—   221  — Ocene, zapiski – Reviews, Notes simbolnih podob in obširna razlaga na- čel, po katerih so zgodovinsko nastajala rastlinska in živalska imena. Križmanova monografija je vsekakor pomemben prispevek k interdiscipli- narnim obravnavam literarne jezikovne rabe in izjemen dosežek slovenskega germanističnega raziskovanja. Teoret- sko temelji na spoznavnih in struktu- ralnih teoretičnih pogledih na jezik, ki jih avtor dosledno povezuje s statistično preverjeno empirijo ter z biografskimi pogledi na avtoričino življenje, duhov- no-religiozno usmerjenost in social- no-kulturno okolje. Tako na učinkovit način povezuje jezikoslovni in literar- nozgodovinski pogled na poezijo. Poleg tega je monografija nespregledljivo delo za vse, ki se ukvarjajo z raziskovanjem literarne jezikovne rabe, predvsem pa z raziskovanjem literarnega ustvarja- nja te izjemne, osebnostno zanimive in ekscentrične pesnice. Vida jesenšek Univerza v Mariboru vida.jesensek@siol.net BRIGITA KACJAN: sP rachele Me NtsPiele u Nd Wortschatzer Wer B iM fre MdsP rachli che N d eutschu Nterricht Mit j uge Ndliche N u Nd ju Nge N e r Wachse Ne N. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Zora 58), 2008, 265 str. Pri mednarodni založbi Zora na Filo- zofski fakulteti v Mariboru je leta 2008 izšla 58. publikacija. Gre za znanstveno monografijo avtorice Brigite Kacjan z Oddelka za germanistiko z naslovom Sprachelementspiele und Wortschatz- erwerb im fremdsprachlichen Deutsch- unterricht mit Jugendlichen und jungen Erwachsenen. Kot pove že naslov, avto- rica monografije obravnava igre – njen predlog za natančnejše poimenovanje Sprachelementspiele v slovenskem pre- vodu je igre z jezikovnimi elementi – v kontekstu institucionalnega usvajanja, učenja in utrjevanja besedišča tujega jezika nemščine pri mladih in mlajših odraslih. Monografijo sestavlja uvod, kjer je opisan raziskovalni problem in meto- dologija. Izpostavljen je diametralno drugačen položaj igre tako pri strokov- njakih kot pri laikih, ko gre za učenje besedišča s pomočjo iger. Učitelji, ki poučujejo v višjih razredih ali na gimna- zijah, pogosto menijo, da so igre pri po- uku »otročje«. Takšno stališče je zavzel tudi gnostik Klemen iz Aleksandrije, ko je odklanjal igre, češ da odvračajo človekovo pozornost od boga in sveta. Učiteljem, ki poučujejo v nižjih razredih in se tudi ukvarjajo z zgodnjim učenjem tujega jezika, pa je znan potencial, ki ga učiteljem in učečim se ponujajo igre. V preteklosti je veljajo in še danes velja, da so igre posebna socialna oblika, na- menjena otrokom. Avtorica monografije izpelje iz tega premiso, da se torej otroci smejo igrati, mladi in odrasli pa ne (več), in se hkrati sprašuje, zakaj je tako in zakaj ne prepoznamo iger kot koristne- ga motivacijskega dejavnika v okviru različnih oblik pouka. Na osnovi tega avtorica opredeli raziskovalni problem: predstaviti želi dosedanja spoznanja in kritično ovrednotiti prevladujoča mne- nja o pridobivanju besedišča v mlado- stništvu in v odrasli dobi s pomočjo iger z jezikovnimi elementi ter jih podkrepiti z novimi empiričnimi spoznanji. —   222  — Slavia Centralis 2/2009 Ocene, zapiski – Reviews, Notes V drugem poglavju monografije av- torica predstavi delovanje človeškega mišljenja, nevrobiološke osnove razu- mevanja jezika, pomen čustev in mo- tivacije za učenje jezika ter način in delovanje mišljenja izbrane specifične populacije, to je mladih in mlajših od- raslih. Obravnavan je tudi pouk nemšči- ne kot tujega jezika. Avtorica natančno preuči vodilni dokument učiteljev pri poučevanju in učenju tujega jezika – učni načrt in ugotovi, da so praktič- ne in strokovne izkušnje o igrah našle svoje ustrezno mesto v učnih načrtih za osnovno šolo, medtem ko igre v uč- nih načrtih za gimnazije večinoma niso upoštevane. Prav na tem področju vidi avtorica pomemben neizkoriščen poten- cial za poučevanje in učenje tujega jezi- ka. Hkrati je v monografiji obravnavan tudi sodoben pouk tujega jezika, ki v ospredje postavlja konstruiranje znanja posameznika in takšen pouk – kar je jasno sporočilo pričujoče monografije – lahko nedvomno intenzivirajo tudi igre z jezikovnimi elementi. Tretji del tematizira osrednjo te- mo monografije, in sicer učne igre pri pouku nemščine kot tujega jezika pri mladih in mlajših odraslih. Opredelitvi sicer v različnih življenjskih situacijah zelo splošno uporabljenega pojma igra sledi njegova konkretizacija v didak- tičnem kontekstu. Tu pojem igra av- torica že natančneje opredeli, in sicer jezikovna igra. Ker je tudi didaktična dimenzija jezikovne igre preširoko po- lje, je v monografiji le-to še zoženo, in sicer gre za igre z jezikovnimi elementi s poudarkom na vidikih pridobivanja besedišča v tujem jeziku – nemščini. Pridobivanje besedišča je kot zelo pomembna in temeljna dimenzija učenja jezika v monografiji teoretično obrav- navano z vidika različnih znanstvenih disciplin. Pokazana in utemeljena je smiselnost uporabe iger z jezikovnimi elementi pri mladih in mlajših odraslih. Naslednji pomemben rezultat te mono- grafije je obsežna in natančna tipologija iger. Pri tipologizaciji konkretnih iger je avtorica posebno pozornost posvetila uporabi iger z jezikovnimi elementi v posameznih fazah pridobivanja besedi- šča v okviru posamezne ure. S tem je ponovno pokazala, da so splošne izjave o utemeljenosti iger pri pouku neustre- zne in da lahko pomen in nujnost iger pri pouku pokažemo le, če smo zelo natančni. Opredeliti moramo jezikov- ni fenomen, starostno skupino, korak pridobivanja besedišča, pri vsem tem pa upoštevati še strukturo posamezne učne ure. Rezultat interdisciplinarnih študij tesno povezanih znanstvenih disciplin, hipotez ter strokovnih in praktičnih izkušenj pa je model, ki ga je razvila avtorica. Model razlaga pridobivanje besedišča v tujem jeziku v šestih ko- rakih: 1. usvajanje zvokovne in slikov- ne podobe besedišča; 2. pridobivanje semantičnih značilnostih besedišča; 3. vzpostavljanje medkonceptualnih od- nosov; 4. umeščanje v kulturni in deže- loznanstveni kontekst; 5. strukturno in slovnično mreženje besedišča z že ob- stoječimi strukturami in 6. pridobivanje in usvajanje jezikovne ustreznice v ma- ternem jeziku. Ta poudarjena zapore- dnost pridobivanja besedišča je z vidika kognitivne psihologije, psiholingvistike problematična, saj je pridobivanje be- sedišča zapleten mentalni proces, ki se dogaja hkrati na različnih nivojih. Pre- dlagani model pridobivanja besedišča pa je kljub temu koristen in uporaben v didaktičnem kontekstu, kar je doku- mentirano in analizirano v monografiji. Avtorica namreč predvideva in dokaže, da je pri procesu pridobivanja besedi- šča v šoli ukvarjanje s semantičnimi —   223  — Ocene, zapiski – Reviews, Notes značilnostmi (korak 2) in medkoncep- tualnimi odnosi (korak 3) prepuščeno dijakom samim, medtem ko je pomemb- na dimenzija – umeščanje besedišča v kulturni in deželoznanstveni kontekst (korak 4) – izpuščena. V monografiji je izpostavljena in obravnavana tudi pogo- sta »dilema« o primernosti jezikovnih iger za mlade in mlajše odrasle. Natančni klasifikaciji iger ter njiho- vim značilnostim, tabelarični ponazori- tvi različnih znanih in novih didaktičnih iger ter opisu iger in njihovega poteka sledi še ekskurz o problematiziranju za pouk tujega jezika vedno aktualne teme, to je o pridobivanju besedišča ali o pridobivanju frazemov, seveda v po- vezavi z igrami z jezikovnimi elementi. Avtorica pokaže, da je možno utrjevati in usvajati tudi frazeme, ki so pri pou- ku tujega jezika pogosto neupravičeno obravnavani izolirano, s pomočjo iger z jezikovnimi elementi. Intenzivnost in efektivnost uporabe je pogosto odvi- sna od strokovne podkovanosti na tem področju in angažiranosti posameznega učitelja. Empirični del monografije avtorica sama zaradi relativno majhnega števila testirancev označi kot študijo primera. Kljub omejenemu dejstvu pa so v mono- grafiji postavljene in obravnavane zani- mive hipoteze. Naj izpostavim le tri: v prvi avtorica zagovarja uspešnost iger z jezikovnimi elementu pri učenju tujega jezika nemščine za skupino mladih in mlajših odraslih, seveda ob njihovi pre- mišljeni in ciljni uporabi zgolj v dolo- čenih korakih pridobivanja besedišča; v drugi navaja pozitiven odziv testirancev na ta za njihovo starost nevsakdanji na- čin učenja; v tretji izpostavlja pozitivno motivacijo, ki jo poveča smiselna upora- ba iger pri pouku tujega jezika mladih in mlajših odraslih. Natančnemu opisu skupine testi- rancev, to je 16-letnikov, adolescen- tov, gimnazijcev, in okoliščin tega ta- ko imenovanega eksperimenta, ki je obsegal 10 učnih ur, sledi natančno dokumentiranje raziskovalnih metod in poteka eksperimenta. Eksperiment je potekal v obdobju od novembra do januarja. Na začetku so dijaki pisali test preverjanja jezikovnega znanja in izpolnili anketni vprašalnik, v katerem so zapisali podatke o sebi, o doseda- njem učenju nemščine, o motivaciji za učenje nemščine ter uspešnosti v šoli pri predmetu nemščina in tudi pri dru- gih predmetih. Sledile so aktivnosti pri učnih urah. Te so bile namenjene pou- darjenemu pridobivanju besedišča na izbrano temo, npr. potovanje, Evropska unija, in podprte s premišljeno izbrani- mi igrami z jezikovnimi elementi. Že t. i. vmesni test je zlasti v primerjavi z dosedanjimi uspehi pri pouku nem- ščine pokazal ugodne rezultate dija- kov, ki so sodelovali v eksperimentu. V nadaljevanju se je postopek ponovil in dijaki so še naprej pridobivali, širili in usvajali besedišče na izbrane teme ter usvojeno znanje pokazali v pisnem preverjanju znanja. Kot je razvidno iz opisa, je bil eksperiment metodično in izvedbeno zelo zahtevno in zapleteno načrtovan. Uporabljeni so bili različni statistični instrumenti in metodologija. Zaradi upoštevanja načela triangulacije pridobljeni podatki sicer niso reprezen- tativni, so pa relevantni in eksempla- rični. Pomembnost in posebnost tega eksperimenta je tudi instrumentarij, ki se je izkazal kot zanesljiv in dovolj natančen, da ga lahko brez večjih spre- minjanj uporabimo na večjem vzorcu testirancev in tako pridobimo statistič- no pomembne rezultate. Vsi zbrani podatki so v petem najob- sežnejšem poglavju monografije jasno —   224  — Slavia Centralis 2/2009 Ocene, zapiski – Reviews, Notes ponazorjeni tabelarično s frekvencami in odstotki ali grafično ter analizirani. Poudariti velja, da je eksperiment v ce- loti zasnovala (tudi izvedla praktični del v razredu) in analizirala avtorica monografije. V sklepnih mislih se avtorica vrača k posameznim zastavljenim hipotezam in ugotavlja, da so se vse, razen hipoteze o predvidenem učinku na motivacijo, potrdile. To je razvidno iz zbranih po- datkov in evalvacije. Predviden učinek na motivacijo se je sicer pokazal, a kot meni avtorica, je motivacija preveč zapleten fenomen, da bi pridobljene podatke že lahko interpretirali kot sta- tistično pomembne. Za preverjene trdi- tve bi bilo potrebo izvesti samostojno raziskavo na to temo. Avtorica povzame v tem sklepnem delu monografije vse pomembne ugotovitve eksperimenta in pokaže konkretne možnosti uporabe iger z jezikovnimi elementi pri mladih in mlajših odraslih. Učiteljem nemščine kot tujega jezika tako ponudi praktično orodje, ki ga lahko uporabijo pri pouče- vanju mladostnikov in mladih odraslih, in predstavi možne postopke za smisel- no vključevanje jezikovnih iger v pouk tujega jezika (nemščine) pri mladostni- kih in mladih odraslih. Hkrati jim omo- goči, da lahko z natančno opisanimi, razloženimi in utemeljenimi postopki smiselno in ciljno vključujejo, kritično ovrednotijo in analizirajo igre z jezi- kovnimi elementi pri pouku nemščine kot tujega jezika pri mladostnikih in mladih odraslih. Avtorica monografije zadosti strokovni in praktični dimenziji uporabe iger z jezikovnimi elementi, a jih podkrepi z znanstvenimi spoznanji. Tako pokaže tudi na izjemno odprtost in širino polja fenomena igra, ki je bilo do sedaj znanstveno zapostavljeno, a je pomembno za raziskovanje v prihodno- sti, in sicer za različne discipline, med njimi tudi didaktiko učenja in poučeva- nja tujih jezikov. Monografijo zaključuje seznam upo- rabljenih virov, literature, didaktičnih gradiv, devet prilog in register besed. V prilogah so vzorci vseh uporabljenih testov in anketnih vprašalnikov ter vseh triindvajset delovnih listov, ki so bili pripravljeni za eksperiment in dejan- sko uporabljeni v razredu. Ta didak- tična gradiva so sicer vpeta v kontekst monografije, a jih je glede na njihovo oblikovno in vsebinsko zaključenost in celovitost možno uporabiti tudi neodvi- sno od monografije v praktične namene. Gimnazijski učitelji nemščine imajo ta- ko na razpolago didaktično gradivo, ki pripomore h kakovostnemu in za dijake zanimivemu uresničevanju zastavlje- nih ciljev učnega načrta in ki s ciljnim vključevanjem iger z jezikovnimi ele- menti ustvarjajo vzpodbudno učno oko- lje za učenje nemščine na sploh. V monografiji Brigite Kacjan je obravnavana zanimiva tema igre, ki je aktualna za institucionalno prakso učenja in poučevanja tujega jezika ne glede na poučevani jezik ali kulturni kontekst. Kljub razširjenosti didaktič- nih iger v praksi pri mlajših učencih je znanstvenih študij na to temo malo in tu zavzema pomembno mesto pričujo- ča interdisciplinarno zasnovana, teore- tično podprta in empirično preverjena monografija. Razumemo jo lahko kot pomemben prispevek k pojasnjevanju zapletenega fenomena igre v procesu pridobivanja besedišča, ne pri otrocih, ki jih večinoma spontano povezujemo z igro in učenjem jezika, temveč pri mladih in mlajših odraslih. Monografija sistematično obravnava le del pojava di- daktičnih iger in glede na rezultate je ja- sna tudi avtoričina utemeljena pobuda, da je potrebno raziskati še učinkovitost —   225  — Ocene, zapiski – Reviews, Notes drugih vrst iger pri pridobivanju jezi- ka oz. različnih dimenzij tujega jezika (npr. slovnice, razvijanje sporazume- valne zmožnosti, bralne zmožnosti) pri različnih ciljnih skupinah. Predlog natančnejšega pojmovanja igre kot igre z jezikovnimi elementi je v didaktičnem diskurzu tako v nemškem kot v slovenskem jeziku nov, čas in pra- ksa pa bosta pokazala, ali se bo termin tudi ustalil. Zaradi omejenega števila testirancev pa velja razširiti vzorec na osnovi natančnega in metodično dode- lanega instrumentarija v empiričnem delu. Znanstvena monografija Brigite Ka- cjan nedvomno vnaša red v nestruk- turiranost izkušenj in domnev v zvezi z uporabnostjo in utemeljenostjo igre pri didaktiki tujega jezika – nemščine. Nedvomno so ugotovitve aktualne tudi za druge didaktike tujih jezikov. Bogat didaktični del pripravljenih in preiz- kušenih delovnih listov v prilogah bo zagotovo našel svoj neposredni odmev v praksi učenja in poučevanja nemščine. Zlasti pa velja izkoristiti monografijo kot vir plodne diskusije za pripravo uč- nih načrtov in uspešnejših didaktičnih konceptov poučevanja in učenja tujega jezika za mlade in mlajše odrasle. saša jazbec Univerza v Mariboru sasa.jazbec@uni-mb.si DRAGICA HARAMIJA: s ede M Pisa V, oP usi sed Mih slo Ve N- skih Mladi Nskih Pisatelje V. Maribor: Mariborska knjižnica (revija Otrok in knjiga), Pedagoška fakulteta UM, 2009, 190 str. Avtorica Dragica Haramija je v znan- stveni monografiji Sedem pisav pred- stavila prozne opuse sedmih slovenskih ustvarjalcev. Metoda njenega dela je zelo konsistentna, saj vse opuse obrav- nava po enotnem interpretativnem mo- delu: uvodnemu delu, ki avtorja umešča v temeljne vsebinsko-slogovne poteze sodobne slovenske (predvsem mladin- ske) književnosti, sledi izčrpna bio- in bibliografska predstavitev avtorja, po- drobna analiza vseh relevantnih bese- dil ter sklepna oznaka, ki povzema in pogosto tudi aktualizira sporočilnost oz. povednost besedil. Posebna odlika tovrstnega pristopa so bogate opombe, ki bralca usmerjajo k dodatnim virom, te tudi kritično komentirajo, vrednotijo in primerjajo; vsakemu poglavju sledi tudi izčrpna in pregledna literatura. Skupni model obravnave avtorjev pa ne prezre posebnosti posameznih av- torjev, saj se vsaka od sedmih analiz »pisav« osredotoča na prepoznavne in določujoče značilnosti avtorja kot en- kratnega ustvarjalca. Tako v poglavju o Svetlani Makarovič avtorica uvodoma ustvarjalko poveže s tematskimi razsež- nostmi njenih del za odrasle (tudi z ob- sežnimi opombnimi navezavami), temu pa sledi zelo zanimiva razprava o opre- delitvi sodobne oz. klasične avtorske pravljice, ki bralca usmerja v kritično presojanje virov za poimenovanja in poj- movanja te književne vrste. Osrednji del poglavja je razvrstitev in razlaga pravljic na podlagi osrednje književne osebe (ži- vali, nebesna telesa, otrok, mitološka bitja, oživljeni predmet ali rastlina), če-