Aktualno Ptuj • Pri Upravni enoti naslednje leto 1 .v.vv novo križišče ......••. O Stran 2 ■■'__m rtg ) H/ M C DAG PRODAJA ODRASLIH FAZANOV ZA LOV i i i Štajerski Ptuj, torek, 7. decembra 2021 Letnik LXXIV • št. 94 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR WM ¿^r Ormoško • Domačini se ob gradnji daljnovoda srečujejo s številnimi težavami i Tekmovalna samo v računalniških igricah »Ta kraj je ena sama razvalina« »Leto dni smo žrtev gradbišča zaradi težkih tovornjakov, ki vozijo po ozkih cestah in poteh, čeprav te naj ne bi bile predvidene za to. Ceste nam na veliko uničujejo. A nismo v sporih z Elesom, temveč z izvajalci in podizvajalci, ki jih je na terenu precej, saj se ne držijo pogodb,« pravijo razočarani krajani ormoških naselij, kjer gradnja 80,5 km dolgega daljnovoda z 264 izjemno visokimi stebri dobiva končno podobo. Več na straneh 6 in 1. Aktualno Podravje • Kako radodarni so delodajalci z izplačilom božičnic O Stran 2 Politika Zavrč • Občina devet let v celoti plačevala omrežnino pri kanalščini vsem občanom O Stran 4 Podravje Ptuj • Ptujski škrnicl se seli v Prešernovo O Stran 5 Podjetništvo Slovenija • Cene papirja zrasle v nebo O Stran 9 Podravje • Dviga cen v domovih upokojencev za zdaj ne bo Črna kronika • Sodba Drevenšku: dosmrtni zapor KI' I j O SSram24 Spor zaradi pločnika na trojiški promenadi Za jeznim občanom se skriva bivši župa| 2 Štajerski Aktualno torek • 7. decembra 2021 Kidričevo • Ogrevanje bo dražje Nova cena že decembra Zneski na decembrskih položnicah za ogrevanje v Kidričevem bodo višji. Agencija za energijo je Silkemu, ki je proizvajalec toplote, odobrila 18-odstotni dvig cene. Foto: Dreamstime/M24 Za srednje veliko stanovanje, denimo dvosobno s kvadraturo 60 m2, se bo letni strošek ogrevanja v povprečju dvignil za okoli 80 evrov. Koncesionar za izvajanje izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote v naselju Kidričevo je Petrol. Ta uporabnikom tudi pošilja položnice. Petrolov dobavitelj toplote pa je podjetje Silkem. „Silkem oblikuje ceno proizvedene toplote in jo prodaja družbi Petrol. Mi k tej ceni ne zaračunamo nobenega dodatka in jo zaračunamo odjemalcem kot variabilni del cene toplote in na to ceno nimamo nobenega vpliva. Iz podjetja Silkem so nas obvestili, da so prejeli soglasje Agencije za energijo za novo, 18 odstotkov višjo ceno toplote, ki so jo uveljavili s 1. decembrom. Posledično bomo kot distributer povišali variabilni del cene toplote za enak odstotek," so povedali v Petrolu. Posredovali so nam vzorčni izračun za 60 m2 veliko stanovanje, ki letno povprečno porabi 5,4 MWh toplotne energije. Doslej je uporabnik za takšno kvadraturo stanovanja in ob predpostavki navedene količine toplote letno plačeval 590 evrov, po podražitvi bo znesek višji za okoli 80 evrov in bo znašal 670 evrov. Prikazani so bruto zneski, vključno z DDV, kot jih je dolžan plačati odjemalec oziroma uporabnik. „Na letnem nivoju bo odjemalec za stanovanje velikosti 60 m2 v Kidričevem s povprečno specifično letno rabo toplote 90 kWh/m2/leto in priključno močjo 6,8 kW plačal 13 odstotkov več (z DDV), kot bi plačal brez spremembe variabilnega dela cene toplote," so še pojasnili v podjetju Petrol. MZ Podravje, Slovenija • Kako radodarni so delodajalci z izplačilom božičnic Najvišje v farmaciji in elektrogospodarstvu Nekateri delodajalci zaposlene ob koncu leta finančno nagradijo, lahko jim izplačajo nagrado za finančno uspešnost ali božičnico. Vsekakor gre za lepo gesto delodajalca, če poslovni uspeh v finančnem smislu deli tudi z zaposlenimi. Ker izplačilo božičnice in poslovne uspešnosti ni zakonsko obvezujoče, kot je denimo regres, je marsikatero podjetje ne izplača. Gre izključno za prostovoljno izbiro delodajalca. V nekaterih spodnje-podravskih podjetjih smo preverili, ali lahko njihovi zaposleni upajo na praznično izplačilo. Marjan Trobiš, direktor kidri-čevskega podjetja Boxmark Leather, ki zaposluje nekaj čez 700 sodelavcev, je povedal, da so božičnico v znesku 250 evrov bruto izplačali zadnji dan v novembru. V Talumu z okoli 1.400 zaposlenimi, so pojasnili, da je ta hip zaradi izredno dinamičnega dogajanja na trgih prezgodaj napovedovati izplačila za konec leta. „Izplačilo za poslovno uspešnost je sicer v Talumu dogovorjeno s sindikatom," so dodali. Tudi v tretjem največjem spodnjepodravskem zaposlovalcu, Perutnini Ptuj, višino božičnice še usklajujejo. „Perutnina Ptuj bo letos zaposlenim izplačala del plače iz naslova poslovne uspešnosti, izplačilo bomo izvedli decembra. Odločitev o višini še ni bila dorečena in bo sprejeta v dialogu s sindikatom družbe." Elektro Maribor in Energija plus brez odločitve Podobno zadržani z odgovorom so v podjetju Elektro Maribor: „Dogovora s socialnim partnerjem o izplačilu nagrade ob zaključku koledarskega leta v družbi Elektro Maribor v skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo nismo sklenili, zato ne moremo podrobneje odgovoriti na vaša vprašanja." Elektro Maribor zaposluje več kot 800 sodelavcev, med njimi jih je veliko tudi s spodnjepodravskega konca. Družba Energija plus, ki po novem posluje v družini Elektra Maribor in Dravskih elektrarn Maribor (DEM), daje delo 77 sodelavcem. O izplačilu poslovne uspešnosti oziroma božičnice so za naš časopis povedali: „Višina nagrade ob zaključku koledarskega leta (poslovna uspešnost) bo znana in izplača- \\\\ Božičnice v farmaciji Dejavnosti, v katerih so izplačila božičnic in drugih nagrad med najvišjimi, je prav gotovo farmacija. Lek bo božičnico vsem redno zaposlenim in najetim agencijskim delavcem izplačal 15. decembra v višini 1.400 evrov bruto. Začasnim ali novozaposlenim sodelavcem se bo božičnica izplačala glede na trajanje zaposlitve. Krka bo nakazala 1.873 evrov božičnice (bruto). „Letos bodo redno zaposleni v Sloveniji in sodelavci, zaposleni preko zaposlitvenih agencij, prejeli božičnico v znesku 1.873 evrov bruto. Višina bruto izplačila je za vse sodelavce enaka, izplačilo bo 16. decembra." V Foto: Profimedia/M24 Za izplačilo poslovne uspešnosti oziroma božičnice se odloča vedno več delodajalcev. Zneski nagrad delavcem so zelo različni, od nekaj sto evrov do tisočaka ali pa celo dveh. na v začetku leta 2022 na podlagi doseženih temeljnih poslovnih ciljev, določenih v letnem poslovnem načrtu. Višina nagrade je najmanj 70 % zadnje znane povprečne plače elektrogospodarstva. Tako je še prekmalu, da bi lahko določili višino nagrade v bruto znesku." Ob dejstvu, da je povprečna bruto plača v elektrogospodarstvu okoli 2.600 evrov, bi lahko nagrada za poslovno uspešnost znašala okoli dva tisočaka. DEM: 1.000 evrov bruto So pa višino izplačila razkrili v podjetju DEM, ki ima 240 sodelavcev. „V skladu z internimi akti ter na osnovi doseganja vnaprej določenih kriterijev v decembru načrtujemo izplačilo poslovne uspešnosti v višini dobrih tisoč evrov bruto na zaposlenega." Brez konkretnega odgovora sta zaenkrat tudi obe ptujski občinski podjetji, Javne službe in Komunalno podjetje. „O božičnici nismo razmišljali, saj so okoliščine zaenkrat preveč negotove in je fi- nančni zaključek leta težko napovedati," je navedel direktor JS Ptuj Alen Hodnik. V podjetju JS Ptuj je zaposlenih 153 sodelavcev, v KP Ptuj pa okoli 170. Kako se odločajo trgovci V trgovskem podjetju Lidl odločitve o izplačilu božičnice še niso sprejeli. Iz podjetja Hofer pa so sporočili, da bodo 2.000 sodelavcem decembra iz naslova poslovne uspešnosti izplačali nagrado v višini 240 evrov bruto. Kolektiv podjetja Jagros, po okriljem katerega posluje mreža prodajaln z živilskim in tehničnim blagom Jager, šteje 824 sodelavcev. Prisotni so tudi v spodnjepodravski regiji. Direktor Boštjan Jager je povedal, da nagrado za poslovno uspešnost izplačujejo januarja. „Višine za letos še nismo določili. Običajno to storimo v zadnjih tednih leta, ko se že lahko planirajo končni rezultati poslovanja. Načrtujemo, da bi bila višina nagrade enaka lanski." Mojca Zemljarič Ptuj • Neustrezno parkirišče sili v kršitev prometnih predpisov Pri Upravni enoti naslednje leto novo križišče Eno najpomembnejših vpadnic v središče Ptuja bodo prihodnje leto uredili. Gre za križišče pri stavbi Upravne enote, v njegovo sanacijo pa bodo vložili skoraj pol milijona evrov. Trenutno stanje mestu nikakor ni v ponos, plastika, ki ločujejo cestišče od parkirišča, ni ravno najlepši estetski element, sporna pa je tudi varnost. Trenutna ureditev voznike dobesedno sili v kršitev cestnoprometnih predpisov. Da mora biti vstop v center mesta lepše urejen, so mestni svetniki potrdili s soglasnim sprejemom predlaganega sklepa investicijskega dokumenta za ureditev križišča pred Upravno enoto Ptuj. „Križišče ulice Ob Grajeni in Slomškove ni ustrezno urejeno, saj so v samem križišču parkirišča, kar z vidika varnosti za udeležence v prometu predstavlja oviro in nevarnost. Parkirišča so ločena z montažnim vodilnim robnikom in markerji na robnikih, s čimer je onemogočen neposreden izvoz parkiranih vozil s parkirnega prostora na regionalno cesto, pač pa morajo vozniki s parkirišča zape- Križišče pri UE Ptuj je v načrtu za urejanje za naslednje leto. Projekcija prikazuje, kako naj bi bilo to območje urejeno v prihodnje. Foto: MO Ptuj Ijati vzvratno v Slomškovo ulico (iz neprednostnega dostopa na prednostno cesto), pri čemer je dodatna ovira nepreglednost zaradi obstoječega objekta. Sedanja ureditev parkirnih mest v križišču je nepravilna in neustrezna, saj voznike sili v kršenje cestnopro-metnih predpisov," je navedeno v argumentaciji o nujnosti izvedbe omenjene investicije. Neustrezni so tudi prehodi za kolesarje, saj jih oznake vodijo skozi križišče (z regionalno cesto) skupaj z motornim prometom. V projektni nalogi sta bili preverjeni dve varianti rešitve: izvedba krožnega križišča in izvedba štiri-krakega križišča. Zaradi prostorskih omejitev je obveljala druga, krožno križišče naj bi bilo neizvedljivo. Kot najboljša možna rešitev se je izkazala gradnja štirikrakega klasičnega križišča s pasom za zavijanje desno iz Slomškove ceste na regionalno cesto. V sklopu preureditve bodo uredili tudi površine za pešce in kolesarje, pre- urejena bo tudi obstoječa cestna razsvetljava. Sredstva za naložbo bo v celoti zagotovila ptujska občina, ki ima v ta namen v proračunu za leto 2022 rezerviranih 460.000 evrov. Ureditev omenjenega križišča bo izpeljana skladno s projektno nalogo, projektiranje pa poteka. Kot so pojasnili na MO Ptuj, predvidena rešitev v največji možni meri poteka po obstoječi trasi. Delo naj bi končali v letu 2022. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 7. decembra 2021 Aktualno Štajerski 3 Slovenija, Podravje • 16 milijonov evrov naj bi zagotovila država Dviga cen v domovih upokojencev za zdaj ne bo Stanovalci domov upokojencev so se za las izognili novi podražitvi. Čeprav je kazalo, da je dvig cen kot posledica zvišanja plač zaposlenih v socialnem varstvu neizogiben, naj bi država vendarle višje stroške pokrila iz državnega proračuna. V njem naj bi po napovedih koalicijskih strank zagotovili dodatnih 16 milijonov evrov. Izredna seja na to temo bo jutri, v sredo. Dvig plač zaposlenim v zdravstvu in sociali naj bi med drugim stanovalcem domov z novim letom prinesel zvišanje cen za 5,6 odstotka. Za izvajanje dogovora na področju socialnega varstva je država morala zagotoviti 37 milijonov evrov. Načrt je bil 17 milijonov evrov vzeti iz zdravstvene blagajne, 4,2 milijona evrov iz državnega proračuna, preostanek pa naj bi krili stanovalci z dvigom cen, a se je k sreči tik pred iztekom leta načrt spremenil. Preostalih 16 milijonov evrov za dvig plač v domovih starejših ne bodo krili plačniki oskrbnin (stanovalci, svojci in občine), pač pa državni proračun - za zdaj za eno leto. Nasprotovanje temu, da bi država del bremena prevalila na stanovalce in njihove svojce, pa tudi občine, je bilo glasno. Uprli so se tako sindikati kot Skupnost socialnih zavodov Slovenije, saj menijo, da je nedopustno, da se rast stroškov dela prevali na pleča stanovalcev, saj da številni niti ne bi mogli plačevati višjih cen oskrbe. Podobno je izpostavil Sindikat upokojencev Slovenije. Vsi se sicer strinjajo, da si zaposleni v zdravstvu in sociali zaslužijo višje plače, a so vztrajali, da mora to kriti državni proračun. Očitno so to spoznali tudi odločevalci, saj so v četrtek sporočili novico, da dviga cen oskrbnin (vsaj ne na račun povišanja plač) v naslednjem letu ne bo. Načrtovali 4-odstoten cen dvig V novozgrajenem domu sv. Agate ostajajo cene oskrbe nespremenjene ne glede na vladno odločitev o kritju dviga cen iz proračuna. Vesela novica za stanovalce domov * • «1 • in njihove svojce »Novembraje bil podpisan aneks k pogodbi za (nujen) dvig plač, zato naj bi se dvignile tudi oskrbnine. A teh 16 milijonov bomo za obdobje od 1. decembra 2021 do 31. decembra 2022 krili iz proračuna. Kasneje bomo to reševali z zakonom o dolgotrajni oskrbi, za kar je že bil vložen amandma,« je v sredo na tiskovni konferenci povedala poslanka Eva Irgl. V domovih so zadovoljni, da jim v teh dnevih še ne bo treba višati cen storitev. V ptujskem domu upokojencev so načrtovali 4-odstoten dvig cen oskrbnin, kar naj bi potrjevali na jutrišnji seji. Po zadnjih novicah iz vlade pa bodo točko o dvigu cen umaknili z dnevnega reda. Direktorica Doma upokojencev Ptuj je seveda zadovoljna, da jim cen ne bo treba višati. Plače zaposlenih v socialnem varstvu se bodo sicer zvišale od 4 do 24 odstotkov. V Lenartu podražitev le v starem domu, zdaj čakajo na navodila Podjetje Dom Lenart Nadškofijske karitas Maribor upravlja z dvema domovoma starejših v Lenartu: domom sv. Lenarta v središču mesta in novim domom sv. Agate, ki stoji na mestu nekdaj gostišča Črni les. Kot je povedal direktor Zlatko Podražitve cen v domovih marca 2022 - ali morda že prej? Veselje ob novici, da decembra še ne bo dviga cen oskrbnin v domovih upokojencev, ne bo dolgotrajno. Kot je znano, cene povišujejo redno (vsako leto) marca, ko gre po uradnih pojasnilih za njihovo usklajevanje z življenjskimi potrebščinami. Ali bodo v domovih tudi v prihodnjem letu uspeli »počakati« in res zadržati cene na sedanjem nivoju, je vseeno nekoliko vprašljivo. Kot je namreč znano, so se že drastično dvignile cene vseh energentov, kar pomeni, da se bodo te dni zelo dvignile tudi cene elektrike in ogrevanja v domovih upokojencev. Vodstvi tako ptujskega kot lenarškega doma upokojencev zatrjujeta, da do marca podražitev ne bo. A tudi če bodo te napovedi držale, se zna zgoditi, da bo marčevska podražitev cen oskrbe zaradi opisanih razlogov zelo visoka. Gričnik, so tudi pri njih uskladili cene z višjimi stroški dela, vendar le v matičnem domu sv. Lenarta in le pri dveh kategorijah oskrbe. »Oskrba I, torej tista, pri kateri stanovalec pri izvajanju osnovnih življenjskih dejavnosti ne potrebuje neposredne pomoči, ampak zgolj čiščenje prostora, pranje in prehrano, je doslej stala 22,1 evra na dan, s prvim decembrom pa naj bi se dvignila na 22,71 evra, kar pomeni 2,7 odstotka več. Za 1,8 odstotka naj bi bila dražja tudi dnevna oskrba za stanovalce v kategoriji IV, torej tiste, ki zaradi starostne demence ali podobnih stanj potrebujejo delno ali popolno pomoč, predvsem pa nadzor. Doslej je stala 34,58, po novem pa bi znašala 35,23 evra.« Glede na odločitev vlade, da bo za eno leto dvig stroškov krila iz proračuna, zdaj čakajo na navodila, kako bo to urejeno. Če bo financirano iz proračuna, bo ta pokril razliko med staro in novo ceno. Zaenkrat ni jasno, ali se bo razlika nakazala direktno domu, saj se v tem primeru uporabniku ne bo zaračunala višja cena. Gričnik pravi: »Ne vemo, kako bo to potekalo v praksi.« Dom sv. Lenarta je polno zaseden, medtem ko bodo v domu sv. Agate predvidoma ob koncu tega tedna zapolnili šele tretjo bivalno enoto. V novem domu namreč še vedno velja poseben režim, saj je v njegovem zgornjem nadstropju vzpostavljena rdeča cona za okužene s covidom-19 iz lenarškega doma. Najbrž tudi zato tam cene oskrbe zaenkrat ostajajo nespremenjene. Gričnik upa, da rdeče cone kmalu ne bodo več potrebovali in bodo lahko v dom sprejeli še ostale zainteresirane prosilce. SD, DK, SM Foto: CG Foto: SD Markovci • O šturmovski laguni nič novega Črni koktajl strupov ostaja Onesnažena laguna (usedalnik odpadnih vod) v Šturmovcih (pod jezom Markovci) je nedvomno eno večjih okoljskih bremen v regiji in državi. Državnozborska poslanka Suzana Lep Šimen-ko je pred dvema letoma na ministrstvo za okolje v zvezi z laguno naslovila poslansko vprašanje in pridobila veliko konkretnih podatkov o kemijskem in biološkem onesnaženju lagune. Decembra 2019 je okoljsko ministrstvo v odgovoru na poslankino vprašanje navedlo, da bo v naslednjem letu, torej 2020, izvedlo ponoven monitoring za preučitev obremenjenosti. Danes smo konec mi k ~ leta 2021, pri dosjeju laguna pa se ponovno ni premaknilo čisto nič. Tokrat je razlog epidemija. „V letu 2019 je Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) pridobila ponudbo za izvedbo monitoringa vod v laguni v Šturmovcih in drenažnem jarku, ki napaja to laguno. Zaradi pandemije je prišlo do zaustavitev aktivnosti. DRSV izvedbo monitoringa načrtuje v letu 2022," so povedali za Štajerski tednik. Foto: MŽ V laguni je na tisoče kubičnih metrov, domnevno 22.000, okolju in zdravju škodljive goste črne brozge. Zakaj je laguna v Šturmovcih problematična Gre za več desetletij star usedal-nik izpustov komunalnih in industrijskih odpadnih vod. Sediment v laguni je obremenjen z nevarnimi snovmi. Cink presega mejo kritične vrednosti, tik pod njeno mejo so baker, kadmij, svinec in mineralna olja. Prisotno je organsko onesnaženje (celoten organski ogljik TOC), visoke so vsebnosti fosforja in dušika, v mulju so sulfidi in aluminij. V vodi, ki je brez kisika in v njej ni razmer za življenje, so presežene mejne vrednosti za fosfor, nitrit in amonij. Rezultati vzorčenj so iz leta 2000. V 2011 so sediment in vodo v laguni ponovno vzorčili, rezultati analiz pa niso pokazali bistvenih sprememb glede na predhodni monitoring v letu 2000. Vir navedenih podatkov je ministrstvo za okolje. „V letu 2007 je VGP Drava izdelalo študijo oziroma idejni projekt za sanacijo lagune v Markovcih. Doslej med deležniki ni bilo dogovora o potrebnih ukrepih in njenem nadaljnjem urejanju," so Iluzija slovenske zelene politike Politikov so polna usta zelenega načina gospodarjenja, zelena politikaje postala priljubljen termin v programih in nagovorih političnih strank. A zeleno je samo na papirju, stanje v okolju pa marsikje, tudi v Spodnjem Podravju, zastrupljeno in katastrofalno. Tik ob šturmovski laguni je Ptujsko jezero, v njegovem sedimentu pa zaloge težkih kovin. Omenimo lahko še problematiko pitne vode (atrazin, nitrati), tisoče kubičnih metrov odpadkov, odloženih v Cero Gajke, in tudi obe odlagališči industrijskega odpada v Kidričevem. pred dvema letoma povedali na okoljskem ministrstvu ter za začetek leta 2020 napovedali sestanek z vsemi udeleženimi akterji (ministrstvo, občina, DEM in VGP Drava Ptuj). Spomladi 2020 je zavladala korona, zato so vse predvidene aktivnosti padle v vodo. Dvakrat zavarovano, a zelo strupeno območje Ob obravnavi problematike lagune velja poudariti, da ta ekološka bomba leži v dvakrat zaščitenem naravovarstvenem območju: krajinskega parka in Nature 2000. Tik ob njej se trenutno izvaja naravovarstveni projekt ohranitve habi-tatov, ki ga vodi mariborska Regionalna razvojna agencija, v njem sodeluje tudi ZRS Bitstra Ptuj. Kljub dvojni zaščiti se skozi Šturmovce in v bližini lagune gradi prenosni meddržavni daljnovod, največja Elesova investicija doslej, ki bo prostor še dodatno okoljsko obremenil. Mojca Zemljarič Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 7. decembra 2021 Zavrč • Občina devet let v celoti plačevala omrežnino kanalščine za vse Za omrežnino odslej 5 odstotkov na račun gospodinjstva Zavrčani bodo po novem letu začeli plačevati strošek odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih vod, in sicer v povprečju med 5 in 9 evrov. Tisti, ki bodo porabili na mesec več kot šest kubičnih metrov vode, pa bodo imeli na položnicah še višje zneske. Od leta 2012, ko so se gospodinjstva priključila na kanalizacijsko omrežje, je stroške obratovanja in omrežnine namreč v celoti pokrivala občina iz proračuna. Na zadnji seji pa so svetniki potrdili sklep, da bodo delež subvencioniranja omrežnine znižali na 95 odstotkov, hkrati pa to področje uredili v skladu z zakonodajo, kot so to v preteklih letih že storile sosednje občine. Ob upoštevanju 95-odstotne subvencije omrežnine bo povprečno gospodinjstvo v Zavrču, ki porabi tri kubične metre vode, plačevalo okoli 5 evrov za odvajanje in čiščenje komunalnih vod na mesec. Ob mesečni porabi šestih kubičnih metrov vode bo ta znesek okoli 9 evrov in v primeru porabe dvanajstih kubičnih metrov vode okoli 17 evrov. Znesek, ki bo določen za posamezno gospodinjstvo, bo - Zakaj so v Zavrču tri čistilne naprave V Zavrču so zaradi razgibanosti terena kar tri čistilne naprave. Če bi hoteli njihovo število zmanjšati, bi bilo treba narediti dodatna črpališča. »S tehnološkega vidika čiščenja odpadnih vod bi bilo manj čistilnih naprav bolje, a je treba upoštevati tudi vidik investicijskih stroškov in stroškov obratovanja,« je pojasnil Jernej Šomen iz Komunalnega podjetja Ptuj. kot povsod drugod - na položnici za obračun vode. Župan Slavko Pravdič je izpostavil, da so ob izgradnji kanalizacijskega sistema na mizo dobili veliko večje zneske za plačilo odvajanja in čiščenja komunalnih vod, tudi več kot 100 evrov. Prav zato je završka Primer mesečnega obračuna za kanalizacijo ob upoštevanju 95-odstotne subvencije Primer porabe vode 3 m3/mesec: Odvajanje komunalnih odpadnih vod (v evrih): Čiščenje komunalnih odpadnih vod (v evrih): SKUPAJ: Izvajanje storitve 1,467 2,22 Omrežnina 0,7197 0,0674 Okoljska dajatev 0,1585 / DDV 0,2077 0,2173 SKUPAJ: 2,5530 2,5047 5,0577 evra Vir: Komunalno podjetje Ptuj občina takrat ta strošek v celoti prevzela na svoja ramena. »Cena je tokrat sprejemljiva in vsi skupaj smo se potrudili, da je res najnižja možna. Prav zato smo se odločili za 95-odstotno subvencioniranje omrežnine, kar je tudi zakonsko omogočeno.« Občina Zavrč bo omrežnino za občane še vedno subvencionirala v višini 95 odstotkov Zavrčani bodo po devetih letih začeli plačevati kanalščino in čiščenje odpadnih vod. Več porabljene vode, • V» 1 I v v» višja kanalščina Kot je pojasnil Jernej Šomen iz Komunalnega podjetja Ptuj, je strošek storitve vezan na količino odvedene oziroma očiščene komunalne odpadne vode. »Višina omrežnine pa je vezana na premer vodomera na vodovodnem priključku vsakega posameznega odjemnega mesta in je fiksen znesek vsak mesec ne glede na porabljeno količino vode,« je pojasnil Šomen. V občini Zavrč bodo po njegovi oceni najvišji zneski na odjemnih mestih z večjimi premeri Foto:cg vodomerov (šola, stadion ...). Ob tem je treba poudariti, da ima ve- čina gospodinjstev v občini Zavrč vodomer manjši od DN 20, za katere se plačuje najmanjša možna omrežnina. Kmetije in podjetja bodo nekoliko bolj obremenjeni Več bodo plačevali tudi lastniki objektov, kjer subvencija ni možna (podjetja) ali pa je poraba vode visoka. To so npr. kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo ali perut-ninarstvom. V teh primerih se je mogoče individualno dogovoriti, da se višina kanalščine in čiščenje odpadnih vod obračuna glede na povprečno letno porabo vode po osebi, ki znaša 50 kubičnih metrov. Vseh priključenih enot v občini Zavrč, ki so upoštevane pri izračunu omrežnine, je 96 (to ni število gospodinjstev in ne število izvedenih priključkov na javno kanalizacijo), od tega je poslovnih uporabnikov sedem. Med slednje niso šteli občinskih prostorov, šole, PGD in župnišča. »Koliko je kmetij, priključenih na javno kanalizacijo, še usklajujemo, pred začetkom obračuna bomo z vsemi vzpostavili kontakt in se pogovorili o načinu obračuna,« je povedal Šomen. Završka gospodinjstva bodo položnice z višjimi zneski prejela predvidoma po novem letu. Estera Korošec Foto: CG Destrnik • Razdeljena pomoč za nakup MČN Prejemnikom v povprečju 1.500 evrov Tudi letos so v občini Destrnik finančno podprli tiste občane, ki so si doma zgradili male čistilne naprave. Foto: SD Občina Destrnik je z 10.500 evri pomagala občanom pri postavitvi sedmih malih čistilnih naprav. Razpis za male čistilne naprave (MČN) je bil objavljen v marcu, odprt pa je bil do porabe sredstev oziroma najkasneje do konca oktobra. V proračunu je bilo za ta namen rezerviranih 15.000 evrov, občina pa je porabila zgolj dobri dve tretjini razpoložljivih sredstev, saj očitno ni prispelo dovolj vlog za subvencioniranje nakupa in postavitve MČN. Subvencija je znašala polovico upravičenih stroškov, prosilec pa jih je moral dokazati s plačanimi računi dobavitelja MČN oziroma izvajalca del. Sredstva je prejelo sedem kandidatov z različnih koncev občine: dva iz Placarja, po eden pa iz Zasadov, z Ločkega Vrha, Destrnika, iz Jiršovcev in Zgornjega Velovleka. Skupaj so prejeli nekaj manj kot 10.500 evrov, vsak v povprečju približno 1.500 evrov. Najnižja subvencija za postavitev MČN je znašala 740 evrov, nakazana je bila v Zgornji Velovlek, najvišja z 2.210 evri pa je šla v Jiršovce. Kot je znano, so se lahko na razpis prijavili lastniki nepremičnin, ki se nahajajo zunaj aglomeracij, torej zunaj območij, znotraj katerih se predvideva odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda z javno kanalizacijo in javno čistilno napravo. Med upravičene stroške za pridobitev subvencije sodijo nakup MČN, gradbena in montažna dela, upoštevan pa je tudi davek na dodano vrednost. SD Hajdina • 23. občinski praznik Željni praznovanj Hajdinčani so bili vajeni svoj občinski praznik praznovati ne le več dni, pač pa več tednov skupaj. A so tudi letos novembra tako kot lani zaradi ukrepov proslavili najpomembnejši dan občine Hajdina v ožjem krogu. Zlati grb so si letos prislužili: • Stanislav Glažar st. za opravljeno delo na področju gasilstva, športa in lokalne samouprave, • PGD Slovenja vas za 50-letno delovanje društva, • LD Borisa Kidriča za 70-letno delovanje društva, • PGD Gerečja vas za 90-letno uspešno delovanje društva. • Prejemniki bronastega grba so Nataša Kolar, Mojca Vomer Gojkovič, Jože Majerhofer, Renata Gabrovec in Slavko Burjan. Veselica, zabava, druženje, podelitev občinskih priznanj, priznanj za najlepše urejene stanovanjske hiše, krst vina, športni dogodki in marsikaj drugega se je zvrstilo na dosedanjih 21 občinskih praznikih občine Hajdina. Zadnja dva, lanski in letošnji, sta iz znanih razlogov povsem drugačna. Da pa vendarle 23. rojstni dan občine ne bi minil povsem neopazno, so ga obeležili v sklopu zmožnosti in veljavnih epidemioloških ukrepov v ožjem krogu. V farni cerkvi sv. Martina na Haj-dini je sredi novembra potekal tradicionalni krst mošta s prisotnostjo kletarjev prejšnjih letnikov in aktualnih kletarjev letnika 2021 iz naselja Kungota, Franca Širovnika in Branka Sitarja. V dvorani Društva upokojencev Hajdina so izvedli osrednjo prireditev in podelili priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte ter podelili občinska priznanja. Priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost je letos prejela Slovenja vas. Dobitni priznanj za najlepše urejene objekte v občini pa so: Roman Glažar, s. p., Prehrana živali, Hajdoše 46a (priznanje / Prejemniki priznanj občine Hajdina za vzorno urejen poslovni objekt), Kmetija Zupanič, Skorba 15 (priznanje za vzorno urejeno kmetijo), Špela Herga in Albin Potrč, Hajdoše 21, zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, Jasmina Mlinarič in Matej Majcen, Gerečja vas 39d, srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. Podelili so še dve bronasti vrstnici za vzorno urejeno stanovanjsko hišo družini Kostanje-vec iz Dražencev 92 ter Aniti in Boštjanu Zelenku iz Skorbe 13. „Želeli bi si, da bi lahko praznovali v normalnih razmerah, pa je to nemogoče. Smo pa se potrudili in izpeljali vsaj podelitev priznanj najzaslužnejšim. Vsi bi si želeli druženja in veselja, a moramo spoštovati ukrepe, da ostanemo zdravi. Upamo, da bo naslednje leto stanje neprimerno boljše," je dejal župan Stanislav Glažar. Dženana Kmetec torek • 7. decembra 2021 Podravje Štajerski 5 Ormož • Obnova grajskega parka seje zataknila Kdo je kriv, da še ni novih klopi in košev V ormoški občini so se že pred precej časa lotili nujnih vzdrževalnih del v tamkajšnjem grajskem parku. Obrezali so suhe veje ter posekali suha in okužena drevesa in invazivno vegetacijo. Poleg nujnih vzdrževalnih del je vodstvo občine obljubljalo tudi zamenjavo dotrajane urbane opreme in širitev poti. A slednje še vedno ni... Mateja Hebarja je na zadnji seji zanimalo, kje se je zataknilo pri obnovi parkovne opreme: »V predlogu proračuna nisem zasledil te postavke. Če se prav spomnim vaših izjav za lokalno televizijo, ste v začetku leta napovedovali, da bodo postavljeni koši, informacijske table, druga oprema ... Kdaj nameravate urediti poti in vse drugo? In kolikšna bo investicija?« So zares vsega krivi dolgotrajni postopki? Župan Danijel Vrbnjak je povedal, da od Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju Zavoda) niso dobili potrebnega soglasja glede prenove poti in zamenjave parkovne opreme: »Z Zavoda so nam priporočali oz. predlagali, da zamenjamo sedanjo opremo s takšno, ki je na videz enaka trenutni ... Mi smo pripravili pa drugačne zasnove, saj naj bi bila oprema sodobnejša. Zato so dalj časa tekli pogovori z Zavodom, da bi našli kompromis. Ko bo dovoljenje pridobljeno, nameravamo pričeti načrtovano obnovo.« A Hebar ni bil zadovoljen z odgovorom. Povedal je, da se je začetek projekta že večkrat zamaknil, zato ga je zanimalo, kdaj je občina vzpostavila kontakt z omenjenim zavodom in začela postopke pri- - "Z '■■■■¿¿T * 1» ■A Jfln, - Foto: MH Dotrajano opremo u parku nameravajo zamenjati. dobitve potrebnih dovoljenj. »Zavedam se, da gre za daljši postopek, a se mi zdi za lase privlečeno, da se to vleče že skoraj tri leta,« je bil direkten. V razpravo se je vključila direktorica Milena Debeljak in razlagala, za kako dolgotrajne postopke gre in kaj vse je treba pridobiti za vsak poseg. »Takoj, ko so bila opravljena sanacijska dela na drevesih v parku (kar naj bi bilo dokončano spomladi, op. a.), smo dali vlogo na Zavod glede ureditve poti, klopi, košev za smeti. Z Zavoda so nam šele 1. oktobra letos poslali kulturnovarstvene pogoje, v katerih zahtevajo, da za celotno območje izdelamo konservatorsko poročilo.« Po besedah Debeljakove so k temu nemudoma pristopili in naj bi ga že posredovali na Zavod. Na Zavodu trdijo drugače, kot pravi Debeljakova Na drugi strani so nam z Zavoda odgovorili, da so z občine zahtevo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev prejeli šele 10. septembra letos. »Kulturnovarstvene pogoje smo izdali 28. septembra 2021.« Kot so še dejali, je bila zaradi večletnega stihijskega dela s spomenikom investitorju pred načrtovanjem kakršnih koli posegov v parku, naložena izdelava konserva-torskega načrta za celotno območje grajskega parka. Niti konservatorskega načrta niti vloge za izdajo kulturnovarstvene-ga soglasja pa do tega tedna po zagotovilih Zavoda niso prejeli. Monika Horvat Sv. Trojica • Tretji rebalans proračuna letos Glavni razlog: kritje razlike v vrtcu Proračunska postavka, s katero občina pokrije razliko med ekonomsko ceno vrtca in plačili staršev, je povišana na 267.000 evrov. Foto: SD Ko so trojiški svetniki začeli prvo decembrsko sejo, je Trojiški trg zasijal v prazničnih lučkah. Do povečanja je prišlo zaradi višjih stroškov dela, regresiranja hrane in letnega dopusta, prevoza na delo in napredovanj zaposlenih v vrtcu, še pred tem pa je občinski svet že potrdil tudi višje cene posameznih programov vrtca. Nekoliko se je povišala, na skupno 50.000 evrov, tudi postavka za nakup nepremičnin, kjer bodo dodatna sredstva potrebna za priglasitev terjatev v postopku stečaja nepremičninske zapuščine, ki je ostala brez dedičev. Nekaj manj denarja pa bo občina namenila komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč za novogradnje, saj se zaključna komunalna dela za novo naselje pri Sveti Trojici selijo v prihodnje proračunsko leto. Četrti razlog za tretji letošnji rebalans se skriva v obnovi kulturnega doma. Kot je znano, so v prvi fazi že dokončali avlo in sanitarije, dodatno pa je bilo treba na objektu sanirati še del fasade, kar je stalo dobrih 9.000 evrov. SD Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! ŠtajersMTEmK www.tednik.si Ptuj • Trgovina v naselju Bratje Reš zapira vrata Ptujski škrnicl se seli v Prešernovo Poslovalnica trgovine Ptujski škrnicl na tržnici je septembra letos dokončno zaprla svoja vrata. V te prostore seje razširil gostinski lokal. V kratkem bodo zaprli še drugo trgovino v naselju Bratje Reš, saj se selijo v Prešernovo ulico. Prva poslovalnica trgovine Ptujski šrknicl je bila odprta januarja 2020 v prostorih nekdanje trgovine Žerak v naselju Bratje Reš. Ambiciozno zastavljeno idejo, da ponudijo lokalno pridelane proizvode, so razvijali naprej in nekaj mesecev kasneje odprli še drugo poslovalnico na ptujski tržnici. Z njenim poslovanjem je občinsko podjetje Javne službe Ptuj, v okviru katerega trgovina deluje, imelo kar nekaj težav. Nedostopnost, pomanjkanje parkirnih mest, precej prazno mesto jedro (sploh v času koronavirusa) so bili ključni razlogi, da so septembra letos trgovinico na tržnici zaprli. Tudi ta poslovalnica bo kmalu zaprla svoja vrata . Ugotovili, da je prostor prevelik in najemnina previsoka So pa trgovinsko dejavnost ohranili v naselju Bratje Reš, kjer pa se prav tako srečujejo s težavami, ki so predvsem posledica visokih stroškov poslovanja. Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, je sicer že septembra ob zaprtju poslovalnice na tržnici napovedal, da zaenkrat na Volkmerjevi ostajajo, a da je povsem verjetno, da se bodo tudi od tam selili. O razlogih pravi: „Tako smo se odločili zaradi visokih stroškov, ki jih imamo v Volkmerjevi ulici. Ta lokacija je prevelika za takšno dejavnost, zato se v začetku leta 2022 selimo v Prešernovo ulico. Pri tem je pretehtala tudi odločitev, da bomo ponovno v mestu, kjer je več turistov." Da bo tudi v tem primeru problem parkiranje, podobno kot na tržnici, se Hodnik zaveda. Pravi pa, da imajo načrt, kako to rešiti. Na širokem pločniku v Prešernovi ulici (ob pizzeriji Slonček) nameravajo urediti možnost kratkotrajnega parkiranja, ki bi bilo namenjeno kupcem. Obenem je nasproti prostorov, v katere se selijo, ozna- Ptujski škrnicl bo čez nekaj mesecev začel obratovati v Prešernovi ulici. čenih kar nekaj parkirnih mest v modri coni. Najemnina v Volkmerjevi ulici je precej draga, za prostor odštejejo 1200 evrov mesečno, na novi lokaciji bo ta znesek bistveno manjši: za občinski poslovni prostor bodo plačevali 350 evrov najemnine. Selitev prinaša manjše stroške poslovanja Hodnik poudarja, da se bodo s selitvijo znižali tudi drugi stroški: materialni, elektrika, ogrevanje ipd. V trgovini imajo štiri delavce, a jih po potrebi prerazporejajo na druga delovišča v podjetju. Od srede minulega tedna prodajajo domače izdelke tudi na stojnici v nakupovalni ulici Qcentra na Ptuju. „Zdaj bomo poslovanje spremljali in se v odvisnosti od frekvence odločili, kakšen bo delov-nik v Qcentru. Zaenkrat so kupci zelo zadovoljni s to lokacijo, mi pa s prodajo," dodaja direktor podjetja Javne službe Ptuj. Selitev na novo lokacijo v Prešernovo ulico je načrtovana v marcu 2022, morda pa bodo tam začeli obratovati že mesec prej, saj želijo za prodajo izkoristiti že pustni čas, ko je mesto polno domačinov in turistov. Dejstvo, da so prostore na tržnici izpraznili in tam razširili gostinski lokal, ki je prav tako v lasti občinskega podjetja, se je izkazalo kot dobra poteza. Upajo, da bodo tudi nove poslovne odločitve, povezane s trgovinsko dejavnostjo, imele pozitivne učinke. Stroški poslovanja bodo nižji, še vedno pa želijo s svojo dejavnostjo in ponudbo domačih izdelkov prispevati k oživljanju mestnega jedra Ptuja. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 7. decembra 2021 Ormoško • Domačini se ob gradnji daljnovoda zaradi neupoštevanja pogodb soočajo s številnimi težavami Razočarani in jezni občani :»Ta kraj je ena sama razvalina, »Naš kraj je sedaj ena sama razvalina. Leto dni smo žrtev gradbišča s težkimi tovornjaki, ki vozijo po ozkih cestah in poteh, čeprav naj ne bi bile predvidene za to. Ceste nam na veliko uničujejo. A nismo v sporih z Elesom, temveč z izvajalci in podizva-jalci, kijih je na terenu precej, saj se ne držijo pogodb,« je povedal Miran Novak iz Stanovna v občini Ormož, kjer Eles gradi daljnovod Cirkovce-Pince. Gradnja 80,5 km dolgega daljnovoda, ki vključuje postavitev 264 stebrov, je v polnem teku po celotni trasi in dobiva končno podobo. Večina jeklenih konstrukcij je končana, na nekaterih delih trase že potekajo elektromontažna dela. Tudi na Ormoškem daljnovodni stebri, ki so močno zarezali v podobo pokrajine, že štrlijo v zrak. Nekateri vaščani, zlasti iz Stanovna in Lešni-ce, pa se pritožujejo čez izvajalce in podizvajalce. Kot pravijo, gradnji daljnovoda ne nasprotujejo, čeprav jim ni in jim ne more biti vseeno, da bo ta povsem spremenil in izneka-zil podobo kraja ter zmanjšal vrednost njihovih zemljišč. Že leto dni težave zaradi gradnje Po besedah Novaka, tudi občinskega svetnika, imajo že leto dni zaradi gradnje številne težave. Nekateri izvajalci in podizvajalci se na dogovor z občino glede uporabe cest bojda požvižgajo in vozijo Visoki daljnovodni stebri so povsem spremenili podobo kraja. vsepovprek - po bližnjih preozkih cestah, ki nikakor niso bile zgrajene za težko mehanizacijo. »Najbolj pereče je, da se ne držijo podpisanih pogodb. Mislijo, da imajo neomejeno služnost, v resnici pa imajo dostop samo do daljnovo-dnega stebra, kjer je ta postavljen. A so zaparkirali vse dovozne poti na kmetijska zemljišča, tovornjake postavljali, kjer se jim je zahotelo, uničevali asfalt s težko mehanizacijo. Ko so izvohali bližnjice, so začeli uporabljati te preozke ceste, ki niso bile zgrajene za tako težko mehanizacijo. O tem smo opozarjali občino in ta je popisala poškodovane ceste. Škodo bo treba pokriti. Sicer ne dvomim o tem, da Eles ne bi pokril škode, sprašujem se samo, ali bodo uničene ceste dejansko popravljene - da ne bo občina s tem denarjem popravljala drugih cest,« nadaljuje Novak in dodaja, da jih skrbi še morebitno plazenje na območjih, kjer so zaradi postavitve stebrov v strminah posekali gozdove. Jeklene konstrukcije več tednov ležale na njivah, kmetje niso mogli pospraviti koruze Težava naj bi bila še posebej pereča jeseni, ko nekateri kmetje zaradi jeklenih konstrukcij, ki so ležali po njivah, niso mogli pospraviti oz. posejati pridelka. »Kmetje niso mogli niti dostopati na njive, da bi pospravili pridelke! Izvajalci oz. podizvajalci so namreč najprej navozili dele konstrukcij, potem pa so kmete želeli prisiliti, da pospravijo še nezrelo koruzo na dostopnih poteh in krajih, kjer bi postavili stebre. Ko so konstrukcije sestavili, so te še tri oz. štiri tedne ležale na njivah. Kmetje niso mogli pospraviti koruze do konca oktobra, nekateri še celo do začetka novembru. Posledično niso mogli pravočasno posejati nove kulture - ječmene, pšenice,« je pojasnil Novak. Kot pravi, sam takih težav ni imel, pozna pa kar nekaj kmetov, kjer sta žetev ali setev zaradi navedenih razlogov zamujali. Pogrešali več komunikacije Eden oškodovanih kmetov je Milan Školiber. »Rečeno mi je bilo, da bi moral kakih 10 oz. 15 arov takrat še nezrele koruze pospraviti, a sem se obrnil na Eles in rekel, da tega ne bom počel, saj se mi najetje kombajna za eno prikolico koruze enostavno ne splača. Ko je prišel čas siliranja, sem koruzo pospravil. Le dva dni zatem so delavci zares sestavili konstrukcijo, a je ta potem še tri tedne ležala povprek na moji in sosednji njivi. Tako sem potem moral počakati z razvozom gnojevke in nadaljnjimi deli. Kasneje sem sicer vse uredil ... Moti me samo to, da nas izvajal- Miran Nouak in Peter Kociper opo- ci ali nadzorniki sploh niso kontak-tirali. Pogrešal sem več komunikacije, da bi nam povedali, kdaj bodo pričeli delati, kako dolgo bo treba počakati ... « Peter Kociper pa je pripomnil, kakšno razdejanje so za seboj puščali izvajalci in podizvajalci. Najbolj ga je motilo, da so s težko mehanizacijo vozili in polomili betonske kanale, ki so jih Kociprovi na svoje stroške uredili sami, da bi dosto- Foto: MH Sveta Trojica • Spor zaradi gradnje pločnika na Trojiški promenadi prestavlja napovedano decembrsko otvoritev Za jeznim občanom se skriva bivši župan Sprejemanje sklepa za odkup zemljišč pri urejanju Trojiške promenade, glavne vpadnice v Sveto Trojico, je bila osrednja tema zadnje seje občinskega sveta in je povsem zasenčila razpravo o tretjem letošnjem rebalansu. Na občinsko upravo in svetnike se je namreč z dopisom po elektronski pošti obrnil Darko Golob, lastnik nekaj zemljišč ob trasi nastajajoče Trojiške promenade, v okvir katere sodi celovita rekonstrukcija ceste. Pravzaprav gre za star projekt, o katerem Trojičani sanjajo že skoraj dve desetletji, načrt pa je bil pripravljen leta 2013. Novo vodstvo ga je vzelo iz predala, nekoliko osvežilo, naredilo finančno konstrukcijo in realiziralo. Hkrati bo izvajalec obnovil še kapelico in vodnjak na vrhu hriba ter uredil zgornje križišče. Otvoritev je bila predvidena za 17. december, a do nje očitno še ne bo prišlo tako kmalu. Omenjeni lastnik namreč ni pristal na predlog za odkup zemljišč, ki jih za gradnjo pločnika potrebuje občina. »Obveščen sem bil, da bo na tokratni seji občinskega sveta govor o ponudbi za odkup ali razlastninjenju zemljišč, katerih lastnik sem. Ker nanjo nisem bil povabljen, vam svoj pogled urejanja medsebojnih razmerij z občino v zvezi z gradnjo pločnika do 'Golobove' kapele, predstavim pisno,« začenja Golob. Očitki o neenakopravni obravnavi V nadaljevanju županu Davidu Klobasi očita aroganco, nekorekten odnos in predvsem neena- kopravno obravnavo, ki ima en sam cilj - razlastitev. Pravi, da ni nikoli nasprotoval gradnji pločnika niti druge komunalne infrastrukture, ki je že vgrajena v njegovem zemljišču. »Na površini približno 200 metrov vzporedno s cesto tako že imam vgrajenih kar pet komunalnih vodov, zaradi varovalnih pasov omenjenih vodov je ta del parcele praktično neuporaben in posledično je zmanjšana tudi vrednost mojih parcel. S tem sem se sicer sprijaznil, saj je to v naše skupno dobro. Občina mi je poslala ponudbo za odkup dela zemljišča po ceni 40 evrov za kvadratni meter, kar bi bila še sprejemljiva cena, vendar pa ponudba ni vsebovala odškodnine za zmanjšano vrednost preostalega dela gradbenih parcel, na katerih je treba zgraditi oporni zid, da bi bile v celoti funkcionalne za gradnjo. Zato sem občini predlagal brezplačni odstop zemljišč pod pogojem, da skupaj zgradimo oporni zid, vendar o deležu sofinanciranja potem ni bilo več govora. Na sestanku na občini me je župan pričakal z odvetnico, povedali so mi, da me za načrtovano gradnjo pločnika lahko razlastnini-jo. Po daljšem molku v komunikaciji sem konec oktobra namesto razlastitve dobil pogodbo, po kateri bi občina odkupila le manjši del mojih zemljišč, natančneje 67 kvadratnih metrov, in to po nesprejemljivo nizki ceni 12 evrov po kvadratu, vse ostale dogovore pa so ignorirali. Kljub temu da smo se o projektu izgradnje pločnika začeli z občino pogovarjati že spomladi, je izvajalec del avgusta pričel s posegi na moje zemljišče, še preden smo se dogovorili, kako in kaj, oziroma brez mojega soglasja,« še razlaga Golob, ki obžaluje nastalo situacijo. tlakovan pločnik. Darko Golob pričakuje, da mu bo občina na začetku vpadnice v Sveto Trojico zgradila oporni zid, ki naj bi mu ga obljubilo prejšnje občinsko vodstvo. torek • 7. decembra 2021 V središču Štajerski 7 smo žrtve gradbišča!« zarjata na težave z nekaterimi izvajalci in podizvajalci ob gradnji daljnovoda. pali do svojih travnikov: »Na most, ki poteka po dolini in ob katerem imamo travnik, so navozili kamenje, tega pa je kasneje odneslo na travnike. Zaradi tega se je ob košnji uničevala mehanizacija: noži, kose. S prodom so zasipali jarke ob travnikih, da so sedaj ob vsakem večjem dežju v vodi. Ko so delali izkope za stebre, so se cele grude kotalile navzdol na naše travnike. Vse smo morali pospraviti sami.« Eles: Poddobavitelji materialov niso dolžni upoštevati sporazuma glede uporabe cest Investitor Eles zagotavlja prizadetim krajanom, da bo po koncu gradnje vsa nastala škoda poravnana skladno s sporazumom. Priznavajo, da je do škode resda prihajalo na cestah, ki niso bile določene za Če bo škoda presegla že izplačano, bodo izplačali dodatne odškodnine V zvezi s pritožbami, da so konstrukcije daljnovodnih stebrov tudi več tednov ležale na njivah, zaradi česar nekaterim kmetom ni uspelo pravočasno opraviti vseh kmetijskih del, pa v Elesu pravijo, da bodo v primeru preseganja že izplačane škode izvedli dodatne cenitve in izplačila prizadetim lastnikom. »Konstrukcije stebrov se ob posameznih stojnih mestih sestavijo in pripravijo za dvig. Na delih, kjer so konstrukcije pripravljene, je Eles z lastniki predhodno podpisal služnostno pogodbo in sočasno pogodbo za nastalo škodo v primeru, da pridelka ne bi uspeli pospraviti ali sploh ne obdelati zemljišča. Z vsemi lastnikijejasno dogovorjeno, da v primeru, da bi škoda presegla že izplačano, Eles po končani gradnji izvede dodatne cenitve in izplačila škode.« Foto: MH uporabo (v sporazumu z občino), a so za to okrivili poddobavitelje materialov: »Kar se tiče očitkov glede uporabe cest zunaj obstoječih ,do-govorov je Eles s tem seznanjen. Prišlo je do nekaterih kršitev predvsem pri različnih poddobaviteljih gradbenih materialov, ki jih izvajalci naročajo. Ti pa niso zavezani k upoštevanju sporazumu. Razumeti je treba, da npr. dobavitelj betona ne uporablja zgolj nekih predpi- sanih cest, saj je uporabnik javne infrastrukture ne glede na to, kdo je naročnik betona. Za dostope po privatnih kmetijskih ali gozdnih zemljiščih pa ima Eles sklenjene služnostne pogodbe. Sama logistika gradnje za posamezne segmente zahteva določen čas, kar je bilo pojasnjeno lastnikom, če je prišlo do nesporazumov. V Elesu pa nimamo podatkov, da bi bili kakršnikoli dostopi do zemljišč ovirani za dlje časa, kot trajajo morebitni dostopi mehanizacije. Nadalje poudarjamo, da Eles s svojimi izvajalci nepretrgoma skrbi za čiščenje dostopov in cest, prav tako kooperativno z lastniki in občino ureja morebitne potrebe po trajnih dostopih in novih cestnih povezavah do določenih delov. Za to imamo z občino sklenjene ločene dogovore.« So nekateri pozabili na vsebino služnostnih pogodb iz leta 2014? Na očitek glede premalo komunikacije pa odgovarjajo, da je za komunikacijo z lastniki poskrbljeno z obveščanjem preko občine in preko zaposlenih Elesa, ki so dnevno prisotni na terenu. Imajo tudi kontaktni naslov za e-pošto in osebo, ki osebno kontaktira z vsemi lastniki, če pride do kakršnihkoli nesporazumov, in skrbno spremlja sprotno dogajanje. »Običajno pride do nesporazumov predvsem zaradi tega, ker si ljudje ne predstavljajo, kakšen je dejanski obseg gradnje in potrebe po 'zasedbi' zemljišča, kot je to zapisano v služnostnih pogodbah. Prav tako so nekateri že pozabili na vsebino služnostnih pogodb, ki so jih podpisali z Elesom v letih od 2014-2020 med pripravo oz. načrtovanjem gradnje. Poleg navedenega se Eles znajde v navzkrižju interesov med posameznimi lastniki, občino in lastniki, kjer se na koncu vendarle izkaže, da krivda za nekatere nepravilnosti oz. nevšečnosti ni pri gradnji daljnovoda. Na primer po spravilu pridelkov je znano, da so javne poti polne zemlje s kmetijskih zemljišč. V občini Ormož je Eles večino gradbenih del končal že v poletnih mesecih in se tam že izvajajo elektromontažna dela. Ne glede na vse to je Eles prevzel nase krivdo in sprotno čistil vse poti, po katerih dostopa,« so še sporočili. Monika Horvat Foto: M H Župan David Klobasa je razkril, da v ozadju nasprotovanja Darka Goloba pri gradnji pločnika na Trojiški promenadi v bistvu stoji bivši župan Darko Fras, kar je razvidno tudi iz avtorstva elektronske pošte na zaslonu. Golob: »Če boste podprli sklep o razlastitvi, bom uporabil vsa pravna sredstva!« »Lastnik zemljišč sem že od leta 2005 in v tem času se je na tem območju marsikaj dogajalo: sprejemal se je občinski prostorski načrt in gradila komunalna oprema, kar je terjalo veliko tudi napornih pogovorov, ki pa smo jih zmeraj uspeli sporazumno urediti. Vse do zdaj, ko se zdi, da si tega župan ne želi, ampak bi se rad prvič poslužil razlastitve, tega najbolj grobega posega v pravico do zasebne lastnine. Če ga boste podprli,« je opozoril svetnike, »bom prisiljen uporabiti vsa pravna sredstva za zaščito svoje lastnine. Iskreno upam, da zmorete toliko modrosti, da ne podprete postopka razlastitve, preden se ne izčrpajo vse možnosti, in da boste zahtevali od župana in občinske uprave, da sklenejo ustrezen dogovor, ki bo pravičen in sorazmeren in v katerem bomo vsi lastniki zemljišč obravnavani enakopravno.« Klobasa: »Dovolj dolgo sem molčal!« Klobasa pa je svetnikom dejal, da je doslej molčal in skušal spor z Golobom rešiti mirno in brez vpletanja širše javnosti, nato pa kro- nološko opisal doslej neuspešna pogajanja z občanom. »Zadnje mesece smo na občinski upravi tarča nenehnih verbalnih napadov gospoda Goloba, s katerim se nikakor ne moremo dogovoriti o lastniških razmerjih pri gradnji pločnika. Očita nam, da ga nismo vključevali v pogovore, kar odločno zavračam; nasprotno, on je tisti, ki se ni odzival na naše pozive in vabila na sestanke, saj praviloma zanje ni imel časa. Kako zelo sem si želel mirno rešiti zadevo, priča tudi primer neke sobote, ko sem vodil dve poroki, pa mi je rekel, da ima samo takrat čas. Zato sem med obema obredoma tekel k njemu, da se pogovoriva, pa me je spet pustil čakati, saj je moral prej pokositi okrog hiše. Pa tudi takrat nisva ničesar rešila.« Avtor pisma Darko, a ne Golob Klobasa pravi, da ni mogel pristati na gradnjo opornega zidu, ki naj bi mu ga obljubilo prejšnje občinsko vodstvo. »Žal to ni nikjer zapisano, zato ne morem izpolnjevati domnevnih obljub nekoga drugega, saj za kaj takega nimam nobene pravne podlage. Poleg tega tudi njegova ponudba o brezplačnem prenosu, ki ga je, mimogrede, ponudila večina lastnikov zemljišč ob promenadi, ni brezplačna, če prenos pogojuje z gradnjo škarpe, ali ne? V dopisu svetnikom tudi ni povedal vse resnice. Ponujenih 40 evrov po kvadratnem metru je zavrnil in zahteval 15.000 evrov, po oceni neodvisnega cenilca smo mu za 67 kvadratov ponudili 1.050 evrov, torej dobrih 15 evrov za kvadratni meter in ne 12, kar ni vrednost zemljišča, ampak odškodnina za javno uporabo.« Nato pa je župan vrgel 'bombo': na velikem zaslonu se je namreč pojavil Golobov dopis, ki je razkril pravega avtorja in pošiljatelja elektronske pošte: prav tako Darka, a ne Goloba, pač pa Frasa, bivšega trojiškega župana, danes pa svetovalca destrniškega župana. V dvorani frančiškanskega samostana, kjer v času koronakrize potekajo seje občinskega sveta, so svetniki ob razkritju kar onemeli, tu in tam je bilo slišati le vzdih. Svetniki so sicer na koncu potrdili sklep o javni koristi za odkup omenjenih zemljišč. Senka Dreu Svetnik Branko Novak je nasprotoval vsaki razlastitvi občanov, saj si ne želi, kot je dejal, vračanja mračnih časov po drugi svetovni vojni, ko so ljudi množično razlaščali. Razlastitev zgolj skrajni ukrep Svetnik Branko Novakje poudaril, da se z razlastitvijo kateregakoli občana v kakršnemkoli primeru ne strinja, in predlagal, da se župan pred tem skrajnim ukrepom še enkrat pogovori z Golobom, saj si ne želi vračanja mračnih časov po drugi svetovni vojni, ko so ljudi množično razlaščali. Z njim seje strinjal tudi Danijel Tušek, razočaran in zgrožen nad Golobovim odnosom pa je bil Smiljan Fekonja. »Poznamo ga, težave je povzročal že pri postajališču za avtodome, pri križišču pri kapeli in krožišču Kmetec. Več kot očitno je, da si nekdo ne želi urejenega pločnika, ampak bi bil najbolj vesel nedokončane spake sredi Trojice, a projekt moramo izpeljati do konca zaradi naših občanov.« Da gre za pohlep, še bolj pa za nagajanje, pri katerem ne bi smelo biti milosti, pa je bil prepričan Aleksander Divjak, ki bi Golobu naložil še penale zaradi zaustavitve gradbenih del. Svetniki so potrdili sklep o javni koristi za odkup omenjenih zemljišč, ki pa ne pomeni nujno razlastitve, je pojasnila direktorica občinske uprave Darja Slivnjak. »Zdaj ste samo potrdili, da gre za javno korist, ta sklep pa seveda lahko služi kot pravna osnova za nadaljnje postopke, tudi morebitno razlastitev. Ta pa ne pomeni odtujitve zemljišč, ampak plačilo odškodnine po uradni cenitvi. Sklep gre zdaj v javno razgrnitev, sredi decembra bomo imeli še eno sejo, takrat bomo tudi že vedeli, ali smo se uspeli pogoditi ali bo moralo posredovati sodišče.« Foto: SD Foto: SD 8 Štajerski Podravje torek • 7. decembra 2021 Ptuj • Podpisana pogodba za novo kolesarko Tri milijone evrov za 11 kilometrov Občina Ptuj je v petek podpisala pogodbo z Javnimi službami Ptuj za izvedbo kolesarske povezave z občino Juršinci. Izvajalec mora dela v skladu s pogodbenimi roki končati do 31. marca 2023. Skupna vrednost projekta znaša 2,991 milijona evrov (z DDV), od tega je vrednost gradbene pogodbe 2,671 milijona evrov. Foto: MO Ptuj Dolžina celotne predvidene kolesarske steze znaša dobrih 11 kilometrov, na novo pa je bo treba urediti dobrih osem kilometrov. Pogodbeni rok za izvedbo del je 31. marec 2023. Večmilijonsko naložbo sofinancirata EU (z 1,7 milijona evrov) in državni proračun (nekaj manj kot 420.000 evrov). Obe občini bosta morali dodati še dobrih 892.000 evrov. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je ob podpisu pogodbe povedala: »Na MO Ptuj pozdravljamo projekt, ki bo zagotovil nove kolesarske povezave za potrebe dnevne mobilnosti občank in občanovobeh občin. Vemo, da pogoji za kolesarjenje v občinah Spodnjega Podrav-ja niso dobri, a se stanje v zadnjih letih izboljšuje. Manjka nam kolesarska infrastruktura, ki bi povezovala naselja in sosednje občine z mestnim središčem, tam, kjer obstaja, pa ni povezana ali pa je v slabem stanju, in kar se prometne varnosti tiče, predstavlja tveganje. V MO Ptuj bomo pridobili približno 3,5 km nove kolesarske povezave, novo brv prek potoka Rogoznica, v okviru projekta pa bomo na odseku uredili tudi meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo.« Ur Središče ob Dravi • Naložbe v turizem Kanuji za zdaj v skladišču Tudi v občini Središče ob Dravi, kjer imajo krajinski park, si prizadevajo za razvoj turizma. Da bi popestrili turistično ponudbo, so si omislili možnost najema kanujev in električnih koles. Kolesa so poleti že bila v rabi, kanuji pa so za zdaj še v skladišču. Foto: M H Kolesarnica ob občinski stavbi v zimskem času sameva. V okviru projekta LAS Bogastvo podeželja ob Dravi so nabavili dve električni kolesi, postavili kolesarnico ob občinski stavbi ter kupili 6 kanujev s potrebno opremo in prikolico zanje v skupni vrednosti 25.000 evrov. Po besedah tamkajšnjega župana Jurija Borka so pedale na električnih kolesih v poznem poletno-jesenskem času prvi uporabniki že zavrteli. Odzivi so dobri. Za izposojo se je mogoče dogovoriti na občini, je pa brezplačna. Toda glede kolesarskega turizma bo treba narediti še velike korake. Čaka jih ureditev kolesarskih stez ob Dravi in nabava več koles ter nasploh vzpostavitev sitema izposoje koles po celotni destinaciji Jeruzalem Slovenija. Tako skupaj z občino Ormož že snujejo projekte, s katerim bi sistem izposoje navadnih in e-koles nadgradili in še bolj približali turistom in drugim uporabnikom. Turistom pa želijo približati tudi reko Dravo, in sicer s kanuji. Ti so za zdaj še v skladišču. »Spomladi je predvidena predstavitev plovbe s kanuji. Kanuji še niso v uporabi, saj projekt še ni zaključen, predvsem pa zato, ker je treba tovrstni turizem še organizirati in urediti glede odgovornosti in varnosti, vzpostaviti ustrezno pravno podlago in izbrati upravljavca. Poizvedujemo, kako to ustrezno urediti, saj 'po domače' ne gre,« je pojasnil župan Borko. MH Ormoško • Med epidemijo občani očistili hiše in svoje okolje Gore kosovnih odpadkov na zbirnem centru Na Ormoškem opažajo, da so gospodinjstva v času epidemije pridelala več odpadkov, ljudje (še vedno) na veliko smetjo na ekoloških otokih, v zbirnem centru Dobrava pa se spopadajo z gorami kosovnih odpadkov. Številke kažejo, da je Komunalno podjetje (KP) Ormož iz rednega odvoza zbrala 1,2 milijona kilogramov mešanih komunalnih odpadkov, s kontejnerskimi odvozi pa še dobrih 100.000 kilogramov več. Od tega so v Ormožu zbrali dober milijon kilogramov, v Središču ob Dravi 155.000 in pri Svetem Tomažu 100.000 kilogramov. Povišanje zbranih količin ločenih frakcij je po oceni KP Ormož predvsem posledica epidemije. Zaznali so namreč predvsem povečanje količine zbranih kosovnih odpadkov (teh je bilo okoli 470.000 kg) in drugih podobnih odpadkov (150.000 kg kovin, 105.000 kg papirja in kartona ipd.), kar pripisujejo čistilnim akcijam, ki so se jih uporabniki lotili v času epidemije, ko so zaradi ustavitve javnega življenja ter prepovedi in omejitev ostajali doma. Opažajo Največ smeti proizvedejo Savinjčani Slovenec je v 2020 v povprečju proizvedel 489 kg komunalnih odpadkov, kar je za 21 kg manj kot v 2019. Največ (642 kg/ prebivalca) jih je nastalo v savinjski statistični regiji, sledili staji osrednjeslovenska s 553 kg na prebivalca in goriška s 502 kg na prebivalca. sicer tudi precej več bioloških odpadkov, to pa naj ne bi bila posledica epidemije, temveč tega, da se je več uporabnikov vključilo v sistem zbiranja bioloških odpadkov in opuščajo hišno kompostiranje. Še vedno je tudi veliko odpadne embalaže. Več odpadkov iz zdravstva Državna statistika za preteklo leto pravi, da seje skupna količina odpadkov v lanskem letu zmanjšala, a seje za 2 % povečala količina komunalnih odpadkov, nastalih v gospodinjstvih. Pričakovano so se povečale tudi količine odpadkov iz zdravstva, in sicer za 5 %. »V Sloveniji je v letu 2020 nastalo 7,7 milijona ton vseh vrst odpadkov, kar je za skoraj 9 % manj kot leto prej. Količine gradbenih odpadkov so kljub zmanjšanju še vedno s 4,5 milijona ton predstavljale 59 % vseh nastalih odpadkov. Sledili so komunalni odpadki in odpadki iz termičnih procesov. Pričakovano pa so se v 2020 povečale količine odpadkov iz zdravstva, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju, in sicer za 37 %. Številni so se v času epidemije, ko so ostajali doma, lotili čistilnih akcij. Posledično na zbirnem centru opažajo precej več kosovnih odpadkov. Preko odpadkov tudi prenos okužb Povečanje količin kosovnih odpadkov se pozna tudi v zbirnem centru, kjer se spopadajo z gorami teh odpadkov. Hriberšek zaradi preprečevanja širjenja epidemije poziva uporabnike, da center obiskujejo omejeno in da zmanjšajo odvoz kosovnih odpadkov: »Zbirni center še vedno obiskuje preveč ljudi. Prosimo, da vozijo le najnujnejše stvari tudi zaradi zagotavljanja varnosti in izogibanju kontaktov z drugimi strankami, kajti tudi z odpadki se prenašajo okužbe,« opozarja. Nasmeteni ekološki otoki in obcestni jarki Še vedno so prepogosti tudi prizori nasmetenih ekoloških otokov, kamor nekateri nemarno odlagajo vse mogoče stvari, tudi televizorje, elektronsko opremo ipd.. Problem je še posebej pereč ob koncih tedna. Kot pravi Hriberšek, izvajajo nadzor in občasno najdejo povzročitelje, tudi oglobili so jih že. Izsledijo jih na podlagi sledi, ki jih ne-marneži pustijo za sabo.Komunla atkšnemu neodgovornežu izstavi račun v višini 90 evrov, doleti pa ga še globa, ki znaša do 200 evrov. Monika Horvat Foto: MH Slovenija, Podravje • Zdravila za zdravljenje koronavirusa v bolnišnicah Od novembra dovoljen tudi regeneron Pred nekaj manj kot dvema letoma, ko se je začela pandemija in saga s koronavirusom, je bila vsa pozornost usmerjena v izdelavo cepiv in zdravil. Različni proizvajalci so cepiva razvili dokaj hitro, kot inovacijo pa so že pred letom dni pri zdravljenju nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa uporabili »koktajl« zdravila regeneron ronapreve. Zdravilo je novembra letos dobilo dovoljenje za promet in je na voljo tudi v Sloveniji. V skupnem naročilu ga je nabavila Evropska unija, cena posameznega odmerka pa naj bi znašala 2.000 evrov. Do sredine prejšnjega meseca so regeneron v zdravstvu uporabljali kot eksperimentalno zdravilo. »Tako je bilo, dokler zdravilo ni pridobilo dovoljenja za promet v EU (12. 11.). V zelo kratkem času pričakujemo dobavo tudi drugih zdravil: regkirona, lagevria (mol-nupiravir), ki so v različnih fazah pridobitve dovoljenja za promet, zato se bodo nekatera v začetni fazi uporabljala na podoben način kot ronapreve pred pridobitvijo dovoljenja za promet,« so načrte pojasnili na ministrstvu za zdravje. Omenjeno zdravilo se sicer v Ameriki uporablja že več kot leto dni. Uporaba različnih zdravil odvisna od poteka bolezni Zraven regenerona v Sloveniji za zdravljenje covida-19 uporabljajo še druga zdravila. Zdravnik Primož Horvat, vodja oddelka za covid v Splošni bolnišnici Ptuj, pravi, da pri zdravljenju pacientov s covidom-19 uporabljajo različna zdravila glede na stanje bolnika: »Deksameta-zon, metilprednizolon, remdesivir in tocilizumab se uporabljajo za zdravljenje covidne pljučnice. De- Tudi za tiste, ki še nimajo potrjene okužbe »Za bolnike, ki so okuženi s SARS-CoV2, imajo dejavnike tveganja za hujši potek in še nimajo pljučnice, se uporablja zdravilo regeneron. Za to zdravilo so kandidati tudi neokuženi bolniki, ki imajo dejavnike tveganja za hujši potek covid-a in so bili v tesnem stiku osebo, kije okužena,« je pojasnil zdravnik Primož Horvat, vodja covid oddelka v ptujski bolnišnici. 9 D V Sloveniji je na voljo nekaj zdravil za zdravljenje koronavirusa, a kot pravijo na ministrstvu za zdravje, je cepljenje še vedno boljša opcija kot zdravljenje. ksametazon in metilprednizolon spadata v skupino zdravil, ki se sicer uporabljajo kot protivnetna. Remdesivir je protivirusno zdravilo, razvito kot zdravilo proti virusu ebole, a je deloma učinkovito tudi proti covidu. Tocilizumab se uporablja za zdravljenje revmatoi-dnega artritisa. Kar zadeva učinkovitost omenjenih zdravil, je bila dokazana z različnimi študijami, sami pa študij glede zdravljenja covida 19 nismo izvajali. Deksametazon, metilprednizolon in remdesivir v SB Ptuj uporabljamo od prve vzpostavitve covid oddelka, regeneron in tocilizumab pa od letošnjega oktobra,« je pojasnil Horvat. Kot poudarja stroka, zdravila niso in ne morejo biti nadomestilo za cepljenje, lahko pa pri posameznikih zmanjšajo tveganje za hujši potek bolezni in hospitalizacijo. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 7. decembra 2021 Gospodarstvo Štajerski 9 Slovenija • Kaotične razmere na trgu papirja Cene papirja zrasle v nebo Pomanjkanje odpadnega papirja, zaustavitev proizvodnje v papirnici Vipap, pomanjkanje voznikov in visoke cene močno obremenjujejo tiskarne. Epidemija covida-19 je močno spremenila poslovanje podjetij po vsem svetu. Nabavne verige so se pretrgale, številni poslovni odnosi, ki so bili v preteklosti samoumevni, so ogroženi, na številnih trgih poteka boj za surovine in polizdelke, kar dviga cene v nebo. S težavo se večinoma srečujejo podjetja, ki sodelujejo z dobavitelji iz Azije, a težave so tudi drugod. Strahotna rast cen Kot smo že poročali, se s kaotičnimi razmerami pri nabavi materiala srečujejo tudi tiskarne. Ivo Gulič, svetovalec uprave podjetja Salomon za tisk, nam je povedal, da se morajo trgi boriti za skoraj vsak list papirja. »Letošnje razmere so tako kaotične, da si do konca leta ne upam prognozirati, kaj se še lahko zgodi, vsaj kar zadeva pravočasnost dobav nekaterih vrst papirja. V zadnjih mesecih smo zaznavali enormno rast cen, skoraj vsak mesec. Če povem, da smo se v preteklosti z dobavitelji papirja o cenah dogovarjali na letni oziro- ma šestmesečni ravni, ta podatek pove veliko. Pravzaprav se nobena papirnica ni držala dogovora. V tem poslu sem že več kot 20 let in česa takšnega v zvezi s publikacijskim papirjem, predvsem s časopisnim papirjem, ne pomnim. Cena papirja se je v enem letu povišala za od 70 do 90 odstotkov, odvisno od dobavitelja. Nekatere papirnice so celo raje pristale na večmilijonske tožbe evropskih trgovskih gigantov, kot da bi zagotovile dovolj papirja.« .. 1_ Foto: Igor Napast Kdaj sc bodo razmere umirile Prehodne težave in rast cen pa naj bi se po pričakovanjih Iva Guliča iz tiskarne Salomon našega umirile v drugi polovici leta, ob pogoju, da se umiri epidemija covida-19. »To pomeni, da se bosta ponudba in povpraševanje srečala približno na isti ravni in bo to prispevalo k umiritvi cen. Neverjetno je, kako je nekaj nevidnega tako spremenilo naša življenja, tako osebna kot poslovna,« nam je na koncu povedal Gulič, ki se sicer lahko pohvali, da jim je, kljub temu da zaostrene razmere trajajo že mesece, uspelo izpolniti vsa naročila. V Sloveniji še huje Stanje je za slovenske tiskarje še toliko zahtevnejše, ker je poleg pomanjkanja na svetovnih trgih zaradi tehničnih težav, velikih izgub in pomanjkanja dodatnega denarja domača papirnica Vipap Krško ustavila proizvodnjo in je trenutno v postopku prisilne poravnave, njena usoda pa je nejasna. Od kod težave Medtem ko se druge panoge industrije srečujejo s težavami zaradi prekinjenih nabavnih poti med Azijo in Evropo, je pri papirnicah vzrok zmanjšanja proizvodnje drugačne narave. Kot je pojasnil Ivo Gulič iz podjetja Salomon, so tiskarne zaradi epidemije covida in zaprtja javnega življenja zmanjšale naročila papirja, posledično se je pri papirnicah zmanjšalo povpraševanje po surovinah, tudi po odpadnem papirju, in zato so se znašla v težavah tudi podjetja, ki so se ali se še ukvarjajo z odkupom in prodajo odpadnega papirja. Papir se je kopičil na dvoriščih in del so ga prodali na druge trge, tudi na Kitajsko. Ko pa se je povpraševanje znova povečalo, surovin ni bilo dovolj. »Zaradi pomanjkanja odpadnega papirja so se papirnice v zadnjih mesecih lanskega leta znašle v težavah, saj jim ni uspelo pridobiti potrebnih količin kvalitetnega starega papirja za normalno proizvodnjo. Večina Foto: Vipap Videm Krško papirnic je zaradi pomanjkanja odpadnega papirja lahko delala le s 70-80 odstotki zmožnosti. Večje povpraševanje po starem papirju pa je avtomatično vplivalo na veliko povišanje cene starega papirja,« je povedal Gulič. Pomanjkanje voznikov K nestabilnim razmeram so pripomogle špekulacije s cenami pri dobaviteljih in pomanjkanje voznikov tovornjakov. »Zaradi zmanjšanja potreb po transportu v lanskem letu so bili prevozniki prisiljeni odpuščati, vozniki so si našli druge zaposlitve. Ko se je povpraševanje po transportu povečalo, je bilo vlačilcev na voljo dovolj, voznikov pa ne. Zadnji mesec tako večkrat papirja nismo dobili pravočasno, ker papirnice preprosto niso imele dovolj kamionov, da bi prepeljale papir. Prišlo je do absurdnih situacij, ko so morale papirnice zaradi polnjenja svojih skladišč zmanjšati proizvodnjo papirja, čeprav bi jo zlahka prodale, pa je niso mogle, ker ni bilo na voljo dovolj voznikov,« je še eno od težav opisal Gulič. Kot je še pojasnil, so se v prelomnih trenutkih nekatere papirnice odločile svojo dejavnost preusmeriti in so opustile izdelavo publi-kacijskega papirja oziroma papirja za tisk ter se posvetile proizvodnji embalažnega papirja in kartona, zato se je trg trajno spremenil. Žiga Kariž Slovenija, Spodnje Podravje • Ugodna posojila za nakup zemljišč Kredit že dobiš, le vrneš težje Slovenski regionalno razvojni sklad je rok za dva razpisa za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč podaljšal v prihodnje leto. Sklad je že marca objavil razpis za dodeljevanje ugodnih posojil za kmete. Na voljo so štirje milijoni evrov, glavni cilj pa spodbujanje primarne kmetijske pridelave. Za posojila za nakup osnovne infrastrukture za pridelovanje netrajnih rastlin, gojenje trajnih nasadov, razmnoževanje rastlin, živinorejo, mešano kmetijstvo, storitve za kmetijsko proizvodnjo in pripravo pridelkov ter gozdarstvo lahko poleg kmetov zaprosijo tudi mikro, mala in srednja podjetja. Sklad bo sofinanciral do 100 odstotkov upravičenih stroškov projekta brez DDV, minimalna vrednost upravičenih stroškov pa znaša 5.000 evrov. Kandidirati je mogoče za posojilo med 5.000 in 150.000 evri, skupna doba vračanja je do 20 let, posojilodajalec lahko vlagatelju odobri do največ dve leti moratorija na odplačevanje. Kdor je kreditno sposoben, dobi danes posojilo brez večjih težav, in to po ugodnih pogojih, pravi ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. »Kmet že ima nekaj zemlje, ki jo zastavi za kredit za novo. Težje je gotovo pri tistih, ki šele razmišljajo o kmetovanju in morajo zemljo najprej kupiti, posojila pa nimajo s čim zavarovati. Na našem koncu po moje ni posebno velikega zanimanja za omenjena razpisa, ker zdaj, kot rečeno, tudi banke ponujajo kredite. Lahko bi rekel, da v tem trenutku ni težava posojilo dobiti, večji problem je v teh negotovih časih denar vrniti. Prijave tudi ne gredo preko naše zbornice, ampak se kmetje na sklad obrnejo neposredno, vloge pa so dokaj enostavne.« SD Foto': ŠD Kmetje lahko pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu najamejo ugodna posojila za nakup zemljišč z moratorijem na odplačevanje. Podravje • Delo od doma ni dosegljivo vsem Za delavce delo od doma neizvedljivo Minister Zdravko Počivalšek je minuli teden gospodarstvo znova pozval, naj organizira delo od doma, kjer je to mogoče. Najkonkretnejšo sliko, kako uspešna je država v svojih pozivih, pa kaže indeks štetja prometa na slovenskih cestah. Foto: Bobo Iz podatkov Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je razvidno, da se je promet na avtocestah začel vračati na predkrizno raven aprila, ko so preklicali ukrep prepovedi prehoda med statističnimi regijami. Od takrat je promet samo še naraščal, manjše odstopanje navzdol od pričakovane cestne obremenitve beležimo v zadnjih tednih. Od doma delajo banke in ministrstva Najdosledneje priporočila o delu od doma upošteva bančna industrija, vsaj tako trdijo. Odgovor smo prejeli le od NKBM, ki je »na tak način postopala vse obdobje, od prve razglasitve epidemije marca 2020«, tako trdijo; »od doma svoje delo opravlja večina tistih sodelavcev, ki niso zaposleni v poslovni mreži«. Da zaposleni v bankah večinoma delajo od doma, smo neuradno izvedeli od zaposlenih v več bankah, ki pa jih zaradi narave informacije ne moremo imenovati. Konkretnejša so bila ministrstva. Na ministrstvu za izobraževanje od doma dela 44,9 odstotka zaposlenih. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ta delež znaša 48,9 odstotka. Podobno številko (49 %) beležijo na ministrstvu za javno upravo. Še najslabše številke imajo prav na Počivalškovem ministrstvu za gospodarstvo, kjer ima delo od doma odrejenih 40 % zaposlenih. Za odtenek boljši so na ministrstvu za zdravje, kjer od doma dela 41,35 % zaposlenih. Mestne občine večinoma ne organizirajo dela od doma Na Mestni občini (MO) Kranj trdijo, da od doma dela večina zaposlenih, ki jim delovni procesi in informacijska tehnologija to omogočajo, konkretnih podatkov niso sporočili. MO Ljubljana je na naše vprašanje odgovorila s podatkom, da 90 % zaposlenih izpolnjuje pogoj prebolev-niki ali cepljeni, iz česar gre sklepati, da od doma ne dela nihče. Podobno pojasnjujejo na MO Celje in dodajajo, da so uslužbenci praviloma sami v pisarnah, pri čemer redno preverjajo PCT in upoštevajo zaščitne ukrepe. O uvedbi dela od doma ne razmišljajo na MO Slovenj Gradec, to možnost uveljavijo le za tiste, ki imajo odrejeno karanteno ali se sa-moizolirajo. Obiske strank sicer sprejemajo le v nujnih primerih. Na MO Ptuj od doma dela 15 % odstotkov, na MO Koper pa le 2,5 odstotka zaposlenih, pri čemer pojasnjujejo, da so delo od doma omogočili osebam, ki zaradi pridruženih bolezni spadajo v rizično skupino. Luka Tetičkovič Foto: Vanesa Jaušovec/Svet24 V gospodarstvu le redki delajo od doma Iz Petrola sporočajo, da od doma dela 50 % zaposlenih, saj pozivu gospodarskega ministra sledijo v največji možni meri. Od doma so novembra začeli delati tudi v državnem Telekomu, in sicer tako dela 45 % zaposlenih, v Elesu 69 % zaposlenih. Delo od doma omogočajo tudi v Mercatorju, a le v režiji. Izmenično delo od doma v Mercatorju omogočajo v pisarnah, kjer se v istem prostoru nahaja več zaposlenih. Proizvodna podjetja nam na vprašanja večinoma niso odgovarjala, izjema je podjetje BSH Hišni aparati, kjer delo od doma omogočajo za 50 % zaposlenih v tehničnih in strokovnih službah, torej tistih, ki niso vezane na proizvodni proces. Seveda pa je jasno, daje v proizvodnih podjetjih, kjer je delo vezano na tekoči trak oz. določeno strojno opremo v proizvodnih obratih, delo od doma povsem nemogoče. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 7. decembra 2021 Ptuj • Sprejem za naj prostovoljki leta 2021 Prostovoljec ne more biti vsak Prostovoljstvo ima mnogo obrazov. Včasihje dovolj, daje nekdo sočloveku pripravljen prisluhniti, mu stisniti roko aH nameniti spodbudno besedo. »A prostovoljec ne more biti vsak s tem darom in čutom se moraš roditi',« pravi Silva Ilec, kije skupaj z Marijo Pralija prejemnica priznanja naj prostovoljka za leto 2021, ki jima gaje podelila županja MO Ptuj Nuška Gajšek. »Prostovoljstvo ti je položeno v zibelko. Vedno, odkar pomnim, sem rada pomagala ljudem. Ko sem še hodila v službo, nisem mogla obiskovati ljudi na domu kot zdaj, od leta 2004 pa sem se pridružila skupini Starejši za starejše in od takrat obiskujem starejše ljudi,« o svojem prostovoljskem delu pravi Pralijeva. To je seveda zdaj zaradi protikoronskih ukrepov oteženo, a vendar se potrudijo. Če ne drugače, se s starostniki pogovarjajo po telefonu, v času epidemije velikokrat celo po domofonu. Mesečno skuša Pralijeva obiskati vsaj pet do deset ljudi, odvisno od tega, kakšne so njihove potrebe. Ljudje ne zahtevajo veliko, večinoma starejše tare osamljenost, bojijo se stanja, v katerem smo se znašli. Tako tisti, ki so deležni pomoči, kot prostovoljci pa z medsebojnim sodelovanjem veliko pridobijo. Pralijeva pravi, da se je naučila mnogih veščin: »Veliko se naučiš: potrpežljivosti, poslušanja. Samo poslušaš, ne govoriš veliko, govorijo ti ljudje, ki potrebujejo nekoga, da se mu zaupajo.« Brez občutka za človeka ne moreš biti prostovoljec Tudi Silva Ilec je prostovoljka že vrsto let. Kot pravi, je že kot otrok veliko pomagala starejšim. Ker ni bilo vodovoda, jim je prinašala vodo. Kot dekle se je z domače Ptujske Gore večkrat odpravila na Ptuj in starostnikom prinašala, kar so ji naročili. Za te izkušnje je zelo hvaležna, saj so obogatile njeno življenje. Po smrti moža se je sama znašla v stiski: »Bila sem popolnoma na tleh. A našla sem srčno društvo Hospic, kjer sem se ogromno V Mestni Kisi je županja Nuška Gajšek pripravila sprejem za prejemnici priznanja naj prostovoljec leta 2021 Marijo Pralija in Silvo Ilec. O nagrajenkah Silva Ilec se je društvu Optimist pridružila leta 2009. Obiskuje 24 starostnikov, ki jim pomaga na različne načine. Je zgovorna in prijazna, zato vsakomur z veseljem nameni lepo besedo. Po potrebi starostnike vozi tudi k zdravniku, v cerkev, na pokopališče... Kot prostovoljkaje izdelovala in delila tudi zaščitne maske. Marija Pralija je članica društva Optimist od leta 2004 naprej. V sklopu projekta Starejši za starejše obiskuje 32 starostnikov. Z njimi se pogovarja, jim prisluhne, dostavlja hrano iz trgovine, deli zaščitne maske... Kot prostovoljka pomaga tudi društvom: približno 15 društvom naredi računovodske bilance povsem brezplačno. naučila. Kmalu po moževi smrti sem še sama zbolela za rakom. Brez Hospica ne vem, kaj bi bilo, bili so mi v veliko pomoč.« Na pobudo kolegice Magde Brenčič se je pridružila društvu Optimist, v katerem deluje še danes. Z veseljem je opravljala vsa prostovoljska dela. Koronavirus je sicer močno posegel v njihov način dela, starostnikov v domu upokojencev več ne morejo tako obiskovati, kot so bili vajeni, a pomagajo na drugačne načine. Čeprav sama zelo rada pomaga in se je, kot pravi, s tem rodila, Ilče-va meni, da prostovoljec ne more biti vsak: »Če nisi vsaj malo srčen, ne moreš biti prostovoljec. Prosto-voljstva se ne moreš naučiti, moraš imeti intuicijo za ljudi, da človeka začutiš.« Prostovoljci so izjemno pomemben del družbe, je ob podelitvi priznanj naj prostovoljkama za leto 2021 dejala ptujska županja Nuška Gajšek. Za to priznanje sta bili Pra-lijeva in Ilčeva izbrani na predlog društva Optimist, katerega članici sta, in četrtne skupnosti Ljudski vrt. Županja je zadovoljna, saj meni, da je mreža prostovoljstva na Ptuju dobro razvita, a je izpostavila, da se kažejo nekatere potrebe po vlaganju naporov na tem področju. Predvsem bo treba poskrbeti, da bodo mlajše generacije pristopile k takšnemu načinu pomoči sočloveku, seveda po svojih zmožnostih. »Projekti, v katerih pomagata prejemnici priznanj, so neprecenljivi. Vemo, da so ljudje osamljeni in to, da nekomu pomagajo, da mu namenijo prijazno besedo, je posebej v teh časih izjemnega pomena. Želim si, da bi bilo takšnih ljudi še več.« Dženana Kmetec Ptuj • Poenotenje delovnega časa vseh muzejev neizvedljivo Galerije in saloni odprti vsak po svoje Na Ptuju sije od vseh muzejev in razstavišč v redno določenem delovnem času mogoče ogledati samo zbirke na gradu, vse druge muzeje pa zgolj ob predhodni najavi, je nedavno na seji ptujskega mestnega sveta ugotavljala svetnica DeSUS Marta Tušek in zato na mestno občino dala pobudo za poenotenje delovnega časa. Kot je razvidno s spletnih strani posameznih razstavišč, je Miheliče-va galerija odprta samo dopoldne od torka do petka, Salon umetnosti od srede do nedelje med 12. in 16. uro, Stare zapore, I. in III. mitrej ter Rimsko peč pa si je mogoče ogledati samo ob predhodni najavi. Pri tem je rok za predhodno najavo tri dni. Marta Tušek meni, da se mesto na takšen način ne more turistično razvijati, zato jo zanima, ali ni mogoče povezati vseh deležnikov, ki delajo na tem področju, da bi imeli enoten delovni čas in skupno info točko, na kateri bi turisti prišli do potrebnih informacij o turistični ponudbi. Na Zavodu za turizem Ptuj priznavajo, da gre za eno od problematik, ki se je dobro zavedajo vsi turistični deležniki, a je ta večplastna ter močno povezana s finančnimi in kadrovskimi viri. V času epidemije se je zaradi zmanjšanega obiska in posledično velikega izpada prihodkov problematika še zaostrila. Na zavodu so zato v sodelovanju s turističnimi ponudniki k poveča- Eden od korakov k povečanju dostopnosti turistične ponudbe naj bi bila tudi digitalizacija in virtualizacija ogledov, ki potekata v sklopu različnih projektov zavoda za turizem (digitalizacija kurenta, mestnega stolpa in gradu, pa tudi različnih zbirk in razstav). Hkrati na različne lokacije v sklopu projekta Deo Soli nameščajo QR kode, v načrtu pa imajo tudi vzpostavitev večjezičnega avdio vodnika po zbirkah na gradu. nju dostopnosti turistične ponudbe v času glavne turistične sezone pristopili z oblikovanjem tedenskega programa aktivnosti z vnaprej znanimi urniki odpiralnih časov in posameznih doživetij, s katerimi so tedensko nagovarjali goste namestitvenih objektov in druge obiskovalce. Trenutno zaplete z dostopnostjo rešujejo tako, da so zainteresiranim vodnikom, gre predvsem za tiste, ki redno vodijo skupine, omogočili dostop do turističnih znamenitosti, ki jih upravlja Pokrajinski muzej. Ker je odgovornost na upravljavcu, je težko najti sistemsko rešitev, ki bi bila enakovredno dostopna vsem, saj celotno sodelovanje poteka na zaupanju, so še pojasnili na ptujskem zavodu za turizem. Sta Slovenija, Podravje • Vinska letina 2021 Letos manj vina, a višja kakovost Letošnji vinski letnik je količinsko za približno 10 do 15 odstotkov nižji od tistega izpred leta dni, saj je marsikatero vinorodno območje precej prizadela spomladanska pozeba. Je pa letina kakovostna. Največja slovenska klet po vinogradniških površinah, ormoško-ljut-omerska P&F Wineries, je letošnjo trgatev zaključila tako v Sloveniji kot v Severni Makedoniji. Kljub izredno zahtevni pomladi, ki je zaznamovala Slovenijo v začetku leta in poškodovala popke ter manjše količine trte, je kakovost vina po njihovih prvih ocenah najboljša v zadnjih 12 letih. Kot so še povedali, je bilo grozdja letos sicer za okoli petino manj, a za kakovost, ki so jo za zdaj ocenili, ni to nič slabega. Poleg tega je kakovost bistveno pomembnejša od količine, so dodali. M _______________________________¡4 Foto: ME Pandemija precej vplivala na izvozne poti vinarjev Prav vinogradniki in vinarji so v času pandemije med tistimi, ki so zaradi zapiranja družbe med večjimi žrtvami tega obdobja. Manj je bilo predvsem prodaje v hotelske in gostinske obrate. »Zapiranja nam gotovo ne prinašajo nič dobrega. Predvsem tistim, ki so zelo odvisni od prodaje vin tudi na večjih družabnih in drugih dogodkih. Nekatere kleti so se zato znova odločile za destilacijo viškov vina. Država nam je pri tem prisluhnila. Kakorkoli se za vinarja to zdi bogokletno, je še vedno boljše, če iz odvečnega vina naredimo kaj koristnega, kot da ga na trgu ponujamo po dumpinških cenah,« je povedal direktor Vinske družbe Slovenije Marjan Colja. Čeprav ta trenutek ni enostavno prodajati vina ne doma ne v tujini, po mnenju Colje še vedno večjo težavo predstavlja izvoz. Vzrok je tudi v tem, da je zaradi zdravstvenih omejitev manj sejmov in priložnosti za promocijo. Verjame, da bo zgodba z novim koronavirusom počasi vendarle izzvenela in se bodo lahko tudi vinarji lotili normalnih poti prodaje in promocije. Slovenija letno pridela v povprečju 80 do 90 milijonov litrov vina, letos manj V Sloveniji vino pridelujemo v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele. Letno vinarji po podatkih kmetijskega ministrstva pridelajo od 80 do 90 milijonov litrov vina, med 48 gojenimi sortami vinske trte pa na skoraj 15.000 hektarjih vinogradov prevladujejo bele. Glede na oceno specialistov za vinogradništvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije bo letošnji letnik količinsko nekoliko skromnejši, tako da naj bi po prvih ocenah pridelali okoli 55 milijonov litrov vina. V primerjavi z letnikom 2020 bo na Primorskem letina le malenkost nižja, v Podravju bo pridelek nižji za vsaj 30, v Posavju pa celo za 40 odstotkov. Sta, srn Uvažamo manj kakuostna uina Po državi je registriranih več kot 2.500 pridelovalcev, ki svoje vino tudi stekleničijo, od tega je 11 večjih, ki pridelajo več kot pol milijona litrov vina letno. Slovenski vinogradi sicer ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek, zato delež kakovostnega vina predstavlja kar 70 % celotne pridelave. Obseg vinogradniških površin se v zadnjih desetletjih ni bistveno spreminjal. Do leta 1996je naraščal, potem pa začel rahlo upadati, zlasti v zadnjem obdobju. V primerjavi z letom 2010 je tako v Sloveniji za 5 % manj vinogradov, po izrabi pa za kar 18 % manj, kar kaže zlasti na opuščanje manjših vinogradov. Slovenija je tudi uvoznica vin, pri čemer gre v glavnem za vina brez porekla, kijih glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje. Največje na trgovskih policah vin iz Makedonije, Italije, Nemčije in Madžarske. Po drugi strani slovenska kakovostna vina največ izvažajo v Nemčijo, ZDA, Hrvaško, Nizozemsko, Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih na Češko. -oto: CG torek • 7. decembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Slovenija • Novi okoljski zakon Cenejši odpadki za gospodinjstva Minister za okolje Andrej Vizjak je predstavil nov zakon o varstvu okolje (ZVO-2), za katerega je vlada dala zeleno luč in je bil posredovan v obravnavo v državni zbor. Zakon odpira nekatera vprašanja, ki so zelo aktualna tudi v spodnje-podravski regiji. Foto: CG Začetek letošnjega poletja je na Ptuju zaznamovala afera z nezakonito odloženim komunalnim blatom v Pivoli pri Hočah, ki so ga tja pripeljali iz ptujske čistilne naprave. Novi zakon, če bo sprejet, na področju onesnaževanja okolja predvideva ostrejšo regulacijo in razširitev odgovornosti tudi na naročnike prevzema blata. Eno teh je odgovorno ravnanje z odpadki, med drugim z odpadnim blatom. Spomnimo se letošnje afere, ko je prevzemnik blato iz ptujske centralne čistilne naprave namesto v predelavo odložil v naravo in s tem v okolju povzročil škodo. Novi zakon bi prekomerno veriženje predajanja odpadkov med zbiralci omejeval, odgovornost za primer, kot je bil ptujski, pa bi nosili vsi udeleženci v poslu, „tudi tisti, ki naroča in organizira odmetavanje," je povedal Vizjak. Poleg tega bo v zakonu določena obveznost zavarovanja odgovornosti za nastanek okoljske škode zaradi povzročitve nenadnega onesnaženja. V naravi odloženo komunalno blato bi se obravnavalo kot okoljska nesreča, na tej podlagi se po ministrovih besedah doseže najhitrejše možno ukrepanje, v primeru okoljske škode pa se lahko izda sanacijska odločba. Minister Vizjak je na predstavitvi zakona poudaril, da bodo na boljšem tudi gospodinjstva, saj da jih bo zakon razbremenil plačila zbiranja embalaže: „Proizvajalci bodo morali v celoti prevzeti finančno odgovornost za odpadno embalažo, tudi za njen odvoz od gospodinjstev." Za spodnjepodravsko okolje je zanimiva še ena izmed zakonskih novosti, in sicer možnost odstranitve odlagališč odpadkov (denimo vsega nakopičenega odpada v Gajkah). Še uporabne odpadke bi izkoristili, izpraznjenemu prostoru pa omogočili novo rabo. Predpisi zapleteni in neučinkoviti Slovenija se je za novelacijo okoljske zakonodaje odločila zaradi opominov Evropske komisije in sproženih predsodnih postopkov zoper Republiko Slovenijo, uskladitve z evropskimi direktivami, pa tudi zaradi reševanja akutne problematike na področju odpadkov. Zakon predvideva hitrejše reševanje upravnih postopkov in povečanje učinkovitosti okoljske inšpekcije. Na ministrstvu za okolje so navedli, da so bila kljub luknjam v zakonodaji nekatera področja v slovenski zakonodaji o odpadkih strožja v primerjavi s predpisi na ravni EU. Večino pravil za področje odpadkov so določali podzakonski akti, na primer uredbe. „Kljub obsežni pravni regulaciji in kompleksnim upravnim postopkom ni bil dosežen temeljni cilj, to je odgovorno ravnanje z odpadki," so priznali na ministrstvu. MZ Zda, EU • Onesnaženje planeta Američani pridelajo več smeti kot vsa EU Združene države Amerike daleč največ prispevajo k onesnaževanju s plastiko na svetu. V letu 2016 so ustvarile skupno približno 42 milijonov ton plastičnih odpadkov, kar je več kot dvakrat več kot na Kitajskem in več kot v vseh državah EU skupaj, navaja poročilo ameriške Nacionalne akademije znanosti, inženiringa in medicine. Vsak Američan v povprečju ustvari 130 kilogramov plastičnih odpadkov na leto, sledi Velika Britanija z 98 kilogrami, v Franciji je povprečje 43 kilogramov. Vsaj 8,8 milijona ton plastičnih odpadkov vsako leto konča v oceanu, torej vsako minuto »raztovorijo« v morje približno za en tovornjak smeti, pojasnjujejo v poročilu. Vsa plastika, vključno s tisto, ki jo odvržemo na tla, lahko konča v oceanu, dodajajo. Pri trenutni hitrosti bi lahko količina plastike, odvržene v ocean, do leta 2030 dosegla 53 milijonov ton na leto, kar je polovica skupne teže rib, ki jih vsako leto ujamemo v oceanu. Miralem Muratovič Slovenija, Ptuj • Knjiga o p. Mihu Drevenšku, misijonarju v Zambiji Foto: Črtomir Goznik ?. Janez Šamperl, autor knjige o p. Mihu Dreuenšku, minoritskem misijonarju v Zambiji Življenje, prežeto z evangelijem Letos je minilo 10 let od smrti p. minoritskega misijonarja Miha Drevenška. V Sloveniji in na črni celini je ostala njegova duhovna dediščina, njegovo delo, poti, ostal je spomin na izjemnega misijonarja, glasnika ubogih in zatiranih, preprostega Frančiškovega brata, gorečega pridigarja, veselega pevca, preroka zelene Zambije, je zapisal p. Janez Šamperl, avtor nove knjige o p. Mihu Drevenšku z naslovom Daleč naprej je tekel, ki jo je izdalo Misijonsko središče Slovenije. P. Martin Kmetec, izmirski nadškof metropolit, je v spremni besedi knjige Daleč naprej je tekel zapisal, da pričujoča knjiga ni samo obujanje spominov, pač pa je izraz globoke hvaležnosti p. Mihu za njegovo življenje, duhovniški poklic in misijonsko delo. P. Janez Šamperl pravi, da naslov knjige Daleč naprej je tekel na nek način simbolizira življenje p. Miha Dre-venška, ki pa je povezano tudi z njegovim življenjem. Delal je za Boga, zato se ni bal nikogar »Večkrat je poudaril, da svoje krščansko življenje živi ne samo en del dneva, ampak ves dan in vedno. Celo njegovo življenje je bilo prežeto z evangelijem. Tudi ko so ga najbolj preganjali, ko so mu grozili s smrtjo, je on rekel: 'Kaj mi pa morejo, jaz delam za Boga.' Z oznanjevanjem Jezusovega evangelija na svež, sodoben način je naredil pot tam, kjer je ni. Narediti pot tam, kjer je ni, pomeni, prinašati neko novo miselnost. 'Otrokom ne morem dati samo svinčnika, obleke, biti dober striček, dati jim je treba mrežo in znanje, ne pa ribe,' je govoril. Mihovo misijonarstvo ima svojo pot. Začelo se je prazvzaprav že, ko je bil star dve leti. Na makadamski cesti, polni lukenj, po kateri sta vlekla vola, se je naenkrat odpelo oje voza iz volovskega jarma, vola sta nadaljevala pot, voz pa je nato strmoglavil v haloško globačo. Oče Franc je ob tem ves obupan zavpil: »Kje si, otrok božji?« »Tu sem, ata! Tu sem!« je zaslišal tih Mihčev glas iz bližnjega grma. »Že takrat je imel Bog načrte z menoj,« je po navadi zaključil p. Miha, ki je nevede sledil tem načrtom. Šel je v semenišče, v noviciatu (dobi preizkušnje) je spremenil ime in postal Miha. Uresničil je misijonarsko poklicanost Ko se je vrnil v Sostro, je začel z ansamblom Minores. Tudi glasba je ena pot pri p. Mihu. Ljubezen do glasbe se je začela že v očetovi hiši, nadaljevala pri različnih zborih. V semenišču v Zagrebu je začel igrati kitaro. Minores ga je pripeljal tudi v Adelajdo, k rojakom v Avstralijo, kjer je na enem odru zaslišal, začutil vprašanje: »Zakaj ne greš v misijone?« V tistem hipu se je odločil, da bo šel v misijone. Tega ni nikomur povedal, ker ni želel, da bi kdo vplival nanj. Sam pa tudi nikoli ni znal razložiti, kaj se je takrat na tistem odru zgodilo. »Vem le, da sem od takrat mislil le še na to, kako bom šel v misijone,« je bil njegov komentar ob spominjanju na ta dogodek, na ta preblisk. Misijonarski križ je prejel leta 1975. Na misijone se je pripravljal v Angliji, od koder je odšel leta 1977 v Zambijo, kjer ga je čakala prva preizkušnja: zbolel je za malarijo. Od takrat se tudi ni več bal smrti. Tako hudo je bilo, da je že mislil, da je umrl. Sostrčanka Jana in njen mož Štefan, oba ljubitelja gora, sta Mihu na začetku misijonske poti želela podariti nekaj uporabnega ter nekaj za „njegovo dušo". Tako se je rodil zeleni klobuček, ki je sčasoma postal njegov največji prepoznavni znak v Zambiji in po svetu. Vedno ga je imel na glavi, razen med molitvijo in daritvijo svete maše. Zeleni klobuk je postal znamenje za p. Miha, Miha pa je postal znamenje za Zambijo in svet. Izjemna moč besede, pričevanja Maše p. Miha v Zambiji so bile nekaj posebnega. Kakšno moč in P. Janez Šamperl je tudi avtor drobne knjige o p. Mihi Drevenšku z naslovom Črnec v beli koži, ki jo je izdal dve leti po njegovi smrti in v kateri seje osredotočil na to, kaj je p. Miha Drevenšek pravzaprav delal v svojem misijonskem življenju. Od preprostega misijonarja, ki koplje vodnjake, je naredil velik korak do misijonarja nove evangelizacije. Začel je delati z mediji, naredil je prvi katoliški radio Icengelo, Mission Press, zametek televizije in veliko misijonsko tiskarno, kjer so tiskali na najvišjem nivoju in kjer sta bila tudi dva časopisa, ki ju je p. Miha Drevenšek tudi urejal. karizmo je imel, dokazuje dejstvo, da so ga ljudje dve uri poslušali pri pridigi. Pa ne enkrat, ljudje so želeli vedeti, kdaj ima mašo, šli so k Mihovi maši, želeli so slišati njegovo pridigo, ker so vedeli, da bo tajala dve uri. Danes najti pridigarja, ki bo pridigal dve uri, ali pa poslušalca, ki bo poslušal dve uri, ni mogoče. Moč besede, ki jo je imel, moč pričevanja je dejansko je črpal iz Božje dlani, iz Božjih vrelcev. »Nebeški imperativ, ki ga je nosil, vse premalo poznamo. Po desetih letih se počasi jasni to, počasi se vidi, ne samo to, kaj je delal, ampak, zakaj je to delal, kje je imel moč, kdo je bil,« pove p. Janez Šamperl, ki ga je duhovna moč p. Miha Drevenška fascinirala, ki mu tudi daje spodbudo in mu je v veliko pomoč pri njegovem redov-niškem življenju. »P. Miha s svojim življenjem, s tem, da je res bil Bož- pjanez Šamperl Daleč naprej je tekel P. MIHA DREVENŠEK Minoritski misijonar v Zambiji Foto: Črtomir Goznik Najnovejša knjiga o p. Mihu Drevenšku z naslovom Daleč naprej je tekel. Na naslovnici je fotografija p. Miha z znamenito zeleno kapo, od katere se ni nikoli ločil. ji ljubljenec, kaže preprosto pot evangelija, kaj bi pravzaprav morali biti mi redovniki, duhovniki, v današnjem času. To me je pri Mihu najbolj nagovorilo,« še doda. Projekt Botrstvo se je začel na Mihovo pobudo Karizma p. Miha Drevenška je še vedno zelo živa. »To je nekaj izjemnega, da stvari, ko odideš, gredo naprej. Radio Icengelo ima danes 14 napovedovalcev, p. Miha je začel sam. Mission Press dela naprej, prav tako tiskarna, kjer danes dela šest patrov, Miha je delal sam. V medijih je videl veliko moč, mediji lahko vodijo v pozitivno ali negativno smer. Prepričan je bil, da je te valove treba izkoristiti za tisto, kar je dobro. Sicer jih bodo drugi za izkoriščanje. Šest let sem bil v Assisiju s patri iz Zambije, tam je že sto patrov, vsak dan smo se pogovarjali o Mihu. Oni ga vidijo drugače kot mi, vidijo ga kot preroka Zambije, kot človeka s posebnimi darovi, izjemno ga čislajo. Pri nas pa je tako, da nihče ni prerok v svojem kraju. Na pobudo p. Miha so pred več kot dvajsetimi leti v Misijonskem središču Slovenije organizirano začeli projekt Botrstvo, ki se je iz Zambije razširil še na 18 drugih misijonov po svetu. Botrstvo se je razširilo tudi v civilni sferi. P. Miha Drevenšek je vselej in povsod spodbujal k dobremu za zambijske ljudi, zambijsko cerkev, otroke in odrinjene. Prizadeval si je za resnico, pravičnost, za napredek, za vero in upanje malega človeka ter za sijoče otroške oči,« je pogovor sklenil p. Janez Šamperl. MG 12 Štajerski Kultura torek • 7. decembra 2021 Ptuj, Podravje • Ta veseli dan kulture Kultura je danes najbolj ključnega pomena Območna izpostava J SKD Ptuj je že po tradiciji ob 3. decembru, ki ga praznujemo kot veseli dan slovenske kulture, povabila na osrednjo slovesnost. Na njej so podelili priznanja izpostave dejavnim ljubiteljskim kulturnikom in se spomnili na dejavnosti, dogodke, prireditve, ki so jih izvedli v tekočem letu. mt^^ Foto: Črtomir Goznik Na osrednji slovesnosti 01JSKD Ptuj je govoril dr. Dauid Bedrač. Foto: Črtomir Goznik Priznanji sveta OI JSKD Ptuj sta prejeli Terezija Filipaja in Jana Ilešič. Na fotografiji s podeljevalko priznanj Zdenko Golub, podpredsednico sveta OI JSKD Ptuj. Priznanji za Jano Ilešič in Terezijo Filipaja Letošnji prejemnici priznanj IO JSKD Ptuj sta Jana Ilešič in Terezija Filipaja. Jana Ilešič je priznanje prejela za organizacijsko delo ter za razvijanje novih oblik in vsebin dela na področju gledališke in knjižničarske dejavnosti. Izhaja iz družine, kjer so skoraj vsi člani dejavni v društvenem življenju. V ljubiteljski kulturi je vsestransko aktivna že skoraj tri desetletja. V gledališki in recitatorski skupini KUD Vitomarci deluje že od rane mladosti. V času zaprtja države zaradi epidemije je uvedla dejavnosti za otroke preko spleta, kamor je prenesla pripovedovanja pravljic. Terezija Filipajaje priznanje sveta OI JSKD Ptuj prejela za ohranjanje kulturne dediščine in za publicistično delo. Aktivno deluje v KD Skorba že od ustanovitve v letu 1996. Je tudi ustanovna članica skupine ljudskih pevk, s katerimi prepeva in ohranja bogato izročilo ljudskih pesmi. Najaktivnejša pa je na literarnem področju. Že od nekdaj piše pesmi, ki so izraz resničnega življenja, s katerimi se predstavlja ob različnih priložnostih. Leta 2004je izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Življenje - pesem moja. Letos, ko KD Skorba praznuje 25-letnico delovanja, pa bo izšla njena druga pesniška zbirka pod naslovom Ob spominih se pesmi rodijo. Vodja izpostave Iva Brajovič je povedala, da so kljub omejitvam zaradi epidemioloških razmer delovali po najboljših močeh. Poleg izobraževanja na skoraj vseh področjih so izvedli šolo slikanja in šolo oblikovanja z glino ter revije pevskih zborov, odraslih folklornih skupin in ljudskih pevcev. Programsko leto 2021 bodo zaključili z izdajo notne zbirke. Slavnostni govornik dr. David Bedrač je poudaril, da so zdaj časi, v katerih je kultura izjemnega, če ne celo najbolj ključnega pomena -tako kultura besed, kultura dialoga, kultura mostov med različnimi in različno mislečimi. Prav tako je ključno zavedanje, da smo vsi del iste človeške materije, ki bi jo morala povezovati strpnost, razumnost, složnost. Slovenska kultura je kljub izjemnim časom živa in dinamična. „ Kultura je eden najtrdovrat-nejših organizmov, hitro se prilagodi, najde pot, zavzame virtual- ne prostore, pri tem pa uspešno mutira na vse mogoče načine, če se izrazim v duhu aktualnega stanja. Tudi ko smo bili 'zaprti' med štiri zidove, je bila živa. Koliko izjemnih video literarnih večerov sem spremljal, pogovorov z umetniki, celo gledaliških predstav, filmov, takšnih in drugačni inštalacij! Da o ljubiteljski kulturi sploh ne govorim! Člani raznih društev so iskali nove poti, se srečevali s pomočjo raznih pogovornih aplikacij, snovali, razmišljali, kako naprej. A kakorkoli obračamo, vsem kulturnikom je bila pri tem skupna ugotovitev, da kulturi, temu izjemnemu organizmu, manjka človeški gostitelj. Pravzaprav gost, obiskovalec, stik, energija, fluid energije, kot bi rekli nastopajoči. Kajti kulturo naredijo žlahtno in polnokrvno ravno te izredne katarzične povezave, ta igra daj-dam, ta prisotnost človeka na eni in drugi strani. Te prisotnosti pa v času, ko so dvorane samevale, ni bilo. In je še vedno okrnjena. Omejena, s takimi in drugačnimi pogoji," je o delovanju kulture v korona razmerah povedal Bedrač. Kaj prinaša „nova stvarnost" v kulturi? Te »nove stvarnosti«, o kateri nekateri tako radi govorijo, ga je zelo strah. Če to namreč pomeni stanje okrnjenega in osiromašenega obiskovanja kulturnih prireditev na eni strani, na drugi pa nenehno izlivanje besedne gnojnice eden po drugem, ko smo skriti in zakriti v takšnih in drugačnih spletnih profilih, potem se nam ne piše nič dobrega. „Če pa 'nova stvarnost' pomeni, da se kultura le še krepi in da se bogati z novimi pristopi, kanali in mediji, da gre skozi bolečo fazo, ki se bo končala z novimi rešitvami, potem pa sem lahko, pa brez zamere, prosim, srečen, da se je zloglasni virus sploh pojavil in nam dodobra pretresel življenja. Kajti kultura je, kar dokazujete tudi današnji nagrajenci, ranocelniška stvaritev. To se je v slovenski zgodovini že dokazalo, in to večkrat! Je obliž na zevajoče rane, ki smo jih povzročili eden drugemu, je pot, da ponovno stopimo skupaj in spregovorimo kot človek s človekom, da iščemo dobro, da se znamo spodbujati, da si privoščimo uspeh in si za zmage iskreno čestitamo," je sklenil svoj praznični govor David Bedrač. V Narodnem domu na Ptuju so osrednjo slovesnost OI JSKD Ptuj obogatili člani otroške in odrasle folklorne skupine KD Rožmarin Do-lena. Otroška folklorna skupina se je predstavila v koreografiji z naslovom Špegl, odrasla pa z dvema: s plesi Zgornje Savinjske doline in plesi iz Razkrižja. MG Foto: Črtomir Goznik V kulturnem programu sta nastopili otroška in odrasla folklorna skupina FD Rožmarin Dolena. Na fotografiji odrasla skupina, več njenih Članov je prejelo Maroltove značke za svoje udejstvovanje. Ptuj • Galerija Magistrat Kerblerjevi Haložani v Veličkovicevih intarzijah V galeriji Magistrat sije že nekaj časa mogoče ogledati razstavo intarzij Voja Veličkoviča in fotografij Stojana Kerblerja pod naslovom Haložani v fotografiji in intarziji. Odprli so jo brez javnosti, a so zato podaljšali čas, v katerem si jo lahko ogledajo vsi ljubitelji dela in ustvarjanja obeh Ptujčanov, ki se umetniško izražata vsak na svoj način. Stojan Kerbler, mojster fotografije, je lani prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju fotografije. Najbolj je zaslovel s ciklusi Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline. Umetnik intarzij Vojo Veličkovic je svoj okrogli življenjski jubilej želel zaznamovati s prav posebno razstavo svojih del. Mojstra fotografije je prosil, naj izbere motive iz svojih prepoznavnih ciklov, ki bi bili primerni za prenos v tehniko intarzije. Izbral je med Portreti s ptujskih ulic in Haložani. Na podlagi izjemnih Kerblerjevih fotografij je nastalo trinajst intarzij. Vojo Veličkovic je ob pričujoči razstavi povedal, da je bil to doslej njegov največji izziv v intarziji. Z ustvarjenim je zadovoljen. Tudi mojster fotografije je zadovoljen, zaveda se, da je bilo Veličkovicevo delo zelo težko, še posebej, ker vseh podrobnosti fotografije v in-tarzijo ni mogoče prenesti, a je Ve-ličkovic ujel njihovo bistvo. Razstavo Voja Veličkovica in Sto-jana Kerblerja spremlja katalog, v katerem o razstavi pišeta dr. Marjeta Ciglenečki in Doroteja Kotnik. Ci-glenečkijeva je zapisala, da obe seriji pripovedujeta o Haložanih: prvo je Kerbler posnel na ptujskih ulicah, drugo pa v Halozah: „Na ptujskih ulicah je Haložane zaznaval kot posebne in drugačne. Kljub uspehu Portretov s ptujskih ulic je presodil, da mora Haložane fotografirati v njihovih domačih Halozah. V sedemdesetih letih je napravil pravo fototopografijo Haloz in prepričal javnost z upodobitvijo haloškega življenja. Širokokotni objektiv mu je omogočil, da je poleg Haloža-nov v prizore zajel tudi njihov življenjski prostor: vinograde, poti po grabah, viničarije vrh gričev in skromno notranjščino njihovih domov." Umetnostna zgodovinarka Doroteja Kotnik pa je povedala, da je z intarzijami na podlagi Kerbler-jevih fotografij Veličkovic popeljal v svojevrstno interpretacijo znanih motivov. „Stilizirane podobe Halo- Foto: Črtomir Goznik V galeriji Magistrat je na ogled razstava Haložani v fotografiji in intarziji. Razstavljata Vojo Veličkovic in Stojan Kerbler. žanov v naravnih barvah različnega lesa nas očarajo s pripovedjo o skromnem življenju v odmaknjenih Halozah, ki so ohranile ljudsko izročilo kljub močnim tendencam globalne kulture. Umetnik nas želi ponovno navdušiti za tradicijo ptujske okolice in nas spodbuditi, da se vprašamo, kam drvi naša sodobna družba," je še poudarila. Zagotovo galerija Magistrat ponuja še eno razstavo ptujskih umetnikov in ustvarjalcev, ki bo pritegnila. MG Nogomet Presenečenje? Ne, senzacija epskih razsežnosti! Stran 14 Futsal (Pre)velike oscilacije v igri Ptuja Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Rokomet Švicarji boljši tudi na Hardeku Stran 15 Vida Rudolf Do lepih uspehov s pozitivno energijo Stran 16 (Poílu.íajt¿ naí na íuitounün íjilztu! RADIOPTUJ «a afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 19. krog X •• v • vi.. Sumarji se naprej nerešljiva uganka za vodilne Koprčane Aluminij - Koper 1:1 (0:0) Vodilni Koper je pred tekmo v Kidričevem nanizal tri zaporedne zmage (Tabor, Kalcer, Bravo), niz je želel nadaljevati. A se jim ni izšlo, brez obolelih Rajčeviča in Oštreka ter kaznovanega Beširja so uspeli v šumi le remizirati. V prvem polčasu so bili gostje v trdem obračunu precej boljši tekmec, imeli so konstantno pobudo. Kljub temu so imeli najlepšo priložnost prvega polčasa domačini. V 27. minuti je do strela prišel Berlek, njegov poskus pa je končal tik mimo gola Adama. Na drugi strani je domači kapetan Janžekovič ubranil nevarna poskusa Parrisa. Drugi del je bil glede priložnosti precej bogatejši, na razplet tekme pa je močno vplivala izključitev Jeliča Balte v 55. minuti. Takrat je 29-letni Hrvat zaradi udarca Marinška s komolcem upravičeno prejel drugi rumeni karton in sodnik Mertik ga je poslal pod prho. Šok ob izključitvi pa so Koprčani v naslednji minuti preboleli na najboljši mogoči način: z doseženim STRELCA: 0:1 Colley (56.), 1:1 Ka-drič (73.). ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl, Aze-movič, Martič (od 70. Prša), G. Peč-nik (od 70. Matjašič), Nkama, Bolha, Marinšek (od 70. Dodlek), Bizjak (od 62. Brest), Berlek, Kidrič (od 62. Ka-drič). Trener: Oskar Drobne. KOPER: Adam, Bručič, Žužek, No-voselec, Palčič, Jelič Balta, Vešner Tičič, Osuji (od 58. Grudina), Barišič, Parris, Colley (od 84. Guberac). Trener: Zoran Zeljkovič. RDEČI KARTON: Ivan Borna Jelič Balta (55., Koper). golom. Palčič je podal iz kota, Barišič pa je žogi toliko spremenil smer, da jo je na oddaljenejši vratnici Lamin Colley le še potisnil v mrežo - 0:1. Za 28-letnega Gambijca je to četrti gol v sezoni. »Kljub igralcu manj smo povedli, kar je bilo v tistem trenutku zelo pomembno. Kasneje bi morali odigrati pametneje, a najlažje je biti general po bitki,« je po tekmi situacijo iz 56. minute in zaključek opisal član Kopra Ivica Guberac. Drugače so zadevo videli v domačem taboru. »Že cel teden na treningih ni bilo čutiti prave energije, bilo Prva liga Telemach 1. KOPER ig ii 4 4 33:22 37 2. MARIBOR ig ii 3 5 2g:2i 36 3. MURA iS 7 7 4 24:23 2S 4. OLIMPIJA LJUBLJANA i6 S 3 5 20:i6 27 5. BRAVO iS 7 6 5 i6:i2 27 6. DOMŽALE iS 6 5 7 24:26 23 7. CELJE iS 6 3 g ig:22 2i 8. ALUMINIJ ig 4 7 S iS:26 ig 9. CB24 TABOR SEŽANA ig 4 4 ii i7:20 i6 10. KALCER RADOMLJE iS 4 4 iO 20:32 i6 Tri tekme, le dve točki za Koper V treh medsebojnih tekmah med Koprom in Aluminijem je bil v tej sezoni z zmago v Kopru (1:3) in dvema remijema v šumi (0:0, 1:1) uspešnejši klub iz Kidričevega. Koper z nobeno drugo ekipo ni osvojil manj točk kot prav s šumarji. »Res nam je Aluminij v tem delu prvenstva vzel največ točk, a ne bi rekel, da nam njihova igra ne ustreza; prej bi rekel, da nas ni spremljala športna sreča pri realizaciji priložnosti,« je svoje mnenje o tem podal član Kopra Ivica Guberac, stavek pa je dodal še Zoran Zeljkovič: »Lahko bi se reklo, da nam Aluminij 'ne leži', a v Kidričevem nikomur ni lahko, tudi Maribor in Olimpija sta tukaj v tej sezoni že izgubila.« « II I VV I V. I . . . . Celjani popuščajo, muraši se dvigujejo Nogometaši v 1. ligi znova niso odigrali popolnega kroga, nedeljski tekmi sta bili zaradi zasneženih igrišč v Ljubljani in Domžalah prestavljeni. Olimpiji je tako odpadla še tretja zaporedna tekma (dve zaradi okužb s koronavirusom). Prvo zaostalo bodo odigrali v sredo v Celju, za preostali dve (z Muro in Domžalami) pa termina še nista določena. Maribor se je po porazu na Fazaneriji znova vrnil v zmagovalne tirnice, v štajerskem derbiju je zmagal v Areni Z'dežele. Edini gol na srečanju je že v uvodnem delu srečanja dosegel „vroči napadalec" Ognjen Mudrinski, za katerega je bil to sedmi gol na zadnjih desetih srečanjih. Maribor je Celjane ugnal tretjič v sezoni, za varovance trenerja Simona Sešlarja pa je tokratni poraz tretji zaporedni. Po dolgem času se je v začetni postavi Celja znašel Matjaž Rozman, a ni mogel preprečiti poraza svoje ekipe - pravzaprav je bil najzaslužnejši, da gro-fle niso bili poraženi še z višjo razliko. Če Celjani ob koncu sezone popuščajo, pa muraši iz kroga v krog „rastejo". Senzacionalna zmaga proti Tottenhamu jim je dala dodatno energijo, v domačem prvenstvu sta „padla" Maribor in Tabor. Sežanci nikakor ne najdejo izhoda iz krize rezultatov, izgubili so že osmič zapored. Kar sedemkrat pri tem niso dosegli zadetka, zadeli so le v Kidričevem pri porazu 3:2. REZULTATI 19. KROGA: Aluminij - Koper 1:1 (0:0); Celje - Maribor 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Mudrinski (6.); Mura - CB24 Tabor Sežana 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Mulahusejnovič (59.). Tekma Bravo - Kalcer Radomlje je bila zaradi zasneženega igrišča prestavljena na torek, ob 15.00 bo odigrana v Stožicah. Tekma Domžale - Olimpija je bila prestavljena na kasnejši termin. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so še tretjič v sezoni zagrnili življenje vodilnim Koprčanom. Na fotografiji kasneje izključeni Ivan Borna Jelič Balta (Koper, rumeni dres) med posredovanjem pred Jakom Bizjakom. ZAOSTALA TEKMA 18. KROGA: Celje - Olimpija (sreda, 8. 12., ob 17.00). je kar nekaj melanholije, kar se je potem poznalo na tekmi. Na srečo nas je izključitev v taboru gostov prebudila in je bil potem zaključek boljši,« je dejal trener Oskar Drobne. V 61. minuti je Kidrič po podaji Ma-rinška zatresel stativo, po opravljenih petih menjavah pa se je pobuda Aluminija še stopnjevala. Z golom jo je kronal rezervist Haris Kadrič v 73. minuti, ko je sprejel podajo Bresta, si žogo z desnice namestil na levico in zadel spodnji kot gola - 1:1. »Vedno se trudim pomagati ekipi, gola sem še toliko bolj vesel zato, ker nam je prinesel točko. Za nas je to bonus, če imamo na klopi igralce, ki lahko naredijo razliko v trenutkih, ko komu drugemu ne gre. Vsak igralec si želi igrati, a trener odloča o tem,« je po tekmi dejal strelec gola za Aluminij, svojega drugega v tej sezoni. V zaključku tekme se je tehtnica nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran, na koncu pa je vendarle ostala v ravnovesju. Posebno dramatična je bila zadnja minuta sodnikovega podaljška, ko je imel najprej Azemovič t. i. 100 % priložnost, z vsega nekaj metrov pa je zadel Adama v nogo. V protinapadu je imel Barišič priložnost za asistenco do osamljenega Parrisa, a seje raje odločil za preigra-vanje, kar pa ni bila dobra odločitev - Krefl mu je žogo odvzel... »V zaključku smo imeli posest in smo prišli do nekaterih ugodnih situacij, a smo bili nekoliko preveč neodgovorni. Ne sme pa se nam zgoditi, da tekmec z igralcem manj uprizori nekaj takšnih protinapadov, kot jih je Koper proti nam,« je zaključek ocenil Drobne. Na zadnji letošnji domači tekmi so šumarji pred maloštevilnimi premrzlimi gledalci tako uspeli izvleči točko, za zaključek jeseni pa bodo v nedeljo ob 15. uri gostovali še pri ljubljanskem Bravu. Jože Mohorič Oskar Drobne, trener Aluminija: »Za nas je to velika in pomembna točka, sploh glede na prvih 60 minut tekme. Glede zadnjih 30 minut in igralca več pa je seveda prisotnega tudi malo obžalovanja, da nismo zmagali. Realna ocena srečanja bi bila, da je remi glede na vse pošten. Znova smo se vrnili v tekmo po zaostanku, za nameček proti vodilnemu moštvu lige, kar veliko pove o ekipi. V zadnjih tekmah nam je veliko lažje, imamo širino v igralskem kadru, kar smo zaradi številnih odsotnosti in poškodb pogrešali praktično celotno jesen. Tokrat je bilo to morda celo odločilno, saj smo lahko opravili pet menjav - z njimi smo našli 'igralno ekipo' in zabili izenačujoči gol. Jasno je, da niso vsi igralci na vsaki tekmi enako razpoloženi, zato so menjave tako pomembne.« Haris Kadrič, Aluminij: »Glede na prikazano moramo biti s točko zadovoljni. Tista izključitev je na neki način 'presekala' oboje, tako Koprčane kot nas. Koper se je iz šoka izvlekel s hitrim golom, kar je bilo za nas seveda presenečenje, a smo se s hitrim golom dobro izvlekli. V končnici smo sicer želeli izkoristiti igralca več na igrišču, a se nam ni izšlo po željah.« Zoran Zeljkovič, trener Kopra: »Pred tekmo ne bi bil zadovoljen s točko, na koncu pa glede na potek tekme moram biti. Lahko bi seveda tudi zmagali, če bi iz dveh lepih priložnosti povedli 0:2 in zaključili tekmo, na drugi strani pa bi lahko tudi izgubili, več kot pol ure z igralcem manj nam na tem spolzkem igrišču ni bilo lahko in smo proti koncu kar precej trpeli.« Ivica Guberac, Koper: »V Kidričevem so gostovanja vedno zahtevna, tokrat so nagajale še težke razmere. Pokazali smo karakterno dobro tekmo, po moško smo se borili in 'tepli' s tekmeci. Na koncu nam je lahko žal za izgubljenima točkama, a tako pač je v nogometu: včasih kaj dobiš, včasih izgubiš. V boju za vrh je pomembna vsaka točka. Veseli me, da smo znova pokazali, da nismo muha enodnevnica in da na vrhu vztrajamo že 14 krogov zapored. Bomo videli, kako se bo izšla tekma z Muro, a vsekakor lahko še naprej računamo na jesenski naslov. Nimamo pa glede tega nobenih pritiskov, s trdim delom se dokazujemo iz tekme v tekmo.« Nogomet • 1. SŽNL Točka je bila na dosegu roke... ZAOSTALA TEKMA 6. KROGA: Nona Pomurje Beltinci - Primorje Gaia Naturelle 12:0 (6:0). ZAOSTALA TEKMA 7. KROGA: Doxakey - Cerklje 0:2 (0:1). 1. POMURJE BELTINCI 12 12 O O 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 11 10 0 3. RADOMLJE 4. LJUBLJANA 5. CERKLJE 6. PRIMORJE GAIA 7. DOXAKEY 8. KRIM 12 12 12 10 11 12 O 12 98:2 117:9 41:17 48:29 20:49 8:49 14:70 7:128 Doxakey Ptuj - Cerklje 0:2 (0:1) STRELKI: 0:1 Klavdija Trdina (10.), 0:2 Marcela Kos (90.). DOXAKEY PTUJ: Neža Forštnarič, Tjaša Križan (od 87. Klara Kitak), Eva Vidovič, Tina Hvalec (od 58. Hana Jelen), Nuša Štumberger (od 79. Urška Švarc), Tajda Tušek, Pia Ciganovič, Anja Lončarič, Ana Miljkovič, Maša Potočnik, Taja Lončarič. Trener: Uroš Šmigoc. V soboto je bila na igrišču z umetno travo pri Mestnem stadionu Foto: Črtomir Goznik Ptujske nogometašice ostajajo pri dveh zmagah v letošnji sezoni (obe proti Krimu), tokrat pa so bile zelo blizu nove točke. odigrana zaostala tekma 7. kroga v ženski ligi, v goste Ptujčankam so prišle Cerkljanke. To je bila njihova prva medsebojna tekma v sezoni, srečno pa se je razpletla za Gorenj- ke. Te so se z zmago utrdile v sredini lestvice, ptujska zasedba pa na premor odhaja z dvema zmagama proti Krimu. V vodstvo so že v zgodnji fazi tekme prišle gostje, a to domačink ni potrlo. Pokazale so veliko volje in želje po izenačenju, a tokrat sreča enostavno ni bila njihov zaveznik. Ob popolni prevladi varovank trenerja Uroša Šmigoca so gostje v končnici iz protinapada zabile še drugi gol in dokončno odločile tekmo. Uroš Šmigoc, trener ŽNK Doxa-key Ptuj: »Naša dekleta so tokrat odigrala zelo dobro tekmo, za pozitiven rezultat pa nam je zmanjkal kanček športne sreče. Za razliko od nekaterih prejšnjih tekem smo namreč imeli veliko priložnosti, predvsem v drugem polčasi smo povsem nadigrali gostje. Ob koncu tekme sem večino igralk poslal v napad, da bi tako prišli do izenačenja, to pa nam na žalost ni uspelo. Veseli vsaj to, da je viden občutni napredek v igri.« JM 14 Štajerski Šport torek • 7. decembra 2021 i Nogomet • 2. SNL Presenečenje? Ne, senzacija epskih razsežnosti! Gorica - Drava Ptuj 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Kahrimanovic (90., z 11 m). GORICA: Likar, Urbančič, Širok, Leban (od 82. Prodanovic), Marc, Ahmetaj (od 68. Frešer), Marinič (od 68. Hasanbegovic), Hrka, Mevlja, Vekic (od 82. Baruca), Agic. Trener: Miran Srebrnič. DRAVA: Poljanec, Kahrimanovic, Penič (od 82. Čeh), Rogina, Bozgo (od 46. Buran), Ribič (od 65. Pivko, od 93. Bolcar), Šlamberger, Drevenšek, Kraner, Dobnik. Trener: Andrej Kvas. 2. SNL ZAOSTALA TEKMA 13. KROGA: Gorica - Drava Ptuj 0:1 (0:0). ZAOSTALA TEKMA 11. KROGA: Krka - Jadran Dekani 2:0 (0:0). ZAOSTALA TEKMA 16. KROGA: Krško - Nafta 1903 0:2 (0:0). 1 GORICA 18 15 1 2 33:8 46 2. TRIGLAV KRANJ 18 13 2 3 34:12 41 3. ROGAŠKA 18 10 1 7 27:23 31 4. NAFTA 1903 17 8 5 4 40:20 29 5. FUŽINAR VZAJEMCI 18 7 5 6 29:28 26 6. ROLTEK DOB 17 7 4 6 27:23 25 7. RUDAR VELENJE 18 8 1 9 32:30 25 8. BELTINCI 18 6 7 5 23:23 25 9. PRIMORJE 18 6 6 6 26:24 24 10. KRKA 18 5 6 7 27:25 21 11 VITANEST BILJE 18 5 6 7 26:30 21 12. JADRAN DEKANI 18 4 7 7 22:22 19 13. KRŠKO 18 4 6 8 19:35 18 14. ILIRIJA 1911 18 4 5 9 18:25 17 15. DRAVA PTUJ 18 4 2 12 20:53 14 16. BREŽICE ČATEŽ 18 2 6 10 14:36 12 ZAOSTALA TEKMA 17- KROGA: Poraz po polnih štirih mesecih Zasedba iz mesta vrtnic, ki jo vodi trener Miran Srebrnič, je v nedeljo doživela šele drugi poraz v sezoni, prvega po 30. juliju (1. krog: Triglav - Gorica 2:1). Njihov niz nepremaganosti je trajal kar dobre štiri mesece, prekinila pa ga je do tega kroga zadnjeuvrščena ekipa ... V tem času so Goričani nanizali 16 tekem brez poraza - 15 zmag in remi z Beltinci. Do nedelje so Goričani na vseh tekmah v sezoni dosegli najmanj en zadetek, v nedeljo je bila prekinjena tudi to serija ... Drava ima sicer statistično gledano daleč najslabšo obrambo v ligi, na 18 tekmah je prejela kar 53 zadetkov (povprečno skoraj tri na tekmo). Andrej Kvas, trener Drave: »Gorica je bila brez dvoma boljša v polju, njihova dominanca se je kazala v večji posesti žoge. Mi smo se v osnovi orientirali na trdno in kompaktno postavitev 4-4-1-1 v obrambi, kljub temu pa nismo bili povsem brez priložnosti iz protinapadov, eno takšnih je imel Penič v 30. minuti, ko je prišel sam pred domačega vratarja Uroša Likarja, a ga ni uspel premagati. Kapo dol vsej ekipi, na čelu z vratarjem Urošem Poljancem, tudi preostala trojica najbolj izkušenih - Anton in Simon Rogina ter Amir Kahrimanovic - je opravila odlično delo. Srečen sem za klub, za vse igralce in seveda tudi zase, da smo vsi skupaj uspeli ujeti realen priključek k ekipam, s katerimi se bomo spomladi kosali za obstanek. Seveda upam, da v bolj urejenih klubskih razmerah.« Roltek Dob - Nafta (11. 12., ob 13.00). Futsal • 1. SFL V Novi Gorici je v nedeljo zgodaj popoldne potekala zaostala tekma 13. kroga med domačo Gorico in Dravo. Trinajstica je bila tokrat srečna za ptujsko zasedbo, ki je pripravila največje presenečenje celotnega jesenskega dela sezone in zadala poraz vodilni ekipi lige! »To lahko ponudi samo nogomet! Morda nas res kdo spremlja 'od zgoraj' in je nagradil naš trud v teh sicer nepredstavljivih klubskih razmerah. Naj bo ta zmaga lučka in kažipot naprej,« je takoj po tekmi presrečen dejal trener Drave Andrej Kvas. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (v modrem dresu Amir Kahrimanovic) so v zadnjih desetih dneh nanizali dve senzacionalni zmagi, s katerima so se celo rešili zadnjega mesta. Dravaši so odšli na gostovanje s skromnimi pričakovanji, v prvi vrsti so se želeli izogniti visokemu porazu, kakršnega so npr. doživeli ob prejšnjem koncu tedna v Lendavi (6:0). Ekipa glede na omenjeno tekmo ni doživela kakšnih posebnih sprememb v sestavi, le namesto Valentina Vogrinca in Reneja Šabedra sta tokrat začela Maj Ribič in Matej Kraner. Pri Gorici ni bilo njihovega najboljšega strelca Etiena Velikonje, zato pa so bili prisotni vsi ostali izkušeni posamezniki, med drugimi tudi Matija Širok in kapetan Nejc Mevlja. Domača vrsta je želela v deževnih razmerah čim prej do zadetka, s katerim bi v nadaljevanju tekme lažje prišla do edinega zastavljenega cilja -zmage. Nekaj uvodnih minut so močno pritiskali in si priigrali nekaj zaporednih kotov, a so jih gostje zbrano odbili kljub spolzkemu igrišču. V 30. minuti so prvi zares nevaren napad izpeljali ptujski modri, mladi Maj Penič (letnik 2002) pa v dvoboju iz oči v oči z Urošem Likarjem ni bil uspešen. Do polčasa ni prišlo do spremembe začetnega izida, kar se Goričanom zgodi sila redko. Na do- (Pre)velike oscilacije v igri Ptuja Bronx Škofije - Hiša daril Ptuj 5:5 (1:4) STRELCI: 0:1 Rednak (2.), 0:2 Gaj-ser (4.), 0:3 Bukovec (9.), 1:3 Mandir (15.), 1:4 Markič (20.), 2:4 Peroša (22.), 3:4 Bojkič (23.), 4:4 Stanič (26.), 4:5 Gajser (31.), 5:5 Debeljak (37., ag.). HIŠA DARIL PTUJ: Anžel, Caf; Pihler, Rednak, Ručna, Debeljak, Markič, Bukovec, Gajser. Trener: Robert Grdovič Ekipa FC Hiša daril Ptuj je na gostovanje v Koper odpotovala v okrnjeni zasedbi, zaradi različnih vzrokov so manjkali Marko in Urban Senekovič, Žiga Zdovc, Davor Fleten in Nikola Jelič. Kljub temu so bili proti domači ekipi Bronxa popolni favoriti, čeprav so jim Primorci na prvi medsebojni tekmi na Ptuju že prekrižali račune in osvojili točko (2:2). Vajo so ponovili še enkrat, a še na bolj spektakularen način ... Štajerci so v Kopru odigrali odličen prvi polčas in povsem zasenčili domačine. Ob odhodu na odmor so tako vodili 1:4, pri čemer so v polno zadeli štirje različni igralci. Morda so ob visokem vodstvu že pomislili, da je zmaga njihova, a se je situacija na parketu hitro obrnila. Kot že nekajkrat v tej sezoni, so tudi tokrat zapadli v nekajminutno krizo, to se jim je tokrat zgodilo med 22. in 26. minuto, ko so domačini s tremi ekspresnimi goli izenačili. Po tem so znova prevzeli vajeti igre v svoje roke in z golom Tilna Gaj-serja iz prostega strela znova prešli v vodstvo (4:5). Domača zasedba se še enkrat več ni želela sprijazniti s porazom in je s tvegano igro z vratarjem v polju iskala izenačenje. To se jim je obrestovalo štiri minute pred koncem tekme, ko je po podaji iz strani žogo v lastno mrežo potisnil Timotej Debeljak - 5:5. Bronx je tako vknjižil že šesti remi v sezoni, na prvo zmago pa še vedno čaka. Novi izgubljeni točki Ptujčane oddaljujeta od želenega 3. mesta. Robert Grdovič, trener Ptuja: »Naš največji problem trenutno je ta, da se nam v igri pojavljajo velike oscilacije. Na trenutke igramo popolno, agresivno in učinkovito, na trenutke pa se nam dogajajo takšne napake v obrambe, ki si jih enostavno ne bi smeli privoščiti - to me strašno jezi. Ko nam ob pritisku tekmecev teče voda v grlo, se prevečkrat 'izgubimo', to pa odnaša točke. Smo precej kvalitetnejša zasedba od Bronxa, zato sem jezen zaradi izgubljenih točk. Potrebno pa je priznati, da se je ekipa Bronxa pošteno trudila skozi celotno tekmo, zato jim čestitam za remi. Mi smo imeli na voljo manjše število igralcev, a to ni glavni razlog za remi, prevelik psihološki padec in 'črna luknja' ob vodstvu 1:4 je tisto, kar je domačinom omogočilo povratek.« Meteorplast Šic Bar -Dobrepolje 6:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Gašparič (8.), 2:0 A. Goznik (14.), 2:1 Škulj (16.), 3:1 Vajda (22.), 3:2 M. Goznik (24., ag.), 4:2 Alj. Ruis (34.), 5:2 Šnofl (35.), 6:2 A. Goznik (39.). Tilen Gajser, FC Hiša daril Ptuj: „Z našo predstavo proti Bronxu zagotovo ne moremo biti zadovoljni. Tekme, v katerih ob polčasu vodimo 1:4 in imamo vse pod kontrolo, enostavno moramo zmagati. Končnih 5:5 je znak, da smo nadaljevanje odigrali zelo slabo. Imamo veliko težav s poškodbami, a to ne sme biti izgovor za remi. Formo moramo nemudoma začeti stopnjevati, da bomo do končnice na pravem nivoju. Že v petek moramo proti Siliku pokazati boljši obraz." Foto: Črtomir Goznik Tilen Gajser (TC Hiša daril Ptuj), strelec dveh zadetkov v Kopru 1. DOBOVEC 2. LITIJA 3. SILIKO VRHNIKA 4. HIŠA DARIL PTUJ 5. METEORPLAST ŠIC 6. OPLAST KOBARID 7. MLINŠE 8. BRONX ŠKOFIJE 9. DOBREPOLJE 1 2 0 61:13 1 36:22 2 49:36 4 40:33 3 32:30 5 25:38 6 26:44 5 22:34 8 23:64 sedanjih tekmah v sezoni so še vselej dosegli vsaj zadetek. V tem duhu so začeli tudi drugi del, a so znova naleteli na močan obrambni zid gostov, na čelu katerega je bil vratar Uroš Poljanec. Obrambo je ob polčasu trener Kvas še utrdil z zamenjavo Kliton Bozgo - Nejc Buran. Bolj se je tekma približevala koncu, več nervoze je bilo med domačini, drava-šem pa je to le še dvigovalo moralo. Ob zaključnem jurišu vodilne ekipe lige in jesenskih prvakov pa je prišlo do napake v njihovi obrambi. Podajo vratarja Likarja je prestregel Patrik Pivko, njegov prodor v kazenski prostor pa so domačini ustavili na nedovoljen način in sodnik Anže Jerič je dosodil penal. Suveren izvajalec je bil Amir Kahrimanovic, ki je pri strelu z bele točke ohranil mirne živce - 0:1. Zanj je bil to drugi zadetek v sezoni, a zato toliko pomembnejši. Spomnimo: pred slabima dvema tednoma je zadel za senzacionalno zmago proti Krki - takrat iz prostega strela. Pomembno je, da je Drava s tremi osvojenimi točkami skočila z zadnjega mesta, kar je ob trenutnem veselju še močan psihološki moment pred zimskim premorom. JM METEORPLAST ŠIC BAR: Fajfar, Prijol; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Gašparič, Trstenjak, Goričan, Aljaž Ruis, Škerget, Šnofl, Alen Ruis, Vajda. Trener: Tomislav Novak. Blizu 60 gledalcev je videlo zanimivo tekmo s številnimi priložnostmi, več so jim imeli domačini. Trener Meteorplast ŠIC bara Tomislav Novak je od začetka tekme zahteval od svojih varovancev agresivno igro, s pokrivanjem na nasprotnikovi polovici so tudi prisilili tekmeca v napake. Ekipa Dobrepolja je kljub vsemu držala priključek z domačini do 34. minute, ko sta za veselje ljutomerske publike z zadetkoma za 4:2 in 5:2 poskrbela Aljaž Ruis (34. minuta) in Rok Šnofl (35). Končni izid dvoboja je s svojim desetim zadetkom v sezoni, ki ga uvršča na visoko tretje mesto liste strelcev, postavil Aljaž Goznik v 39. minuti. S po dvema zmagama in remijema v zadnjih štirih krogih so se Ljut-omerčani zelo približali sosedom iz Ptuja. Mitja Gašparič, Meteorplast Šic bar: »Dobro smo vstopili v tekmo in si pripravili ogromno priložnosti. Morali bi jih že v prvem polčasu več realizirati, da bi tekmo prej zapeljali v mirne vode. Goste smo sicer spustili na zadetek zaostanka, a smo tekmo vseeno rutinirano pripeljali do konca.« JM 1. SFL REZULTATI 12. KROGA: Bronx Škofije - Hiša daril Ptuj 5:5 (1:4), Meteorplast Šic Bar - Dobrepolje 6:2 (2:1), Siliko Vrhnika - Oplast Kobarid 0:4 (0:3). Tekma Litija - Dobovec je bila prestavljena zaradi nastopa Dobov-ca v Ligi prvakov. V spomin Silvestru Korniku - Ježu 31. 12. 1969-30. 11. 2021 Zaklenil je svoj vratarski prostor in odložil piščalko... Silva smo vsi poznali pod vzdevkom Jež, ki ga je zaradi njegove kratke frizure in navihanosti spremljal že iz otroških let. Bil je vsestranski športni navdušenec, svoje mesto pa je našel med nogometnimi vratarji. Prve nastope je zbral v NK Drava Ptuj, še posebej uspešen pa je bil v malem nogometu, kjer je bil v golu prava »hobotnica«. Že od ustanovitve Kluba malega nogometa Poetovio leta 1986 je bil nepogrešljiv član ekipe in kar 30 let kapetan svojim soigralcem. Leta 1993 je Jež v prvem superpokalu Slovenije ubranil odločilni strel takratnim državnim prvakom, ljubljanski ekipi Vuko, in se skupaj s soigralci veselil najdragocenejše slovenske malonogometne lovorike. Med letoma 1986 in 2001 je kot golman blestel tudi na 266 turnirjih v Slovenskem revialnem pokalu (SRP), kjer je sodelovalo več tisoč igralcev. Bil je golmanski fenomen in po zbranih odličjih prva zvezda SRP. Skupaj s svojimi soigralci iz KMN Poetovio je na zaključnih turnirjih petkrat osvojil 1. mesto, kar 22-krat je bil razglašen za najboljšega vratarja. Z izjemnimi nastopi v golu si je prislužil častno mesto v idealni peterki SRP vseh časov. Čeprav je bil izjemen vratar, je z žogo odlično barantal tudi z nogo; v Juršincih je bil celo najboljši strelec turnirja z devetimi zadetki. Bil je tudi član slovenske malonogometne reprezentance, za kar je leta 1998 dobil priznanje Zavoda za šport MO Ptuj. V svoji dolgoletni uspešni karieri so ga v svoje vrste kot golmana občasno povabili tudi KMN Vito-marci in KMN Branik Talci. Bil je velik privrženec NK Drava Ptuj, saj je redno obiskoval tekme in navijal za svoj matični klub. Po končani igralski nogometni karieri je bil tudi uspešen nogometni sodnik. Dragi Jež, bil si dobrega srca, vedno pripravljen pomagati prijateljem, rad si se pošalil in »galamil«, za nobeno delo ti ni bilo težko poprijeti. Še posebej nam je ostala v spominu tvoja »rdeča petka R5«, kjer si imel na zadnji polici maskoto ježa. V spominu nam boš ostal kot izjemno družabna in priljubljena osebnost. Bil in ostal boš neponovljiv, zanesljivo pa največja ptujska nogometna legenda. Pogrešali te bomo tvoji nogometni prijatelji iz KMN Poetovio, NK Drava Ptuj, KMN Vitomarci, KMN Tomaž, KMN Voličina, KMN Branik Talci in Društva nogometnih sodnikov Ptuj. Dragi prijatelj Jež, počivaj v miru. torek • 7. decembra 2021 Šport Štajerski 15 Rokomet • Pokal EHF, 3. krog Švicarji boljši tudi na Hardeku Jeruzalem - Suhr Aarau 27:29 (13:14) JERUZALEM: Skledar (7 obramb -1 x 7-m), Balent; Mlač Černe, Bogadi 5, Čudič 3 (3), Voljč, Fergola, Žuran 3, G. Hebar 2, T. Hebar 4, Šulek 3, Pan-dev, Krabonja 4, Čirovic 3. Trener: Saša Prapotnik. SUHR AAARAU: Burica, Grazioli (18 obramb); Reichmuth 2, Hofer, Zehnder 3 (2), Ferraz 5, Attenhofer 7, Aufdenblatten 2, Martins, Parkhomenko, Pejkovic, Laube 2, Muggli 2, Gomboso 1, Strebel 1, Sla-ninka 4. Trener: Aleksander Stevic. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Suhr Aarau 2/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Suhr Aarau 12 minut. IGRALEC TEKME: Leonard Grazioli (Suhr Aarau). Rokometaši Jeruzalema so tudi na povratni tekmi 3. kroga Pokala EHF doživeli poraz proti švicarskemu predstavniku Suhr Aarau. Jeruza-lemčki so na polnem Hardeku lovili zaostanek štirih golov (27:31). Poškodba Kosija vplivala na ekipo Na petkovem treningu so Ormo-žani ostali brez poškodovanega Til-na Kosija, ki je deset minut pred koncem vadbe staknil poškodbo gležnja in bo z rokometnih igrišč odsoten cel David Bogadi, Jeruzalem Ormož: „Potrudili smo se po svojih najboljših močeh, a je žal to bilo premalo za napredovanje v 4. krog. Pred prvo tekmo smo pričakovali, da lahko Švicarje izločimo iz nadaljnjega tekmovanja, vendar so si ti po prikazanem na obeh tekmah zaslužili napredovanje. Menim, da je odločila igra v obrambi, ki so jo Švicarji odigrali na zares visokem nivoju. Takšne obrambe v Sloveniji ne igra nihče in tudi mi smo posledično na obeh tekmah ostali brez pravih rešitev v napadu. Nasprotnik je na račun obrambe dosegel bistveno več lahkih golov kot mi in tukaj je padla odločitev o zmagovalcu. Odigrali smo štiri evropske tekme, ki so predvsem za naše mlajše igralce velikega pomena. S prikazanim in doseženim smo lahko več kot zadovoljni." Aleksander Stevič, trener Suhr Aarau: „Na obeh tekmah proti Jeruzalemu smo odigrali na visokem nivoju in smo zasluženo napredovali. Na povratni tekmi je odlično branil naš vratar Grazioli in to je bil poleg solidne igre v obrambi ključ do uspeha. Ormožanom se je poznalo, da ni igral Kosi, ki je bil na prvi tekmi najboljši igralec. Zadovoljen sem z igro svoje ekipe, ki je v Ormožu odigrala točno tako, kot smo se dogovorili. Pohvalil bi atmosfero na Hardeku: kaj takega v Švici težko doživiš in že iz tega razloga smo zelo veseli zmage v Sloveniji. Je pa zanimivo, da boljše igramo v Evropi kot pa v domačem prvenstvu." december. Odsotnost najboljšega igralca Jeruzalema na povratni tekmi je bila opazna. Na drugi strani se je v ekipo Suhr Aaraua vrnil Portugalec Joao Miguel Ferraz in s petimi goli odigral pomembno vlogo pri napredovanju svoje ekipe v 4. krog. Gostiteljem celotno tekmo ni uspelo niti enkrat voditi, sedemkrat je bil izid izenačen. Gostje so z odlično igro v obrambi in z razpoloženim vratarjem Leonardom Grazio-lijem celotno tekmo nadzirali rezultat. Ormožanom nikakor ni uspelo prebiti obrambe Suhr Aarau in sledili so napadi na postavljeno obrambo. Na drugi strani so Švicarji kaznovali prav sleherno napako Jeruzalema z lahkim zadetkom iz protinapada. V 27. minuti so gostje povedli za tri zadetke in zdelo se je, da je tekma odločena. Jeruzalemu je v prvem napadu v 2. polčasu uspelo izenačiti na 14:14 in gledalci v dvorani Hardek so upali na popoln preobrat in napredovanje jeruzalemčkov v 4. krog. Žal so bili za Ormožane usodni tehnične napake in vratar Leonard Grazioli, ki je ubranil vse, kar je bilo potrebno. Vratarski dvoboj so dobili Švicarji v Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža tudi v drugem srečanju niso uspeli ugnati močnih Švicarjev. razmerju 7:18 in rešitve za vinarje več ni bilo. V treh primerih so gostje povedli za štiri zadetke (17:21, 20:24, 23:27) in potnik za napredovanje v 4. krog je bil odločen. Vinarji se do konca niso predali in so izid v 59. minuti izenačili na 27:27. Žal jim ni uspelo zmagati, saj so znova storili dve napaki v napadu, gostje pa so ju kaznovali z dvema lahkima goloma iz protinapada. Rokomet • 1. B SRL (m) Presenetljiv in boleč poraz Črnomelj - Moškanjci-Gorišnica 32:30 (14:14) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bratuša, Brodnjak; Krasnič 8 (3), Zu-panič 7, Hrupič 5, Tement 3, Maroh 2, Šandor 2, T. Bedrač 1, Ozmec 1, Leben1, Lorenčič. Trener: Siniša Ra-dujkovic. SEDEMMETROVKE: Črnomelj 10/6; Moškanjci-Gorišnica 4/3. IZKLJUČITVE: Črnomelj 8 minut; Moškanjci-Gorišnica 16 minut. Rokometaši Gorišnice so v petek gostovali v Črnomlju in pri zadnje-uvrščeni ekipi 1. B lige doživeli zelo presenetljiv poraz. Za Črnomaljce je to sploh prvi par točk v sezoni, doslej so nanizali sedem zaporednih porazov ... Trener Siniša Radujkovic je že pred tednom opozarjal na zahtevno gostovanje, saj gre za splet dolgega in utrujajočega potovanja ter zelo motiviranega domačina, ki na vsaki tekmi išče točke rešitve. Za nameček so se Gorišničani v Belo krajino podali oslabljeni, brez Aljaža Soka, Matica Geča in Nina Bedrača. Prvi polčas je v uvodu minil v enakovredni igri, nato pa so gostje ujeli ritem in prišli do prednosti treh golov (8:11, 9:12, 10:13, 11:14). Zaključek je pripadel domači ekipi, ki je z delnim izidom 3:0 izid poravnala na 14:14. V drugem delu je bila zgodba drugačna, tokrat so s tremi goli razlike povedli domačini (21:18). Črnomaljci so bili zelo vztrajni pri ohranjanju te razlike vse do 53. minute, ko je na semaforju pisalo 28:25. Ko je »vrag odnesel šalo«, so gostje za trenutek strnili vrste in z izenačenjem na 29:29 v 57. minuti poskrbeli za dramatično končnico. Minuto kasneje Nejc Šandor, kapetan Go-rišnice: »Po tako bolečem porazu je težko najti prave besede za opis dogajanja v Črnomlju. Vedeli smo, da nas čaka tekmec, katerega igra temelji na kontaktni in počasni igri. Prejemali smo preveč zadetkov po sredini obrambe iz polovične razdalje, na drugi strani pa realizacija v napadu ni bila na takšnem nivoju, kot nas je krasila v zadnjem obdobju. Poznala se je odsotnost nekaterih igralcev, vendar to vsekakor ni edini razlog za slabo predstavo. Treba se bo ponovno 'sestaviti' in temeljito pripraviti na sobotno domačo tekmo proti Radovljici.« 1. B SRL (m) REZULTATI 11. KROGA: Črnomelj - Moškanjci-Gorišnica 32:30, Grosuplje - Mokerc-Kig 30:29, Škofljica -Krka 23:30, Butan Plin Izola - Alples Železniki 33:24, Krško - Rudar 43:25, Dol TKI Hrastnik - Radovljica 36:29. 1. KRŠKO 10 10 0 0 20 2. BUTAN PLIN IZOLA 11 9 0 2 18 3. KRKA 9 7 0 2 14 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 10 5 2 3 12 5. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 7 4 1 2 9 6. MOKERC - KIG 8 3 2 3 8 7. SEVNICA 8 3 1 4 7 8. GROSUPLJE 9 3 1 5 7 9. DOL TKI HRASTNIK 10 3 1 6 7 10. RADOVLJICA 10 3 1 6 7 11. RUDAR 9 2 0 7 4 12. ČRNOMELJ 8 1 0 7 2 13. ALPLES ŽELEZNIKI 7 0 1 6 1 Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) Najboljša predstava v sezoni Uniforest Prebold -ŽOK G.S.V. Ptuj 1:3 (10, -17, -18, -15) ŽOK PTUJ: Tomanič, Čabrian, Hren, Horvat, Hentak, Dežman, Mlakar, Bezjak, Boroja. Trenerka: Marijana Horvat. Trenerka ptujskih odbojkaric Marijana Horvat je na tekmi proti Preboldu po daljšem času imela v ekipi Saro Borojo, ki je nekoč trenirala in igrala za mariborski Branik, a jo je na 3. DOL - vzhod (ž) 1. SLOVENSKA BISTRICA 7 7 0 21:6 19 začetku tekme pustila na klopi in je obračun pričela s standardno začetno postavo iz prejšnjih tekem. Ta se v uvodnem nizu ni najbolje znašla proti silovitim začetnim udarcem domačink, ki so povedle 8:0. Ob težavah pri sprejemu so bili posledično slabo organizirani napadi gostij, kar je prineslo gladko dobljen niz domačink s 25:10. V drugem nizu je vstopila Boroja, a ne na standardno mesto napadal-ke, ampak podajalke. Na tem mestu je zamenjala Danajo Mlakar, s katero sta se nato med tekmo menjavali na mestu organizatorke igre. Izkušena Boroja je razigrala svoje soigralke, da so do konca tekme igrale na zelo 2.SVOLLEY 3. ČRNA 4. BENEDIKT 6 6 0 18:2 18 7 5 2 18:6 16 6 4 2 13:7 12 5. ZOK G.S.V. PTUJ 7 4 3 13:12 12 6. CEUE 6 3 3 10:12 8 7. UNIFOREST PREBOLD 6 2 4 9:13 7 8. ŽOK LJUTOMER II 7 2 5 9:15 7 9. DRAVOGRAD 7 0 7 3:21 0 10. MEŽICA 7 0 7 1:21 0 8. decembra, čaka nova tekma državnega prvenstva - gostovanje pri Mariboru. Uroš Krstič Po koncu tekme v Ormožu so bili vsi istega mnenja, da je med 16 najboljših pokala EHF napredovala boljša ekipa. Ormožane že v sredo, NLB liga REZULTATI 11. KROGA: Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško 29:30 (16:16), Trimo Trebnje - Ljubljana 39:34 (21:15), Slovenj Gradec 2011 - Urbanscape Loka 21:15 (8:8), Dobova - Ribnica 32:30 (16:14), Sviš Ivančna Gorica - LL Grosist Slovan 22:26 (10:10), Herz Šmartno - Koper 21:32 (7:17). Tekma Maribor Branik - Jeruzalem Ormož bo odigrana v sredo, 8. decembra, ob 18.00. Rokomet • 2. SRL (m) Osma zaporedna zmaga Velike Nedelje Velika Nedelja - Jadran Hrpelje 33:28 (18:14) 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 11 10 1 0 21 2. TRIMO TREBNJE 10 8 2 0 18 3. URBANSCAPE LOKA 11 8 0 3 16 4. RIKO RIBNICA 10 7 1 3 15 5. GORENJE VELENJE 11 6 1 4 13 6. SLOVENJ GRADEC 11 5 1 5 11 7. LL GROSIST SLOVAN 11 5 1 5 11 8. KOPER 11 4 1 6 9 9. DOBOVA 10 4 1 6 9 10. MARIBOR BRANIK 10 4 0 6 8 11. JERUZALEM ORMOŽ 9 3 1 5 7 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 11 3 0 8 6 13. LJUBLJANA 11 2 0 9 4 14. HERZ ŠMARTNO 10 1 0 10 2 je bilo še 30:30, nato pa so domačini uspeli ubraniti zadnja napada gostov in z goloma svojih dveh najboljših strelcev Erika Medica (11 golov) in Luke Muhiča (10) zaključiti tekmo v svojo korist. JM visokem nivoju. V vseh treh nizih so naredile malo napak, odlično so ser-virale, prav tako pa so tudi uspešno zaključevale napadalne akcije. Vse tri nize je bil ptujski klub v točkovni prednosti in je po dobri uri in pol kakovostne odbojke prišel do zmage s 3:1 v nizih. Šlo je za zahtevno tekmo dveh sila enakovrednih ekip, ki sta se izredno borili za vsako žogo in točko. Uspešnejše so bile tokrat gostje, pri katerih je trenerka Horvatova tokrat prvič dala priložnost za igranje v članski ekipi Sari Bezjak. Kadetinja, ki je v osnovi blokerka, je odigrala večino četrtega niza in se je izkazala tudi s serijo šestih uspešnih servisov. Prav ta element je bil odločilno orodje ptujskih odbojkaric, ki si zaslužijo pohvalo za zmago na zelo zahtevnem gostovanju. Marijana Horvat, trenerka ŽOK G.S,V, Ptuj: »To je bila najboljša tekma moje ekipe v letošnjem prvenstvu. Tako kot so igralke nastopile na tej tekmi, si želim, da bi igrale zmeraj. Kljub svoji mladosti so pokazale odlično odbojko in smo zasluženo dobile zelo izenačeno tekmo.« David Breznik VELIKA NEDELJA: Mesarec (10 obramb), Kovačec; Zorec, Kosi, Mu-nda 5 (1), Pungartnik 10 (1), Kovačec 2, Kralj 1, Toplak 2, Torič 1, Sovič 1, Borko 4 (1), Savkovic 4, Niedorfer 3. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 4/3, Jadran Hrpelje 5/5. IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 12; Jadran Hrpelje 2 minuti. Velika Nedelja je na domačem terenu dosegla še eno pomembno zmago, ugnala je hrpeljski Jadran, ki spada med boljše ekipe 2. DRL. Domačini so vodili celotno tekmo, tik pred odmorom že za šest zadetkov (18:12). V 2. polčasu je Velika Nedelja še enkrat povedla za šest golov (23:17) in imela obilico priložnosti, da uide nasprotniku na sedem ali osem zadetkov. Žal je sledilo obdobje nekoliko slabše igre zelenih in Jadran se je hitro približal na le -2 (23:21, 26:24, 27:25, 29:27). Ko je gostiteljem začela v grlo teči voda, so znova „do- 2. SRL (m) REZULTATI 10. KROGA: Velika Nedelja - Škerjanc Jadran Hrpelje--Kozina 33:28, Pomurje - Ajdovščina 31:29, Nova Gorica - Arcont Radgona 30:26, Kronos - Kočevje 28:31. Prosta je bila ekipa Drave. 1. VELIKA NEDELJA 8 8 0 0 16 2. AJDOVŠČINA 8 5 12 11 3. KOČEVJE 7 5 11 11 4. JADRAN HRPELJE - KOZINA 8 4 13 9 5. NOVA GORICA 8 4 13 9 6. ARCONT RADGONA 7 2 0 5 4 7. KRONOS 9 2 0 7 4 8. POMURJE 9 2 0 7 4 9. DRAVA PTUJ 6 10 5 2 dali gas" in po zaslugi svoje kvalitete pripeljali tekmo do srečnega konca. V sredo, 8. decembra, Velika Nedelja ob 20. uri gostuje na Ptuju pri Dravi na zaostali tekmi 8. kroga. V taboru Velike Nedelje pričakujejo deveto zmago zapored. JM Niko Sovič, Velika Nedelja: „Za zmago proti Jadranu smo se morali pošteno potruditi. Na trenutke smo igrali odlično, na trenutke pa slabo. Predvsem v obrambi tokrat nismo bili pravi in Jadran nam je nasul kar 28 zadetkov. Z igro v napadu smo lahko zadovoljni in mislim, da je tokrat zmagovalca odločila prav igra v napadu. V sredo gostujemo na Ptuju pri Dravi, ki je niti malo ne podcenjujemo. Gre za sosedski derbi, kjer je vse mogoče. Smo v vlogi favorita in to moramo potrditi tudi na igrišču." Peter Hrvatin, trener Jadrana: „Menim, da je končnih minus pet glede na prikazano čez celo tekmo previsok poraz. Zmaga Velike Nedelje je popolnoma zaslužena, saj smo naredili preveč napak, kar so gostitelji takoj kaznovali z lahkimi goli. Bistveno bolje smo odigrali 2. polčas in nasprotniku 'dihali za ovratnik'. Naš cilj še naprej ostaja uvrstitev med najboljše štiri ekipe 2. DRL in uvrstitev v končnico. Velika Nedelja pa je še enkrat dokazala, zakaj je vodilna ekipa lige. S to ekipo si zaslužijo napredovanje v 1. B ligo." 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 7. decembra 2021 Boks • Vida Rudolf Do lepih uspehov z veliko odrekanja in pozitivno energijo 40. Zlata rokavica je v soj žarometov v sredino ringa med drugimi postavila tudi Vido Rudolf, ki je končala tekmovalno kariero. Šlo je za simbolično dejanje, manjšo zahvalo ji je predal njen trener Dejan Zavec; uradno je kariero zaključila v začetku novembra, ko je odboksala zaključni sparing deset rund proti svetovni prvakinji Emi Kozin. Na poti do teh zaključnih desetih rund za Izolčanko, ki živi v Ivančni Gorici, je bilo veliko treningov in tudi športnih uspehov. Najprej je osem let trenirala francoski boks, po poškodbi pa je prišla na idejo, da bi trenirala boks. Sila simpatična in pozitivna športnica si je zadal nov izziv, da bi boks trenirala pod vodstvom Dejana Zavca. Z njim sta naredila prvi načrt dela in sledilo je trimesečno testno obdobje. Rudolfova se je pri tem izkazala in sledili so resnejši načrti ter predvsem naporni treningi pod vodstvom bivšega svetovnega prvaka. Boksarka je bila popolnoma osredotočena na delo in je srkala Zavčevo znanje. Kvalitetno delo obeh se je sčasoma vedno bolj kazalo v ringu v dvobojih, kjer je iz dvoboj v dvoboj kazala velik napredek. Ves čas je imela pred seboj tudi cilje. Začetni so bili npr. premagati Anjo Jabločnik (BK Ring Ptuj), pa postati državna prvakinja, se udeležiti kakšnega mednarodnega tekmovanja ... Vsi ti koraki so ji lepo uspevali. Iz tekmovalnega vidika so največji uspehi Vide Rudolf nekajkratna osvojitev naslova državne prvakinje, na evropskem prvenstvu je v svoji težnostni kategoriji do 57 kg v Madridu osvojila peto do osmo mesto, nastopila je tudi na olimpijskih kvalifikacijah v Londonu, kjer jo je premagala zelo izkušena Ukrajinka Julija Ciplakova. V zadnjih letih je Vida Rudolf veliko naredila za promocijo ženskega boksa, na Zlati rokavici pa je v Cam-pusu z zahvalo uradno končala svojo športno pot. Po prejemu zahvale se je z nasmehom ozrla na svojo boksarsko kariero in največje uspehe na njej. Kaj vas je pritegnilo, da ste se začeli ukvarjati z borilnimi veščinami? V. Rudolf: „Borilne veščine so mi bile vedno zelo zanimive in sem se želela preizkusiti v njih. S treniranjem francoskega boksa in v zadnjih letih boksa sem želela zgraditi svojo »Vida je za vsak uspeh vlagala ogromno dela« Dejan Zavec, Vidin trener: „Kariera Vide Rudolf je bila zelo kratka, a lahko rečem, da je bila sladka. Sodelovanje je bilo naravnost čudovito, kajti nekdo, ki daje toliko za uspeh, za boks, za celotno vsebino, si zares zasluži vse najboljše. Žal je Vida začela nekoliko prepozno trenirati boks, da bi dosegla kakšen zares odmeven rezultat; najpomembnejše pa je, da je dosegla osebnostni mejnik, s katerim je zadovoljna in s katerim lahko živi." Strelstvo • 2. državna liga - zračna pištola Zmage za Juršince, Ptuj in TSO V drugem krogu 2. državne lige z zračno pištolo severovzhodne skupine so Ptujčani gostovali v Murski Soboti, ekipa Tovarne sladkorja Ormož (TSO) je gostila Črenšovce, Kidričani so gostili aktualne podprvake iz Jur-šincev, prvaki 2. DL iz Svečine pa so gostovali v Rušah. Kidričani nemočni proti mladim Juršinčanom V Kidričevem domačini niso bili kos mladi in talentirani ekipi Jur-šincev, ki je slavila z rezultatom 1080:983 krogov. Po šestletni odsotnosti se je na strelišče zelo uspešno vrnil juršinski strelec Rok Pucko in zmagal s 366 krogi, popolno prevlado Juršincev pa sta potrdila še Niko Pšajd (361) na drugem in Valter Dra-šler (353) na tretjem mestu. Za gostitelje je najboljši rezultat dosegel Stanislav Golc (344) na četrtem mestu, peti je bil Igor Premužič (329) in šesti Srečko Bratušek (310). Na uvodnem turnirju v sezoni so Juršinci gostovali na Ptuju in dvoboj izgubili z rezultatom 1065:1020, Kidričani pa so gostovali v Rušah in zmagali z rezultatom 993:965. Med posamezniki sta v Rušah dvojno zmago slavila Kidričana Jurček La-mot (341) in Stanislav Golc (337). Ptujčani do zanesljive zmage v Murski Soboti Ptujčani so na gostujoči tekmi v Murski Soboti zanesljivo ugnali domačine z rezultatom 1069:1039 krogov. Posamično zmago je pred štirimi Ptujčani slavil Darko Balažic (363), izkušena Zlatko Kostanjevec (359) in Rok Veršič (359) sta zasedla drugo in tretje mesto, novinka v ligi Nika Sitar (352) pa je z odličnim streljanjem za krog ugnala Valentina Luževiča (351). Uvodno zmago v sezono je med posamezniki slavil Zlatko Kostanjevec (369). Ormožani doma ugnali Črenšovce, zmaga za Teodorja Pevca Ormožani Tovarne sladkorja so na domačem strelišču gostili Črenšovce in zanesljivo zmagali z rezultatom 1047:1022 krogov. Med posamezniki je slavil Teodor Pevec (362), preostala domačina, Vesna Mele (343) in Igor Ranfl (342), sta osvojila drugo in tretje mesto. Na prvem dvoboju v sezoni so Ormožani gostovali pri aktualnih prvakih 2. DL iz Svečine in izgubili z rezultatom 1071:1038 krogov. Zmagal je odlični Bojan Fras, med Ormožani pa je bil najboljši Teodor Pevec (360) na drugem mestu. Kostanjevec, Pevec in Pšajd v lovu na odličja v skupnem seštevku V skupnem seštevku posameznikov v drugem krogu 2. DL s pištolo je z najboljšim rezultatom v sezoni 375 krogov zmagal Bojan Fras pred Juršinčanom Rokom Pučkom (366), drugič zapored je četrto mesto osvojil Ormožan Teodor Pevec (362), ki v skupnem seštevku do tretjeuvr-ščenega Zlatka Kostanjevca, ta je bil drugi s 369 krogi na prvem turnirju, zaostaja le za točko. Med Juršinča-ni je najvišje uvrščeni strelec Niko Pšajd na petem mestu, med Kidri-čani pa je najboljši strelec Stanislav Golc na 17. mestu. Foto: Črtomir Goznik Vida Rudolf in Dejan Zavec osebnost. To je dejansko pomenilo to, da se na treningih in dvobojih nikoli nisem predala." Na Ptuj ste se prišli izpopolnjevat v boksu iz Ivančne Gorice, trenirali ste pod vodstvom Dejana Zavca. Kakšna je bila športna kemija med vama? V. Rudolf: „Dejan Zavec je izjemna osebnost in ima ogromno znanja, ki ga je nesebično delil z mano. Ni mi bilo težko prevoziti 200 kilometrov do Ptuja, saj sem vedela, da me tukaj čakajo kvalitetni treningi, ki mi bodo pomagali na športni poti. Ta leta, ko sem trenirala na Ptuju, so hitro minila, bilo je kar veliko odrekanja, a se je vsekakor splačalo trdo delati za dosežene uspehe." Kateri svoj tekmovalni uspeh bi izpostavili in zakaj? V. Rudolf: „Dva uspeha bi izpostavila: peto do osmo mesto na evropskem prvenstvu ter drugo mesto na močnem mednarodnem turnirju na Švedskem. Ob tem sem imela priložnost boksati še na olimpijskih kvalifikacijah v Londonu, kjer sem imela zelo dobro tekmico Julijo Ciplakovo, proti kateri sem pokazala zares odličen boks." Ženske in boks niso več tabu tema? V. Rudolf: „Ne, to ni več tabu. Pred časom sem bila na primer na turnirju v Bolgariji, tam je bila zelo množična in kvalitetna udeležba, kar pomeni, da zanimanje za boks med ženskami raste. Lahko rečem, da ženski boks z leti napreduje in je tudi zelo zanimiv za gledalce." Sedaj ste uradno končali boksarsko kariero. Boste po njej še zmeraj spremljali boks? V. Rudolf: „Boks je že del mene in ga bom gotovo še naprej zelo rada spremljala. Ampak rada bi dodala, da ima vsaka stvar svoj začetek in zaključek. Z veseljem zaključujem svojo tekmovalno kariero, vesela sem, da na športni poti nisem imela poškodb in da sem dobro zastopala Slovenijo." David Breznik Nogomet • MNZ Ptuj Klubi bili pripravljeni storiti vse za izvedbo tekmovanj Foto: Strelski klub Ptuj Ptujčani - tretjeuurščena ekipa 2. državne lige z zračno pištolo u SV--skupini u sezoni 2020/21 uspešno nastopajo tudi u sezoni 2021/22; z leue Valentin Lužeuič, Lan Breznik, Nika Sitar, Zlatko Kostanjeuec in Rok Veršič. 2. DL - pištola, severovzhod: Ekipno 2. turnir: 1. SVEČINA 1094 2165 20 2. PTUJ II 1069 2134 17 3. JURŠINCI II 1080 2100 14 4. TOVARNE SLAD. ORMOŽ 1047 2085 13 5. MURSKA SOBOTA 1039 2058 10 6. KIDRIČEVO II 983 1976 6 7. ČRENŠOVCI 1022 1999 5 8. 1.PB RUŠE II 1003 1968 3 Posamezno - skupni seštevek, povprečno: 1. Bojan Fras, Svečina, 375 60 374,0 2. Darko Balažic, M. Sobota, 363 48 362,5 3. Zlatko Kostanjevec, Ptuj, 359 45 364,0 4. Teodor Pevec, TSO, 362 44 361,0 5. Niko Pšajd, Juršinci, 361 39 356,5 6. Peter Golob, Svečina, 362 38 355,0 7. Valter Drašler, Juršinci, 353 35 356,5 8. Valentin Luževič, Ptuj, 351 32 352,0 10. Rok Veršič, Ptuj, 359 29 351,0 13. Rok Pučko, Juršinci, 366 26 366,0 14. Nika Sitar, Ptuj, 352 26 347,5 16. Igor Ranfl, TSO, 342 17 341,5 17. Stanislav Golc, Kidričevo, 344 17 340,5 19. Vesna Mele, TSO, 343 16 340,0 21. Lan Breznik, Ptuj, / 12 343,0 23. Jurček Lamot, Kidričevo, 341 9 341,0 29. Igor Premužič, Kidričevo, 329 2 329,0 30. Srečko Bratušek, Kidričevo, 310 2 312,5 33. Milan Kvas, Juršinci, / 0 308,0 Simeon Gonc Pod okriljem Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ptuj poteka veliko število ligaških tekmovanj, od veteranskih do tistih, ki so namenjena najmlajšim, vse do cicibanov do 9. leta starosti. Po koncu jesenskega dela tekmovalne sezone 2021/22 smo se pogovarjali z Jankom Turkom, vodjem tekmovanj pri MNZ Ptuj. Kakšna bi bila generalna ocena prvega dela sezone 2021/22 v ligah MNZ Ptuj? J. Turk: „Tekmovalni koledar za jesen 2021 smo v ligah MNZ Ptuj v celoti realizirali. Tudi letošnja jesen je bila kot minula zaznamovana z omejitvami, dodatnimi zahtevami na račun zajezitve širjenja virusa co-vid-19. Glede na to, da so tekmovanja lani jeseni potekala pred praznimi tribunami in da se spomladanski del tekmovanj zaradi zaprtja sploh ni odigral, so bili klubi pripravljeni narediti vse - kar se izpolnjevanja pogojev tiče -, samo da bi se lahko tekmovanja nemoteno odvijala. To nam je z odgovornim in doslednim spoštovanjem predpisov in navodil ter z osveščanjem vseh nogometnih deležnikov tudi uspelo. Tekme na članskem nivoju so bile gledljive, zanimive, izenačene, lestvice po koncu jesenskega dela tekmovanja pa kažejo, da je v konkurenci za osvojitev končnega prvega mesta v posamezni kategoriji še kar nekaj ekip. V mlajših selekcijah, kjer tekmuje čez 100 ekip, je nivo tekmovanj na ravni prejšnjih sezon, glede na zadnje leto in pol raznih omejitev pri trenažnem procesu in tekmovanjih pa bi bilo v tem obdobju nerealno pričakovati dvig kvalitete." Medsebojni dogovori o nadomestnih terminih S kakšnimi težavami ste se srečevali zaradi situacije glede koronavirusa? J. Turk: „Izvršni odbor MNZ Ptuj je v svojih sklepih pri načrtovanju tekmovanj za sezono 2021/22 sledil dani situaciji, povezani s covidom-19, in je prilagodil način tekmovanja v članskih ligah, kjer v letošnji sezoni ne bo Foto: Črtomir Goznik Janko Turk, uodja tekmovanj u ligah MNZ Ptuj: »Pozivamo use klube in trenerje, da u zimskem premoru najdejo načine in možnosti izuajanja skupinske ali indiuidualne uadbe, samo da bi bili igralci udeleženi u športnih aktiunostih.« t. i. razigravanja v ligi za prvaka in ligi za obstanek, temveč se tekmovanje odvija po dvokrožnem ligaškem sistemu. Tudi v mlajših kategorijah smo upoštevali omejitve števila tekmovalnih krogov v posamezni kategoriji. Že v jesenskem delu sezone se je to pokazalo kot prava odločitev, saj je med potekom tekmovanj prihajalo do več prestavitev tekem, manj zaradi okužb in več zaradi karantene otrok. Vse skupaj je bilo s primerno korespondenco med klubi nekoliko lažje urejati, saj so se ekipe medsebojno dogovorile o nadomestnih terminih in vodstvu tekmovanja ni bilo treba sprejemati enostranskih odločitev." Nogomet združuje, se prilagaja in zmaguje Kateri pa so največji izzivi MNZ Ptuj v prihodnosti? J. Turk: „V premoru med jesenskim in spomladanskim delom sezone si želimo le eno: da ne bi prišli do situacije izpred leta dni. Vemo, da je premor med jesenskim in spomladanskim delom prvenstva daljši, zato je zelo pomembno, da so igralci aktivni in v trenažnem procesu. Na tem mestu apeliramo na vse klube, trenerje, da v zimskem premoru - ne glede na vse omejitve, ki so trenutno v veljavi - najdejo načine in možnosti izvajanja skupinske ali individualne vadbe, samo da bi bili igralci športno aktivni. Ko govorimo o tem, da je 'corona obdobje' terjalo davek glede množičnosti v športu, ni nogomet nobena izjema. Na srečo v ligah MNZ Ptuj ta upad ni tako prisoten kot v nekaterih drugih okoljih, imamo pa izziv in domačo nalogo skupaj s klubi, da v 'pokoronskih časih' naredimo vse, da na nogometna igrišča privabimo čim več novih igralcev in igralk, znova pa tudi tiste, ki so v tem času opustili sodelovanje v trenažnem procesu. Na tem mestu se klubom zahvaljujemo za konstruktivno sodelovanje, saj so sledili navodilom, omejitvam in jih izvajali na terenu, vse s ciljem, da so se tekmovanja lahko odvijala in da smo na koncu odigrali vse tekme po tekmovalnem koledarju za jesen 2021. Tako je nogomet znova dokazal, da združuje, se prilagaja in na koncu zmaguje." Jože Mohorič torek • 7. decembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 17 ZDA, Slovenija • Znanstveni članek mag. Izidorja Janžekoviča o ptujskem „svetišču' Iskanje preteklih narodov - glavna motivacija povojnih arheologov V prestižni ameriški reviji Journal of Anthropological Archaeology, ki izhaja že 63 let, je izšel znanstveni članek o ptujskem „svetišču" in povojnih peripetijah na ptujskem gradu. Napisal ga je Ptujčan, magister zgodovine in arheologije Izidor Janžekovič, kije magistrski študij iz evropske zgodovine opravil na Oxfordu. Doktorski študij nadaljuje na ameriški Srednjeevropski univerzi na Dunaju, hkrati pa predava globalno zgodovino na univerzi v Princetonu. V članku so izkopavanja v letih 1946 in 1947 na ptujskem gradu postavljena v mednarodni politični, ideološki in znanstveni kontekst. „Raziskava je požela ogromno zanimanja ne samo v državah bivše Jugoslavije in Vzhodni Evropi, ampak tudi v Srednji Evropi, sploh pa na Zahodu. Med drugim ugotavljam, kako so raziskovalci s povojnimi nacionalističnimi „odkritji" želeli zakriti svoje medvojno delovanje. Članek je vrhunsko priznanje, hkrati se širi prepoznavnost Ptuja v strokovnih krogih. To je danes izrednega pomena, saj je arheologija Ptuja po drugi svetovni vojni izgubljala svoj pomen, žalostne posledice tega pa so vidne še danes," izpostavlja Izidor Janžekovič, ki se je lotil revizije povojnih izkopavanj in vseh arhivskih podatkov. Njegovo raziskavo je mentorica opisala kot detektivski triler. Artefakti potrjujejo dolgotrajno naselitev starih Slovencev „Prva izkopavanja so se na ptujskem gradu pričela julija 1946. Arheološka in antropološka dela so potekala hkrati. V prvem mesecu so arheologi odkrili skoraj 100 no- Foto: zasebni arhiv Mag. Izidor Janžekovič z matrikulacije na Oxfordu pred gledališčem Sheldonian vih okostnjakov. Rezultati izkopavanj so presegli vsa pričakovanja, odkrili so najbogatejše najdbe doslej, je pisalo v poročilih. V njih so vedno poudarjali, da lahko ovr-žejo „vse nemške in madžarske znanstvene trditve o bivanju Germanov in Obrov na teritoriju sedanje Jugoslavije". Na Ptuju so se septembra 1946, ko so bili časopisi polni zaskrbljenih poročil o državnih mejah, zlasti o zahodni meji z Italijo in Foto: zasebni arhiv Glavni izkopaualec na Ptuju je bil Josip Korošec (prvi z leve). Na fotografiji v oficirski uniformi NDH ob sprejemu eminentnih gostov med izkopavanjem Marindvora v Sarajevu leta 1943. Trstom, srečali številni arheologi, antropologi, zgodovinarji in muzejski delavci iz Slovenije in Hrvaške. S tega srečanja so pisali Edvardu Kardelju, Titovi desni roki in pooblaščencu Jugoslavije na pariški mirovni konferenci, kjer so se po drugi svetovni vojni risale nove meje v Evropi. V tem pismu so raziskovalci trdili, da so odkrili „edinstvo v kulturnih predmetih naših slovanskih pradedov v are-alih etničnih mej današnjih Jugo-slovenov". Dodali so, da je bila ta izjava podana „na osnovi izredno bogatega gradiva, najdenega v Ptuju. Odkritja so seveda bila v popolnem nasprotju z odkritji med nemško okupacijo, vse od Hitlerjevega obiska Maribora 26. aprila 1941 do pomladi 1945. „Staroslovansko svetišče" - privlačna in ambiciozna teza za mlado državo Druga sezona izkopavanj na ptujskem gradu se je začela konec maja 1947. Izkopana konstrukcija je bila v resnici plenilni jarek stol- V ospredju morajo biti stare slovanske najdbe Z izkopavanji po vojni so arheologi in antropologi imeli za cilj dokazati obstoj slovanskega naseljevanja obmejnih območij kot odgovor na germanizacijsko politiko in njene arheološke teorije med drugo svetovno vojno. V tem kontekstu so tudi zagovarjali slovansko naravo artefaktov in okostnjakov proti nekdanjim nemškim trditvam. „Arheologija in antropologija sta služili prevladujoči politični ideologiji," izpostavlja janžekovič. Že nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne seje ideologija zamenjala, zato so ugotavljali, da „se v prvi vrsti moramo zanimati za staroslovanske najdbe, kajti Ptuj zavzema prvo mesto v staroslovanski arheologiji Slovenije in ministrstvo forsira to stališče ter bo dalo izredne kredite za staroslovanska izkopavanja," izhaja iz poročila Ptujskega muzeja iz leta 1945. Foto: zasebni arhiv Spominska značka iz ptujskih izkopavanj, na kateri so združeni trije simboli: rdeča peterokraka zvezda je bila standardni komunistični in državni simbol v Jugoslaviji, napis obdaja „arheološki" simbol ogrlice iz zgodnjega srednjega veka, v sredini značke pa je „antropološki" simbol objemne-ga šestila, s katerim so merili lobanje in določali etničnost. pa, bodisi iz pozne antike ali visokega srednjega veka. „Staroslovansko svetišče" na Ptuju je bila privlačna in ambiciozna teza za mlado Jugoslavijo, ki se je skušala uveljaviti na svetovnem prizorišču. Izkopavanje na ptujskem gradu je bilo povod za ustanovitev dveh ključnih arheoloških ustanov v Sloveniji danes: Inštituta za arheologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter Oddelka za arheologijo Univerze v Ljubljani. Komu naj služi arheologija Mag. Izidor Janžekovič poudarja, da arheološke raziskave ne potekajo v vakuumu, saj na interpretacije preteklosti močno vplivajo nacionalne ideologije. V totalitarnih režimih je povezava arheologija - država pogosto neposredna, medtem ko je v netotalitarnih državah bolj posredna preko dodeljevanja finančnih sredstev. Obvladovanje preteklosti je pomemben vir za nacionalno državo ali bolje rečeno za preživetje režima. Države namreč sledijo partijski paroli v znamenitem romanu Georgea Orwella 1984: »Kdor nadzira preteklost, nadzira prihodnost: kdor nadzira sedanjost, nadzira preteklost.« Arheologi so bili sicer redko neposredno prisiljeni slediti nacionalistični politiki, a so pogosto ravnali v skladu z duhom časa in sledili svojemu poklicnemu interesu. „Morda bi bilo vredno razmisliti o etičnih vprašanjih in ali bi morala arheologija služiti bodisi državi bodisi resnici. Obe se med seboj ne izključujeta in lahko bi utemeljeno trdili, da podpiramo državo tako, da govorimo resnico. V primeru povojne Jugoslavije je bil mit, da je bila druga svetovna vojna le osvobodilna vojna proti tujim okupatorjem. Vsekakor je bilo to delno res, vendar je bila druga svetovna vojna tudi krvava in genocidna državljanska vojna med različnimi narodi v Jugoslaviji, podobno kot na začetku 90.," je v svoji raziskavi še zapisal mag. Izidor Janžekovič. MG Podravje • Še eno uspešno leto za DEM Letošnje načrte že izpolnili Dravske elektrarne Maribor so kljub slabi hidrologiji zadnjih mesecev že dosegle načrtovano proizvodnjo električne energije za letos. Do minule sobote so proizvedle nekaj manj kot 2,8 milijona MWh električne energije. Foto: Arhiv ŠT Generalni direktor Aleksander Brunčko je pojasnil, da v družbi neprestano skrbijo za visoko obratovalno pripravljenost svojih proizvodnih enot, kar dosegajo z remonti in revizijami. Tako se prav zdaj pripravljajo na remont in sanacijo generatorja na hidroelektrarni Vu-hred, načrtujejo prenovo sekundarnih sistemov na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok, pripravljajo tudi dokumentacijo za rekonstrukcijo hidroelektrarne Formin in jezu Markovci. Poleg tega izvajajo raziskave in aktivnosti na projektih dodatne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer se posebej osredotočajo na sončno, vetrno in geotermalno energijo ter hranilnike električne energije. »Kot rezultat v preteklih letih opravljenih raziskav, pripravljenih projektov in začrtane strategije je pred nami investicijsko zelo intenzivno obdobje,« je zapisal Brunčko. Avgusta so tako stekla gradbena dela za postavitev sončne elektrarne v Zlatoličju, razmišljajo o postavitvi skupno 13 vetrnih agregatov na treh različnih lokacijah severovzhodne in jugovzhodne Slovenije, v naslednjem letu bodo skupaj s partnerji začeli pilotni projekt izgradnje geotermalne elektrarne v Prekmurju. Verjamejo v izgradnjo črpalne elektrarne Kozjak, ki se jim zdi zanimiv energetski objekt tudi za širšo regijo jugovzhodne Evrope. Glede na to, da je reka Drava energetsko izkoriščena, pa nadaljujejo s postavitvijo malih hidroelektrarn na njenih pritokih in drugih primernih manjših vodotokih. Sta Podravje • Poziv rejcem perutnine Širjenje ptičje gripe Ministrstvo za kmetijstvo ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vse rejce perutnine pozivata k doslednemu spoštovanju ukrepov za preprečevanje okužbe s ptičjo gripo, ki se širi po Evropi. Trenutno je največ izbruhov pri perutnini v Italiji. Foto: MZ Kot so sporočili z ministrstva, neupoštevanje ukrepov pomeni veliko tveganje za okužbo v rejah s perutnino, ki povzroča ogromno gospodarsko škodo. »Posebej pozivamo manjše rejce, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, saj se bolezen lahko pojavi tudi v takšnih rejah, ki tako postanejo vir za širjenje bolezni,« so poudarili. Po poletnem zatišju so se z jesenskimi selitvami prostoživečih ptic ponovno začeli pojavi visoko patogene aviarne influence v Evropi. Bolezen je bila ugotovljena predvsem pri prostoživečih pticah, pa tudi pri perutnini in pticah v ujetništvu. Zaenkrat ugotovljeni podtipi ne predstavljajo večjega tveganja za okužbo ljudi. Ministrstvo in uprava vse rejce pozivata k doslednemu upoštevanju biovarnostnih ukrepov, med katerimi so preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine, preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino, omejitve obiskov nepooblaščenim osebam v prostore, kjer je nastanjena perutnina oz. upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni ... Bolezen se prenaša kapljično z medsebojnimi stiki med živalmi prek njihovih izločkov, okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso), s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Prenos je možen tudi z okuženo obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi, pojasnjuje ministrstvo. Pogine od 90 do 100 % obolelih živali. Okužene kokoši in purani poginejo večinoma že v 24 do 48 urah po stiku z virusom - še preden se pojavijo simptomi bolezni. Race in gosi obolevajo manj pogosto, vendar pa virus izločajo in jih označujejo tudi za rezervoarje virusa. Sta 18 Štajerski Na sceni torek • 7. decembra 2021 Skrinja domačih viž - Ansambel Dar Glasba jih povezuje na odru in zasebno Aprila letos je ansambel Dar praznoval petletnico delovanja. Njegova pot se je pričela v sobi za vaje Andraža Ravnaka (prvi bas, ritem kitara, bobni), člani pa so še: Rok Preložnik (prvi tenor, kontrabas, klaviature), Rok Zorko (drugi tenor, električna kitara), Domen Hohler (harmonika, bas) in Marko Žagar (drugi bas, akustična kitara, bariton). Trije člani so zaposleni, dva pa še študirata in se pripravljata na magisterij. Glasba je njihov največji hobi, radi pa igrajo tudi košarko in nogomet. Ker je glasba dar, so si nadeli ime Dar, saj ljudem od srca, z največjim veseljem in predanostjo darujejo glasbo. Radi imajo narodno-zabavno glasbo, primarno pa jo izvajajo po Slako-vem vzoru, to je štiriglasno petje ob spremljavi instrumentalnega tria. Vaje imajo v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah, sicer pa prihajajo iz Slovenskih Konjic in Zreč. Igrajo na različnih prireditvah, festivalih, koncertih, obletnicah. Ob narodno-zabavni igrajo tudi zabavno glasbo. Veliko pozornost posvečajo ustvarjanju svoje glasbe. Njihov prvenec Kako lepo je, pospremil ga je tudi video, je ustvaril Rok Zorko. Zanjo jo prejeli nagrado na festivalu narodno--zabavne glasbe Guštanj 2018, kjer so jo proglasili za najboljšo izvirno melodijo, kot ansambel pa so prejeli tudi nagrado za absolutnega zmagovalca festivala. Andraž Ravnak se je podpisal pod valček Še enkrat zapojmo, z njim pa so bili uspešni na vurberškem festivalu, kjer so prejeli bronastega zmaja. Na tekmovanju podok-nic so bili uspešni s skladbo Pod tvojim oknom, ki so jo pripravili skupaj z glasbeno skupino Gemaj iz Makol. Na festivalu Dolenjske Toplice so jim zaploskali za skladbo Najlepši cvet življenja, ki so jo ustvarili v sodelovanju z Matejem Turinekom (avtor glasbe) in Matejem Trstenjakom, ki je napisal tekst. Zelo se jim je vtisnil v spomin nastop na Noči Modrijanov v letu 2019, kjer so nastopili pred več tisoč gledalci. V letu 2020, prvem letu koronavirusa, jim je uspelo posneti valček z naslovom Pomlad, za katerega je glasbo ustvaril Matej Turinek, besedilo pa je napisal Rok Zorko, ter valček Enkrat mine vse. Nastopili so tudi na festivalu Oplotnica. Foto: zasebni arhiv Ansambel Dar V obdobju, ko ni bilo prireditev in drugih javnih nastopov pred občinstvom, so se posvetili radijskim in televizijskim nastopom. Od glasbenega leta 2021 se poslavljajo s skladbo Prijatelji, kozarce dvignimo; spremlja jo videospot, ki so mu dodali malo humorja in si ga je že mogoče ogledati na njihovem YouTube kanalu. Z njo so počastili mar-tinovanjski čas. Avtor, glasbe in priredbe je njihov dobri prijatelj in odličen glasbenik Rok Svab. „S skladbo smo želeli predstaviti, da se družimo tudi, ko nismo na odru ali v narodnih nošah. Dobri prijatelji smo tudi v zasebnem življenju, saj se radi družimo tudi ob kozarčku dobrega vina," so povedali člani ansambla Dar ob izidu svoje najnovejše skladbe, za katero upajo, da ji bodo ljubitelji narodno-zabavne glasbe radi prisluhnili. V teh dneh pa so se že pričeli pripravljati na novo glasbeno leto 2022, posodabljajo repertoar in pripravljajo nove skladbe, s katerimi se želijo predstaviti na festivalih. Nastopiti želijo vsaj na dveh, njihova velika želja pa je tudi, da se predstavijo na ptujskem. Vsi skupaj pa komaj čakajo, da se odri ponovno odprejo. MG Slovenija • Dan sajenja medovitih rastlin Partnerstvo s kmetijskimi šolami Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) bomo v Sloveniji in drugod po Evropi 22. marca prihodnje leto simbolično sadili medovite rastline. Foto: SD Čebelarska zveza Slovenije si je zadala cilj do leta 2030 posaditi dva milijona medovitih rastlin. Nedavno zaključena podnebna konferenca v škotskem Glasgowu ni prinesla želenih rezultatov, saj je bil sklenjen le načelen sporazum o omejitvi globalnega segrevanja. Aktivisti in nevladne organizacije so zaradi premalo ambicioznega dogovora razočarani in prepričani, da svetovni voditelji mislijo, da ne živijo na istem planetu kot vsi drugi. Zato ne preseneča, da je prav iz Slovenije kot dežele čebelarjev in vodilne pri ozaveščanju pomena opraševanja čebel za naravno ravnovesje in pridelavo hrane prišla pobuda o konkretni akciji, kot je skupno sajenje medovitih rastlin. »Začeli bomo, kot rečeno, prihodnjo pomlad, do leta 2030 pa smo si zastavili posaditi kar dva milijona medovitih rastlin,« razlaga predsednik zveze Boštjan Noč. »K sodelovanju v projektu smo povabili vso Evropo, upamo, da se bodo države odzvale v čim večjem številu in bomo tako pokazali, da znamo stopiti skupaj v koraku za ohranitev našega planeta. Kot prva se nam je že pridružila avstrijska Koroška.« Sajenje bodo izvedli s pomočjo slovenskih srednjih kmetijskih šol: Grm Novo mesto, Biotehniški center Naklo, Biotehniška šola Rakičan, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ter šolska centra Ptuj in Šentjur. SD Ptuj • Postopna prenova gasilske opreme Turniški gasilci bodo dobili novo vozilo Turniški gasilci bodo v prihodnjem letu bogatejši za novo vozilo, vredno kar 320.000 evrov. Skoraj tretjino sredstev bodo prispevali sami, preostanek bo zagotovila občina Ptuj. Modernizacija gasilske opreme in voznega parkaje nujna za nemoteno delovanje društev. Brez opremljanja in modernizacije gasilstvo ne more delovati. Sredstva za vzdrževanje in obnavljanje opreme je dolžna zagotavljati lokalna skupnost oziroma občina. Tudi v prihodnjem letu bo del sredstev iz občinske blagajne MO Ptuj porabila za ta namen. Gasilci PGD Turnišče bodo staro, dotrajano vozilo nadomestili z novim. „Namen investicije je zagotavljanje materialnih pogojev za nemoteno izvajanje nalog lokalne gasilske javne službe. Dela in naloge na tem področju marsikdaj posegajo v takšna tveganja, ki jih ni možno zajeti z normalnimi merili, pa tudi ne z merili zdravja in varnosti pri delu, zato so potrebni specialna oprema in sredstva. Ker gasilci opravljajo naloge lokalne skupnosti na svojem področju, mora ta zagotoviti pogoje za delo. PGD Turnišče - Ptuj ima v uporabi gasilsko vozilo letnik 1994, ki je že zastarelo in ni več tehnično zanesljivo. Ker z njim ni več mogoče zagotavljati nemotenega posredovanja ob intervencijah in požarne varnosti na območju požarnega rajona gasilskega društva in mestne občine širše, smo predlagali nakup novega vozila," so potrebo po zamenjavi starega gasilskega vozila argumentirali na MO Ptuj. V začetku leta 2021 so gasilci PGD Turnišče prevzeli novo cisterno, v prihodnjem letu bodo deležni še bistveno večje pridobitve, novega vozila. Pobudi so prisluhnili tudi občinski svetniki, sklep potrdili in s tem gasilce razveselili. V naslednjem letu bodo lahko šli v nabavo novega vozila GVC 16/25, ki jim bo omogočilo varno vožnjo na intervencije. So pa turniški gasilci v začetku leta 2021 dobili še eno pridobitev. Ker so imeli najstarejšo gasilsko cisterno na Ptuju, so potrebovali primerno prikolico za reševanje. Vrednost te investicije je bila bistveno nižja od načrtovane: 15.000 evrov je zagotovila občina, še skoraj enkrat toliko pa gasilci sami. Že ob predaji prikolice so jasno in glasno povedali, da si želijo in potrebujejo novo vozilo. Sedaj ga bodo dobili. PGD Turnišče sicer šteje okrog 50 članov, poveljnik je Boris Vegan, predsednik pa Aleš Čepek. Dženana Kmetec torek • 7. decembra 2021 Nasveti Štajerski 19 Zeleni nasveti Božično žito Setev božičnega žita je slovenski ljudski običaj. Uporabimo lahko seme kateregakoli žita, razkuženega ali nerazkuženega. Vendar v stanovanje strupi bolj ali manj ne sodijo, zato je bolje, da uporabimo nerazkuženo seme. Uporaba nerazkuženega semena seveda pomeni, da lahko potem, ko žito opravi svojo nalogo, zelenje uporabimo tudi kot hrano kakšnemu domačemu ljubljencu. Po slovenskem ljudskem izročilu so verjeli, ponekod pa verjamejo še danes, da bo prihodnje leto letina obilnejša, če bodo na god sv. Lucije (13. december) v lončke ali podstavke posejali pšenico in jih postavili k jaslicam. Razen na god sv. Lucije ljudje sejejo božično žito tudi na god sv. Barbare (4. december) in na Marijin praznik (8. december). Božično žito bo čisto dobro uspevalo tudi na krožniku, kamor položite večkrat preganjeno in zmočeno papirnato brisačo, sama pa sem ga sejala tudi samo na mah. Drugače pa se ga poseje na zemljo tako na gosto, da je seme poleg semena, potem je zelenje najlepše in najgostejše. Postavimo ga na toplo do vznika, potem pa ga je skoraj bolje dati nekam, kjer je zelo svetlo, a hladno. Da zadostimo tradiciji, ga posejemo na sveto Lucijo, 13. decembra, vsaj jaz ga, a ga potem, ko nekoliko poraste, postavim kar ven, na mraz. Pšenica ne zmrzne. Tako počaka do dva ali tri dni pred Božičem lepo zeleno in ne preveliko. Razen zalivanja druge posebne nege žito ne potrebuje. Če pa bi ga radi obdržali lepega dalj časa, ga vsaj enkrat lahko popolnoma brez slabih posledic porežete. Sama ga običajno vsaj enkrat. Drugo rezanje pogosto ne uspe več, saj rastlini zmanjka hrane in so novi listi rumenkasti in bledi. Mlado žito nato postavimo k jaslicam oziroma kar vanje, pa tudi na mizo ali v okno. Lahko ga posejete tudi v različne pletene košare, okrasne posode in vanj postavite svečo. To je najlepši božični aranžma na naših mizah. Vmes lahko pustite tudi prostor za lonec z božičnimi zvezdami, saj jih dobimo v različnih velikostih in barvah. Naj vam sveža zelena barva božičnega žita prinese upanje in vero v novo pomlad, kakor je našim prednikom. FOTO: MP Božični kaktus Čeprav je božična zvezda postala del naših praznikov, pa vendarle ne pozabite tudi na to prelepo, pa veliko manj zahtevno cvetlico, ki so jo imele že naše babice. Je manj občutljiv, pa prav tako zelo lep. Vendar ga je še težje prepričati k cvetenju ravno v času božiča. Cvetni nastavek je namreč odvisen od jeseni: daljša in toplejša je, prej nastavi cvetove. Oziroma pravilneje rečeno je, da jih prične nastavljati, ko se v krajšem dnevu prvič ohladi. Potem pa je vse odvisno od temperature, ki jo imamo v stanovanju. Topleje je, prej se popki odprejo. Lani, recimo, je vsaj meni cvetel praktično točno za božič, letos pa se cvetovi že pričenjajo odpirati. Pa nič zato, lep je, ker vedno cveti v kratkem dnevu, pozimi, ko nas njegovi cvetovi res veselijo. Božično zvezdo le redko ohranimo za naslednje leto, čeprav je to čisto mogoče, božičnega kaktusa pa seveda ne zavržemo. Poznati moramo samo nekatere njegove muhe. Ker cveti pozimi, ga v bistvu zalivamo vse do konca cvetenja, lahko ga enkrat tedensko celo pognojimo, naj pa povem, da jaz tega ne delam. Ko odcveti, ga prenehamo gnojiti, za 14 dni ga niti ne zalijemo, da se spravi k počitku. Potem pa pazimo, da zemlja ostaja vlažna, ne pa mokra ali presuha. Poleti se bo najbolje počutil zunaj. Klub temu da mu pravimo kaktus, to seveda ni. Je rastlina, ki v naravi živi na skalah ali drevesnih vejah, zato ne mara preveč zalivanja in tudi ne direktnega sonca. Zato ga zunaj nimamo v okrasnih loncih, saj veste, da se potem v njih ob dežju nabere preveč vode. Postavimo ga v polsenco ali senco, nikakor ne na sonce. Zelo pomembno pa je, da ga jeseni takoj, ko se nočne temperature prvič spustijo pod 10 oC, postavimo v stanovanje - tja, kjer ga bomo imeli celo zimo. Takrat bo namreč pričel oblikovati nove popke. Če ga prestavljamo kasneje, ko popke že vidimo, jih rad odvrže. Nimam namreč rad sprememb temperature in prostora v času, ko cveti. Za razliko od božične zvezde ni rad na toplem. Veliko lepše in dalj časa bo cvetel, če bo v prostoru okoli 15 oC. Prav tako nima rad hitrih sprememb temperature in rad odvrže popke. Zato ne biti žalostni, če ga kupite zdaj s popki in bodo ti odpadli. Bo pa drugo leto krasen. Z lahkoto pa ga razmnožimo, vsak členek lahko postane nova rastlina. Po cvetenju, najbolje februarja, samo potrgamo členke in jih kar potaknemo v zemljo. Najbolje je dati v vsak lonček več členkov, da bo rastlina lepo bujna. Zalivamo le malo, toliko, da se zemlja ne izsuši. To je tudi vse. Že v naslednji zimi vas bo razveselil z novimi cvetovi. Kot vidite, lahko tudi v najhladnejšem in najtemnejšem delu leta najdemo nekaj, kar krasi naše domove. Še malo, pa se bo tudi dan začel daljšati. Samo nekaj optimizma in manj jeze in nestrpnosti je potrebno, pa nam bo vsem lepše. To so vedeli že naši predniki in si z različnimi navadami, ne pa nakupi, krajšali ta najbolj depresiven del leta. Mša Pušenjak Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka TOREK SREDA ČETRTEK Šmigoc Vinko ričet s prekajenim grahova kremna juha, kisla juha, palačinke mesom, žemeljni pražena jetra, dušeno narastek kislo zelje, krompir v kosih, kompot PETEK prežganka, kaneloni z gobami, francoska solata, sadje SOBOTA segedin golaž, polnozrnate štručke, sirove tortice NEDELJA juha, naravni zrezki, kruhova štruca, motovilec, jogurtova strjenka z malinami PONEDELJEK krompirjeva kremna juha, narastek z zeljem, solata, jabolčna čežana Sirove tortice v posodicah za mafine Sestavine: piškotno dno: 60 g albert keksov, 30 g trdih ovsenih/čokoladnih piškotov, 30 g mandljev, 3 žlice medu, 50 g masla; nadev: 200 g kremnega sira, 200 g maskarponeja, 50 g kisle smetane, 120 g sladkorja, 2 jajci, 1 žlička ekstrakta vanilije; preliv: malinova/robidova marmelada. V mešalniku drobno zmeljemo piškote in mandlje, jih prelijemo z medom in staljenim maslom in dobro pregnetemo. Mešanico porazdelimo v 15 posodic za mafine (v vsako eno veliko žlico). Pečemo jih 5 minut pri 175 stopinjah. V večji skledi zmešamo kremni sir, maskarpone, kislo smetano in sladkor. Počasi dodajamo jajca, na koncu pa še žličko ekstrakta vanilije. Vsako posodico napolnimo z nadevom tako, da pustimo približno pol centimetra od vrha prazno, saj kolački med pečenjem malo nabreknejo. Pečemo 15 do 17 minut na temperaturi 175 °C, saj bi sicer kolački razpokali. Preden jih postrežemo, jih pustimo na hladnem vsaj dve do tri ure. Po vrhu jih lahko okrasimo z žličko marmelade. Narastek z zeljem o ■5 LL. Sestavine: 1 manjša glava svežega belega zelja, 3 jajca, 4 žlice moke, 180 g kisle smetane, 200 g ostankov svinjske pečenke, 1 žlička mlete kumine (po želji), sol in mleti poper, 1 pest sesekljanega peteršilja, olje ali mast za pekač. Zelje narežemo na tanke trakove ali koščke, ga splaknemo in odcedimo. V posodi segrejemo žlico olja, dodamo zelje, pokrijemo in na zmerni temperaturi dušimo nekaj časa; vmes večkrat premešamo. Ko se zmehča, pustimo, da se ohladi do mlačnega. Medtem meso narežemo na drobne koščke. V večji skledi razmešamo jajca, kislo smetano in moko, dodamo narezano meso, ohlajeno zelje, začimbe in sesekljan peteršilj ter sestavine s kuhalnico dobro premešamo, da dobimo gosto zmes. Pekač namastimo z oljem ali mastjo, vanj stresemo pripravljeno zmes, jo s kuhalnico razporedimo po celotni površini in po vrhu lepo pogladimo. Narastek pečemo 30-40 minut v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija. 20 Štajerski Križem kražem torek • 7. decembra 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Kako iz Kitajske uvoziti svoje imetje l/2 (49.) "To je tema za zadnjo reportažo" mi je rekla mami pri kosilu, ko sem ravno klikala po ekranu, da bi preposlala paket z juga na sever Kitajske. Spremljala sem črtico na zaslonu, kije nakazovala gibanje pošiljke, in upala, da sem jo usmerila na pravo pot. Ta štorija s prtljago se je pričela novembra 2019, ko sem se odločila, da bom prekinila delo učiteljice angleščine v mestu Laiwu, ki leži približno petsto kilometrov južno od Pekinga, in se za nekaj mesecev odpravila na potovanje po državi. Izbrala sem jug Kitajske, saj tam temperature vztrajajo visoko nad ničlo tudi pozimi. Kovčke z vsemi dokumenti (izpit za avto, dvojnik diplome, potrdilo o nekaznovanosti, knjižica cepljenja ...), prenosnim računalnikom, nakitom in z vsem drugim imetjem sem pustila na severu Kitajske, v mestu Jinan, pri prijatelju Petru iz Avstrije. Takrat nisem mogla predvideti, da bo državo (in nato cel svet) zajel neki skrivnosten virus in da bo svobodno prehajanje mej postal redek privilegij. Sredi januarja 2020 sem si kovčke sicer preposlala bližje jugu, v vasico na jugovzhodu Kitajske, na obrobju mesta Putian, v neki budistični samostan. Nameravala sem namreč na Tajvan, ta samostan pa leži na vzhodni obali Kitajske, le nekaj trajektnih ur vstran od otoka. Proti koncu meseca, ko so bili kovčki že na tisoč šeststo kilometrov dolgi poti na jug, so se skoraj čez noč zaprle vse sosednje države, vključno s kitajskimi posebnimi administrativnimi območji: Hong Kong, Macau in Tajvan - tudi po skoraj dveh letih je prestopanje teh meja še zmeraj težavno. Čeprav so bili kovčki sedaj veliko bližje mojemu dosegu, pa nisem mogla do njih, saj so se zaprle avtoceste, javni promet pa se je popolnoma ustavil (še v vaseh so kmetje tu in tam zasipali kakšno cesto). Kitajska viza se mi je počasi iztekala - to je bil tudi glavni razlog za premik na Tajvan, kjer viza za bivanje do tri mesece ni potrebna - uradniki pa mi je v novonastali krizni situaciji seveda niso podaljšali. Edino, kar mi je preostalo, je bilo vkrcanje na manjše letalo in preko Rusije, ki je takrat še sprejemala potnike iz Kitajske, direktno domov. V tistem času je z mano potoval brat, ki ga boste spoznali v prihodnji seriji reportaž, prav tako iz Kitajske. Da je bila situacija še kompleksnejša, nama je ravno takrat umrl dedek, zaradi kitajske birokracije China Ghengdj I AH ° .Chongqing V mm m SA / Wanzai County ' ....r-r -¿Uiz^u^ j^-HUNAN.; AHo»j. Kunming • , . - ; - lil M Foto: Mateja Toplak Potovanje prtljage: Jinan-Putian-Wanzai-Jinan (skupna razdalja več kot tri tisoč petsto kilometrov). Foto: Mateja Toplak V začetnih koronskih časih so pošiljke iz Kitajske veljale za sumljive in so bile pogosto zavrnjene. pa sva na žalost zamudila še pogreb, dedek pa vse moje "Kitajske črtice" v Štajerskem tedniku ... In ob tej težki situaciji je bila prtljaga, ki so jo verjetno stlačili v neko omaro budističnega samostana, moja zadnja skrb. Naslednjih nekaj mesecev, ko sem bila jaz že doma, mi je menih, ki je prevzel mojo pošiljko, prtljago večkrat poskušal poslati, a zaman, saj so v teh začetnih koronskih časih pošiljke iz Kitajske pogosto veljale za sumljive in so bile nemalokrat zavrnjene. Menih je bistvu moj znanec, saj sem ravno v tem samostanu decembra 2019, ob poslušanju manter Je uradno plačilno sredstvo Filipinov in je razdeljen na sto centavov ali sentimov. Ime valute je še iz časov španskega kolonialnega imperija in pomeni teža. Bankovce in kovance izdaja Centralna banka Filipinov (Bangko Sentral ng Pilipinas). Oznaka valute je PHP. APO - ognjenik na otoku Mindanau, z 2954 m najvišja gora Filipinov, DAKA - glavno mesto Bangladeša, FATRA - gozdnato rudogorje na zahodu Slovaške in spoznavanju meniškega življenja, preživela nekaj tednov. Nekoč sem mu ponudila, da lahko uporablja prenosnik (ki v samostanu po vsej verjetnosti ni dovoljen), ko pa sva ugotovila, da elektronike tako ali tako ni možno pošiljati po pošti, sem mu ga podarila. Menih ga tako danes menda uporablja pri pisanju nekih esejev. Tu in tam mi še zmeraj pošlje kakšno fotografijo, najraje takšno, kjer ima ob sebi še prenosnik (v bistvu gre za star očetov prenosni računalnik - hvala, ati!). Meseci so se zavlekli v leto in izgubila sem upanje, da bom še kdaj videla svoje stvari, zato sem začela razmišljati, da bi podarila tudi oblačila, ki so ostala v prtljagi. Ker pa v samostanu živijo le moški, sem kovčke spet poslala na pot. Tokrat približno osemsto kilometrov severozahodno, v mesto Wanzai, kjer živi moja prijateljica Xing. Xing obiskuje teologijo in pozna veliko ljudi, ki bi ta oblačila resnično potrebovali. Edino, kar sem potrebovala jaz, so bili dokumenti in edino, kar sem res želela, je bil nakit (ne gre za nakit visoke vrednosti, temveč za srebro ali les, a nabrala sem ga po vsem svetu ali ga dobila za darilo, zato mi veliko pomeni). V zgodbi, kjer se ovire zaletavajo med sabo, najbrž ni preveliko presenečenje, da sem kmalu ugotovila, da se iz Kitajske, poleg elektronike, ne da pošiljati osebnih dokumentov in nakita (preverjeno pri vseh podjetjih, ki se ukvarjajo z izvozom, tudi kontejnerskim). Xing je predlagala, da ne podarim čisto vseh oblačil (večino je predala kitajskemu Karitasu), temveč si jih nekaj pošljem, ona pa bo v žepe ali podloge zakrinkala "nedovoljeno" blago. Prijateljica je zadevo vzela resno, pakirali sva ob videoklicu, tako sem videla, kam je vtaknila lesene uhane, srebrn prstan in izpit za avto. V čevlju se je znašla ročna ura, v zadnjem žepu kavbojk knjižica cepljenja, ostale dokumente pa je zložila na drobno in jih položila med spodnje perilo. V zahvalo sem ji podarila oba kovčka, ona pa je zaradi lažjega pošiljanja oblačila preložila v kartonsko škatlo. Naslednji dan se je prijateljica samozavestno odpravila na pošto. Uradniki so pokimali in vzeli paket. Xing si je že oddahnila, nato pa se je začela "racija" ... Foto: Mateja Toplak Štorija s prtljago se je pričela novembra 2019, ko sem se odločila, da bom prekinila delo učiteljice angleščine in za nekaj mesecev potovala po državi. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 7 decembra 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Opičja ljubezen Tega, o čemer bom danes pisal, se seveda nismo pogovarjali za šankom. Tako globoki pa na tistem prostoru vendarle nismo. Edina,globina' za šankom je vprašanje, kako globok je naš kozarec...) Poznate izraz »opičja ljubezen«? Ce boste malo pobrskali po spletu (ali pa po svojih možganih - tudi tam se včasih skrivajo prav zanimivi podatki!), boste našli razlago: »opičja ljubezen: pretirano zaščitniška skrb zlasti za svojega otroka«. In dva primera rabe tega izraza: »To je opičja ljubezen, ki se bo vašemu sinu čez leta še kako maščevala. Oklepala se je punčke s pravo pravcato opičjo ljubeznijo.« In zakaj sem se minule dni spomnil na ure psihologije v daaaaaavnih gimnazijskih letih? Ker sem prebral neverjetno ,zgodbo', ki bi sodila v časopisno rubriko ,Saj ni res - pa je', a je na žalost resnična. Namreč: na neki osnovni šoli si je učenka pri športni vzgoji (ali kako se že dandanes moderno reče zastareli ,telovadbi'), ko je delala preval, zlomila umetni noht.,Novica' seveda ne bi bila vredna niti milijoninke sekunde človekove pozornosti, če ne bi bilo posledic tega neverjetnega lomljenja: starši so se odločili tožiti šolo, ker si je njihova osnovnošolka zlomila noht! Ker na šoli niso poskrbeli za varnost svojih učencev!! Vzemimo si minutko za globok vdih, preden eksplodiramo ... (Jaz potrebujem najmanj pol ure globokega dihanja, da to novico prebavim...) Veste, razumem, da ima nekdo rad svojega otroka. In da bi mu v rit porinil vse, kar 21. stoletje ponuja - tudi umetni noht in še kaj več. Ampak tovrstna »ljubezen« do svojega otroka...? Je to še ljubezen? Sodita starša te ,ponesrečenke' (ne vem, zakaj se mi zdi , da je zlomljeni noht bolj mamičin problem, moški se, ko se kresnemo po prstu, pač sprijaznimo s tem, da bo noht ,šel dol') - torej ali ta mamica sodi med tiste, o katerih sem nedavno bral, da hodijo zaradi svojih otrok na govorilne ure k profesorjem NA FAKULTETO, ker so pri njihovem ,sončku' nekaj zajebali in ne razumejo njegovih/njenih potreb in ,posebnosti' ... Prav zanimivo bo, kako se bo odločilo sodišče. Bo sodnik/ sodnica nekdo, ki bo imel razumevanje za tovrstno opičjo ljubezen? - A tudi če bo čisto normalen človek - že kot sodnik ne more stranki na sodišču reči: »Mater, ste glupi!« (Lahko pa si misli: ,Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!' - Kar je res: otroke lahko dela tako rekoč vsakdo, vzgoji pa samo pameten človek!) Vaš Pepek (brez nohta na levem palcu; noht je bil pametnejši in je popustil pred glupim kamnom) Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 9 3 5 2 8 4 8 5 7 2 8 1 3 4 5 1 7 3 6 4 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©©© € OO Bik V ©© €€€ O Dvojcka ©© € OO Rak V €€ OOO Lev VVV ©© € OO Devica VV ©©© € OO Tehtnica VVV €€ OOO Škorpijon V ©© €€€ O Strelec ¥¥ ©©© € 00 Kozorog ¥¥ © €€€ 0 Vodnar VVV ©© € OOO Ribi VV ©©© €€€ 0 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 7. do 13. decembra) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Podlehnik • Aktivno Turistično društvo Šaljiv krst mošta Turistično društvo Podlehnik je tudi letošnjo jesen pred martinovanjem pripravilo več prireditev. Foto: Visit Haloze Pohvalijo se lahko z razstavo pridelkov, degustacijami in peko kostanjev, posneli pa so tudi bogato kulinarično in vinsko ponudbo. Kljub temu da so bila vsa večja druženja ob martinovanju zaradi epidemije in vladnih ukrepov odpovedana, so se ljudje zahvalili za darove jeseni in se poveselili v manjših skupinah. »TD Podlehnik ne skrbi samo za razvoj turizma v Podlehniku, temveč se naše delo odraža tudi v ohranjanju snovne, nesnovne in digitalne kulturne dediščine. Kulturna dediščina je pomembna za posameznike, skupnost in družbo. Treba jo je ohranjati in jo prenašati na prihodnje generacije. Tako je naša skupina za ohranjanje šeg in navad pripravila šaljiv krst mošta, humoristki pa sta gostom povedali marsikaj zanimivega in sočnega o življenju v Halozah,« je zapisala Zdenka Golub. Pripravili so tudi spletna martinovanja, saj so to dnevi veselja in zahvale. Videm • Prenovljeno versko obeležje Križ v Tržcu spet stoji V oktobru so ponovno postavili križ v Tržcu ob Mlakarjevi domačiji, ki je bil v času gradnje vzporedne ceste skozi Tržec odstranjen. Križ je stal na začetku posestva že več kot 200 let. Zanj je skrbela družina Burg, zadnjih 90 let pa Marija Koletnik, po domače Petelinova Micika. Po temeljitem premisleku je Micika predala križ v upravljanje Etnografskemu društvu Tržec. Pobudo za izdelavo lesenega križa je dal predsednik KS Tržec Dušan Serdinšek, pri izdelavi pa je imel glavno vlogo Atelje 3dles z Ivanom Božičkom na čelu. Finančno je izdelavo križa omogočila Občina Videm. Slavnostna otvoritev in blagoslov križa bo potekala v Vidovem tednu leta 2022, ko praznuje farni zavetnik sv. Vid. Zdenka Golub Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. 0. 0., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 6. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d.0.0. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 - v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Martin Hostnik, 2284 Videm pri Ptuju Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 7. decembra 2021 REBEKA DREMELJ Na romantičnem oddihu v Istanbulu uživala ssvojim Sandijem TILEN LOTRIČ Ševedno se veselijutra, ko pod smrečico čakajo darila MANCA ŠPIK Pred snegom pobegnila na toplo RAZIKAVA Znanstveniki potrdili, da so mačke PSIHOPATKE! FIKRET KU$KAN Po stopnicah padel na glavo v 1 Štajerski T El IN 1K www.tednik.si Rstajerskitednik Qs tajerskitednik Po sledeh zgodbe o siamskih dvojčicah OD PEKLA ' DO SREČE JE REKEL DA ME PELJE Ne spreglejte v novi Zarji Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 3,20 EUR, \/oo|/ t A \s I v kompletu z revijo Liza Maja, za samo 4,20 EUR. V Oul\ LUlUlA. in v kompletu z revijo Lady, za samo 4,20 EUR. Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Za zdravo pitno vodo v Halozah 5:0 dag0v3t].:il;:,l inosiW^ptskegs Milan Knerevič kandidat fa sekretarja medobčinskega sve ta ZK$ Marita Ker temelji iprihodnosti ležijo v preteklosti! 1 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI INSEVESEUJO vaLa! S Tvojo pOMOČjO bo dARilo Tudi NA TiSTi dlANi, ¡ER SiCER NE bi bilo. Lokacije: Jag er Gorišnica, Kidričevo, Majšperk in Ptuj; Tuš market Ptuj na Osojnikovi, Haložanka Zaurč, Spie Markouci in Kea Destmik; Supernova Qlandija Ptuj; Qcenter Ptuj na Puhoui ter restavracija Pan Kidričevo, Gostilna Ribič, Gastro Ptuj in Gostilna Muršič. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj /RadioPtuj M^ /RadioPtuj Svet zavoda Vrtca Ptuj, Puhova ulica 6, 2250 Ptuj, na podlagi sklepa, sprejetega na 11. seji sveta zavoda z dne 24. 11. 2021, razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17-Zvaj in 123/21;ZOFVI). Kandidat/ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo 3. 5. 2022. Delo na delovnem mestu ravnatelja/ice se opravlja polni delovni čas. Izbrani/a kandidat/ka bo imenovan/a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/ice Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (o izobrazbi nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo iz kazenske evidence ki ga izda Ministrstvo za pravosodje, potrdilo sodišča, da kandidat ni > kazenskem postopku in potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazni va dejanja zoper spolno nedotakljivost iz Ministrstva za pravosodje, ki ni starejše od 30 dni), pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Vrtca Ptuj, Puhova ulica 6, 2250 Ptuj, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/ico«. Kandidat/ka mora k prijavi priložiti program vodenja vrtca za mandatno obdobje, zaželen je kratek življenjepis. Za ravnatelja/ico je lahko imenovan/a tudi kandidat/ka, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobit najkasneje v enem letu po začetku mandata. Vloga bo štela za pravočasno, če bo oddana na pošto s priporočeno pošiljko najkasneje zadnji dan roka. Kandidati/ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/e v zakonitem roku. Svet zavoda Vrtca Ptuj PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV *ww.reporter.si BLAZ KOSOROK Državni sekretar ministra Vrtovca je delal za nekdanjega agenta Udbe BOGATIJA Bivša žena lobista Boža Dimnika si z možem gradi luksuzno vilo pri Radomljah NOVA SLOVENIJA Matej Tonin med Janševim kladivom in nakovalom KUL JANEZ MALAČIČ Staranje prebivalstva lahko spremeni le priseljevanje mladih Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. torek • 7 decembra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanj-ci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev: hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. RAZNO MOŠKI, osamljen, brez obveznosti, bi rad spoznal osamljeno žensko srednjih let za resno zvezo. Tel. 051 761 440. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost dostave. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. PRODAM prašiče, težke 200 kg, in odojke. Tel. 041 388 241. PRODAM tri leta staro kravo s teletom, možna menjava za nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata Konrada Vaupotiča IZ SEDLAŠKA 71 se zahvaljujemo patru Andreju Sotlerju za molitev, opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, članom Lovske družine Podlehnik za opravljen lovski pogreb, rogistom Zveze lovskih družin Ptuj--Ormož za odigrane melodije, praporščakom in lovskim tovarišem sosednjih lovskih družin, pevski skupini za odpete pesmi, Občini Podlehnik, Osnovni šoli Podlehnik, Policijski postaji Podlehnik, Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Ptuj in vsem, ki ste našega Konrada pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njegovi TOREK, 07. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:00 Utrip Ormoža 11:10 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 11:40 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob dnevu šole OŠ Majšperk 18:40 Cecilijin koncert v Stopercah 20:10 30 let društva Sonček Ptuj 21:30 Dobrodelni božični koncert 23:00 Video strani SREDA, 08. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Starpoint prodajno okno 09:00 Martinova maša na Hajdini 10:00 Adventni koncerti na Hajdini 11:00 Tamburaški koncert prijateljem 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ta veseli dan kulture v Prepoljah 20:00 Praznovanje Miklavža v Skorbi 20:30 Adventni koncert Vox Arsana 22:00 Tamburaška skupina Pika poka 23:50 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK SP .J35E! » gS TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 09. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:10 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 10:40 Otroci pojejo slovenske pesmi, 2014 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert Anite Kralj, 2014 20:00 Mi za gasilce, Ormož 2015 23:00 Video strani MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ma|da.segula@radi -C? í' O M* C? O C» d ~ " -»C?» : C?> o Rodile so: Graciela Čeh, Trnovec I9a, Lovrenc na Dravskem polju - deček Matijas; Mateja Očko - deklica Iva; Barbara Ce-ferin Hamruš - deček Lars; Katja Lipovača - deklica Aria; Petra Kosi - deček Brin; Nina Kačič - deklica Brina; Tina Preac - deček Nace; Monja Kocmut Mergeduš - deček Mathias; Kaja Vantur - deklica Mia. Poroke - Ptuj: Janez Veselič in Silva Krajnc, Borovci 15. * C?« o c? C? , . C?- ÍTrg^c C2" * * "o O o Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja. Danes bo pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Jutranje temperature bodo od -8 do -3, v alpskih dolinah do -11, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od -1 do 5, ob morju do 9 °C. OBETI: V sredo se bo po jasnem in ponekod meglenem jutru čez dan od zahoda pooblačilo. 4-dnevna napoved za Podravje i Torek ¡ i Sreda i Četrtek Petek 09.12.2021 10.12.2021 + m» -5 -5 0 -4 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 4 5 3 4 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan /> V V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: MZ Foto: CG