KNJIŽNICARSKE NOVICE 2009, letn. 19, št. 1 UVODNIK V mesecu januarju smo za vse narocnike 10.2.2009, nam prosim sporocite na Knjižnicarskih novic pripravili enostav­icb@nuk.uni-lj.si. nejši dostop do elektronske oblike. Da bi do elektronske oblike Knjižnicar-Dosedanji narocniki na elektronsko skih novic in do prispevkov, objavljenih obliko boste prejeli NOVO uporabniš-v publikaciji, lahko dostopalo cim vecje ko ime in geslo. Uporabniška imena so število delavcev vaše knjižnice, predla­po novem oblikovana tako, da si jih gamo objavo uporabniškega imena in boste lažje zapomnili, geslo pa bo gesla na intranetu ali na internem e­mogoce spremeniti. V prehodnem poštnem seznamu. obdobju boste do Knjižnicarskih novic lahko dostopali tako s starim kot tudi že Manjšim knjižnicam dostop do elek-z novim uporabniškim imenom. tronske oblike Knjižnicarskih novic omogoca dostopanje do preteklih šte-Vsi narocniki na tiskano obliko boste po vilk, ki jih morda nimajo v arhivu, izbo­elektronski pošti prejeli uporabniško ljšan iskalnik pa ucinkovitejše iskanje do ime in geslo. Z njim boste v prihodnje sedaj objavljenih prispevkov. lahko dostopali tudi do elektronske obli­ke Knjižnicarskih novic. Na voljo vam Za vse tiste, ki lažje išcete po klasicnih, bodo tako tekoce številke, kot tudi arhiv tiskanih bibliografskih kazalih, tej števil­od leta 2004 dalje. ki prilagamo bibliografsko kazalo Knjiž­nicarskih novic za leto 2008. Morda Preko spletne strani, na kateri se nahaja­boste ob njegovem prebiranju naleteli jo Knjižnicarske novice, boste lahko na kak spregledan naslov. poleg gesla sami spremenili tudi kontak­tne podatke. Ce novega uporabniške­ga imena in gesla ne boste prejeli do Damjana Vovk Kazalo: Uvodnik Strokovno posvetovanje ZBDS 2009 Koledar prihajajocih srecanj Verstva, teologija - pregled vrstilcev UDK skupine 2 Problematika financiranja nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk v Republiki Sloveniji Program izobraževanja NUK za leto 2009 Konference Obetavni bibliotekarski podmladek VIII. mednarodna delavnica o arhiviranju spleta Revija Knjižnica Strokovni posvet "Pis(a)na kulturna dedišcina slovenskih knjižnic" Digital consumers: reshaping the information profession Koledar prihajajocih srecanj Razstava "Otroci sveta" Karoline Gorec v MKI Albanija v MKI Ustanovitev sindikata zaposlenih v knjižnicarstvu in informacijski dejavnosti Projekt "Zvesti bralec" Novosti na Mrežniku Branko Reisp 1 1 2 3 4 10 12 12 13 14 15 17 18 19 20 22 24 26 28 HITRE INFORMACIJE Strokovno posvetovanje ZBDS 2009 Najavljamo strokovno posvetovanje ZBDS, ki bo potekalo od 6. do 10. oktobra 2009 v Mariboru, v Kongresnem centru Habakuk. Soorganizator posvetovanja je Društvo bibliotekarjev Maribor. Posvetovanje z naslovom »Knjižnice in knjižni-carji: dodana vrednost okolju ali nepotreben strošek?« želi spodbuditi aktivni pristop pri razmišljanju, oblikovanju in uporabi metod raziskovanja dodane vredno­sti knjižnicarjev in knjižnic v družbenem okolju. Vec o posvetovanju bo objavljeno na http://www.zbds-zveza.si/. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 1) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje februar 2009 – april 2009) .. 12.3.2009, Leizpig, Nemcija, ABDOS, http://www.abdos.de/ .. 4.-6.5.2009, Mendellin, Kolumbija, 2nd International Congress on Information Science Research, http://bibliotecologia.udea.edu.co/index.php .. 7.-9.5.2009, Dunaj, Avstrija, EBLIDA annual Council Meeting, http://www.eblida.org/ .. 7.-10.5.2009, Michigan, ZDA, 44th International Congress on Medieval Studies: Book Technologies, http://www.wmich.edu/ medieval/congress/index.html .. 12.-14.5.2009, Pretorija, JAR, African Digital Scholarship & Curation 2009, http://www.library.up.ac.za/digitalscholarship.htm#admin .. 18.-21.5.2009, Atlanta, ZDA, 4th International Conference on Open Repositories, https://or09.library.gatech.edu/ .. 25.-30.5.2009, Dubrovnik, Hrvaška, LIDA, http://www.ffos.hr/lida/ .. 25.-27.5.2009, Montreal, Kanada, The Workshop for Instruction in Library Use (WILU 2009), http://library.concordia.ca/wilu2009/index-en.php .. 26.-29.5.2009, Chania, Grcija, QQML2009: Qualitative and Quantitative Method in Libraries, http://www.isast.org/home.html .. 28.-30.5.2009, Ottawa, Kanada, Canadian Association for Infor­mation Science: Mapping the 21st Century Information Landsca­pe: Borders, Bridges and Byways, http://www.cais-acsi.ca/ .. 26.-29.5.2009, Tampere, Finska, IASSIST, http://www.fsd.uta.fi/iassist2009/ .. 27.-29.5.2009, Baltimore, ZDA, Society for Scholarly Publishing, http://www.sspnet.org/ .. 29.5.-1.6.2009, Montreal, Kanada, Canadian Library Associati­on, www.cla.ca .. 1.-4.6.2009, Leuven, Belgija, IATUL 2009 - 30th Annual Conf of the International Association of Technological University Libraries, http://wbib.kuleuven.be/iatul2009/ .. 2.-5.6.2009, Erfurt, Nemcija, 98. Deutscher Bibliothekartag, http://www.bibliothekartag2009.de/ .. 10.-13.6.2009, Orlando, ZDA, 3rd International Conference on Knowledge Generation Communication and Management, http://www.iiis2009.org/wmsci/website/default.asp?vc=18 .. 15.-19.6.2009, Austin, ZDA, Joint Conference on Digital Librari­es (JCDL 2009), http://www.jcdl2009.org/ .. 16.-14.6.2009, Sudak, Ukrajina, Libraries and Information Resources in the Modern World of Science, Culture, Education, and Business, http://www.gpntb.ru/win/inter-events/crimea2009/ eng/inf_let.php .. 17.-19.6.2009, Ženeva, Švica, CERN workshop on Innovations in Scholarly Communication, http://www.unige.ch/workshop/oai6/ .. 17.-20.6.2009, Virginia, ZDA, Seas of Change: Navigating the Cultural and Institutional Contexts of Special Collections, http:// www.rbms.info/conferences/preconferences/2009/index.html .. 22.-23.6.2009, London, VB, ISKO 2009 - International Society for Knowledge Organization, http://www.iskouk.org/conf2009/index.htm .. 22.-25.6.2009, Maryland, ZDA, Digital Humanities, http://www.mith2.umd.edu/dh09/?page_id=2 .. 23.-27.6.2009, Toronto, Kanada, Tradition & Innovation - The State of Book History, http://www.utoronto.ca/stmikes/sharp2009/ .. 24.-26.6.2009, Pariz, Francija, ICDL 2009 - International Confe­rence on Digital Libraries, http://www.waset.org/wcset09/paris/icdl/ Se nadaljuje na strani 18. ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA VERSTVA, TEOLOGIJA - PREGLED VRSTILCEV UDK SKUPINE 2 Elektronska izdaja tabel UDK ima vrsto prednosti!Žal je listanje po ekranu vcasih zamudno zaradi manj­šega poznavanja sistema UDK ali pa je zaradi množice vrstilcev celo nepregledno. Odzivi kažejo na veliko zadreg pri skupini 2. Ta je na novo preurejena tako, da so posebni privesni vrstilci osnovani po nacelu faset. Zato je listanja po ekranu še vec: poiskati moramo vrstilec za religijo, nato pa še ustrezno fasetno enoto za natancnejšo opredelitev vsebine. Pregled skupine v nadaljevanju naj nam to delo olajša! 2 Vera. Teologija 2-1 Filozofija vere. Naravna teologija. Teodiceja 2-13 Sveto. Nadnaravno. Objekti cešcenja 2-14 Bog/bogovi 2-167 Nadnaravna bitja, duhovi, angeli 2-17 Vesolje. Kozmologija 2-175 Eshatologija 2-18 Clovek. Teološka antropologija 2-22 Razodetje. Teofanija 2-23 Svete knjige. Verska besedila 2-24 Kanonicni spisi 2-25 Psevdepigrafi. Apokrifi 2-27 Kriticni spisi in interpretacije 2-28 Drugi verski spisi. Liturgicne knjige. Katekizmi 2-3 Osebe v verstvih 2-4 Versko delovanje in obicaji 2-42 Moralno vedęnje. Moralna teologija. Verska etika 2-43/-45 Družbeni obicaji z vidika pastoralne teologije 2-46 Pastoralno delo. Dobrodelnost 2-47 Verski pouk. Kateheza. Homiletika 2-48 Prejemniki pastoralne oskrbe 2-5 Obredno vedęnje. Cešcenje. Kulti. Obredi 2-52 Sveti kraji. Verski objekti in predmeti 2-53 Obredi po obliki. Cešcenje. Darovanje. Molitev 2-54 Obredi po namenu. Zahvala. Pokora 2-55 Obredi prehoda. Zakramenti 2-56 Praznovanje. Sveti dnevi in prazniki 2-57 Romanja 2-58 Premišljevanje. Duhovnost. Misticizem 2-6 Verski procesi, dejanja iz verskih nagibov 2-67 Odnosi med verami. Ekumenizem 2-7 Verska organizacija in uprava 2-72 Cerkvena organizacija. Ekleziologija. Osebe v cerkveni organizaciji 2-74 Cerkveno pravosodje. Kanonsko pravo 2-76 Misijonarska dejavnost. Misijoni 2-78 Verska združenja. Zveze laikov. Verski redovi. Meništvo 2-79 Sekte 2-8 Znacilnosti verstev. Vrste, tipi verstev 2-87 Struje, shizme. Herezije 2-9 Zgodovina verstev in cerkva 21/29 Verstva 21 Predzgodovinska in primarna verstva 22 Verstva Daljnega vzhoda 221.3 Taoizem 225.2 Šintoizem 23 Verstva indijskega podkontinenta 233 Hinduizem 24 Budizem 25 Verstva starega veka. Manjši kulti in verstva 251 Staroegipcanska verstva 255.2 Starogrško verstvo 255.6 Starorimsko verstvo 257 Stara evropska verstva: keltska, slovanska, nordij- ska 258 Verstva Indijancev Južne in Srednje Amerike 259 Verstva ostalih podrocij 259.2 Verstva Indijancev Severne Amerike 259.4 Afriška verstva 259.6 Avstralska verstva 26 Judovstvo 26"652" Starozavezno judovstvo 27 Kršcanstvo 271 Vzhodne cerkve 271.2 Pravoslavne cerkve 272 Rimskokatoliška cerkev 274/278 Protestantske cerkve 279 Ostale kršcanske cerkve in gibanja 279.17 Jehovove price 28 Islam 29 Nova duhovna gibanja Tatjana Kovac Narodna in univerzitetna knjižnica PROBLEMATIKA FINANCIRANJA NAKUPA ZNANSTVENE LITERATURE IN PODATKOVNIH ZBIRK V REPUBLIKI SLOVENIJI poziv pristojnim ministrstvom in ustanovam Slovenske raziskovalne in visoko­šolske izobraževalne ustanove ugotavljajo, da višina sredstev za sofinanciranje nakupa znanstve­ne literature in podatkovnih zbirk ne ustreza namenu, doloce­nem v 2. clenu Pravilnika o sofi­nanciranju nakupa tuje znanstve­ne literature in baz podatkov (t.j. zagotavljanje nujnega dotoka in dos-topnosti znanstvenih in strokovnih informacij), zato pozivajo pristojna ministrstva in ustanove, da: 1. zagotovijo ustrezno višino in letno rast financnih sredstev za nakup znanstvene literatu­re in podatkovnih zbirk: .na osnovi mednarodnih stan­dardov naj se opredeli strateš­ka znanstvena literatura za posamezna znanstvena podro-cja in se v celoti financira iz namenskih javnih sredstev, .del namenskih javnih sredstev naj bo namenjen omogocanju dostopa do novo nastalih znanstvenih revij in podatkov­nih zbirk, ki so posledica spe­cializacije znanosti, .izmenjava informacij na posa­meznih podrocjih in pri dolo-cenih skupinah uporabnikov še vedno poteka preko klasicnih medijev, za nakup katerih je potrebno nameniti ustrezna sredstva, .pri dolocanju višine sredstev je potrebno upoštevati letno inflacijo, DDV in stalno rast cen tuje znanstvene literature in podatkovnih zbirk, 2. uvedejo triletni javni razpis in ustrezno delitev sredstev: ..triletni javni razpis bi knjižni-cam in informacijskim centrom omogocil dolgorocnejše nacrto­vanje nakupa in redno zagotav­ljanje znanstvenih publikacij in podatkovnih zbirk slovenskim raziskovalcem, ..v skladu z razvojem znanosti je potrebno preveriti in ustrezno zasnovati delitev sredstev jav­nega razpisa za sofinanciranje nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk med naravo­slovno-matematicne, tehniške, medicinske, biotehniške, druž­boslovne in humanisticne vede, ..potrebno je dolociti normative za izracun sredstev, ki bi jih morale knjižnice oziroma razis­kovalne in visokošolske izobra­ževalne ustanove prejemati za nakup znanstvene literature in podatkovnih zbirk, 3. spodbujajo koordiniran nacin nakupa in dostopa do zbirk elektronskih revij in podatkov preko konzorcijev: ..s pripravo kriterijev za izbor elektronskih virov je potrebno zagotoviti optimalno izbiro zbirk elektronskih revij in podatkov, ki zadovoljujejo pot-rebe uporabnikov posameznih vsebinskih podrocij, ..poskrbeti je potrebno za racio­nalno izrabo razpoložljivih sredstev in pospešiti združeva­nje knjižnic in informacijskih centrov v konzorcije, ..zagotoviti pregled nad vsemi sredstvi, ki se bodo porabila v te namene. Za izvedbo navedenega bi bilo pot-rebno izdelati temeljit pregled stanja v Sloveniji na podrocju zagotavljanja znanstvene literature in podatkovnih zbirk, ga primerjati z razmerami v primerljivih državah (podobno nedavno objavljeni primerjalni anali­zi Znanstveno raziskovanje v Sloveniji) in predlagati prenovljeno shemo finan­ciranja znanstvene literature in podatkovnih zbirk (predlog prof. dr. Franca Viktorja Nekrepa, UL BF). Nujnost ustrezne informacijske podpore Izvajanje kakovostnih izobraževal­nih in raziskovalnih programov na univerzah in inštitutih terja ustrezno informacijsko podporo s primernim številom kakovostnih znanstvenih revij in podatkovnih zbirk ustreznih tematskih podrocij. To stališce zas­topa tudi Javna agencija za razisko­valno dejavnost Republike Slovenije (ARRS): »Dostop do tuje znans­tvene literature in baz podatkov je osnovni pogoj za kakovostno raziskovalno, pedagoško in dru-go strokovno delo raziskovalnih inštitutov in univerz.« (1). Prof. dr. Borut Štrukelj, predsednik senatne Komisije za raziskovalno in razvojno delo UL, navaja, da je pod-rocje Republike Slovenije že od nek­daj veljalo za del Evrope, ki je moc­no prepleten z razvojnim in razisko­valnim delom, ne glede na trenutno geografsko in politicno umestitev. Raziskovalci so vedno, kljub akutne-mu pomanjkanju sredstev za razis­kovalno delo, spremljali najnovejše objave in tako vsaj delno sledili vrhunskim razvojnim in raziskoval­nim dosežkom. Dokaz tega so slo­venski raziskovalci v tujih, znanstve-no dobro opremljenih sredinah, ki so se na osnovi teoreticnega široke­ga znanja razvili v vrhunske stro­kovnjake. Zakonske osnove Sofinanciranje nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk ureja Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (2) (njegov predhodnik do leta 2005 je bil Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje nakupa tuje znans­tvene literature in baz podatkov (3)). Pravilnik v 2. clenu navaja, da ARRS sofinancira nakup tuje znanstvene literature in baz podatkov z name-nom zagotavljanja nujnega doto­ka in dostopnosti tujih znanstve­nih in strokovnih informacij za potrebe raziskovalne, izobraževalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji. V skladu s 1. clenom pravilnik dolo-ca nacin, pogoje in postopek za izbor prijav za sofinanciranje naku-pa tuje znanstvene literature in baz podatkov, spremljanje nakupov in zagotavljanje dostopnosti sofinanci­rane tuje znanstvene literature in baz podatkov. Javni razpis je objav­ljen vsako leto posebej, kar za prija­vitelje pomeni vsakoletno obremeni­tev s pripravo razpisne dokumenta­cije in nezmožnost dolgorocnejšega nacrtovanja nakupa znanstvene lite­rature in podatkovnih zbirk, za stro­kovna telesa ARRS, ki sodelujejo pri izvedbi razpisa, pa vsakoletno obre­menitev obravnave prejetih prijav. Sredstva se dodelijo za porabo v tekocem letu. Skupna višina sred­stev za sofinanciranje nakupa znans­tvene literature in podatkovnih zbirk je dolocena v proracunu Republike Slovenije. Gibanje cen znanstvene literature in podatkovnih zbirk vrsto let mocno presega inflacijska gibanja, kar povzroca velik pritisk na knjižnice, ki morajo veliko pozorno­sti posvetiti skrbnemu izboru revij, in financerje, ki s sredstvi težko sle­dijo povpraševanju. Statistika, ki jo je ameriško Združenje raziskovalnih knjižnic (Association of Research Libraries) zbralo pri svojih clanicah v letih 1986–2003 kaže, da je bila stopnja inflacije v tem obdobju 68 %, cene revij pa so zrasle za 215 %. Poleg tega je v tem obdobju število znanstvenih revij poraslo za 138% (4). Loughborough University je izdelala analizo trendov cen znanstvene periodike v obdobju 2000–2006 (5). Raziskali so gibanje cen biomedicin­skih in družboslovnih revij pri osmih komercialnih in dveh univer­zitetnih založnikih. Pri biomedicin­skih revijah je srednja vrednost povecanja cen segala od 42 % (Oxford University Press) do 104 % (Sage). Srednja vrednost povecanja cen družboslovnih revij je znašala od 47 % (Elsevier) do 120 % (University of Chicago). V tej analizi je podano tudi povecanje cen perio-dike, ki jo univerzi dobavlja Swets Information Services, po znanstve­nih podrocjih. Letno povprecno povecanje cen je v obdobju 2000– 2006 znašalo: družboslovje 13,3 %, znanost 8 %, medicina 6 %, tehno­logija 10,6 %, humanistika 9,9 %; skupno povprecje je bilo 8,3 %. Ameriško matematicno društvo (American Mathematical Society) je izdelalo pregled gibanja cen mate­maticnih revij v letih 1994–2007, s katerim želi informirati uporabnike teh revij in knjižnicarje. V zadnjih šestih letih je povprecno letno zviša­nje cen matematicnih revij znašalo 17 %, kar pomeni, da so se cene v šestih letih vec kot podvojile (6). Informacijski servis EBSCO sprem- Preglednica 1: Povecanje cen revij v posa­meznih vrstah knjižnic v obdobju 2006– 2008 Vrsta knjižnice Delež povecanja cen (%) 2006 2007 2008 Raziskovalne 7,78 8,54 8,52 Univerzitetne 7,75 8,35 8,87 Medicinske visokošolske 8,59 8,51 8,91 Specialne v podjetjih 6,40 7,20 6,38 Splošne 2,71 3,33 4,10 lja gibanje cen periodike na podlagi podatkov, ki jih prejema od najvec­jih založnikov (7). V preglednici 1 je glede na vrsto knjižnice prikazano letno povecanje cen periodike za obdobje 2006–2008. EBSCO za leto 2009 napoveduje 7– 9 % povecanje cen periodike v uni-verzitetnih in visokošolskih knjižni­cah. Vsem vrstam knjižnic priporo-ca, da pri nacrtovanju potrebnih sredstev dodajo še 2–4 % kot zašci-to pred slabitvijo posameznih valut. Gibanje cen podatkovnih zbirk je težje oceniti, ker pogajanja in kon­zorcijske pogodbe niso javni. Razvoj racunalniške infrastrukture bi lahko povzrocil nižje cene dostopa do podatkovnih zbirk, vendar tudi informacijska industrija napreduje v smislu upravljanja znanja in seman­ticnega povezovanja podatkov in informacij ter zato v svojih produk­tih uporabnikom nudi vedno bolje organizirane podatke in informacije, skupaj z dostopom do celotnih besedil. Dodana vrednost se odraža v višji ceni. Z nastankom novih znanstvenih specialnosti se pojavijo nove znanstvene revije in tematske podatkovne zbirke, dostop do kate­rih morajo knjižnice in informacijski Rast cen znanstvene periodike že Preglednica 2: Financiranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov, IZUM-a ter specializiranih informacijskih centrov in drugih knjižnicnih informa­cijskih storitev v obdobju 1997–2004 (MZT 1997–2000, MŠZŠ 2001–2004; vir podatkov (1)) Leto Literatura in baze podatkov (SIT) IZUM (SIT) Inf. centri in druge knj. inf. storitve (SIT) 1997 514.707.477 327.472.933 109.316.427 1998 663.931.353 360.700.000 139.310.480 1999 613.512.000 408.200.000 159.815.087 2000 465.755.964 496.800.000 162.572.877 2001 385.966.590 627.075.000 91.566.565 2002 (75.000.000*) 374.990.965 690.000.000 87.877.600 2003 (253.768.693*) 458.470.688 770.000.000 70.000.000 2004 502.047.047 820.966.000 76.900.006 * V Porocilu o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proracuna RS v letu 2002 takratno Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport navaja, da je bilo v sprejetem proracunu za leto 2002 za sofinan­ciranje nakupa tuje literature in baz podatkov namenjenih le 75.000.000 SIT, vendar so bila na podlagi ocene potreb z drugih proracunskih postavk Urada za znanost v okviru ministrs­tva dodatno prerazporejena sredstva v višini 300.000.000 SIT. Porocilo nadalje navaja, da je tako povecan obseg sredstev zadostoval le za nabavo manjšega dela tuje literature in baz podatkov ((1), Porocilo…2002, str. 323). Podobno stanje se je ponovilo v letu 2003: v spreje­tem proracunu za leto 2003 je bilo za literaturo in baze podatkov namenjenih 253.768.693 SIT in nato z drugih postavk prerazporejenih dodatnih 204.683.995 SIT ((1), Porocilo…2003, str. 347). centri tudi omogociti svojim razis­ tivno stabilno in je omogocalo teko­ kovalcem. ce obnavljanje kakovostnega izbora informacijskih virov. Uteceno je bilo tudi usklajevanje nakupov v posa- Financiranje nakupa znanstvene meznih znanstvenih disciplinah. Po literature in podatkovnih zbirk letu 1998 pa so se do leta 2002 namenska sredstva Ministrstva za Do leta 2004 MZT in MŠZŠ znanost in tehnologijo (MZT) oz. Ministrstva za šolstvo, znanost in Financiranje nakupa znanstvene šport (MŠZŠ) skoraj prepolovila literature in podatkovnih zbirk je (preglednica 2, slika 1). bilo v devetdesetih letih 20. st. rela­ 900.000 800.000 700.000 600.000 500.000 Literatura in baze podatkov IZUM 400.000 Inf. centri in druge knj. inf. storitve 300.000 200.000 100.000 0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Leto Sredstva v tisoc SIT Slika 1: Financiranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov, IZUM -a ter specializiranih informacijskih centrov in drugih knjižnicnih informacij­skih storitev v obdobju 1997–2004 (MZT 1997–2000, MŠZŠ 2001–2004; vir podatkov (1)) Iz podatkov v preglednici 2 dobimo vtis, da je bilo financiranje nakupa tuje znanstvene literature in podat­kovnih zbirk v obdobju 1997–2004 stihijsko regulirano, brez upoštevan­ja potreb slovenskih raziskovalcev in tržnih zakonitosti informacijske industrije. Od leta 1997 (514.707.477 SIT) je po zacetnem narašcanju in kasnejši prepolovitvi sredstev šele leta 2004 (502.047.047 SIT) skoraj doseglo vrednost iz leta 1997! Primerjava s predhodno pred­stavljenim gibanjem cen znanstvene literature in podatkovnih zbirk samo še poudari nezavedanje in neupošte­vanje razmer na podrocju nudenja ustrezne informacijske infrastruktu-re slovenskim raziskovalcem. Od leta 2005 dalje ARRS Leta 2005 je financiranje raziskoval­ne dejavnosti v Republiki Sloveniji in s tem tudi financiranje nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk prevzela ARRS. Uvedla je jav­ne razpise za sofinanciranje nakupa ter dopolnila pravilnik s strokovnimi kriteriji. Nacin porocanja o porabi sredstev se je z letom 2005 spreme-nil. Do vkljucno leta 2004 sta minis-trstvi porocali o porabi na treh pos­tavkah: tuja literatura in baze podat­kov, IZUM ter specializirani infor­macijski centri in druge knjižnicne informacijske storitve. Od leta 2005 ARRS poroca o porabi sredstev za sofinanciranje nakupa tuje literature in baz podatkov ter za IZUM in drugo knjižnicno informacijsko dejavnost (preglednica 3, slika 2). Ugotovimo lahko, da so znacilnosti financiranja znanstvene literature in podatkovnih zbirk v obdobju 2005– 2008 enake kot v obdobju 1997– 2004 – brez upoštevanja tržnih zakonitosti informacijske industrije in uresnicevanja dolocil 2. clena pra­vilnika (zagotavljanje nujnega doto­ka in dostopnosti tujih znanstvenih in strokovnih informacij (2)). V letu 2008 ostaja financiranje znanstvene Preglednica 3: Financiranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov literature in podatkovnih zbirk na ter IZUM-a in drugih knjižnicnih informacijskih dejavnosti v obdobju 2005–2008 (ARRS; vir podatkov (1); 1 EUR=239,640 SIT) ravni iz leta 1997! Podatki, zbrani v preglednici 3, nam omogocajo tudi primerjavo med sredstvi, porabljenimi na javnem razpisu, in realiziranimi sredstvi za tujo literaturo in baze podatkov, prikazanimi v vsakoletnem porocilu ARRS. Poleg javnega razpisa je bilo v obdobju 2005–2008 za literaturo in podatkovne zbirke dodatno pora­bljenih še 793.491 EUR (2005), Leto Literatura in baze podatkov IZUM in druge knj. inf. dejavnosti Javni razpis Prednostni seznam za financ. Letno porocilo ARRS (realizirano) 2005 499.000.000 SIT* (2.082.290 EUR) Podatek ni na voljo 689.152.225 SIT (2.875.781 EUR) 884.412.000 SIT (3.690.585 EUR) 2006 500.000.000 SIT (2.086.463 EUR) 502.025.860 SIT (2.094.916 EUR) 698.708.860 SIT (2.915.660 EUR) 917.863.000 SIT (3.830.174 EUR) 2007 2.100.000 EUR (503.244.000 SIT) 2.100.000 EUR (503.244.000 SIT) 2.920.999 EUR (699.988.200 SIT) 4.160.703 EUR (997.070.866 SIT) 2008 2.200.000 EUR 2.200.000 EUR nacrtovano 9. 7. 2008: 3.180.000 EUR nacrtovano 9. 7. 2008: 4.293.000 EUR * Leta 2005 je bila razpisana višina sredstev javnega razpisa 690.000.000 SIT, ki je bila v casu trajanja razpisa z uradnim popravkom znižana na 499.000.000 SIT. 829.197 EUR (2006), 820.999 EUR (2007) in nacrtovanih dodatnih 5.000 980.000 EUR v 2008 – povprecno 40,4 % sredstev javnega razpisa. 4.500 Višina sredstev javnega razpisa se je 4.000 v tem obdobju povecala za 5,7 %, 3.500 višina neposredno porabljenih sred­ stev brez javnega razpisa pa za 23,5 %. Na podlagi Poslovnega porocila ARRS za leto 2005 (1) bi lahko skle­ pali, da so ta sredstva namenjena financiranju konzorcijskih pogodb, ki jih usklajuje IZUM. MVZT, Obrazložitev financnega nacrta za leto 2008 Ministrstvo za visoko šolstvo, zna­nost in tehnologijo (MVZT) je prip­ravilo Obrazložitev financnega nacr­ta za leto 2008 (8), ki v okviru pod-programa Informacijsko­komunikacijski sistemi vsebuje dol­gorocni cilj 3: »nabava tuje znanstvene literature in baz podatkov, posebej na podrocjih, kjer knjižnicno gradivo v Slove­niji ne odraža trenutnega stanja v svetu«. 1.500 1.000 500 0 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2: Financiranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (javni razpis) ter IZUM-a in drugih knjižnicnih informacijskih dejavnosti v obdobju 2005–2008 (ARRS; vir podatkov (1)) 7000 6000 5000 Sredstva v tisoc EUR 3.000 Javni razpis za literaturo in baze 2.500 IZUM in druge knj. inf. dejavnosti 2.000 Sredstva v tisoc EUR Realizacija cilja se bo zasledovala z naslednjima kazalcema: .. »vrednost nabavljene strokovne litera­ 4000 Dejansko stanje 8 % projekcija Fin.nacrt MVZT 2008 3000 2000 ture, baz podatkov in elektronskih publikacij (cilj 2010: povecanje za 100 % glede na leto 2005), 1000 .. vrednost nabave tuje znanstvene lite­ 0 rature in baz podatkov na podrocjih, kjer knjižnicno gradivo v Sloveniji ne Slika 3: Financiranje tuje znanstvene literature in podatkovnih zbirk: dejansko stanje, odraža trenutnega stanja v svetu.«. 8 % projekcija in financni nacrt MVZT 2008 Realizacije tega nacrta si lahko le želimo, saj bi nam omogocila redno zagotavljanje res najosnovnejše informacijske infrastrukture sloven-skim raziskovalcem (sredstva na javnem razpisu 2005 2.082.290 EUR, s predvidenim 100 % poveca­njem v letu 2010 4.164.580 EUR). Potrebno pa se je zavedati, da bi leta 2010 sredstva javnega razpisa mora-la znašati pribl. 5.840.000 EUR, ce bi od leta 1997 upoštevali vsakolet-no povprecno povišanje cen znans­tvene literature za 8 % (primerjava dejanskega stanja, 8 % projekcije in financnega nacrta MVZT 2008 na sliki 3). Ocena stanja in predlogi razisko­valnih in visokošolskih knjižnic Dr. Luka Šušteršic, vodja Znans­tvenoinformacijskega centra Instituta Jožef Stefan (IJS), poro-ca, da je Znanstvenoinformacijski center po obsegu narocil tuje znans­tvene periodike najvecja specialna knjižnica za podrocje naravoslovja v Sloveniji. S svojo nabavno politiko raziskovalcem omogoca dostop do objav, ki so osnova za uspešno razi­skovalno delo. Vecina revij je naro-cena le v elektronski obliki, nekatere najpomembnejše pa še vedno tudi v tiskani obliki. Žal se v zadnjih letih vse bolj izpostavlja problem zagota­vljanja sredstev za nabavo teh osno­vnih raziskovalnih potreb. Povprec­no povišanje cen literature na pod-rocju znanosti je bilo v letih 2000– 2006 kar 8 % letno – drugace pove­dano, cene revij so se v devetih letih podvojile! Žal sredstva, ki jih za sofinanciranje nabave tuje literature zagotavlja ARRS, ne sledijo temu trendu. Tako je leta 2000 IJS za nabavo nujno potrebne tuje literatu­re iz lastnih nenamenskih sredstev prispeval dobro polovico sredstev, leta 2008 pa že skoraj 85 % (748.000 EUR od 871.000 EUR). Na Univerzi v Ljubljani deluje 58 visokošolskih knjižnic. V knjižnicni sistem UL sta vkljuceni tudi Narod­na in univerzitetna knjižnica (NUK) ter Centralna tehniška knjižnica UL (CTK), ki sta od leta 2003 pridruže­ni clanici UL. Center za razvoj knjižnic NUK vsa­ko leto zbira podatke o delovanju slovenskih knjižnic, ki so od leta 2000 dalje objavljeni na spletnih straneh NUK (9). Zbrani podatki kažejo, da so visokošolske knjižnice UL (brez NUK) za nakup gradiva v letu 2000 porabile 955.672.000 SIT, v letu 2006 pa le 840.514.000 SIT, kar je 12 % manj. Hkrati pa se je število aktivnih clanov v knjižnicah UL s 122.374 v letu 2000 povecalo na 176.672 v letu 2006, to je za 44,4 %. ARRS je v letu 2006 namenil knjižnicam UL 338.222.768 SIT (10), kar je le 40 % vseh sredstev namenjenih za nakup gradiva v tem letu. Knjižnice clanic UL v veliki meri sofinancirajo nakup znanstvene lite­rature in podatkovnih zbirk, vendar ta sredstva vse težje zagotavljajo. Ker se znanstvena literatura draži v povprecju 8–10 % letno, knjižnice UL pri sedanjem nacinu financiranja ne morejo obdržati niti leta 2002 razpolovljenih zbirk tujih revij, ki pa so osnova za povezovanje v konzor­cije za dostop do zbirk e-revij. Tako je ogrožen tudi obstoj konzorcijev in razpoložljivost zbirk elektronskih revij za uporabnike z UL. Dr. Matjaž Žaucer, direktor CTK, pri ponazoritvi problematike zagota­vljanja ustreznih sredstev za financi­ranje znanstvene literature izpostav­lja vec dejavnikov. Z vstopom Slo­venije v EU je bil uveden 8,5 % DDV za tiskane in 20 % DDV za elektronske vire. Pred tem v skladu z mednarodnim sporazumom uvoz literature ni bil obremenjen z dajat­vami. MŠZŠ in ARRS sta bila leto dni pred vstopom v EU obvešcena o dodatni financni obremenitvi za knjižnice, vendar sredstva za finan­ciranje literature zaradi tega niso bila povecana. Ob spodbujanju prehoda na elektronske verzije revij smo obvezani za elektronski vir z enako vsebino kot tiskani placati 20 % DDV namesto 8,5 %. Ob vstopu Slovenije v EU smo pri nakupu informacijskih virov izgubili pravico do popustov za vzhodne države, s porastom BDP tuji ponud­niki racunajo na vecjo kupno moc javnih zavodov. Zaradi narašcanja števila raziskovalcev je znanstvenih objav vec in so razpršene v razlicnih virih, zato je potrebno zagotavljati vecje število razlicnih virov. Z vecjo uporabo konzorcijskih virov narašca tudi cena konzorcijskega dostopa, ob tem da želijo dobavitelji nadome­stiti manjši zaslužek iz prvih let kon­zorcijev. Ta trend je v nasprotju z vedno vecjimi financnimi problemi konzorcijskih clanic. Ponudniki lah­ko ob prekinitvi pogodbe onemogo-cijo dostop do arhiva e-revij. Mag. Mirjam Kotar, vodja Osred­nje družboslovne knjižnice Jože­ta Goricarja (UL FDV), poroca, da se je število narocenih tujih revij od leta 2000 zmanjšalo za 50 %, hkrati pa se je število aktivnih uporabnikov knjižnice povecalo za 41 %. Financi­ranje ARRS je zagotovilo le 53,7 % potrebnih sredstev za narocilo revij v letu 2007. Knjižnice so racionalizi­rale nabavo s koordinacijo nabavne politike, kar je bila zahteva ministrs­tva. Predlaga ukrepe, ki jih je že leta 2002 za zagotovitev ustrezne višine in letne rasti sredstev za nakup znanstvene literature priporocila Državna maticna služba za knjižni-carstvo v NUK: .. zagotovi naj se stabilno financi­ ranje, ki bo omogocalo dolgoroc­ no nacrtovanje nakupa znanstve­ nih publikacij (triletni razpis), .. zaradi velike rasti potreb uporab­nikov po znanstveni literaturi je treba dolociti normative za izra-cun sredstev, ki jih bodo knjižni­ce oziroma raziskovalne in viso­košolske izobraževalne ustanove prejemale za nakup znanstvene literature, .. na novo bo potrebno premisliti in na objektivnih kriterijih zasno­vati delitev sredstev za nakup znanstvene literature za naravos­lovno-matematicne, tehniške, medicinske, biotehniške, družbo­slovne in humanisticne vede, .. pri nacrtovanju sredstev je potre­bno upoštevati letno inflacijo in konstantno rast cen tuje znans­tvene literature. Mag. Simona Juvan, vodja Central-ne biotehniške knjižnice (UL BF), poudarja pomen skupne prijave pet-ih knjižnic Biotehniške fakultete in prijavo Centralne biotehniške knjiž-nice v imenu konzorcija za biotehni­ko na razpis ARRS. Tako so bolje uskladili nabavo in pridobili dodatna sredstva za konzorcij. Pomemben problem je vsakoletno prijavljanje na razpis. Podobno kot pri razpisih za sofinanciranje osrednjih speciali­ziranih informacijskih centrov bi bilo potrebno pri razpisih za sofi­nanciranje znanstvene periodike uvesti triletni razpis, s cimer bi pri ponudnikih dosegli dodatne popuste za kontinuiteto narocil. Centralna medicinska knjižnica (UL MF), ki jo vodi mag. Anamarija Rožic, je leta 2000 narocila 859 tujih revij, leta 2007 pa le še 416, kar je 54 % manj. Po priporocilih ameriškega Združenja medicinskih knjižnic (Medical Library Association) je za kakovostne medicinske visokošolske izobraževalne programe potrebno zagotoviti dostop do 50 % revij iz zbirke Medline, t.j. okoli 2.000 nas­lovov, za doktorski študij medicine pa ves Medline, t.j. okoli 4.000 revij. ARRS je za leto 2007 zagotovila 77 % sredstev za narocilo polovicnega števila revij v primerjavi z letom 2000. Potrebna dodatna sredstva so v veliki meri pokrile visoke clanarine za zaposlene, ki pa so se s 1. 10. 2007 zaradi poenotenja clanarin na UL znižale za 60 %. Tako bo v pri­hodnje še težje zagotavljati lastni delež sredstev za nakup tuje periodi­ke. Posamezne veje biomedicine se zelo hitro razvijajo, nastajajo nova pod­podrocja z novimi revijami, zato so pomembne informacije razpršene v vse vecjem številu revij. Zaradi financnih omejitev je zelo težko slediti razvoju biomedicine z ustrez-no informacijsko ponudbo. Strateško zbirko tuje periodike, ki je nujna za izvajanje kakovostnih izob­raževalnih in raziskovalnih progra­mov na univerzah, bi bilo potrebno zasnovati na mednarodnih standar­dih ter v celoti in sistemsko zagoto­viti financiranje iz namenskih javnih sredstev in upoštevati 10 % letno povecanje cen. Le tako bi lahko svo­jim uporabnikom dolgorocno ponu­dili stabilne in kakovostne zbirke, ki sledijo razvoju znanosti. Mnenje slovenskih raziskovalcev Clani Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije (KORIS) po informaciji njenega predsednika, dr. Andreja Simoncica (direktorja Kme­tijskega inštituta Slovenije), menijo, da vsem slovenskim raziskovalnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam mocno primanjkuje namenskih sredstev za sofinanciran­je nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk. O tem že nekaj casa razpravljajo in išcejo ustrezne rešitve, ki pa so odvisne od zadost­nega namenskega financiranja. Delež sredstev, ki jih clani KORIS-a namenjajo za literaturo, je vedno vecji, pri cemer se delež sofinancira­nja s strani ARRS neprestano znižu­je. Clani KORIS-a se povsem strin­jajo z vsebino pobude in podpirajo nadaljnje aktivnosti, ki bi zagotovile ustrezno namensko financiranje nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk v Republiki Slo­veniji. Dr. Luka Šušteršic, vodja Znans­tvenoinformacijskega centra IJS, navaja, da znašajo v letu 2008 sreds­tva ARRS za javni razpis za nakup tuje literature in baz podatkov 2.200.000EUR. IJS sam za nakup najnujnejše znanstvene literature in podatkovnih zbirk potrebuje skoraj 900.000 EUR, kar jasno kaže, da so namenska sredstva ARRS nekajkrat premajhna. Racionalizacija nabave in konzorcialna povezovanja teh težav ne morejo rešiti. Zato IJS v celoti podpira predloge za povecan­je namenskega financiranja nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk. Prof. dr. Borut Štrukelj, predsednik senatne Komisije za raziskovalno in razvojno delo UL, navaja, da si je v zadnjih letih Evropska unija kot cilj zadala z namenskimi raziskoval­nimi sredstvi vzpostaviti kompetitiv-no znanstveno sredino, za kar razvi­te clanice EU namenjajo znatna financna sredstva. Zaradi napredka informacijske tehnologije in obsega znanstvene literature in podatkovnih baz je delež sredstev za nakup infor­macijskih virov iz leta v leto vecji, kar se brez dvoma zavedajo v tistih razvitih sredinah EU, ki želijo obdr­žati visoko znanstveno raven. Iz podatkov strokovnih služb ARRS je razvidno, da se tako kakovost kot število znanstvenih publikacij, nasta­lih v Republiki Sloveniji, iz leta v leto povecujeta. Raziskovalci Uni-verze v Ljubljani izražajo resno zas­krbljenost nad akutnim pomanjkan­jem sredstev za nakup znanstvene literature in so prepricani, da bo vsako njihovo nadaljnje zmanjševa­nje bistveno okrnilo raziskovalne rezultate, ki se kažejo predvsem v številu vrhunskih publikacij in patentnih prijav. Zato clani Komisi­je za raziskovalno in razvojno delo UL v celoti podpirajo pobudo in aktivnosti za zagotovitev ustreznega namenskega financiranja nakupa znanstvene literature in podatkovnih baz za podrocje Republike Sloveni­je. Povzetek Za kakovostno raziskovalno, razvoj-no in pedagoško delo na univerzah in inštitutih je nujen dostop do ustreznega števila kakovostnih znanstvenih revij in podatkovnih zbirk obravnavanih tematskih pod-rocij. Razlicne analize so pokazale, da se cene znanstvenih revij vsako leto v povprecju povecajo za 8 % (5, 7). Financiranje znanstvene literatu­re in podatkovnih zbirk preko jav­nega razpisa ostaja v letu 2008 na ravni iz leta 1997 (slika 3) in ne omogoca zagotavljanja nujnega dotoka in dostopnosti tujih znans­tvenih in strokovnih informacij (2. clen Pravilnika o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (2)). Knjižnice in informacijski cen­tri so zaradi pomanjkanja namen­skih sredstev prisiljeni odpovedovati znanstvene revije, zaradi cesar je ogrožen tudi obstoj konzorcijev za dostop do elektronskih revij, njiho­ve maticne ustanove pa morajo za vzdrževanje minimalnega števila potrebnih revij namenjati vedno vec lastnih nenamenskih sredstev. Slovenski raziskovalci menijo, da inštitutom in univerzam v Republiki Sloveniji mocno primanjkuje namenskih sredstev za sofinanciran­je nakupa znanstvene literature in podatkovnih zbirk, zaradi cesar bo lahko ogrožena odlicnost slovenskih raziskav. Na podlagi predstavljenih dejstev slovenske raziskovalne in visokošol­ske izobraževalne ustanove pozivajo pristojna ministrstva in ustanove, da zagotovijo ustrezno višino in letno rast financnih sredstev za nakup znanstvene literature in podatkovnih zbirk, uvedejo triletni javni razpis in ustrezno delitev sredstev ter spod­bujajo koordiniran nacin nakupa in dostopa do zbirk elektronskih revij in podatkov preko konzorcijev. Pripravili (8. 10. 2008) Anamarija Rožic Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani in Mojca Kotar Univerza v Ljubljani Uporabljeni viri 1. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Citirano 17. 9. 2008. Dostopno na sve­tovnem spletu: http://www.arrs.gov.si. 2. Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znans­tvene literature in baz podatkov. Uradni list RS, 22.2. 2008, št. 18. Citirano 17. 9. 2008. Dostop-no na svetovnem spletu: http://www.arrs.gov.si/ sl/infra/tujlit/akti/prav-tuja-literatura-feb­08.asp. 3. Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov. Uradni list RS, 3. 9. 1999, št. 71. Citirano 23. 9. 2008. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp? urlid=199971&stevilka=3524. 4. Transforming scholarly communication and libraries: serials pricing. Citirano 23. 9. 2008. Dostopno na svetovnem spletu: http:// www.library.cornell.edu/scholarlycomm/serials/. 5. White, S. & Creaser, C. Trends in scholary journal prices 2000–2006. Loughborough: LISU, 2007. Citirano 23. 9. 2008. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.lboro.ac.uk/departments/ dis/lisu/downloads/op37.pdf. 6. American Mathematical Society: journal price survey (1994–2007). Citirano 23. 9. 2008. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.ams.org/ membership/journal-survey.html. 7. Serials prices 2004–2008 with projections for 2009. EBSCO, 2008. Citirano 23. 9. 2008. Dostopno na svetovnem spletu: http://www2.ebsco.com/ en-us/Documents/customer/price-projections­2009.pdf. 8. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: obrazložitev financnega nacrta za leto 2008. Citirano 23. 9. 2008. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.mf.gov.si/slov/proracun/ sprejet_proracun/2008/OBR08_32.pdf. 9. BibSist online: statisticni podatki o knjižnicah. Citirano 27. 9. 2008. Dostopno na svetovnem spletu: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/ index.php. 10. Rezultati javnega razpisa za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov v letu 2006. Citirano 23. 9. 2008. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.arrs.gov.si/sl/infra/tujlit/ rezultati/06/rezult-tujlit-06.asp. PROGRAM IZOBRAŽEVANJA NUK ZA LETO 2009 Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) bo tudi v letu 2009 organizirala in izvajala razlicne oblike izobra­ževanja za knjižnicne delavce in uporabnike knjižnic. Izobraževalni program za knjižnicne delavce obse­ga naslednje sklope: .. izobraževanje za zacetnike v stroki, .. permanentno izobraževanje, .. izobraževanje za vzajemno katalogizacijo, .. izobraževanje za pripravo na bibliotekarski izpit. Izobraževanje za zacetnike v stroki Izobraževalne oblike so namenjene predvsem knjižnic­nim delavcem - zacetnikom, ki prihajajo iz drugih strok in ki se usposabljajo za delo oziroma se pripravljajo na bibliotekarski izpit. Sklop obsega naslednje tecaje: Tecaj za zacetnike v stroki, .. Tecaj za pripravo na bibliotekarski izpit, .. Strokovna obdelava knjižnicnega gradiva in .. Vaje iz katalogizacije knjižnicnega gradiva. Permanentno izobraževanje knjižnicnih delavcev Izobraževalne oblike, ki so usklajene z novostmi in trendi razvoja na podrocju knjižnicarstva pri nas in v svetu, so namenjene stalnemu izobraževanju knjižnicnih delavcev. Posebej naj opozorimo na: .. nove tecaje: .. Google in knjižnice: uporaba spletnih iskalnikov pri informacijskem delu v knjižnicah, .. Splet 2.0 in knjižnice, .. Evropski in domaci projekti na podrocju digital-ne knjižnice: predstavitev sodelovanja slovenskih knjižnic; .. prenovljene tecaje: .. Inšpekcijski nadzor v knjižnicah, .. Digitalizacija v knjižnicah – izgradnja digitalnih zbirk, .. Trajno ohranjanje elektronskih virov informacij: koncepti in metode, .. Elektronski casopisi, elektronske knjige in knjiž-nice. Izobraževanje za vzajemno katalogizacijo Tecaji so namenjeni knjižnicnim delavcem, ki se uspo­sabljajo za delo v sistemu vzajemne katalogizacije oziro-ma tistim, ki želijo pridobiti licenco za vzajemno katalo­gizacijo. Usposabljanje izvajata NUK in IZUM, njuna programa se dopolnjujeta. Postopek za pridobitev licen­ce za vzajemno katalogizacijo poteka v skladu s Pravil­nikom o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS, št. 107/2008), ki je bil sprejet novembra 2008. Pregled potrebnih aktivnosti za pridobitev licence je objavljen na spletni strani NUK oziroma IZUM (URL: http://izobrazevanje.izum.si). Kandidat mora, potem ko je izpolnil zahtevane pogoje, opraviti preizkus znanja pred komisijo. Vloge za oprav­ljanje preizkusa znanja sprejema IZUM. V letu 2009 bodo preizkusi v NUK in IZUM po nasle­dnjem terminskem planu: Izobraževanje za pripravo na bibliotekarski izpit Bibliotekarski izpiti bodo od 25. maja do 5. junija (pomladanski rok) in od 30. novembra do 11. decembra (jesenski rok) v NUK (Ucilnica - Leskoškova 12). Na posamezni izpitni rok bomo sprejeli najvec 50 kandida­tov in pri tem upoštevali vrstni red prijav (datum pošt­nega žiga). Knjižnice prosimo, da pri prijavi (in morebi­tni odjavi) kandidatov upoštevajo navodila, ki so objav­ljena na naših spletnih straneh in pošljejo vso potrebno dokumentacijo. termin lokacija pricetek 16. januar NUK - racunalniška ucilnica Turjaška 1, Ljubljana 9.00 16. marec IZUM – predavalnica 021 Prešernova 17, Maribor 9.00 22. maj NUK - racunalniška ucilnica Turjaška 1, Ljubljana 9.00 22. junij IZUM – predavalnica 021 Prešernova 17, Maribor 9.00 25. september NUK – racunalniška ucilnica Turjaška 1, Ljubljana 9.00 16. november IZUM – predavalnica 021 Prešernova 17, Maribor 9.00 Kandidatom priporocamo udeležbo na tecajih, ki jih izvajamo v sklopu izobraževanja za zacetnike v stroki kot tudi na tecajih permanentnega izobraževanja, na katerih bodo poglobili znanje o nekaterih izpitnih vsebi­nah: .. Osnove varovanja in zašcite gradiva, .. Inšpekcijski nadzor v knjižnicah, .. Ucinkovito referencno delo v sodobni knjižnici, .. Znacilnosti in opis elektronskih virov, .. Elektronski casopisi, elektronske knjige in knjižnice , .. Digitalizacija v knjižnicah – izgradnja digitalnih zbirk, .. Znacilnosti in opis elektronskih virov. Izobraževalni program za uporabnike knjižnic Poseben sklop naših tecajev je namenjen uporabnikom knjižnic. To so krajši brezplacni tecaji iskanja po elek­tronskih informacijskih virih, ki jih izvajamo v racunal­niški ucilnici NUK, Turjaška 1. Na te tecaje se udele­ženci prijavijo osebno ali telefonsko v Informacijskem in referalnem centru NUK (tel. 01/200-11-94) oziroma po elektronski pošti: referalni-center@nuk.uni-lj.si. Pro­gram tecajev je objavljen na spletni strani NUK (Uporabniki/Tecaji iskanja). Program izobraževanja za knjižnicne delavce je (tudi v pdf obliki) prav tako dostopen na spletni strani NUK (URL: http://www.nuk.uni-lj.si/) kjer najdete še infor­macije o bibliotekarskih izpitih, o dodatnih izobraževal­nih oblikah in morebitnih spremembah v programu ter odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja. Vabimo vas, da si jih ogledate. Dodatna pojasnila o izobraževalnem programu NUK in njegovi izvedbi dobite pri vodji izobraževalnega centra mag. Heleni Pecko Mlekuš (tel. 01/200-11-39, elektron-ski naslov: helena.pecko-mlekus@nuk.uni-lj.si in pri strokovni sodelavki Poloni Marinšek (tel. 01/200-11­ 60) elektronski naslov: polona.marinsek@nuk.uni-lj.si Veseli bomo, ce boste v letu 2009 v našem programu našli zanimive vsebine in se nam pridružili na tecajih. Helena Pecko Mlekuš Narodna in univerzitetna knjižnica [sic] KOMENTARJI RAZMIŠLJANJA IN utrinki z raziskovalnih cajank KONFERENCE Udeležba na konferencah je nujen del vsake stroke, tudi knjižnicarstva, ne le za tiste, ki se s podrocjem ukvarjamo na bolj akademski ravni, tudi za praktike. Ne trdim, da bi morali vsi knjižnicarji preživeti ves svoj delovni cas izven knjižnice. Ce malo parafraziram dva izmed zna­menitih Ranganathanovih zakonov: Vsaki konferenci svojega knjižnicar­ja in vsakemu knjižnicarju svojo konferenco. Pri tem je pomembno tudi, da se pravilno odlocimo za aktivno ali zgolj pasivno udeležbo, ki pa naj bi vodila k aktivni udeležbi ob drugi priložnosti. Pod aktivno udeležbo na konferen­cah sodijo npr. predavanja, predsta­vitve in vodenje delavnic. Gre za idealen forum za diseminacijo rezul­tatov posameznikov in ustanov. S tem promoviramo sebe ter pomaga-mo drugim knjižnicarjem. Ti prav preko identifikacije dobrih praks, ki slonijo na dobrih teorijah, lahko dodajo vrednost svojemu delu. S tem pa že prehajamo na podrocje prednosti pasivne udeležbe. Tu ne gre le za ucenje in ukrepanje na podlagi povedanega na konferencah. Prav tako ne gre le za iskanje novih poslovnih priložnosti oz. sklepanje poslov, kar je sicer cisto vsakdanji pojav na konferencah. Gre tudi za sklepanje poznanstev ter izmenjavo mnenj in izkušenj z ljudmi v podob­nih situacijah. Cisto enostavno: Vec glav, vec ve. Pri tem gre še za dodatno razsež­nost: konference so lahko lokalne ali mednarodne narave. Obicajno med-narodne konference zahtevajo vec intelektualnega napora, a se na njih lahko seznanimo s smetano svetov­nega knjižnicarstva. A tudi lokalne konference imajo svojo prednost: težave, s katerimi se srecujejo udele­ženci teh konferenc, so si zelo podobne, njihove rešitve pa lahko tudi kratkorocno uresnicljive. Toda kljub vsem naštetim koristim marsikateri odgovorni osebi v knjiž­nici udeležbe njihovih sodelavcev na konferencah ne dišijo prevec, saj s tem nastajajo dvakratni stroški: »oportunitetni« stroški, povezani z neprisotnostjo knjižnicarja na delov­nem mestu, ter potencialno tudi stroški udeležbe na konferenci, ki obicajno niso ravno majhni. Najte­žje je v majhnih knjižnicah, kjer se zelo mocno pozna vsaka odsotnost knjižnicarja. Toda vsakega izmed nas se lahko nadomesti. Ne nujno za daljši cas, za dan ali dva pa vseka­kor. Koristi od obiska strokovnih konferenc, pa tudi drugih nacinov izobraževanja, bi morale odtehtati nastale stroške. Ob tem želim poudariti, da udeležba na konferencah in podobnih foru­mih ni »larpurlartizem«. Je relativno poceni nacin pridobivanja kompe­tentnega kadra, ki je na tekocem z aktualnimi trendi v stroki. Hkrati naj bi posameznike obisk konference napolnil s svežo energijo za še boljše delo. Kljucnega pomena, je da na podlagi udeležbe na konferencah v koncni fazi pride do pozitivnih spre­memb v praksi knjižnic. Potenciala udeležbe na konferencah se je pred­vsem pomembno zavedati v casih gospodarske krize. Ceprav se krcen­je na racun tovrstnih stroškov sliši mamljivo, so lahko posledice katas­trofalne (seveda bi se dalo na podo­ben nacin utemeljevati tudi pomem­bnost ostalih dejavnikov na podroc­ju knjižnicarstva). Namrec, v današ­njem svetu so knjižnice (ene manj in druge bolj) izpostavljene konkurenci v obliki drugih ponudnikov zastonj informacij (internet, tudi druge knji­žnice). Ce knjižnica izgubi stik z ostalim svetom, bodo uporabniki enostavno prešli k drugemu viru. Kako bo v casih krize na nezmož­nost knjižnice, da bi služila svojemu osnovnemu namenu, reagiral finan­cer pa je težko reci, ceprav vsi vemo, da knjižnice obicajno niso na prvem mestu. Jan Pisanski asistent na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani OBETAVNI BIBLIOTEKARSKI PODMLADEK Bralce Knjižnicarskih novic obvešcamo, da je izšla nova številka biltena Sekcije za izobraževanje pri IFLA. Ogledate si jo lahko na: http://www.ifla.org/VII/s23/bulletin/set-bulletin_jan2009.pdf. V njej je predstavljena tudi obetavna slovenska bibliotekarka, Tanja Mercun, sicer mlada raziskovalka na Oddel­ku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. Tanja tudi redno sooblikuje rubriko [sic] v Knjižnicarskih novicah. Ob tej priložnosti naj dodamo, da smo nadvse ponosni na našo mlado kolegico. VIII. MEDNARODNA DELAVNICA O ARHIVIRANJU SPLETA IWAW – 8th International Web Archiving Workshop, Aarhus, Danska, 18.-19. september 2008 Delavnica je potekala v okviru konference ECDL 2008. Letos so bile obravnavane razlicne oblike dostopa do spletnih arhivov, eticni vidiki pri arhiviranju spleta, raziskovalci projekta LiWA (Living Web Archives) pa so nam predstavili rezultate svojih raziskav. Slišali smo tudi nekaj primerov arhiviranja spleta iz portugalske, francoske in danske prakse. V nadaljevanju je povzetek delavnice. Dostop do spletnih arhivov Nekatere knjižnice že nekaj let gradijo spletne arhive. Soocajo se s problemom, kako omogociti cim boljši dostop do njihovih vsebin. Raziskovalci Univerze v Kyoto, Japonska, so se ukvarjali s tem, kako omogociti uporabnikom dostop do teh strani ter ugotoviti, katere spremembe so nastajale v njihovem življenjskem ciklu­su in kakšen je bil njihov obseg. Spremembe so ozna-cene skupaj z datumom zajema. Vizualizacija, ki jo ponuja vmesnik za pregledovanje, prikazuje spletne strani v dolocenem casovnem zaporedju in omogoca celo primerjavo med zgodovinami in obsegom spre­memb razlicnih spletnih strani. Drugi pristop za bolj natancna iskanja so s pomocjo uporabe verjetnostnih metod in z analizo spletnih povezav ponudili raziskovalci na Univerzi v Marylandu, ZDA. Ker obstojeca orodja za zajemanje spleta sprav­ljajo zajem v razlicne kontejnerje, kot je denimo WARC, so iskali nacin, kako ob zajemu spraviti medse­bojno vsebinsko ali relevantno povezane strani skupaj v enem kontejnerju. Takšno povezovanje bi olajšalo iskanje po spletnem arhivu, saj bi brskalniki porabili manj casa, ker bi iskali po manjšem številu kontejner­jev. Eticni vidiki pri arhiviranju spleta Mnoge evropske nacionalne knjižnice, kakor tudi druge po svetu, se bojujejo z zastarelimi zakonodajami obvez­nega izvoda informacij, ki je omejen na publikacije na fizicnih nosilcih. Pred kratkim so številne evropske države (med njimi tudi Slovenija) sprejele novo zako­nodajo, ki vkljucuje tudi elektronske publikacije na spletu. Pri tem je prof. dr. Andreas Rauber iz Tehno­loške Univerze na Dunaju opozoril na eticne vidike pri dostopu do spletnih arhivov. Prof. Rauber meni, da je nedvomno potrebno ohraniti košcek pisane kulturne dedišcine. Vendar arhiviranje spleta ni le pravno, ampak tudi eticno vprašanje. Njegovo opozorilo je bilo namenjeno predvsem spletnim arhivistom, ki naj bi premislili o posledicah zajemanja spleta in bili nanje pripravljeni še preden družba sama zacne uvajati sank-cije in omejevati dostop do spletnih vsebin. Po njego­vih besedah, obstajajo nelegalne vsebine, ki niso eticno sporne, prav tako pa obstajajo legalne vsebine, ki so eticno sporne. Na primer, starostna meja udeležencev na internetu se vse bolj niža in mladoletniki niso in ne morejo biti odgovorni za vsebine, ki so objavljene. Ali smemo zbirati te vsebine oz. ali moramo razmišljati o omejitvi dostopa do teh vsebin z moratorijem, vsaj dokler ti isti otroci ne bodo sposobni samostojno odlo-cati o tem? Kako lahko preprecimo zlorabo ohranjenih informacij? Kako lahko to izvedemo? Projekt LiWA Projekt se izvaja s financnimi sredstvi 7. okvirnega pro-grama EU z namenom prouciti inovativne tehnike traj­nega ohranjanja spletnih arhivov tako, da bodo v pri­hodnosti tudi ti ostali »živi«. Raziskujejo metode filtri­ranja nadležne pošte in drugih šumov pri avtomatskem arhiviranju spleta, kako izboljšati casovno koherentnost spletnih arhivov ter semanticno in terminološko evolu­cijo v spletnih arhivih. Tesno sodelujejo s konzorcijem IIPC (International Internet Preservation Consortium), v kate-rem sta dva partnerja projekta tudi clana. Raziskovalci LiWA iz Laboratorija za informatiko na madžarski Akademiji znanosti se ukvarjajo z nadležno pošto (spam) v spletnih arhivih. Predstavili so nam vrste tovrstne pošte in metode, ki so jih razvili za njihovo avtomatsko odkrivanje in preprecevanje njihovega zaje­manja. Raziskovalci iz Raziskovalnega centra L3S v Hannovru, Nemcija, pa se ukvarjajo s semantiko in semanticno evolucijo spleta. Ugotovili so, da se termi­nologija na spletu s casom spreminja in obstaja nevar­nost, da uporabniki v prihodnosti ne bodo mogli najti iskane vsebine, ker bo ta vsebina »terminološko nevid­na«. Kot primer je bilo navedeno ime mesta St. Peter-burg, ki se je v ruski zgodovini pogosto spreminjalo (St. Piter Burh ŕ St. Petersburg ŕ Petrograd ŕ Leningrad ŕ St. Peterburg). Na delavnici so predstavili metode za rešitev tega problema. V spletnih arhivih se lahko dogaja, da se spletne strani iz enega zajema pomešajo s spletnimi stranmi iz starej­šega ali novejšega zajema in tako ustvarjajo nepoveza­nost vsebine. Raziskovalci Instituta za informatiko Max -Planck v Saarbrknu, Nemcija, so predstavili rešitev, ki so jo razvili v okviru projekta LiWA in temelji na drevesnih vizualizacijah. V Hanzo Archives išcejo rešitev za zajem spletnih dina­micnih strani, kot so videoposnetki, ki sodijo v globin-ski splet. Primeri iz prakse nacionalnih knjižnic Kolegi Bibliotheque nationale de France so predstavili prak-so arhiviranja francoskega interneta. Francozi so 1.8.2006 dobili nov Zakon o avtorskih pravicah, po katerem je Nacionalna knjižnica Francije zadolžena za zbiranje in arhiviranje francoskih publikacij na spletu. Njihova praksa temelji na kombinaciji dveh metod, in sicer enoletnem avtomatskem zajemu na osnovi fran­coske domene *.fr in drugih predefiniranih domenah, pogostejšem avtomatskem zajemu domen, ki so bile izbrane na osnovi relevantnosti oz. pomembnosti vse-bin ter intenzivno strogo selektivni zajem, ki se lahko izvaja avtomatsko, polavtomatsko ali rocno. Posebej so nam predstavili postopek arhiviranja spletnih casopi­sov. Ceški raziskovalci že vrsto let eksperimentirajo z zaje­manjem spleta v okviru Univerze Masaryk v Brnu ali tamkajšnje Moravske knjižnice. V zadnjih letih uporab­ljajo orodje za zajem Heritrix. Pomembno orodje, ki so ga razvili in je zanimivo tudi za slovensko okolje, je Webanalyzer. Racunalniška aplikacija omogoca zajema­nje spletnih strani s pomocjo Heritrixa na podlagi jezi­kovnih znacilnosti. Ker nacionalna domena (v sloven-skem primeru *.si) ne zadostuje kot kriterij za identifi­kacijo vseh slovenskih spletnih strani, bi dodatni leksic­ni kriterij omogocil bolj izcrpni zajem. V Nacionalni znanstveni fundaciji za racunalništvo v Lizboni, Portugalska, so raziskovalci eksperimentirali z razlicnimi orodji za zajem spleta. Predstavili so svoje težave in rešitve. Zelo zanimivo je bilo predavanje predstavnika nacio­nalne Univerzitetne knjižnice v Tajvanu. Predstavil nam je zelo inovativen vmesnik za dostop do razlicnih casovnih verzij spletnih strani v njihovem arhivu. Navi­gacija je vecstranska, obenem omogoca sledenje spre­membam, nastalih tako v besedilu, kot v podobah na spletnih straneh. Videli smo tudi izkušnje kolegov Britanske knjižnice z orodjem Web Curator Tool, ki ga uporabljamo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici. (Tine Musek in Mat-jaž Kragelj iz Centra za knjižnicno informatiko NUK sta ga prilagodila okolju Windows.) Danski knjižnicarji že tudi vrsto let arhivirajo svoj splet. Po njihovem Zakonu o obveznem izvodu je Kraljeva knjižnica zadolžena za zajemanje vseh danskih publika­cij na spletu. Tako kot Francozi, tudi oni kombinirajo dve razlicni strategiji, in sicer avtomaticno zajemajo splet po nacionalni domeni (*.dk) štirikrat letno, poleg tega pa so dodatno izbrali 80 dinamicnih spletnih mest, ki jih pogosteje zajemajo. Vecina prispevkov in predstavitev so dosegljivi na sple­tni strani: http://iwaw.net/08/index.html. Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica REVIJA KNJIŽNICA Spoštovane bralke in spoštovane bralce obvešcamo, da je izšla nova številka (2/3) revije Knjižnica za leto 2008. Obja­vljena je vrsta zanimivih znanstvenih in strokovnih clankov, med drugim prispevek o novem placnem sistemu (S. Fras Popovic) in nova polemika v rubriki Vrženi rokavici o bralnem okusu skozi najbolje brane knjige v splošnih knjižnicah (P. Jager). Dostop do clanka iz rubrike Vržena rokavica in vec o vsebini zadnje številke tudi na spletnem dnevniku revije: http://revijaknjiznica.wordpress.com/. Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica STROKOVNI POSVET "PIS(A)NA KULTURNA DEDIŠCINA SLOVENSKIH KNJIŽNIC" Celje – Dom sv. Jožefa, 1. december 2008 Osrednja knjižnica Celje je v sode­lovanju z Društvom bibliotekarjev Celje in Sekcijo za domoznanstvo in kulturno dedišcino pri Zvezi bib-liotekarskih društev Slovenije 1.decembra 2008 v Celju organizi­rala strokovni posvet »Pis(a)na kul­turna dedišcina slovenskih knjiž­nic«. Ideja za posvet se je rodila v Društvu bibliotekarjev Celje že v prejšnjih letih, saj se knjižnicarji pogosto srecujemo z dragocenim gradivom in se velikokrat sprašuje-mo, ali ima gradivo status kulturne dedišcine in kako z njim ravnati, predvsem ko so potrebni restavra­torski posegi. Organizacijski in pro-gramski odbor je z organizacijo strokovnega posveta želel razjasniti predvsem, katero knjižnicno gradi­vo ima status kulturne dedišcine, kako z njim rokujemo v posamez­nih vrstah knjižnic ter s katerimi težavami se srecujemo ob rokovan­ju z njim. Uvodni referat z naslovom: »Se zavedamo, kakšne zaklade hranimo v naših knjižnicah?« je pripravila mag. Vlasta Stavbar, predsednica Sekcije za domoznanstvo in kultur-no dedišcino pri ZBDS, v njenem imenu pa ga je predstavila mag. Dunja Legat iz Univerzitetne knji­žnice Maribor. Avtorica prispevka je uvodoma izpostavila vrsto odpr­tih vprašanj, ki se nanašajo na dra­goceno knjižnicno gradivo, in nato predstavila zaklade, ki jih hrani Uni-verzitetna knjižnica Maribor. Dr. Mihael Glavan je predstavil knjižnicno kulturno dedišcino na državnem nivoju. V prvem delu se je osredotocil na tipe gradiva s sta­tusom kulturne dedišcine, v nadal­jevanju pa govoril o kriterijih za uvršcanje nekega gradiva med kul­turno dedišcino ter predstavil naj­pomembnejše slovenske zbirke knjižnicne kulturne dedišcine. Dr. Jedert Vodopivec Tomažic iz Arhiva Republike Slovenije je ude-ležence posveta seznanila s standar­di za materialno varovanje gradiva, ki ima znacaj kulturne dedišcine. Nazorno je predstavila glavne raz-loge za poškodbe ter osnovne in minimalne zahteve za trajno hranje­nje gradiva ter zakljucila, da je »ucinkovitost in ustreznost izvajan­ja zašcite gradiva dokazano odvisna od vodilnih in menedžerskih sposo­bnosti pri izpeljavi vsaj t. i. mini-malnih standardov za ustrezno materialno varovanje gradiva«. Z zakonodajo s podrocja varovanja kulturne dedišcine je udeležence seznanila dr. Eva Kodric Dacic, vodja Centra za razvoj knjižnic NUK. V svojem referatu je pred­stavila slovenske predpise, ki ureja­jo podrocje pisne kulturne dedišci­ne in še posebej nov Zakon o vars-tvu kulturne dedišcine, ki predvide­va vzpostavitev registra kulturne dedišcine. Narodna in univerzitetna knjižnica je za ta namen pripravila podatkovno zbirko Memoria scrip-ta Sloveniae (http://memoria.cezar.nuk.uni-lj.si/), kjer bodo zbrane, popisane in pred­stavljene vse pomembne knjižnice in posebne zbirke ali njihovi sestav­ni deli, v okviru Digitalne knjižnice Slovenije pa tudi Popis slovenske kulturne dedišcine (http:// spikude.pbwiki.com/) z namenom oblikovati prednostni seznam gradi­va za digitalizacijo, digitalizacijo samo in vzpostavitev prostega dos-topa do kulturne dedišcine preko spleta. Dr. Marija Stanonik z Inštituta za slovensko narodopisje je predstavi-la primarne vire kot osnovo znans­tvenega proucevanja. S svojim pri­spevkom je skušala javno sistemizi­rati in definirati gradivo, ki postaja sprico prevladujoce racunalniške tehnike komuniciranja vedno bolj dragoceno. Gre za unikatne izdelke z vsaj minimalno estetsko funkcijo: pisma, vošcilnice, dnevnike, napise na keramicnih izdelkih itn.; kroni­kalne zapise v razlicnih oblikah; in ustvarjanje za osebno veselje, dru­žinsko rabo in lokalni pomen. Prvi del strokovnega posveta je zakljucila mag. Fanika Krajnc­Vrecko iz Teološke knjižnice Mari-bor s predstavitvijo pisne kulturne dedišcine cerkvenih knjižnic. Priso­tne je seznanila z ustrojem in zgo­dovino cerkvenih knjižnic v Slove­niji ter predstavila dragocene zbir­ke, ki jih hrani Teološka knjižnica Maribor. V drugem delu strokovnega posve­ta so svoje izkušnje z rokovanjem s pisno kulturno dedišcino predstavili mag. Peter Štoka in Ljuba Vra­bec iz Osrednje knjižnice Srecka Vilharja Koper, Simona Šuler Pandev iz Koroške osrednje knjiž-nice dr. Franca Sušnika z Raven na Koroškem, Mira Jerenec iz Knjiž-nice Ivana Potrca Ptuj, Darja Peperko Golob iz Knjižnice Mira-na Jarca Novo mesto ter Tatjana Oset iz Knjižnice Šentjur. Predsta­vniki splošnih knjižnic so predstavi­li ravnanje s kulturno dedišcino v knjižnicah in predstavili dragoceno gradivo, ki ga hrani posamezna knjižnica. V zadnjem delu strokovnega posve­ta je potekala razprava z naslovom: »Kje pa vas dedišcina bremeni?«, ki jo je moderirala Tatjana Oset. V razpravi so sodelovale: dr. Eva Kodric Dacic, Metka Fujs, pred­sednica Skupnosti muzejev Sloveni­je, mag. Fanika Krajnc-Vrecko in dr. Jelka Pirkovic, državna sekre­tarka na Ministrstvu za kulturo. Temeljni zakljucki razprave so: v prihodnje je potrebno pripra­viti in izvesti strokovna izob­raževanja o kulturni dedišcini v slovenskih knjižnicah in obdelavi teh gradiv; Ministrs­tvo za kulturo pa naj cim prej pripravi Pravilnik za vzposta­vitev registra premicne kultur­ne dedišcine. Vzpostaviti je potrebno prioritete pri digita­lizaciji kulturnih spomenikov na podrocju knjižnicarstva in prouciti možnost uporabe bibliografske obdelaveCOBISS-u za popis, vodenje evidence "kulturni spomeniki" in njene prezentacije. Velik obisk, strokovnega posveta se je udeležilo sto knjižnicarjev iz vse Slovenije, in pozitiven odziv na posvet sta pokazala, da knjižnicarji pogrešamo izobraževanja s podroc­ja kulturne dedišcine, hkrati pa je posvet prikazal tudi druge težave, s katerimi se srecujemo ob vsakodne­vnem ravnanju s kulturnimi spome­niki, kot so varovanje, restavracija, obdelava gradiv, digitalizacija, zato sem prepricana, da tem ne bo zma­njkalo tudi za prihodnje leto. Pris-pevke in povzetke strokovnega posvetovanja si lahko preberete na spletnem naslovu: http://www.dbc.si/index.php?option =com_content&view=article&id=15& Itemid=19 Andreja Videc Osrednja knjižnica Celje andreja.videc@knjiznica-celje.si DIGITAL CONSUMERS: reshaping the information POVABILO K BRANJU profes-sion Naše januarsko povabilo k branju ima veliko vec skupnega z decembrs­kim, kot nemara deluje na prvi pogled. Prejšnji mesec smo namrec na veliko razpredali o gradivu, ki se je posvecalo informacijski pismenosti in koncali na zacetku. Seveda, da je pot-rebno o tem predvsem govoriti in se pogovarjati. Le dobri temelji bodo namrec prenesli težo zgradbe, ki raste Slika 1: Naslovnica nad njo. (vir slike: http:// www.amazon.co.uk/) Ta mesec smo v roke vzeli gradivo, ki o podobni zadevi govori z nasprotnega pola. Monogra­fija Digital Consumers: reshaping the information professioną namrec še vedno nagovarja zvecine knjižnicne delavce, ki se vsakodnevno srecujejo s spremembami na podro-cju uporabnikov in zadovoljitve njihovih informacijskih potreb. Ce povemo malo drugace, ta knjiga govori iz zrcala informacijske pismenosti, saj se na vso moc tru­di, da ne bi ostala v teoriji, temvec da bi svoje podcrta­nosti privzela iz dejanskega vedenja sodobnih iskalcev informacij. Ali še drugace, vzemimo problem, kako bi najbolj ucinkovito prerezali paradižnik. Takšnega prob-lema se lahko vedno lotimo na dva nacina: prvi je v tem, da nabrusimo nož in se s paradižnikom sploh ne ukvarjamo; povsem druga pot pa preuci paradižnik in se na podlagi spoznanj o njem odloci, kateri nož bo najbolj kos težki nalogi. Prava pot bo najverjetneje le kombinacija obeh, bi lahko že spocetka skocili na zak­ljucek. Zadana naloga v Digital Consumers je torej polna zanimi­vih izzivov. Potrebna je namrec analiza uporabnikov, njihovega vedenja pri iskanju informacij, njihovih pre­ferenc pri selekciji rezultatov, ki jih je proizvedlo njiho­vo iskanje in seveda že sama njihova izbira virov… vse to v enem zamahu. Zato je še pred branjem potrebno vedeti vsaj dvoje: znanstvenih raziskav, ki omogocajo vpogled v vse zgoraj naštete kvalitete sodobnih iskalcev informacij, je zelo malo (pa še tiste so skoraj v trenutku svojega spocetja malodane metuzalemi, ker se svet pac tako hitro spreminja), zakljucke, ki jih knjiga napravlja, pa je zato potrebno dojeti striktno cum grano salis. V namen prikaza, kako raznovrstno je polje uporabnikov in katere zmote so povezane z njimi, smo malce bolj podrobno prebrali sedmo poglavje, ki nosi naslov Google generacija – miti in resnice o informacijskem vedenju mladih˛. Famozna oznaka Google generacija v resnici obeta vec, kot je sposobna utemeljiti. To usodo spoznamo v tre­nutku, ko poskušamo problem obtesati z znanstvenimi orodji. Vseeno je poglavje na vso moc intrigantno, v kolikor se trudimo preiti na stran sodobnih uporabni­kov in skozi njihovo obnašanje poizkušamo priti do koristnih informacij o tem, kako ucinkovito pristopiti k informacijski dejavnosti. Zanimivo je predvsem zato, ker Google generacija spada skoraj med najbolj kriticno populacijo knjižnicnih uporabnikov. Vsaj za zdaj se vec kot ocitno zdi, da je prav polje te generacije polje glav­ne bitke za dvig obiska v knjižnicah. Kakorkoli že, v doticnem poglavju izvemo, koliko mitov je spletenih okoli te generacije in kateri so mocno zgrešeni. Torej je branje skoraj nujno. Avtorji nanizajo sedem glavnih mitov okoli Google generacije. Ce jih na hitro povzamem, nekako govorijo o tem, da ta generacija raje spremlja slike kot besede, terja kratkocasno zabavo tudi znotraj raznovrstnih vse-bin ucnih procesov, raje tipka kot piše (raje tudi pošilja SMS sporocila kot govori), nima potrpljenja in je brez tolerance pri casovnem zamiku dotoka informacij (tako informacijske potrebe, kot tudi potrebe po informaci­jah morajo biti takoj izpolnjene), v sebi enakih vidi bolj zanesljiv vir kot v avtoritetah, cuti veliko potrebo po neprestani povezanosti s spletom in družbenimi omre­žji in za konec, raje imajo skupaj stisnjene informacije, ki so tako lažje prebavljive kot pa daljša besedila, ki terjajo vec dela. Že hiter pregled teh mitov nam jasno pove, da vsi sploh ne držijo, vecina jih drži vodo le deloma, spet tretji pa so precej kredibilni. Kar bi bilo od tega vredno privzeti na znanje je to, da bodo zaradi 'nepriznavanja' avtoritete raje uporabljali Google kot Ask.comł; raje bodo šli po informacije na Wikipedio kot v številne leksikone. Prav tako je velik porast tudi v iskanju na podlagi narav­ne govorice, kar nekateri spletni iskalniki tudi spodbujajo, uporabniški vmesniki zelo uspešnih založnikov elek­ 1 Digital Consumers, reshaping the information profession, ur.David Nicholas in Ian Rowlands, Facet publishing, London 2008. 2 V izvorni obliki se naslov poglavja glasi The 'Google Generation' – myths and realities about young people's digital information behaviour (avtorji Peter Williams, Ian Rowlands, Maggie Fieldhouse). 3 Tu predvsem ciljam na razliko med algoritmoma PageRank in ExpertRank, po katerih se locita ta dva iskalnika. Primerjaj teme pomoci na spletnih straneh omenjenih dveh iskalnikov. tronskih virov pa prenavljajo svoje vmesnike tako, da jim dodajo iskanje na podlagi teksta, ki ga vnesemo v vecje polje4. Iz tega seveda sledi, da so tudi pri hitrem pregledu rezultatov iskanja pozorni le na tiste zadetke, ki že takoj vsebujejo zgolj pojme, ki so bili vneseni v iskanje. Casa za iskanje sinonimov in sorodnih pojmov ni. S tem seveda tvegajo izgubo informacij, a se s tem ne obremenjujejo. Prav tako nimajo casa za vrednoten­je virov, s cimer se tudi ne gre prevec hvaliti… In še mnogo podobnih sklepov in izvedb lahko preberete v omenjenem poglavju, za katere tu žal ni dovolj prosto­ra. Povsem nespametno bi bilo torej zavreci takšne vsebine. Celotno ctivo Digital consumers je zbirka devetih prispev­kov, ki se ukvarjajo s podobo sodobnih uporabnikov, ki se hranijo z digitalno kulturo, tehnologijo in infor­macijami. Delo je prijetno branje, ki ponudi kar nekaj zelo kvalitetnih idej. Poglavja govorijo o konceptu in psihologiji digitalnega potrošnika, trgu digitalnih infor­macij itd. Avtorji se pogumno poizkušajo v profiliranju skupin uporabnikov sodobnega digitalnega sveta infor­macij in se trudijo, da bi locili zrno koristnih informacij od plevela nepotrjenih domnev. Poleg tega je knjiga napisana v dokaj nezahtevnem stilu, kar jo umešca kot nalašc na uspešen in z zanosom poln zacetek novega leta. Berite torej, a le tisti, ki ste pripravljeni, da se tudi sami preoblikujete po meri sodobnih digitalnih nabiralcev in lovcev na informacije. Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica 4 Govorim seveda o prenovi, ki jo je poleti 2008 doživel vmesnik EBSCO, kjer se je kot ena izmed novosti pojavila možnost vpisa vecjega besedila v iskalno okence, kjer je iskalnik nato ''zadolžen'' za izvlecek bistvenih pojmov in njihovih relacij. Uporabnik torej ne potrebuje nicesar drugega kot tekst, ki ga prenese v okence, nato pa mu iskalnik v rezultatu ''iskanja'' ponudi podobno gradivo. Nadaljevanje z 2. strani: Sodelovanje na posvetovanju (roki za oddajo povzetkov) .. 1.2.2009 za 29.-30.10.2009, Haag, Nizozemska, Internatio­nal UDC Seminar 2009 - Classification at a Crossroads: Multi­ple Directions to Usability, http://www.udcc.org/seminar2009/ index.htm .. 1.2.2009 za 22.-23.6.2009, London, VB, ISKO 2009 - Inter­national Society for Knowledge Organization, http:// www.iskouk.org/conf2009/index.htm .. 20.2.2009 za 23.-27.3.2009, La Habana, Kuba, 5th Ibero-American Conference -From papirus to digital library" 6 Coloquio Iberoamericano "Del Papiro a la Biblioteca Virtual, http://papiro.casadelasamericas.org/index.html .. 28.2.2009 za 24.-26.6.2009, Pariz, Francija, ICDL 2009 ­International Conference on Digital Libraries, http:// www.waset.org/wcset09/paris/icdl/ .. 6.3.2009 (le poster) za 3.-4.4.2009, Tucson, ZDA, Informati­on Ethics Roundtable: Misinformation and Disinformation, http://sirls.arizona.edu/ier KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ .. 1.4.2009 za 16.-14.6.2009, Sudak, Ukrajina, Libraries and Information Resources in the Modern World of Science, Cul­ture, Education, and Business, http://www.gpntb.ru/win/inter -events/crimea2009/eng/inf_let.php Najboljši študenstki clanek: razpis K.G. Saur Verlag, An Imprint of Walter de Gruyter GmbH & Co. KG je objavil v reviji Libri razpis za najboljši študentski znanstve­no-strokovni prispevek v letu 2009 (Best Libri Student Paper 2009). Vsi dodiplomski in podiplomski študenti so vabljeni, da pošljejo svoje prispevke do 31. 5. 2009. Tema ni dolocena, ven­dar pa je v prispevku potrebno izpostaviti vsaj eno aktualno prob-lematiko s podrocja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Nagrada znaša 500EUR in letno narocnino na revijo Libri za leto 2010. Vec na: http://www.librijournal.org/award.html . RAZSTAVA "OTROCI SVETA" KAROLINE GOREC V MKI V Mestni knjižnici Izola v mesecu januarju razstavljamo crno bele in barvne fotografije popotnice, podi­plomske študentke, fotografinje in podjetnice Karoline Gorec iz Pira­na. Ob tej priliki smo jo prosili za intervju, obiskovalcem knjižnice pa je obljubila tudi potopisni vecer. MKI: Karolina Gorec, vi ste po rodu Dolenjka, živite pa v Piranu. Kako to, da vas je pot zanesla v slo­vensko Istro? K.G.: Študij na Turistici leta 2002. MKI: Med leti 2003 in 2008 ste veli­ko potovali. Bili ste v Siriji, pri Kur­dih v Turciji, v Pakistanu, Iranu in Etiopiji. Kako to, da se odlocate vecinoma za muslimanske dežele, za bližnji Vzhod? K.G.: Muslimanske dežele me priv­lacijo zaradi bogate kulture in prijaz­nih ljudi. Predvsem bi rada poudari-la, da so muslimanske dežele zelo varne in gostoljubne, v nasprotju s tem kar nam trdijo svetovni mediji. Prav zaradi teh razlogov so potova­nja prijetnejša, povsod te lepo sprej­mejo in kot tujec si vedno dobrodo­šel. MKI: Kakšne so vaše izkušnje s potovanj po Siriji, Iranu, Pakistanu? K.G.: Vsako potovanje se razlikuje od prejšnjega. Lahko bi se reklo, da so tudi pri potovanjih potrebne izkušnje. Spominjam se priprav leta 2003 za Pakistan. Ne veš, kaj bi vzel sabo, kaj lahko pricakuješ, kako nacrtovati pot… In potem se znaj­deš na letališcu v Islamabadu, pre­pušcen samemu sebi z nahrbtnikom na rami. Kulturni šok, vendar poti nazaj ni. Prve dni je bilo težko in povratek domov je bil težko prica­kovan. Po nekaj mesecih doma pa bi se takoj vrnila nazaj. Pred Sirijo sem obiskala še Maroko tako, da sem bila že malce bolj izkušena. Tu sem spoznala, kako lahko turizem negati­vno vpliva na ljudi. Ob potovanju v Sirijo sem obiskala tudi Jordanijo. Dve državi, ki sta si zelo podobni po kulturi in nacinu življenja, se raz­likujeta predvsem po ljudeh. V Jor­daniji, kjer je turizem že zelo razvit, so prebivalci v vecini podlegli nega­tivnemu vplivu, ki ga prinaša turi­zem. Niso tako prijazni, gostoljubni in pripravljeni pomagati kot v Siriji. Iz tega razloga raje izbiram destina­cije, ki so turisticno manj razvite. V Turcijo in Iran smo potovali z last-nim avtom, kar nam je omogocilo posebno doživetje. Potovali smo po stranskih poteh, spoznavali skrite koticke ter srecali najbolj prijazne ljudi na svetu. MKI: Bili ste tudi med Kurdi v Tur-ciji. Kako doživljajo svojo usodo, saj vemo, da je bilo v genocidu pobitih veliko Kurdov? K.G.: Kurdi so tragicen narod, ki živi težko življenje. Vzhodna in jugovzhodna Turcija sta posejani z vojašnicami in cestnimi kontrolami, kar je za naše razmere zelo nenavad-no. Nad vsako kurdsko vasico bdi turška vojaška postojanka. Kljub temu pa so Kurdi zelo prijazni, sprejeli so nas v svoje domove in nam postregli z vsem, kar imajo. Z veseljem so nam govorili o svoji kulturi in navadah ter o želji po last-ni državi ali vsaj avtonomiji ter priz­nanju njihovega jezika in kulture.. V prihodnost zrejo z optimizmom in na obrazih njihovih otrok je smeh, ki je tudi nam dal upanje, da bodo nekoc zaživeli lepše življenje. MKI: Leta 2008 ste potovali v Afri­ko, Etiopijo. Koliko casa ste tam ostali in kakšne so vaše izkušnje iz te države? K.G.: Mesec dni obiska v Etiopiji je bil precej drugacen od ostalih poto­vanj. Prvi del potovanja smo si zapolnili s trekingom na 3000 met-rih višine. Treking je zasnovan na turizmu, ki pomaga lokalnemu pre­bivalstvu do boljšega življenja, saj gre vecino placila lokalnim ljudem, ki te vodijo po planotah ter pripravi­jo prenocišce in hrano. Drugi del potovanja pa smo preživeli na jugu države med starimi afriškimi pleme­ni od katerih so najbolj zanimivi Mursiji, katerih ženski spol nosi v prerezanih ustnicah prave pravcate krožnike. Etiopija je bila moja prva prava afriška država in upam, da ne zadnja. Tudi iz tega razloga mi bo vedno ostala v spominu. MKI: Razstavili ste vecinoma foto­grafije otrok. Zakaj ste se odlocili za to motiviko? Kaj vam pomenijo otroci? K.G.: Otroci dajejo potovanjem poseben car. Glede na to, da vecino-ma potujem po muslimanskih drža­vah in glede na to, da sem ženska, imam najvec stika z otroci in žen­skami. Poleg tega se otroci zelo radi fotografirajo in se kar sami postav­ljajo pred objektiv. MKI: Slikate še kakšne druge moti­ve? K.G.: Predvsem me zanimajo ljudje in narava. Zgodovinske spomenike in ostalo kulturno dedišcino lahko najdemo v knjigah in na razgledni­cah. Slike ljudi pa so samo tvoje in so tudi zato nekaj posebnega. MKI: Od kdaj fotografirate, kakšne fotoaparate uporabljate in kaj vam pomeni fotografija? K.G.: Fotografiram, odkar pomnim. Že kot otroku sta mi starša kupila fotoaparat. V zadnjem casu uporab­ljam digitalne fotoaparate, zadnji je Olympus. Fotografij nikoli ne obde­lujem, vedno jih pustim take, kot so. MKI: Ste že kje razstavljali? K.G.: Ne MKI: Veliko potujete; ali radi svoje popotniške izkušnje delite tudi s prijatelji ali znanci, na primer na potopisnih vecerih? Bi bili priprav­ljeni pripraviti potopisno predavanje v izolski Mestni knjižnici? K.G.: Seveda MKI: Povejte nam prosim, s cim se ukvarjate? Kaj pa pocnete v prostem casu? K.G.: Zaposlena sem v družinskem podjetju, kjer delam vse mogoce, pišem poslovne nacrte, sodelujem pri raznih investicijskih projektih… Vsaj enkrat mesecno pa službeno potujem v BiH. V prostem casu zakljucujem podiplomski študij turi­zma na Ekonomski fakulteti v Ljub­ljani. Poleg tega skušam cim vec potovati, veliko se družim s prijatel­ji, berem, smucam, tecem na smu­ceh,… MKI: Se še kaj vracate na Dolenj­sko? K.G.: Da, skoraj vsak teden. MKI: Ce bi primerjali nacin življenja v Piranu z nacinom življenja na Dolenjskem, kaj bi najprej izpostavi­li? K.G.: Predvsem je drugace pozimi. Zjutraj ni potrebno cistiti ledu z avta, ni snega, nizkih temperatur. Življenje na Primorskem poteka bolj pocasi. Zdi se mi da znate Primorci bolj uživati življenje kot Dolenjci. MKI: Kako vas zaznamujejo poto­vanja? K.G.: Potovanja cloveka globoko zaznamujejo. Svoje življenje zacneš bolj ceniti, vidiš kako lepo nam je, kako drugje po svetu živijo iz dneva v dan. V primerjavi z njihovimi se ti tvoji problemi zdijo majhni in nepo­membni. Življenje s potovanjem je lepše in polnejše. MKI: Potujete sami, v paru, v sku­pini? K.G.: Skoraj vedno potujem z razli-cnimi ljudmi, vendar nikoli sama. V zadnjem casu predvsem s fantom, pridružijo pa se nama razlicni prija­telji ali moja brata. Tako, da nas je skoraj vedno malo vec in je tako bolj prijetno. MKI: Kako se mora vesti ženska, ko potuje po muslimanskih deželah, kot so Turcija, Sirija, Pakistan, Iran? K.G.: V vsaki državi ne glede na to, ali si ženska ali moški, moraš poka­zati, da spoštuješ njihovo kulturo in tradicijo. Ce ti sprejmeš njih in nji­hov nacin življenja, bodo tudi oni tebe prijazno sprejeli in boš povsod dobrodošel. Potovanja niso za ljudi, ki imajo dolocene predsodke do drugih ver in barve kože. MKI: Se ne bojite nevarnosti? K.G.: Niti najmanj. V državah, kjer sem do sedaj potovala, nisem imela nobenih slabih izkušenj. Marsikatero veliko mesto kot Damask v Siriji, Marakeš v Maroku ali Tabriz v Ira-nu se mi zdi varnejše kot velika mesta v Evropi. MKI: Že nacrtujete naslednje poto­vanje? Kam boste odšli in za koliko casa? K.G.: Naslednje potovanje nacrtuje-mo za januar 2010. Odšli bomo v Južno polovico Afrike na overland tour. To je potovanje z v ta namen predelanimi tovornjaki. V nacrtu imamo Namibijo, Botsvano, Zambi­jo, Tanzanijo, Ruando in mogoce še Ugando. MKI: Katero je najpomembnejše spoznanje z vaših potovanj? K.G.: Potovanja naredijo cloveka boljšega. MKI: Bi želeli bralcem Knjižnicar­skih novic še kaj sporociti? K.G.: Potujte! Ce pa koga zanima še kaj naj mi piše na karolina77@email.si S Karolino Gorec se je pogovarjala Špela Pahor Mestna knjižnica Izola ALBANIJA V MKI V cetrtek sta obiskovalce potopisnega vecera, ki je bil v citalnici Mestne knjižnice Izola, na pot po Albaniji povabila vsestranski izolski ustvarjalec Srecko Gombac in njegova soproga, Janja Sever. Povedala sta, da se Albanija nahaja ob zakljucku Jadran­skega morja, njene sosede, katerih vpliv se pozna na albanski kulturi, pa so Makedonija, Grcija, Crna gora, Srbija; od Italije jo loci le 72 km morja. To je gorata dežela z ravninami v recnih dolinah in ob obali. Albanci izhajajo iz ljudstva Ilirov, ki je prišlo na to podrocje iz SV še preden so tu nastale grška in rimska kultura: torej so ena od starejših populacij v Evropi. Z razvojem je prihajalo do razlicnih etnicnih mešanj, kon­fliktov, vojn. Sami Albanci pravijo, da so bili Iliri nasel­jeni vzdolž celotne Jadranske obale ter da so segali glo­boko na Balkanski polotok. Danes je albanska etnija združena v državi Albaniji, nekaj jih živi tudi v Makedo­niji in Srbiji. Albanci v Albaniji se ne ukvarjajo z idejo o veliki alban-ski državi, kot na primer srbski in makedonski Albanci. Država je postala samostojna leta 1912, ko so se Alban­ci uprli Turkom. V deželi je veliko zgodovinskih spomenikov. Brac se ponaša z amfiteatrom, muslimanskim pokopališcem in mestnim obzidjem. Sicer pa se v mestih prepletata dedi-šcina in sodobnost. Poleg starih hiš in ozkih ulicic iz turških casov so tu še desetnadstropni bloki, grajeni iz opeke, z velikimi rezervoarji za vodo, še iz obdobja socializma in komunizma. V arhitekturi je tudi mnogo evropskih elementov. Veliko se gradi, veliko pa je tudi razrušenega in neurejenega. Vcasih so v iskanju napred­ka tudi malo kicasti. Vendar se na vsakem koraku vidi, kako se ljudje trudijo preseci preteklost in se zazirajo v prihodnost. Za glavno mesto Tirano je znacilno, da se veliko stvari dogaja zunaj, na ulici, tako na primer velik del trgovine. Na organiziranih tržnicah prodajajo sadje in zelenjavo. Ponudba v trgovinah je velika. Vendar z izdelki prihaja v deželo tudi embalaža in odpadne snovi, s tem pa se Albanci še niso spoprijeli, saj jih je potroš­ništvo našlo popolnoma nepripravljene, tako da je vse­povsod polno odpadkov. Niso se še navadili na loceva­nje smeti. Kar se tice sanitarnih pogojev, se seveda še ne morejo primerjati z Evropo. V knjigarnam najdemo, tako kot pri nas, tudi knjige o Harryju Potterju, Ivanho­eju, Kissingerju.. Veliko prevajajo iz tujih jezikov v albanšcino. O tem, da želijo biti povezani s svetom, prica tudi množica satelitskih anten na strehah hiš in blokov. Ljudje so obleceni evropsko, moderno. Ceste in ulice so v slabem stanju, sicer se jih pa trudijo popravljati, vendar jih to vseeno ne skrbi prevec. Edino vozilo, ki lahko preživi na albanskih cestah, je mercedes, zato sta popotnika povsod opažala polno teh avtomobi­lov. Srecko Gombac kljub vsemu pravi, da je glede nap-redka Albanije optimisticen, saj dežela premore veliko cudovitih krajev in lepih plaž, kar vse bo pripomoglo k razvoju turizma. Iz Tirane, kjer stoji velik kipa narodnega junaka Sken­derbega, sta se popotnika odpravila proti staremu, manjšemu turškemu mestecu Kruja z bašcaršijo in ostanki gradu, kjer je bil Skenderbeg rojen. Bil je sin vladarja tistega dela Albanije in clan družine Kastrioti. Kot je bilo tedaj v navadi, so Turki na zasedenih ozem­ljih jemali otroke in jih v Turciji vzgajali kot janicarje; tako so vzeli tudi Skenderbega, ki je dolgo služil kot turški vojak in ker je bil izjemno sposoben, napredoval v generala. Potem pa se je Turkov navelical in se vrnil v Albanijo, kjer je z ostalimi albanskimi plemici organizi­ral odpor proti Turkom. Dobil je tudi zaveznike na oni strani Jadranskega morja, pa tudi na Balkanu in dlje, saj so ga v boju proti Turkom podpirali vsi tisti kršcanski vladarji, ki so se bali turških vpadov. Krujo so Turki napadli kar štiriindvajsetkrat in šele, ko je Skenderbeg umiral v Bracu, jim jo je uspelo zasesti. V Kruji je tudi Skenderbegov muzej in muzej v stari turški hiši, kjer je predstavljen nekdanji nacin življenja. Po poti v Elbasan sta popotnika opazovala terase, ki jih Albanci v hribe oblikujejo zato, da bi zemljo, ki je pod-vržena eroziji, obvarovali pred sesipanjem. Elbasan je staro obzidano mesto z zvonikom, ki ga je postavil mestni ceh urarjev v zacetku 19. stoletja kot svoje dari-lo mestu. Povsod so visele razobešene zastave, saj so Albanci zelo ponosni na svojo državo ter na svojo naci­onalno pripadnost (tega bi se lahko ucili od njih). Njuna naslednja postaja je bilo mesto z dolgo zgodovi-no, Berat. Ime izhaja iz slovanskega imena Beli grad, saj je na hribcku sredi mesta velika trdnjava iz belega kam­na z veliko okni, zaradi cesar kraju pravijo tudi Mesto tisocerih oken. Sicer pa je Srecko Gombac v Albaniji zasledil veliko krajevnih imen slovanskega izvora in to pojasnjuje s casom, ko je tu prevladovala pravoslavna vera in so verski voditelji prihajali iz Bolgarije in Make-donije. V kraju Berat se lepo vidi, kako sobivata kršcan-ska in islamska kultura. Po 2. sv. vojni je bila kršcanska verska dejavnost v Albaniji sicer prepovedana, a vsaj verski spomeniki so ostali. Mesto skušajo urejati na sodoben nacin, ceprav je polno starih palac, hiš z zao­kroženimi robovi, kar je znacilnost albanske arhitekture, starih potk, premore tudi cisterno za vodo, ki je še iz rimskih casov, tik ob mestu pa se pasejo ovce. Njuna naslednja postaja, do katere sta pripotovala po izredno lepi pokrajini, polni oljk in oljcnih mlinov, kjer pa nista opazila niti enega traktorja ali freze, je bilo mes-to Đirokaster, v katerem se je rodil Enver Hodža. Sta-rejši del ima lepe hiše in veliko trdnjavo, tu je tudi s vojaški muzej, muzej v rojstni hiši Enverja Hodže ter spomenik lordu Byronu, ki se je svoje case potepal po Balkanu in obiskal tudi dvor takratnega mestnega vla­darja. Kocke na cestah so položene v obliki mozaikov in so zelo lepe na pogled. Albanci imajo smisel za take detajle, pravi Srecko Gombac. Njuna pot se je potem vila po cestah, kjer sta srecevala pastirje z ovcami in kozami, naprej prosti morju. Vse­povsod sta videla polno bunkerjev – albanski režim jih je iz strahu pred sovražniki zgradil preko 300 000, sko-raj za vsakih 10 prebivalcev enega. Med potjo sta lahko natocila bencin na malih privatnih bencinskih postajah, kjer nudijo tudi uslugo pranja avtomobilov; cene benci­na pa so odvisne od oddaljenosti posameznega kraja. Cez bistro reko Bistrico sta prišla do morja, kjer v zali­vu gojijo školjke, v beneških casih pa so zgradili tudi soline. Obmorski kraji so bili bogati že v antiki. Kraj Saramba je na primer znan po ribištvu. Tudi tu so terase posajene s tisocletnimi oljkami. Pešcene plaže so never-jetno lepe. Mesta so bogata z arheološko dedišcino. Gradijo ogromno hotelov, gostje pa so Albanci iz Kosova in Makedonije. Otroci nosijo šolske uniforme. Slašcicarne so podobne našim izolskim slašcicarnam. Ogromno je trgovin s cevlji. Industrije je malo. V kme­tijstvu so v uporabi še leseni plugi. Veliko je mladine, ki veckrat pretirava z zgledovanjem po zahodnem nacinu oblacenja. Ljudje so prijazni in ustrežljivi, ponudba v lokalih je izjemno dobra. Hrana je odlicna, imajo pa tudi svoja vina. Še marsikaj zanimivega sta nam popotnika nasula ta vecer, pa se vsega ne da zapisati. Se bo treba kar odpra­viti na pot in obiskati to cudovito deželo z ogromnimi potenciali! Povedala sta nam še, da se v Albaniji tujec težko sporazume z domacini, ceprav ti znajo vsakega po malem: italijansko, nemško, angleško, francosko… vendar so k sreci tu otroci, ki so povsod radovedni in povsod najdejo nacin sporazumevanja. Je pa tudi nekaj podobnih besed, na primer slovenski breg tudi v alban-šcini pomeni breg. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola USTANOVITEV SINDIKATA ZAPOSLENIH V KNJIŽNICARSTVU IN INFORMACIJSKI DEJAVNOSTI Ob izteku starega in ob zacetku novega leta radi naredimo »analizo stanja«: kaj smo naredili dobrega, kje bi lahko bili boljši, kaj smo pridobili in na kaj bi najraje pozabili, se bomo iz tega še veliko naucili? Na podrocju knjižnicarstva smo v lanskem letu pridobili sindi­kat. Na pobudo Društva bibliotekar­jev Maribor in s velikim številom podpisov podpre je bil 13. oktobra 2008 v Mariboru ustanovljen samos­tojni Sindikat zaposlenih v knjižni-carstvu in informacijski dejavnosti. Ceprav smo o tem že veliko pisali in govorili v drugi polovici lanskega leta, je pomembno, da nekatere dogodke osvetlimo in ugotovitve ponovimo. Ustanovitev novega sindikata je v prvi vrsti odgovor na nemoc civilne družbe. Vsa pojasnila in utemeljitve ter podajanje strokovnih argumen­tov, ki so jih v preteklosti pripravlja-la strokovna združenja, so bila mor­da prebrana, ne pa upoštevana, saj društva in zveze niso obravnavani kot socialni partner. Prišli smo do spoznanja, da ima uvrstitev delovnih mest vseh strokovnih delavcev v vseh vrstah knjižnic zelo malo skup­nega s strokovnimi podlagami, vse­kakor pa ni v skladu z drugim odsta­vkom 1. clena ZSPJS, saj ne moremo govoriti o uveljavljanju nacela enakega placila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah. Prav zato smo knjižnicarji v jesenskih mesecih priceli zbirati podpise podpore za ustanovitev knjižnicarskega sindika­ta, saj smo bili zastopani v razlicnih sindikatih. Društvo bibliotekarjev Maribor je 21. avgusta 2008 na bivšega ministra za javno upravo Gregorja Viranta naslovilo dopis, v katerem je s pri­merjalno analizo uvrstitve delovnega mesta knjižnicarja v novem placnem sistemu opozarjalo na neenotnost placnega sistema. Razen izjave bivše­ga ministra, ki jo je podal v oddaji Odmevi, dne 8. 9. 2008, da je tudi v tej poklicni skupini prišlo do težav, niso dobili nobenega odgovora. Ugotovitev, da so bibliotekarji med poklici, ki jih bo potrebno ponovno evalvirati, je bila podana tudi v zbir­nem porocilu MJU o implementaciji placnega sistema v javnem sektorju. Kljub navodilom Ministrstva za jav-no upravo, da posamezne probleme rešujejo resorna ministrstva, smo se v društvu odlocili, da dopis usmeri-mo na ministra za javno upravo iz preprostega razloga: knjižnicarji so zastopani v razlicnih sindikatih, nji­hova podrocja pa pokrivajo razlicna ministrstva (Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za visoko šolstvo, zna­nost in tehnologijo). Posledicno so s tem povezana neskladja znotraj poklica, ki se pojavljajo že vrsto let. Že od leta 1991 naprej knjižnicarska stroka aktivno opozarja na probleme vrednotenja delovnega mesta knjiž­nicarja. Najprej v razmerju do drugih poklicev v kulturi, kasneje pa na raz-licno vrednotenje delovnega mesta knjižnicarja v razlicnih delovnih okoljih, kar je posledica financiranja razlicnih ministrstev. Nov placni sistem je te neenotnosti žal le še poglobil. Delovna mesta z enako stopnjo izobrazbe so v posameznih vrstah knjižnic, ki so pod pristojnos­tmi posameznih ministrstev, razlicno poimenovana: v splošnih knjižnicah se zaposleni s VII. stopnjo izobraz-be imenujejo bibliotekarji, v šolskih knjižnicah knjižnicarji, v visokošol­skih in specialnih knjižnicah pa so samostojni strokovni sodelavci. Ta neenotnost se nadaljuje tudi pri raz­vrstitvi v izhodišcne placilne razrede, saj so prvi razvršceni v 28. placilni razred, drugi v 30. in tretji v 27. pla-cilni razred. Nadalje so razlicni tudi pogoji in kriteriji za napredovanje v nazive, pa tudi sami nazivi. Strokov­ni knjižnicarski nazivi v Katalogu funkcij, delovnih mest in nazivov niso usklajeni z dejanskimi strokov­nimi nazivi v knjižnicarski stroki, saj so uporabljeni nazivi iz predloga pravilnika o strokovnih knjižnicar­skih nazivih, ki še ni sprejet (predlog je v usklajevanju na ministrstvih). S tem pa je povezan tudi problem strokovnih bibliotekarskih izpitov, ki so poleg licence za vzajemno katalo­gizacijo pogoj za delo v stroki. Na nepravilnosti pri prevedbi plac in s tem povezanimi problemi strokov­nih nazivov so opozorili tudi knjiž­nicarji v Narodni in univerzitetni knjižnici, knjižnicarji Univerze v Ljubljani in Univerze na Primor­skem ter v Univerzitetni knjižnici Maribor. Prevedba nazivov delovnih mest v visokošolskih knjižnicah je razvrednotila strokovnost tega pokli-ca, saj so knjižnicarji prevedeni v strokovne sodelavce, bibliotekarji pa v samostojne strokovne sodelavce, skratka, po novem so to knjižnice brez knjižnicarjev. Vse to kaže na sistemske napake, neusklajenost ministrstev in neenot-no pokrivanje podrocja. V Sindikatu in strokovnih združenjih se zaveda­jo, da je ta trenutek najvecji prob­lem prav odsotnost strokovnih nazivov v visokošolskih knjižni­cah, kjer so knjižnicarji vkljuceni med administrativno upravno osebje in upamo, da se bo to v sklopu pogajanj o odpravi neeno­tnosti v placnem sistemu uskladi-lo. Hkrati pa je za vse knjižnice zelo pomemben segment vrednotenje delovnih mest racunalnicarjev, infor­matikov in sistemskih administrator-jev. Delovanje knjižnic je vsak dan kompleksnejše in za uresnicevanje poslanstva potrebujemo vse te profi­le zaposlenih, ki morda po razvrstit-vi glede na Katalog funkcij, nazivov in delovnih mest sodijo med pod-porne dejavnosti za javni sektor, so pa vitalnega pomena za delovanje posameznih storitev knjižnic. V javnosti se, da je vsak dan vec opozoril glede neenotnosti placnega sistema javnih uslužbencev, a vendar menimo, da je le malo primerov jav­nih uslužbencev v novem placnem sistemu, ki so v sklopu ene stroke razdeljeni v toliko placnih skupin in nazivov, kot ravno knjižnicarji, ki ne glede na okolje, prostor, vrsto upo­rabnika in informacije opravljamo pomembno delo, katerega rezultat se odraža na vseh podrocjih družbe in pri najširšem krogu prebivalcev naše države. Zavedamo se, da sami težko spremi­njamo stvari, zato bomo sodelovali tudi z drugimi sindikati, ki so nas dosedaj že zastopali. Želimo pa aktivno opozarjati na probleme, ki se pojav­ljajo v knjižnicarstvu in poudariti, da je povezava stroke s sindikalno deja-vnostjo potrebna prav zaradi nemoci civilne družbe in prepletanjem nap-redovanj v strokovne nazive in plac­ne razrede. Po sklepu ustanovnega obcnega zbora, ki se ga je udeležilo 53 kole-gov iz razlicnih knjižnic po Sloveniji, je izvršni in nadzorni odbor DBM zadolžen za pripravo vseh potrebnih dokumentov in aktivnosti, da bo lahko sindikat pricel v poznih pom-ladanskih mesecih delovati neodvis-no, profesionalno in samostojno. Za zastopnico sindikata je bila imenova­na mag. Sabina Fras Popovic. Do sedaj smo speljali potrebne postopke za pridobitev statusa pravne osebe (ministrstvo, AJPES, DURS), ob tem pa smo pripravili tudi obvestilo za medije in o ustanovitvi sindikata obvestili širšo javnost. Dokler ne pridobimo statusa repre­zentativnosti, se vkljucujemo na last-no pobudo in nismo povabljeni na delovna srecanja, sestanke in pogaja­nja. Seznanjeni smo s potekom dogajanj, hkrati pa opozarjamo na naš problem posredno preko dopi­sov na ministre, ministrice in poslan­ke. V preteklih mesecih smo zaceli z akcijo predstavljanja sindikata po podrocnih društvih in na razlicnih srecanjih knjižnicarjev. S temi aktiv­nostmi nadaljujemo tudi v tem letu. Hkrati pa prijavljamo tudi potrebne pravilnike, ki jih moramo po sklepu obcnega zbora pripraviti v doloce­nem roku. V sindikat se povezujejo in vclanjujejo zaposleni iz razlicnih vrst knjižnic, clan pa lahko postane vsak zaposleni v knjižnicarstvu s podpisom pristopne izjave. Lanska jesen je bila zelo bogata z izobraževanji, ki smo jih pripravili knjižnicarji za knjižnicarje. Sprehajali smo se lahko po razlicnih koncih Slovenije, pridobili precej dobrih idej in veliko dodatnega znanja, morda tudi drugacen pogled na stvarnost. Na teh izobraževanjih so nekateri predavatelji in njihove misli naredili poseben vtis in morda vplivali tudi na drugacen (vsaj na moj) nacin razumevanja te problematike: Kongres šolskih knjižnicarjev, ki je bil oktobra 2009, je postregel z zani­mivimi referati, vendar sta najvecji vtis naredila slavnostni govornik Slavko Pregl, predsednik Društva slovenskih pisateljev, in uvodni refe­rent dr. Marko Stabej. Slavko Pregl je v svojem govoru predstavil razmi­šljanje o vrednosti ustvarjalcev, ki sooblikujejo svet, sestavljen iz 25 crk. Njihovo vrednost je zelo ilustra­tivno primerjal z vrednostjo opeva­nega projekta izgradnje Šentviškega predora. Ob crke je postavil številke in nas vse v dvorani šokiral s podat­ki, ki so javno dostopni, vendar jih (vsaj zase lahko to trdim) nismo navajeni tako brati. Znesek, ki ga je država namenila za dokoncanje pre­dora, bi omogocal izplacilo mesec­nega dohodka v višini 2000€ (žal ne vem, bruto ali neto) 200 ustvarjal­cem in to celih 40 let. Nacin razmiš­ljanja in predstavljanja problema nam sporoca, da nas je nagovoril ekonomist, ki je o problematiki spre­govoril na neobicajen nacin. Da je to pravi nacin predstavljanja vrednosti nekega ustvarjalnega poklica, smo lahko slišali tudi na skupnem stroko­vnem posvetovanju Sekcije za speci­alne knjižnice in Sekcije za visoko­šolske knjižnice, ki je bilo oktobra 2008 v Ljubljani. Vse je v denarju in tudi našo dejavnost moramo pred­stavljati drugace – skozi pogled in jezik denarja, ki ga govorijo mnogi – torej ne samo koliko stanemo, ampak tudi koliko prispevamo in prihranimo (dr. David Bawden, Lju­bljana, Posvetovanje Sekcije za viso­košolske knjižnice in Sekcije za spe­cialne knjižnice). Slavko Pregl je pri­merjal vrednost avtorskega honorar­ja domacega literata in tujega literata, še boljša pa je bila primerjava med letnim dohodkom najbolj poznanega prekmurskega literata (verjetno ni potrebno napisati imena) in clanom uprave enega od vecjih slovenskih podjetji (nisem si zapomnila niti imena podjetja, kaj šele clana upra­ve), ampak razmerje je neverjetno visoko. V cigavo korist? Dr. Marko Stabej je v uvodnem refe­ratu, tudi na Kongresu šolskih knjiž­nicarjev, razmišljal o razumevanju in njegova zakljucna misel, da clovek najlažje biva tako, da razume in se potrudi dati razumeti, je tista misel, ki jo lahko povežemo z namenom ustanavljanja samostojnega knjižni-carskega sindikata. »Pridobivam informacije in delujem kriticno, odgovorno, strpno in odprto.« (dr. Marko Stabej, Radenci, kongres šol­skih knjižnicarjev). Nekateri med stroko in sindikalno dejavnostjo ne vidijo povezave ozi­roma vidijo konflikt interesov, a je zadeva spet stvar razumevanja. Stro­kovna društva, zveze, združenja in druge povezave delujejo v okvirih in mejah civilne družbe, ki pripravlja, piše, sporoca razlicna priporocila, pripombe in ugotovitve. Niso pa socialni partnerji in kot taki niso obvezujoc partner v dogovarjanju o spremembah. Hkrati pa brez pozna­vanja specificnega strokovnega pod-rocja težko nastopamo z dobrimi argumenti. Nenazadnje sta stroka in sindikat postala prepletena tisti tre­nutek, ko je bilo napredovanje v stroki povezano z napredovanjem v placnem razredu. Za zakljucek pa še nekaj tehnicno realnih informacij. Sindikat ima vzpostavljeno spletno stran in elek­tronski naslov. Pristopno izjavo lah­ko dobite na spletni strani sindikata, Društva bibliotekarjev Celje in druš­tva šolskih knjižnicarjev. Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov Sindikat zaposlenih v knjižnicarstvu in informacijski dejavnosti, Rotovški trg 2, 2000 Maribor. Sabina Fras Popovic KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 1) PROJEKT "ZVESTI BRALEC" RADA IMAM NOVOSTI Nekajkrat me je imelo, da bi segla po njej. Po Knjigi pritožb in pohval. Enakovredno drugim revijam, napo­vednikom in zgibankam, pocivajoci v plasticnem žep­ku. Želim nekaj napisati. Toda, saj ne morem povedati vsega! Verjetno se v tovrstno knjigo piše na kratko, zgošceno. Jaz pa tako ne znam. Edino, kar bi lahko rekla, bi bilo – hvala! In še enkrat – hvala! In tako v nedogled... Zato jo pustim pri miru. Sploh pa bi morala biti v litij-ski (enako v šmarski) samo Knjiga pohval... Naj (nekoliko) utemeljim: Rada imam novosti. Tiste, iz knjižnice. Zataknjene so v posebnih kovinskih okvirjih. Okvirji pa pripeti na gosto mrežo. V ozkem hodniku, na levi strani. V litijski knjiž­nici. S pricakovanjem jih jemljem v roke. Jih prelistavam. Zacutim. Preberem nakljucno izbrane odlomke. Odlo-citve so obicajno pravilne. Samo vcasih se zgodi, da se zmotim. A to ni hudo. Neprijetno na tej steni je edino to, da se okvircki za knjige tako radi snemajo. Ce sem dovolj spretna, kakšnega še ulovim. Sicer na tleh kovin­sko zažvenketa in se sliši, kot da bi zacel podirati celo knjižnico. Prav pri temeljih... Tako je bilo tudi tistikrat. Ne, nisem iztaknila okvircka. Nic hudega se ni zgodilo. Le v roke sem vzela eno izmed novih knjig. Ne prevec debelo. Modrih platnic. Ujela sem besede: »Ves goli hrib je bil zavit v meglo, barje in skalovje pa napolnjeno z vlago, in barve so se poglobile...« »Imam jih,« je zaklical otrok, »na, noter jih deni.« »Ampak ne smeš gledati,« je rekla babica. »To je moja zasebna stvar.« Sophia je držala roko s protezo za hrb-tom. »Hocem videti,« je rekla. Potem je njena babica dala protezo v usta, reklo je »klap« in šlo je tako gladko, da ni vredno besede...« Zaprla sem jo in se podvizala k izposojevalnemu pultu. Kot da bi se bala, da bo nekdo vstopil in dejal, da v tem hipu nujno potrebuje prav to knjigo. Cez cas sem jo vrnila. In med mnogimi drugimi nanjo skoraj pozabila. Skoraj. Nekega dne sem se le opogu­mila. Ko sem se vzpenjala po stopnicah, sem že razmi­šljala kaj naj sploh recem. Rada bi si izposodila knjigo, pa ne vem naslova! Neprijetno! Med tem, ko sem izbra­ne knjige odlagala na pult, sem zacela: »Oprostite, imam nenavadno željo. Rada bi knjigo, pa ne vem nas­lova. Mislim, da je delo nekega Severnjaka. Lahko vam pa povem vsebino.« Gospa Cvetka mi je pozorno prisluhnila. Sploh ni nare­dila vtisa, da bi bila moja želja nemogoca. Samo nekaj stavkov sem nasnula. Skupaj z gospo direktorico Andrejo, ki je bila v bližini, smo naredile obnovo. Vse tri smo vedele za vsebino! Kakšno odkritje, kakšen neverjeten obcutek! Potem je gospa Cvetka dvignila pogled iznad ocal in vprašujoce dejala: »Poletna knji­ga?« »Ne vem, tudi lahko, toda jaz sem jo brala pozi-mi..,.« sem glasno skušala svoje branje umestiti v casov­ni okvir. Koncno se mi je posvetilo! To bo naslov! Jas-no, knjige si ni bilo mogoce izposoditi, ker jo je takrat bral nekdo drug. Sem pa imela »vstopnico« za v knji­garno. In tisti dan kupila zadnji dve. Ce nadaljujem s pripovedjo o prav isti knjigi, se bo morda zdelo že pretirano. Ali pa boste nemara vsi želeli takoj prebrati Poletno knjigo! Dobili smo obiske. Ne videvamo se pogosto. A se dob-ro razumemo. Med prijatelji je obicajno tako. Imamo nekaj »podobne krvi«. Tudi – bralne. Komaj dobro smo se pozdravili in se malo sprostili, je gospod že bil »v knjigah«. »Prilasal« jo je s police, se udobno namestil in – bral! Bral! Na obisku! Mi pa – kot da nas ne bi bilo! Nas, živih bitij! Kot otroka smo ga morali prepricevati, naj vendarle odneha, da jo bo dobil s seboj (Poletno knjigo namrec) in da bo za vedno njegova! Bil je poto­lažen, mi pa tudi. Imeli smo lep dan. Ceprav ni bil rav-no poletni... Tako kot novosti, imam rada tudi starejše knjige. Prav­zaprav kar vse! Nekoc je nekdo (v nekem knjižnem listu – kako žal mi je, da tega nisem shranila!) napisal celo razpravo o ljubiteljih knjig! Razvrstil nas je (tako kot psihologi radi razvršcajo ljudi po znacaju, po teles­nih podobnostih...) po ljubezni do knjig! Izvirno, zgo­vorno, posreceno, z nekaterimi odstopanji - resnicno! Ne spomnim se vec, s kakšno stopnjo navezanosti na knjige se je razvršcanje zacelo. Nekje vmes so bili ljubi­telji, ki so (nekdaj) kupovali knjige »na meter«, ker pac nekaj moraš odložiti v knjižno omaro, ce jo že imaš. Potem so ljudje, ki knjige radi prebirajo, jih kupujejo zase in za darila, imajo do knjig spoštljiv, hvaležen odnos. Cisto na vrhu lestvice pa so bralci, ki bi domov preselili cele antikvariate... Njihova edina ovira pri tem je – prostor. Tudi sama sem se danes (in ne samo danes) pocutila tako, ko sem se zopet znašla v knjižnici. V prav takšni plasticni posodi, v kakršno smo nekoc doma ob koli­nah odlagali krvavice (vem, da je primerjava povsem nepotrebna, ce ne že nespodobna, a kaj morem, ce sem se takoj, ko sem zagledala tisto pravokotno plasticno kad, spomnila na obilje krvave pojedine...), so se skriva­le – knjige. Izlocene. Knjige za obiskovalce, za bralce. »Podarite si knjige«, je pisalo nad njimi. Okrog pa – nobene gnece. .. Zopet sem se srecala s knjižnicarko Cvetko. Med vpra­šanjem, koliko knjig lahko vzamem, že željno sežem mednje. Pogleda me in se prijazno nasmehne. Vem, da me razume... Vse skupaj odložim na varno mesto in se podvizam v nadstropje, kjer bo danes (dvajsetega novembra 2008, ob dnevu splošnih knjižnic) srecanje »zvestih bralcev«. Zanimivo, kakšni vsemogoci (cudni?) obcutki in misli lahko spremljajo cloveka, ko se zaokroženo odriva iz pritlicja v nadstropje knjižnice... Veckrat sem koga slišala razlagati, kako bi že še kam šel, na kakšno kulturno prireditev na primer, ce bi imel družbo... Samemu pa je cloveku tako neprijetno iti... Tega kar nisem mogla razumeti. Ce te zanima, greš, ne? Ceprav po drugi strani drži, da je še na pogrebu nekako nelagodno, ce si v ednini, ker potem nenadoma prideš v zadrego, s kom boš tvoril dvojino – za en tak – ceden sprevod... V tistih nekaj kratkih sekundah vzpona sem torej »doumela« vso skrivnost ednine in dvojine, ko sem se, sama, s cudnimi obcutki, odpravljala na srecanje... Knjižnicarke Mateja, Aleksandra in direktorica Andreja so ob izjemno bogato obloženi mizi (knjig! – se razu-me, manjkali pa seveda niso niti piškoti in caj!) pripravi­le zelo prijeten vecer. Med obrednim pestovanjem skodelice caja v narocju, v udobni zasidranosti na stolu za praznicno mizo, se je pogovor odpiral v vse mogoce smeri. Dotaknili smo se (bilo nas je deset: šest ljubiteljic knjig, en knjižni navdušenec in tri »domace« gospe, poklicno zapisane knjigam) branja na splošno, obvez­nega branja v šolah, obnovili smo celo nekaj vsebin, se najdevali ob istih knjigah ali se navidezno oddaljevali v razlicnih, beseda se je ustavila tudi ob razlicnih fazah branja, proti koncu smo prešli celo na potovanja... Kar je logicno, saj nam knjiga razširja obzorja in nam odpi­ra nove svetove.... Najbolj zadržani smo bili ob povabilu, naj bi izbrali tri svoje najljubše knjige. Knjižnicarji so nam pripravili prijazno zloženko, kjer so to že storili. Mi pa... ? Ne, jaz ne morem. Ne morem reci, katera mi je (bila kdaj) naj­ljubša... Težko (ce ne nemara celo nepotrebno) je tudi dolociti (ali dolocati, opredeljevati) katera knjiga je (res) dobra. Prijateljica, pesnica in pisateljica, me je nekoc (v podob­nem pogovoru o knjigah, seveda) poducila, da obstajajo (napisana) pravila dobrega pisanja. Da so ta pravila pre­cej temeljita in resna pove tudi podatek, da so priprav- ljena posebej za otroško oz. mladinsko pisanje in pose-bej za ustvarjalce del za odrasle. Nikoli nisem brskala po njih. Zato jih ne poznam. In zato po tem, ko knjigo odložim, ne morem vedeti, koliko se je pisec držal »ograje«... Morda je tako bolje. Verjetno bi bilo zgolj poznavanje pravil prevec enostavno »ravnilo«, s pomo-cjo katerega bi bralec želel vleci crte... Eno pa je gotovo. Ce obstajajo pravila dobrega pisanja, obstajajo tudi pravila dobrega branja. Le da slednja niso zapisana. A jih je mnogo. Veliko mnogo. Prav tolikokot je bralcev. Svobodna so. Raznovrstna. Pisana. Živa­hna. Raznolika. Ostra in mila. Neizprosna in popustlji­va. Zahtevna in manj zahtevna. Nekatera pravila (kriteriji) se ukvarjajo z vsebino. Išcejo atraktivnosti, sodobne tokove, brskajo po zgodovini ali pa jih poteši fantazija prihodnosti... Druga pravila hlastajo za zgodbo. Vecja, ko je napetost, bolj, ko se stopnjuje dramaticnost, bolj,ko je vse pre­pleteno, bolj, ko pokajo živci, vecja je slast... Tretji kriterij »žveci« jezik. Melje ga, premleva, prežve­kuje, doživlja, cuti, se vanj poglablja, ga okuša v globi­nah... Tretji, cetrti... in tako še dalec naprej... – mnogo kriteri­jev. Prav zaradi njih (verjetno) ne bom mogla izbrati – najljubše, najboljše... In vendar se mi zdi, da se prav vsi ti (številni) kriteriji zbližajo, najdejo, se združijo v eni tocki. Vsi išcejo – Lepoto. Kahlil Gibran v knjigi Prerok pravi: »Kje boste iskali lepoto in kako jo boste našli, ce vam ne bo ona sama pot in vodnik? In kako boste mogli govoriti o njej, ce vam ne bo ona sama stkala besed?...« O, da bi nam Lepota stkala – besed! Po zakljucku – še pripis: Nemogoce bi bilo v nekaj minutah, v na zacetku omen-jeno knjigo, na nizkem stolcku ob pravljicno majhni mizici otroškega dela litijske knjižnice, napisati vse tole! KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 1) Ker to itak – sploh ni vse! Manjkajo še številni svetli trenutki, ki v kakšnem hipu dobijo prav carobni nadih. Vprašaš, kje bi lahko poiskal doloceno knjigo. Komaj dobro izbereš pravo smer med policami, te, kot bi se reklo »hokus-pokus«, na pultu pricaka omenjeni zaklad. Ali dobiš »knjigo za v postel­jo«. Tako me je nekoc vprašala simpaticna knjižnicar­ka: »A vam zrihtam eno za u postlo?« Se rece – cisto novo, svežo, ravnokar skrbno ovito in oznaceno knji-go. Knjigo, ki ni še prav nic »zašpehana«, nickolikokrat na vogalckih poslinjena, ki ni skrivalnica posušenih drobtin ali beležka zapiskov nepodpisanih avtorjev... Knjigo, ki jo lahko zvecer novo razgrneš cez (svežo) posteljnino, ce že tako nanese... Zopet drugic nekaj knjigo rezerviraš in te poklicejo domov, da te branje že caka! Mar ni to prijazno!? In ce se zgodi, da v veliki pospravljalni vnemi kakšna knjiga uide med domace in se tam potuhne, te zato v knjižnici tudi ne »obsodijo« ali izobcijo... Da o prijaznih urah pravljic za najmlajše niti ne govo-rim! Tudi to se dogaja v knjižnicah! Pripelješ otroka, za eno uro smukneš po opravkih, ali pa se prikljuciš cetici radovednih, malih, prisrcnih, željnih »bralcev«, ki pos­lušajo s široko odprtimi ockami in na koncu (tudi ob pomoci mamic) »oživijo« žabice, pa snežacke, pa...Lahko pa se (v Šmartnem) tudi malo umakneš (a si še vedno navzoc), se skriješ za vogalom na zofo, prelistaš po novostih, bereš... Da je knjižnica prostor predavanj, delavnic, ustvarjanja, razstav, srecevanja, izobraževanja povezovanja, deleže­nja... – je tudi jasno. Še kaj manjka? Verjetno še kaj! Zagotovo pa velika, velika zahvala vsem knjižnicarkam in knjižnicarjema v Litiji in Šmartnu: Vesni Burja, Vesni Škarja, Cvetki, Erni, Mateji, Aleksandri, Tatjani, Mateju, Domnu, Andreji........ za to, da za nas besede išcejo, o njih razmišljajo, nam jih pripravljajo, nam jih ponujajo in nam jih - podarja­jo. Besede, ki nam tkejo Lepoto! Da bi nam vsem prineslo novo leto cimvec – lepega, Vam želim, v svojem in v imenu vseh hvaležnih bral­cev Martina Benedicic NOVOSTI NA MREŽNIKU PREDSTAVLJAMO januar 2009 V casu, ko se januar nevzdržno preveša v svojo drugo polovico, so sveže žemljice v hladnih zimskih dnevih še bolj dobrodošle, kot sicer. S to idejo vam ponosno lahko predstavimo pomembno povecanje družine elektronskih informacijskih virov, ki so vam na voljo za vaše raziskovalno delo na NUK-ovem portalu informacijskih virov. Pet novih virov prihaja, da vam olajšajo vaše delo doma, v šoli, službi ali kjerkoli drugje, kjer vas sreca navdih. Source OECD OECD je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki v svojem okviru izdaja ogromno publikacij s socialnega podrocja in eko­nomije. Združujejo podatke in statistike 30 clanic OECD, pa tudi neclanic. Gre za sila uporabna gradiva s podrocij bancništva, davkov, energetike, izobraževanja, kmetijstva, predelave hrane, makroekono­mije, migracij, okolja, trajnostnega razvoja, zaposlovanja itd. Na voljo je tako vec kot 2000 knjig, porocil, casopisov; ogromno priznanih statisticnih zbirk OECD in deset zbirk Mednarodne agencije za energijo; vsi ta pomembna gradiva so sedaj na voljo z lokacij Univerze v Ljubljani. Delo na uporabniškem vmesniku je enostavno in pregled-no, zato ste vsekakor vabljeni, da preizkusite iskalnik in vsebine na Source OECD. Ebrary Ebrary se od gornjih razlikuje predvsem po tem, da bo zadovoljil predvsem ljubitelje elektronskih knjig. Študenti in osebje Univerze v Ljubljani so odslej bogatejši za pet zbirk elektronskega informa­cijskega vira Ebrary, kjer bodo našli elektronske knjige v polnem besedilu s podrocij racunalništva in informacijske tehnologije, tehnike, humanistike, sociologije in antropologije ter izobraževanja. Skupaj so na voljo torej besedila 13600 knjig, do katerih vas pripelje pregleden vmesnik z nekaterimi možnostmi osebnih nastavitev. O upo­rabnosti vmesnika zgovorno pricajo tudi seznami uglednih institucij (ALA, Stanford, Blackwell book services…), ki Ebrary uporabljajo tudi za dodajanje lastnih e-vsebin (kar je tudi ena izmed prednosti Ebrary). Ponuja hiter pregled vsebine brez pretakanja in namešcanja vsebin na racunalnik, oznacevanje besedila v vec barvah ter dodajan­je lastnih opomb, ki se shranijo v osebni uporabniški prostor. Tudi v Ebrary ste tako vec kot dobrodošli, da pregle-date in preizkusite vse zgoraj omenjene ponudbe. Odkrili boste, da jih je v resnici še vec. Vabljeni vsi študenti in ose­bje Univerze v Ljubljani. Keesing's World News Archive Je neizcrpen vir za vse, ki se želijo seznaniti ali biti na tekocem z dogodki s celega sveta. Keesing's World News Archive namrec le-te zbira, ureja in objavlja že od 1931 naprej, zato vabljeni tudi tisti, ki vas zanimajo pretekli dogodki. Neverjetne prednosti, ki jih omogoca svetov­ni splet s svojo hitrostjo zbiranja in posredovanja informacij, so v tem primeru zares zmagovalne. Nalašc za vse, ki želijo biti obvešceni ali pa morajo biti po dolžnosti. Na voljo je že preko 95 000 clankov, h kate-rim se vsak mesec prida okoli 150 novih. Iskanje lahko priredite tudi gle­de na osebnosti ali države, ki vas zanimajo. Tudi sicer je iskanje prirejeno sodobni funkcionalnosti. Vir lahko uporabljajo vsi študenti in osebje Univerze v Ljubljani, ki so clani knjižnic UL preko oddaljenega dostopa; prav tako pa je dostop možen z lokacij Univerze v Ljubljani. Si torej želi­te prebrati novice iz 1945, mogoce iz 1968 ali 1992…? Tax-Fin-Lex Mnogi od vas bodo veseli elektronskega vira Tax-Fin-Lex, pred­vsem pa tisti, ki raziskujete in se ukvarjate s študijem prava, ekonomije in financ. Izvrstnost tega vira ne leži le v izjemni bazi zakonov, financnih dokumentov in davcnih uredb, temvec tudi v sila enostavnem in preglednem iskalniku, ki vam v trenutku iz množice dokumentov priklice tiste, ki vas zanimajo. Deli se na tri zbirke, in sicer Tax, kjer boste našli clanke, mnenja, pojasnila DURS in Ministrstva za finance, komentarje in obrazce z davcnega podrocja; Fin, kjer so nasveti, clanki, vzorci, obrazci in kodeksi Inštituta za revizijo, torej vse, kar vas utegne zanimati s podrocja financ in racunovodstva; in Lex, kjer je ogromen register predpisov RS, indeksi UL, odlocitve sodišc, objave UL Evropske unije, strokovna litera­tura in še mnogo mnogo drugega. Posebna odlika vira je v casovnici – predpisi in dokumenti vsebujejo casovnico z oznacenimi spremembami in vplivi, kar ustvari optimalen obcutek preglednosti. Obvešcenost z vsemi zgoraj omen-jenimi podatki bo odslej torej veliko lažja, prav tako pa prihranek na vašem dragocenem casu. Vir Tax-Fin-Lex je tre­nutno na voljo clanom NUK z lokacije NUK ali preko oddaljenega dostopa. Oxford Journals Online Za konec lahko ponosno predstavimo tudi novo Oxfordovo zbirko, ki vse po vrsti spadajo med najodlicnejše in najpogosteje uporabljene elektronske vire v akademskih krogih. Tu gre za priznano kolekcijo vec kot 220 kakovostnih casopisov, izdanih v založništvu Oxford journals. Vir omogoca ucinkovito brskanje in iskanje po vse­binah teh casopisov, njihov arhiv pa sega do leta 1996. Podrocja, ki jih pokriva, so medicina, biološke znanosti, matematika, fizika, pravo, humanistika in družboslovje. Namenjena je vsem študentom in osebju Univerze v Ljubljani, ki bodo v Oxfordovih revijah in casopisih našli dobro raziskovalno zatocišce. Tako kot mnogo generacij do sedaj. Nove vire sta pridobila, placala in licencno uredila NUK in konzorcij COSEC s sredstvi Mini-strstva za kulturo RS. Vec informacij o gornjih virih in dostopu na: .. http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/mreznik.asp .. http://www.keesings.com/ .. http://www.tax-fin-lex.si .. http://www.oxfordjournals.org/ .. http://www.sourceoecd.org .. http://www.ebrary.com Za vsa vprašanja in informacije ste vedno dobrodošli v Informacijskem in referalnem centru NUK, telefonski številki 01/2001 194 ali na elektronskem naslovu referalni-center@nuk.uni­lj.si . Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica IM MEMORIAM BRANKO REISP 1928-2009 Pred kratkim se je od nas poslovil Branko Reisp, bibliotekar, muzealec, zgodovinar, proucevalec kulturne zgodovine na Sloven-skem. Rodil se je 17.7.1928 v Žireh. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz zgodovine leta 1959. Doktoriral je leta 1981, z diser­tacijo Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor: njegova osebnost in delež v kulturi in znanosti Leta 1959 je pricel delati v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, v casu od 1964 do 1994 je bil tudi njen vodja. V letih 1983-1989 je predaval na Oddelku za zgodovino in od leta 1992 na oddelku za Bibliotekarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarjal se je predvsem z raziskovanjem slovenske splošne in kulturne zgodovine 16.-19. st., predvsem je bil navdušen nad delom Janeza Vajkarda Valvasorja. Pripravil je vec zgodovinskih razstav, razstavnih katalogov, natisov faksimilov redkih tiskov in rokopisov s študijami. Dejaven je bil tudi v Društvu bibliotekarjev Slovenije. Za svoje strokovno delo na podrocju knjiž­nicarja je leta 1985 prejel Copovo diplomo. Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka NAVODILA AVTORJEM zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!