravnateljstvo banke 9Slavije* v Fragi^ mo banke 0Shvenije" paje bilo v LjMjani.
Cestito obcinstvo naj bode zagotovljeno, da si bode podpisano glavno ravnateljstvo kakor doslej, tudi odslej prizade?alo, da vsem njegovim opravicenim ter-jatvam zadosti, ter da se bodo odakodnine tocno in orez odloga tudi zanaprejizplafievale.— Vsakorsna po-jasnila pa podaja na zahtevaoje na§ glavni zastop v XtfuMjam, na Dtmajskej cesti 7.
Glavno ravnateljstvo vzajerano zavarovalne
banke aSlavijea v Pragi.
DR. IVAN JERABEK,                DR. JOSIP MILDE,
ravnatelj.                                  ravnatelj.
DRAGOTIN PETER KHEIL,
ravnatelj.
FRANG NOVAK,
glavni tajnik.
tTrodniStro ni odgovorno ne za obliko ne za zadrzaj.
LISTMCA UREDKISTVA: Gosp. F.K. v 6er.—Dobro, da so nam "Vodop..... razmere za |6asa njegovcga bivanja na GoriSkem nataneno znane, sicer bi nas bil Yaa dopis lahko zapeljal, da bi bili zamorca umivali; tako pa je romal Va§ dopis, kamor zasluzi.   Brez zamere! j
Metoda Toussaiiit-Laiigensdieidt
RUSKO.
Podudna pisma za odrasle samouke
priredila prof. dr. Ivan Vasuemonov in dr. Fil. Xeof. Helmhorst
r alogi n woffiodae jezike ia 4Mn ? iipji,
Pismo I za poskusnjo 30 kr., pisma 2—36 po 50 kr. Priloga I Vaje v ruski pisavi 30 kr. Po teh pismih je najiaze nauciti se ruske slov-nice in konverzacije. NaroCila sprejema
F. WQKULAT v Goriei.
JAKO VAZNO
vsakteremu za odi.
Prava dr. White-jeva voda za o6i od Traugott Ehrhardt-a v Grossbreitenback-u v Turingiji (Thttringen) slovi uie od leta 1822 po celem svetu.
Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarni aCarlo Zanetti* Via nuova 27 in v Goriei tudi v Zauetti-jevi lekarni na Traviiiku.
_ Odlomki izpisem: Va§a prava ^r. White-jeva voda za odi je dobrota za mnogo ljudi; kjer nista mogla 2 zdravnika v 2 mesecih pomagati, pomagala je Vasa voda v 8 dneh. Carbye 4. febr. 1878. J. P. Witthoft.
Prclozil scm svojo mizarsko delav-nico za hisuo opravo z ziviiiskega fr^a v nVia Aseoli* lii§a Bollaffio st. 18, 2go tlvori§Le.
Sprejemain vsako rezbarsko, stra-garsko in tapecirsko delo, pa tudi vsa mizarska dela pri hisnib stavbali in za liisne potrebe; imam bogatozalogo razno-vrstue hi§ne oprave, zrcal in dr.? da se mi ni bati konkurencije od katere kali domaCe a!i tuje delavnice. Garantoj«*m za dobro blago in delo ter vstrezam toe-no in po po§teni ceni. Priporoiam se te-daj slavncma obfiinstvUj da me pofiasti z obilnimi narodill.
Axtt. Oregorig mizarski mojster v Goriei.
V^ik^^^^^^^d^^mt j^ttr**?*
i
Koristno naznanilo[«j
preCast. dubovScini.
Tovarna za izdelovanje vosccnih svee lastnina Alojzija Ilader-ja v Gorki, ki je bila odlikovana se srebenio svetinjo pri razstavab y Goriei leta 1854. in v Trstu leta 1871., ravno tako s eastnim diplomom pri svetovni razstavi v Moiia-kovem 1. 1855., v Parizu I. 1855. in na Bunaji 1. 1873, z broittcno bvetinjo na zadnji svetovni razstavi v Parizu 1. 1S78, priporoca svoje svefie iz 6istcga voska od eebel, katere Jepo, niiriio in potasi gorijo in prav nic ne kapajof se ne kidajo in ne onecedijo altarja.
Cena jim je gld. 2.68 K.o svece iz ci-btega voska od cebel I. vrste, katere pripo-ro6am visokocastiti duhov§6ini; gl 2.33 K.o od II. vrste.
Priporofia tudi svoje svece, ki se imenujejo vescene (zmes, Knnstwachs). katere so prav enake onim iz Beneske fabrike in kojih zaloga je v Korminu.
Take svece ki se v Korminu protlajajo za vo§cene in plaeujejo po gld. 2.40 prodaje podpisani po gl. 1.90 K.o.
Alojzij Bader.
Zalogo mojih svee ima tudi Stefan Kralj bandar v Kaniilu, Janez Sort* staeunar v Bovcu, Janez OoljevSC'ck novi stacunar v Sezani.
PlaSuje se ob kontu leta, all pa 5 kr. odbiika pri kilo, ako se precej placet.
[¦J
Ces.lkr. izkl priv, *m* upmllim im\i&
obeno mazilo za isnje
KAROI^IKUSS-OVO.
Od vis. c. k. nrinisterstva za dezeln«'> bramba pre-skuSan in pri c. k. vojski vpeljan ter priznan kot najboljsi pripomocek za ohraiiltev usnja.
yoini, crevlji, usnja na kocijah, jermenje, naj jo §e tako trdo, suho, popocano, postane, zo ta se ga-rantuje, ie se Ie enkrafc namaze, volno, elasticuo, popol-noma nepremo(3Ijivor temito-Crno in svitlo in veduo traj-no. To mazilo je bfez duba, ueskon<5no izdatno, ne znirz-ne nikdar, se nikdar ne zazalti; odstrani potrebo na-vadnega crnila za Skornje in ne pomaze ni rok ni obleke. 1 Skat^ja na posku&njo po 50 kr., — 1 §katlja I/, kip-, po 1 gld. — 1 gkatlja 1 klg. po 3 gld.         *
To mazilo za usnje se narocuje isfcinito samo pri poaestniku privilegija Karolu Buss-U na Dunnji 1 Walltisckgasse 3. Zaloga pri gg. Giuseppe fu Fran-CCSCO BreOSSi Cervignano.
Oglas druzinam.
Dasiravno je colnina od kave jako porasla, dubivajo sc pri meni vendar vse sorte z m 1 e t e k a v e iz TerziSke meha-nicne tvorniec — po istih cenab, kakor poprej. In ta kava mora v resnici vsakemu vstrezati bodi glede cene, bodi glede dobrote.
Anton Mazzoli V Goriei v gosposki uliei.
i &
Moja iimetna znajdba se ne boji kon-kiireiieije,
l*o dolgih in triidapolnih skuSnjnh po-srociio se mi je pozvedeti, kako se da po u-iiictiirm uaC'imi ocistiti in trajno ter l;lis> keee nvitia narediti razna cerkvena oprava: niedeiia, stekleua, sreberaa, posrebenijena, /lata in pozlaceua; kako se olep&ujc marmor in kako se ozaljSujejo na plattio slikane podobe.
Nadejam se, da bode precast, duhov-sfiina to neprecenljivo zuajdbo — ki se je do zdaj tezko pogresala, tadostno spryjela ter me z limogimi narocili pocastila. 1'osebno vtegue §e to ugnjati, da sem pripravljcn na zahteva-nje precast, gospude duhovnike, pa tudi eer-kvenike poduC'iti, kako sc doticua dela o-pravljajo.
Vzel si bodem fast, da se s Casoma pri precast, dnhovscini osebuo oglasim,
Ako bi se niojega dela o priliki ee'kve-nih prazuikov oli o posebnih svecanostili po-trcbovalo, postrc^eiu prav ra<l in naglo.
0 do sedaj koncanih dclih imam prav 5astna spriCevaia, katere sem vselej priprav-Ijen pokazati.
V AjchvScini na novega tela dan 1879. Toue Cajlai*.
^b5bkt •mfjaaaagm^sBSBmt^g^gg^f^
fel m
j^gS^:»:ci«5^5^SgJg5^5tS^i
L1
fil
Oznanilo.
obrtnijo  priraerna hisa z vrtom v Sr~*   ™"
SSI pasa se daje pod  prav ugodnimi pogoji
ffl
M) v najem,
¦"J    '    —^v""                                                                                               &?J
K          Vec o tern se izve pri uredniStvu.   m
mpfchlen :•
'•trZ  ~H.50SCJ»3«Si.i
r—^zlijats 3estes und PreiswUrdigstesr.^rH~s
Die Regenmantel, "Wagendecken (Plachen\ Bflleinlagen, Icllsloffe
===^TSZZrz:z d?»r k. k. pr   Fnhrik-----=^^~_:
H von M. J. Elsinger & Sohne Hf
===??   in Wien, Neubau, Zoller^aase 2/"- E=M
t „!9oliae Firiuen als Vertreter ei'wilnscht."
Nova staeima na Travniku.
Podpisani uljudno naznanjam, da sem od-perl na Travniku poleg vojasnice, svojo jako izborno ter dobro zalozeno stacuno jedilnega in kolonijalnega blaga.
Moja najveca skerb bode, p. t. svoje od-jemalee vedno z najboljsim blagom ter -po po-steni ceni postreei.
Odlicnini spoStovanjem sc priporoca
JOSIP KERgEVANI.
Izdavatelj in odgoYorui wednik; ANTON FA&UANL — Tiskar: MAIUN0 v Gonti*