k Naslov—Address NOVA doba 0233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ('•'el. lIHmlerson "889) DOBA (NEW ERA) V letu 1937 se l>o vršila 2. mladinska konvencija J. S. K. Jednote. Njen cilj je: mnogo novih članov za mladinski oddelek. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION r~—Etll££ed_as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at, Cleveland NO. 14 Z CT. {J -------------------------------------- Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15thL 1925 VOL. XIII. — LETNIK XIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 7th — SREDA, 7. APRILA, 1937 GRADNJA NOVIH HIŠ Prvi delegat! OBOŽEVANJE CVETJA “KUSTVENE IN DROGE slovenske VESTI v Lnatselbini Center> Pa., se bo Dn .° 0 10- aprila zvečer vršila S a plesna veseiica an- 2oi TpT*,os'llJ°^Ba društva št. Si,SKJ'Pastor veselice: Slo-ve"ska dvorana. l , * u 1>a"se bo v p ftekm i \aprila vršila velika 0 udui eg*'lačev, katere se bodo !lfar'f‘.V‘tcami” JSKJ ^uStev ,-j! i Sila nat ‘lr“W' Tekma se bo vr' dr« ; o c! v vTflica drugtva št. 148 JSKJ 3 WeyVillu> Ph., se bo vršila kj* aPr^a- Na veselici I Pevcev' i^Udi skuPina mladih , [ skprr ’ so VS^ člani mladin- ‘iS! l)Hr0fl-f)C,delka JSKJ- Prostor lii Pa' Ve' ^°m V ^ack°t- of! | * ^ Veče,!<^,i0 veselico priredita na iti ja aprila društvi št. 15. ij Vespi• ^ ^SKJ v Pueblo, Colo. fi11 dvora'0-1 Se 1)0 vršila v Orlovi n"' r° pr^-1 na ^or^*lern A ve. in se s i sti ,i *^.eJa °b osmih zvečer, či-$ ^jen0})1^^ Prireditve je name-1,11 druit agajni federacije JSKJ i.” ev v državi Colorado. ^ ! [v re^no zborovanje fede- Colo^. '^Kj društev v državi 25, a 0 se bo vršilo v nedeljo ^I^WPli*a.V rneK^u Pueblo, Colo. M*l^ifi°Van;ie se >>o pričelo ob 9. Jf^^Poldne. plF^iii orfoorJ^K/ je potom « ^ senega glasovanja sklenil, fosil % c prvega rednega zborovali* V 0rad«ke federacije JSKJ S> V se bo vršilo 25. aprila t ’ Colo., udeleži prvi »j*1 nadzornilc' sobrat Janko si • - ' /i Sc v, °eseti. o»t Pfosiav.. Mico ustanovitve bo ;y ^uštvVl10 angleško poslujoče H Vo* 180 JSKJ v Cleve-s’f se bQ ’ •> s plesno veselico, ki n *večei. ls’la v soboto 24. aprila < ®025 «,v ^ wilight Ballroom na ( ft Clair Ave. flF i v»t . ^elikr, , otl! re sp jaška tekma, ka-igf>! §Rj f] ,)odo udeležili “teami” i el b0 J'Ustev iz raznih držav, r^l6voiS v nedeljo 25. aprila < elandu, o. n JO* že„s. * $ lChica° društvo št. 170 JSKJ j ,st.; ”itev n5U’ naznanja prire-! e"V r8 m m^adne veselice za ve-■m ' maja. ^ K- 5laj° alert X piknikov nazna-’c, LV Flederae1Ca društva JSKJ : št. v^vcSVa-’13-junija;št- ^ J'-ln; §t Jolmu. Minn., 27. ju-; \K »L^Uia- v.v Denverju, Colo., ^ •'ulija. 33 V Centru’ Pa-! f A/0 ((y v°’ ]^gent ,nestu je poroča-j jpsU’ tjaf>0 Um ' Vidu nad Ljub- 'Kd>' 1'rank Sakser, dol- olt0' y.1 inenV'T0rčan in dolgolet-y Jote. j, Prijatelj J. s. K. Jed- eV' ?°to nrn^°'111lk 'le za našo Jed- j 1 >>e*3n° v h^0- do^rega storil, po- b6ga Živi? J .Zg°dnjih letih nje- itf’ a 0bstan ^n,1a’ Je bila borba • J°Ve Po^ x-najhu-jša- Brez nje- 5r°ta haS bi danes naša ^d- » < b '»»v t? %.™** »ar je. J Uradnn • Naroda” je ^ il od n • m neuradno glasilo ^ Sta S'fsa začetka pa vse vajati svn i' ’, Je ista začela iz-t ,aStno Gasilo “No- c! '°menjen?r lUdi vPozneJ'e je | i Vedno i ! naži organiza- JP^vilno^ nj>n’ Vsled te^a lfV° if 'i P°®^eno, da člari-°ineg-a . ' ednote ohrani po- ^ (W^2|iPranka L E RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA o, POGODBA S PREMOGARJI a PODPISANA Premogarji na poljih mehke- - -ga premoga so se začetkom te-' ga tedna spet vrnili na delo,. ker ,je bila podpisana nova pogodba med njihovo United Mine v Workers unijo in med operator-1 ji. Stara pogodba je potekla 31. marca opolnoči in nova je v bila podpisana v petek 2. aprila. Ker ob sobotah rovi navadno ne obratujejo, so premogarji s kratkim “štrajkom” izgubili samo en delovni dan. Nova pogodba določa 35-urni de-! lovni teden kot je bil dosedaj. Dnevne plače premoga rjev so zvišane za 50 centov in nekate-, rih delavcev tudi za 70 centov ter bodo znašale na severu $6.00, na jugu pa $5.60. Plače bodo tudi zvišane za kontrakt-no delo od enega do 9 centov pri toni. j DRUGE STAVKE 3 Pogajanja za poravnanje - stavke v Chryslerjevih avtomo- - bilskih tovarnah dobro napre-f dujejo in sodi se, da bodo v kratkem ugodno končana. Sedeči stavkarji v Fordovi avtomobilski tovarni v Kansas j Cityju so, kakor se poroča, spet pričeli z delom. Sporne zadeve med njimi in vodstvom , tovarne se bodo skušale mirnim potom poravnati. V Detroitu so zaslavkali im-1!našalci oziroma prodajalci časopisov. Njihove zahteve so | . višje plače in krajše ure. Sta-j rost stavkarjev je od 8 do 70 i ■ letf. i Stavka v Firestonovih tovar-o nah avtomobilskih pnevmatik j in drugih gumijastih izdelkov v Akronu, O., traja že peti teden. 0 Na stavki je 10,000 delavcev, e Nemirov dosedaj ni bilo nika- - kih. 1 Stavke večjega ali manjšega * obsega se vršijo tudi po raznih i drugih krajih dežele. PROTI LINČANJU . V poslanski zbornici zvezne-” ga kongresa pride ta teden na ’, razpravo protilinčarski predlog a edinega zamorskega kongresnika. A. W. Mitchella iz Illinoisa. Predlog določa pet let ječe in J ! $5,000 globe za vsakega mest-!- nega, okrajnega ali državnega !- j uradnika, ki brez dobrega razloga prepusti drhali kakega , jetnika, da ga poškoduje ali j 1 linča. Takih protilinčarskih < c. predlogov je bilo v zveznem , kongresu vloženih že več, toda dosedaj so še vsi zaspali v od-! sekih. Protilinčarski postavi so posebno nasprotni zastopniki iz južnih držav, kjer je linčanje doma. PREISKAVA ŠPIJONAŽE Senatni odbor za civilne svo-bodščine, kateremu načeluje progresivni senator Robert M. La Follette, že več ko pol leta i preiskuje aktivnosti spi jonskih agencij med delavci. Agenti teh organizacij so bili najeti od podjetnikov, da so špijonirali med delavci glede unijskih in , stavkarskih aktivnosti. Ti a-, genti so bili v zvezi s tvrdkami, v ki so prodajale plinske bombe! . in razno orožje, s katerim se | . je dostikrat nastopalo proti ; stavkarjem. Vsled tega so sa-; . mi večkrat provocirali delavske i nemire, da je bil boljši trg za - plinske bombe in orožje. Preis- - kava tega odbora je spravila že t toliko zanimivega materiala na (Dalje na 2. strani) Preskrbovanje tretjine ameriškega prebivalstva, živeče v revnih predelih (slums) naših mest, z boljšimi stanovanji je postalo velevažen narodni problem. Narodni gospodarji so mnenja, da gradnje hiš po vsej deželi so najbolj sigurno sredstvo za odpravljenje široke nezaposlenosti v tej deželi. Sociologi pokazujejo na strašno ceno, ki jo Amerika plačuje za svoje “slums,” ki so zdavnaj pripoz-nani kot gnezda zločinstva in vzrok tisoč smrti, ki bi se lahko preprečile. Podjetniki so v splošnem soglasnega mnenja, da ne morejo koristonosno podreti stare, nezdrave, lahko vnetljive stanovanjske hiše in jih nadomestiti s cenimi, modernimi stanovanji. Mnogi verjamejo, da le vsenarodno prizadevanje pod vodstvom federalne vlade more rešiti to nujno potrebo novih stanovanj. V dnevih “boom-a” od 1926-1928 so se vsako leto zgradila nova stanovanja za več kot 400,-000 družin. Ali stavbinstvo je postalo razkošna obrt, ki se ni brigala za miljone ameriških družin, katerih dohodek je bil pod $1200 na leto. Ti so bili obsojeni ostajati nadalje v slumih. Nezaposlenost tekom let depre-j sije je še povečala prenatrpanost v teh neugodnih mestnih o-krajih. Hišni posestniki, ki so: našli, da se jim ne izplača popravljati stare hiše, so dopuščali, da se stare hiše v slumih po-dirajo na® glavami hijemnilibv. Tenement House Commissioner Longdon W. Post iz New Yor-ka trdi, da dva miljona prebi- i valcev tega velemesta živi v ter nementih (cenih najemninskih hišah), ki so bile že pred 25 leti obsojene kot neodgovarjajoče j enostavnim zahtevam zdravja in čednosti. On ceni, da sl umski te-nementi plačujejo na davkih le četrtino javne postrežbe (cestne razsvetljave, čiščenja in popravljanja, ognjegaške in policijske službe itd.), ki jo dobivajo od mesta. Razliko morajo plačevati drugi davkoplačevalci, ki so tako primorani podpirati slaba stanovanja. O d p r a vij en j e i sl umov mesta New York in nadomestitev istih z modernimi te-nementi bi po njegovem mnenju stalo približno dva biljona dolarjev. Preskrbovanje Amerike z no-vimi stanovanji utegne biti za-'j res presijajna naloga za prvotno podjetništvo. Zastopniki po- ■ sla, delavstva, konsumentov,1 mestnih in državnih oblasti, socialnih organizacij in cerkev pri-; l čali so ob zaslišanjih glede Wagneroveg^i zakonskega pred- i ■ loga v aprilu 1936 in izjavili, da > le kreditna zgradba federalne i i vlade je sposobna premagati.ta ■ problem. Mnogo smo se naučili tekom triletnega izvrševanja federalnega programa za gradnjo cenih stanovanjskih hiš v odpo- j moč proti nezaposlenosti. Obči- } ne in državne vlada so ustanovile takozvane hišne oblasti in od-; j j bore ,da preiskujejo razmere.! Njihova poročila popisujejo ^ strašne stanovanjske razmere, ,' ki obstojajo širom dežele, in pri-. poročajo federalno inicijativo in 1 lokalno sodelovanje v obširnem 1 programu pregradnje kot edino rešitev. l’ Regulacija, ne pa konstrukci-e ja je bila dosedaj stanovanjska c, I politika vladnih organizacij v ^ Združenih državah. Večina nadzirajoče zakonodaje, vzakonje-e!ne v korist zdravju in varnosti, a je ostala na papirju; slumi niso i- izginili, marveč so narasli. Opro-e stitev od davkov za korporacije a j ob omejenih dividendah je bilo (Dalje na 2. strani) Glavni tajnik JSKJ, sobrat Anton Zbašnik, je 5. aprila brzojavno čestital sobratu Antonu Primcu Sr., članu društva Ilirska Vila, št. 173 JSKJ v Clevelandu, O., ker je njegov sin Anton Primc Jr. prvi kvalificiral za delegata 2. mladinske konvencije J. S. K. Jednote. V njegov kredit je bilo namreč že poslano v glavni urad 30 imen novih mladinskih članov društva Ilirske Vile. Sobrat Primc je tudi v polni meri zaslužil to čestitko, saj je, kakor je bilo sporočeno uredniku, sam nabral 20 novih članov. Družina Aniona Primca biva na 985 Addison Rd. v Clevelandu. Uredniku je bilo po “ustnem izročilu" sporočeno, da člani društva Ilirske Vile še davno ne nameravajo vreči puške v koruzo, ampak kar naprej nabirajo nove člane. To poineni, da hočejo z Antonom Primcem Jr. poslati na mladinsko konvencijo v\ E Ig še enega ali več tovarišev. Urednik upa, da bo v kratkem dobil še od mno-kih drugih društev naše Jednote enako vesela poročila! Menda ni stvari na svetu, ki £ bi bile splošno bolj priljubljene kot so cvetlice. Krasotica primi-* tivnega ljudstva si zatika cvetlice v lase in s cvetličnimi šopki se kitijo moderne dame. Otrok, ki še ne zna govoriti, že stega r&čice po lepi cvetki, in oko starega moža ali stare žene se prijetno odpočije na cvetlični gredi. Cvetje ljubijo resni državniki in učenjaki, kakor težaki in pastirji. Pri najskromnejših hišicah najdemo nekaj cvetlic na gredici ali na oknih in palače j bogataša si sploh ne moremo predstavljati brez lepega vrta, ki | jo obhaja. Odkod izhaja ta univerzalna ljubezen do cvetlic? Menda je človeku prirojena, ker mu je prirojen čut za lepoto. Lepota i v kateri koli obliki vpliva blažil-i no na človeško srce. Okusi glede lepote oblek, stavb, avtomobi-1 lov, deklet, živali, slik, godbe itd. i so pri posameznikih in raznih narodih različni. Glede cvetlic | pa je splošna sodba človeštva,; da so lepe. V tem oziru smo si1 vsi ljudje bratje in sestre ln cve-; tlice so ljubljenke nas vseh. Le-ipota je univerzalna duševna hrana, ki jo srkamo vsi, zavedno ali nezavedno. Ameriki se večkrat po krivici očita da je materijalistična in da nima smisla za lepoto. Vendar ima vsaka izmed 48 držav naše Unije (menda z izjemo ene) določeno svojo državno ! cvetko. Država Kansas, na pri-' mer, ima sončno rožo, Florida j oranžni cvet, California zlati! mak, Louisiana magnolijo, Ohio rdeči nagelj, Colorado orlico (columbine), Illinois divjo vijolico, Delaware breskvin cvet, Vermont rdečo deteljo, Washington rododendron, New York vrtnico itd. Vsako količkaj večje mesto ima vsaj en javni park, kjer izkušeni vrtnarji goje o-bilico cvetlic in dreves, ki producirajo lepo cvetje. To stane mnogo denarja, toda ta denar ni nespametno zapravljen, kajti parki nudijo s svojo lepoto duševno hrano in razvedrilo vsem, ki jih obiskujejo, revežem in bogatinom. Znano je, da šopek cvetlic, poslan po prijatelju, razveseli i marsikaterega težko bolnega bolnika, in mu s tem na indirekten način pomaga k hitrejšemu ozdravljenju. Pokladanje svežih cvetlic na krsto dragega pokojnika je tudi lep običaj, toda pametnejše je poslati cvetja živemu človeku, ki se more le-1 pote veseliti. Rajši manj cvetja pokojnikom in več cvetja živim ! Saj je celo naš pesnik Gregorčič zapisal: “V življenju trnja, a cvetja na grob! Pač bolje bi bilo narobe: sadite nam rajši | v življenju cvetlic, a trnje shra- 1 nite za grobe!” V raznih državah imajo po- 1 sebne cvetlične praznike, na pri- ] mer v Califomiji, Louisiani, Ar-kansasu itd. V določenih mestih ^ se ob takih prilikah vršijo pe- ‘ stre cvetlične parade s krasno o- ( venčanimi vozovi, godbami, do- j ločevanjem cvetlične kraljice i. j, t. d. Pri takih prilikah navadno prevladuje ene vrste cvetja, ki je najbolj tipično za posamezne kraje. V Portlandu, Ore-, gon, imajo na primer vsako pomlad praznik vrtnic. Portland je namreč znan kot mesto vrt-! nic, ki v tistem okolišu čudovito lepo uspevajo. Velikanska povorka je okrašena z milijoni naj-kraenejših vrtnic, raz hiš vihrajo zastave in z oken se vsip-ilje cvetje na sprevod, in, ko je (Dalje na 2. strani) | ODMEVI IZ RODNIH ! KRAJEV FRANK SAKSER UMRL Newyorski dnevnik “Glas Naroda” poroča, da je dne 31. marca v št. Vidu nad Ljubljano umrl Frank Sakser, ustanovitelj in dolgoletni lastnik omenjenega lista, in vsaj po imenu znan skoro vsem starejšim ameriškim Slovencem. Podlegel je pljučnici. Pokojnik je bil rojen 1. decembra 1859 v Ljubljani. Njegov oče je bil rodom Švicar, mati Helena pa je bila doma iz \št. Ruperta na Dolenjskem. Po dovršenih treh gimnazijskih razredih je delal v raznih tiskarnah, leta 1892 pa je prišel v New York in je lam s pomočjo nekaterih prijateljev začel izdajati list “Glas Naroda.” Pozneje se !je bavil' tudi s prodajo paro-'brodnih listkov in s pošiljanjem i denarja v stari kraj. Leta 1922 je ustanovil Sakser State Bank ; v New Yorku, ki je kakor mnoge druge slične institucije, postala | žrtev krize tekom splošne depre-sije. Iz likvidacije so vložniki do-' bili izplačanih 75%, kar je več, ;kot je mogla pokazati marsikatera druga večja banka. Zadnja leta je bil bolehen in pred sedmimi leti je odšel v domovino, kjer je živel v skromnih razmerah. Oženjen je bil dva-;krat in obe ženi sta pred njim umrli. Zapušča edinega sina P’ranka, ki je član uprave “Glasa Naroda” v New Yorku. Po-, kojnik je imel, kot vsak, svoje i prijatelje in tudi sovražnike, to-) da vsi so mu morali priznati eno, ' namreč, da je bil mož poštenjak. SNEG ZASUL SMUČARJE Ameriški listi poročajo, da je 1. aprila snežni plaz zasul in zadušil 9 smučarjev blizu Tržiča na Gorenjskem. Poškodovanih je bilo 10 nadaljnih smučarjev, ki so si pa rešili življenje. Smrtne žrtve je pokril 50 čevljev debeli plaz snega. SLOVENCE V ETIOPIJO Italijanom gre raznarodovanje Slovencev v Julijski Krajini vse prepočasi. Beograjska agencija “Agis” poroča, da hočejo fašistične oblasti kar največ mogoče Slovencev pregovoriti, da se izselijo v Etiopijo. V tem imajo kolikor toliko uspeha, ker brezposelnost v domovini je velika, v Etiopiji pa se jim obljublja po 25 lir dnevnega zaslužka, strokovno naobraženim delavcem pa celo po 50 do 80 lir. Iz Nabrežine, kjer je kamnoseška obrt čisto zamrla, se je ja-i vilo dosedaj za izselitev v Etiopijo 25 oseb, med njimi celo nekateri mojstri in podjetniki. PONAREJEVALCI DENARJA Brezposelnost je velika in denarja je malo, zato si skušajo nekateri pomagati s tem, da izdelujejo sami svetle kovance in pisane bankovce. Zadnje čase se ! je posebno v ljutomerski okolici in sosednem Prekmurju razpaslo ponarejanje denarja. Oblasti so zaplenile večje število ponarejenih 50-dinarskih kovancev in nekaj ponarejenih bankovcev po tisoč dinarjev. Več o-| sumljencev so zaprli. POSET DALMACIJE Za veliko noč je imela Dalmacija nenavadno veliko gostov iz vse Evrope. V Splitu, v Makar-*' ski, na Hvaru in Korčuli so bile ' že v naprej oddane skoro vse ' sobe v hotelih. Gostje so prišli • iz češkoslovaške, Avstrije, Polj. ■ ske, Nemčije, Madžarske, An- • glije, Francije, Belgije, Danske • in Nizozemske. Turistična sezo-i na obeta biti letos odlična. (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE V nekem listu sem čital, da so italijanski vojaki, katere je Mussolini poslal španskim rebe-lom na pomoč, devet dni skupaj bežali pred vladnimi četami. V nogah so fantje dobri, to se jim mora priznati. Kronanje angleškega kralja Jurija, ki se bo vršilo v mesecu maju, bo stalo angleške davkoplačevalce nad dva milijona dolarjev. Pravi Jurčki so tisti, ki bodo za ta kraljevski špas plačali. * Neki znanstvenik trdi, da osebe, ki mnogo govorijo, niso tako podvržene pljučnim boleznim kot molčeči ljudje. Zato so ženske tako zdravih pljuč! # Včasih ugibam, da-li je naš narod v starem kraju še tisto dobro slovensko ljudstvo, kakor je bilo pred desetletji. V nekem ljubljanskem listu sem te dni čital, da je bilo lani na državno t o ž i 1 s tvo napravljenih 4241 ovadb, od katerih se jih je okrog 30 procentov izkazalo popolnoma neosnovanih. Ameriški Slovenci se včasih precej petelinsko kavsamo med seboj, toda ovaduhi so med nami bele vrane. K V kitajskem mestecu Linan je toliko podgan, da so požrle vse mačke. V Ameriki pravimo, da ima vsak pes svoj dan, na Kitajskem pa velja to tudi za mačke. # V Chicagu se je nekemu policistu primerilo, da je dohitel in aretiral svojo lastno ženo, ki je bila na cesti povozila nekega fantiča in ga je pustila ležati. Zanimivo bi bilo slišati litanije, ki jih je moral mož zvečer poslušati. Pariški list “Paris Soir” obravnava v nekem članku pomen poljuba. Po njegovem pomeni poljub na lase čutnost, na čelo pokroviteljstvo, na oči nežnost, na nos globoko ljubezen, na ušesa izdajstvo, na lice strast, ki je prešla, na usta ljubezen in poželenje, na vrat strast, na roko spoštovanje. List poziva svoje čitatel je, naj se izjavijo, če je definicija pravilna. Gosh, kdor bi hotel na vse to pravilno odgovoriti, moral bi se lastnoustno prepričati. Malo delikatna je ta reč, pa bi bilo morda kljub temu vredno poskusiti. Seveda bi bilo za to treba precejšne podjetnosti in pravih modelov. Vsekakor, tužna nam majka, kako smo v teh ozirih še nekateri zabiti in neizobraženi! * Neki starokrajski list priporoča, da bi morali Slovenci v domovini polagati več važnosti na kulturni razvoj bratov za mejami (v mislih ima posebno ameriške Slovence), “sicer bodo ti šli svojo pot.” Ideja je morda dobrohotna in lepa, ampak je vsaj za nekaj desetletij prepozna. Mi smo že davno šli svojo pot, še gremo in še pojdemo. Kje bi bile naše podporne organizacije, naši listi, naši narodni domovi, naše čitalnice in stotera naša kulturna i društva, če bi bili za vse to čakali iniciative in nasvetov iz sta-jrega kraja! Razmere, v katerih živimo, pač mi tu bolje poznamo, kot jih poznajo ali jih bodo kdaj poznali naši prijatelji v starem kraju, svobodno ameriško časopisje, ki ne životari pod cenzuro in diktaturo, pa nam nudi tudi precej dober pogled v svet. Našim prijateljem v starem kraju, ki bi nas radi vodili na “distanco,” bi lahko rekli s (Dalje na 2. strani) GOSPODARSKE IN DRUGE ** ~ USTANOVE Ameriški Slovenci smo lahko upravičeno ponosni na naše gospodarske in kulturne ustanove. Izmed gospodarskih ustanov so seveda najmočnejše in za nas najvažnejše naše podporne organizacije. Med ustanove, ki so deloma gospodarskega, deloma kulturnega pomena, spadajo naši številni narodni domovi. Med kulturne ustanove pa spadajo naši časopisi, čitalnice, slovenske šole, pevska, dramska, izobraževalna in druga slična društva. Dalje so tu verske ustanove, zabavna društva itd. Vse navedeno .smo ameriški Slovenci zgradili z našo lastno močjo, z lastnimi žrtvami in na našo lastno .iniciativo. Od nikoder nismo dobili nikake pomoči in tudi nismo vprašali zanjo. Koliko dela in denarja smo žrtvovali za te naše gospodarske, kulturne in druge ustanove, je nemogoče izračunati. Toda že površen pregled nam dokazuje, da so bile in so še naše žrtve o-gromne. Naše ustanove so vsemu svetu nepobiten dokaz, da ameriški Slovenci nismo mlač-neži, slabiči in bojazljivci. Vsi vemo, da so nam bile in so nam še krvavo potrebne naše podporne organizacije. Vemo, da so nam potrebni naši narodni domovi, ker brez njih bi bilo naše gospodarsko in kulturno življenje zelo otežkočeno. .Vemo tudi, da so nam potrebni i naši listi, ker o,ni so, poleg na-!ših podpornih organizacij, najboljša vez, ki veže širom tega kontinenta raztresene dele našega naroda. In v splošnem se tudi skoro vsi zavedamo potre-ibe naših kulturnih društev, potom katerih se izživlja naše duševno življenje. Pri tej priliki je vredno omeniti, kako velikega pomena so naša kulturna društva tudi za naše gospodarske ustanove. Za primero vzemimo naša pevska društva. Slovenska pesem, katero gojijo ta društva, ne razveseljuje samo nas priseljencev, 'ampak tudi našo tu rojeno mla-(Dalje na 2. strani) NOVA DOBA GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člune 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 mumja močno vznemirjeni zaradi prijateljskega pakta, ki je bil nedavno sklenjen nied Jugoslavijo in Italijo. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Pomladni koncert samostojnega pevskega zbora “Zarja” v Clevelandu, O., se bo vršil v nedeljo 11. aprila v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. Koncert se prične točno ob 3.30 popoldne. Ta veliki in izborno iz-vežbani pevski zbor je tekom let s številnimi koncertnimi in opernimi prireditvami pokazal, da po vsej priliki nima para med slovenskimi pevskimi zbori na tej strani Atlantika. Kdor ljubi našo pesem in mu prilike dopuščajo, naj bi ne zamudil' tega pomladnega koncerta, ki bo nedvomno nov lovorjev venec med pevskimi uspehi “Zarje.” Pomladni ples kluba “Vesna” v Lorainu,. O., se bo vršil v soboto .17. aprila v tamkajšnjem S. N Domu. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) dan, da je senat dovolil še $40,-000 za nadaljevanje preiskave. Na podlagi faktov, ki jih bo senatni odbor odkril, bo mogoče formulirati postave, katere bodo v bodoče preprečile ali vsaj otežkočile najetim agentom špi-jonažo in provokacije med delavstvom. i SNEŽNI BLAGOSLOV Med farmer ji v Kansasu, O-klahomi in delu Texasa je povzročil veliko veselje sneg, ki je konci marca za štiri palce na debelo pokril polja ozimne pšenice, katera je bila izpostavljena pojavljajočim se prašnim viharjem. Nevarnost prašnih viharjev je bila1 s tem vsaj začasno odpravljena in po mnenju ekspertov bo hladna pomladna vlažnost uničila tudi mnogo mlade kobilčje zalege. PRAZNIK ČREŠENJ V našem glavnem mestu Washingtonu je ves ta teden praznik cvefečih crešenj. Pričakuje re, da bo ta trden prišlo v Washington nad 100,000 obiskovalcev, da si ogledajo prekrasno cvetje japonskih čre-Li nj, ki so nasajene v parku ob ;alivu reke Potomac. Na večer 8. aprila se bo vršila velika ivetlična parada, nakar bo kronan;! za kraljico črešnjevega 1‘veLia Salcika Saito, 10-letna hčerka japonskega poslanika v Washingtonu. LEK ZA JETIKO Ekspedicija znanstvenikov se bo lelošnjo pomlad podala m: osamljeni otok King ob najbolj ne; črnem delu Alaske, upajoča najti uspešni lek proti luber-kvlozi. Na on: en j; nem otoku živijo sami Eskimi in jetika je med njimi popolnoma neznana, dasi žive r.koro izključno ob r.ie-su in maščobi tulnov. Maščoba ali olje tulnov vsebuje vel; k e količine vitamina ‘ D”, in to dejstvo morda preprečuje jetiko mtd prebivalstvom. ZA DALJŠE ŽIVLJENJI;: Povprečno človeško življenje da zna v no po iulj'lati z v. šivanjem hrane, ki vsebuje važne vitamine in desjt ali več rudninskih snovi. Tako vsaj trdi dr. Henry C. Sherm:-n na e,o-!:mih;-jdci univerzi. Med ta važna jedila spadajo mleko, jaj.;a, elena in rumena zelenjava in sadje. lepa Starost Najstarejši poslujoči odvetnik v državi Ohio je John P. Gieen v Clevelandu, ki je bil te dni ot -r 92 let. Green j? črnec in njegovi starši so bili še sužnji v North Carolini. Ob izrednem jubileju so se moža spomnili mestni župan, mestni odbor in odvetniška zbornica. MALA ENTENTA V Beogradu 'so se dne 2. a-prila zbrali k važni konferenci vnanji ministri Male entente, katero tvorijo Jugoslavija, češkoslovaška in Rumunija.. Zdi se, da sta Češkoslovaška in Ru- Owned and Published by the South, Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for member# $.72 per year; nonmembers $1.51) Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XIII. 10 J, NO. 14 VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) pesnikom Gregorčičem: “Odrasli smo, ni nam več treba pasov, za druge shranite povoje ...” Mali trg Kobarid na Goriškem postaja svetovno znan.Pred vojno je bila slovenska narodna zavest tam, kot splošno na Goriškem, močno razvita, toda za to niti večina Slovencev, živeča v ostalih avstrijskih kronovi-nah, ni dosti vedela. Svetovno slaven je Kobarid postal šele leta 1917. Proslavil ga je sijajni beg velike italijanske armade, ki je od tam tako tekla domov v Italijo, da se je ustavila šele pri Piavi. Italijani bi seveda želeli, da bi svet ta njihov zgodovinsko slavni beg pozabil, toda to se ne bo zgodilo. Ko so oni dan italijanski “prostovoljci” v Španiji spet sijajno bežali, so veliki časniki v Angliji in širom Amerike označevali ta njihov čin kot “mali Kobarid.” Reš, mali slovenski trg, ki je zdaj v oblasti Italijanov, postaja po zaslugi teh Italijanov svetovno znan in slaven. Kako čudna so pota slave! )!: Znamenit biti je lepo, toda ni vselej prijetno. Ako bi bil Mussolini še navaden učitelj ali politični agitator, bi se, razen direktno prizadetih, malokdo zmenil za ljubavno razmerje, katero je imel s francosko igralko Madeleine de Fontagnes. Tako pa govori in piše o tem ljubav-nem škandalčku ves svet, razen Italijanov v sončni Makaroniji, ki o tem nič ne vedo, ali pa se vs^.j kažejo \.ot da nič ne vedo. Med nami navadnimi plebejci tak mali škandalČek niti v lokalne časopise ne pride, če kdaj izvemo.o kaki slični aferici v naselbini, se samo hudomušno nasmehnemo in si mislimo: e, kaj, vsak je krvav pod kožo! Edini prosekutor pri takih a- ferah je žena porednega kozla, ki je skočil čez ojnice. Pa je navadno to več k„ dovolj, ker lekcija in pokora traja do konca dni ali pa do sodnika, ki deli divorce. Diktatorji so v tem oziru na boljšem, ker v deželah, kjer vladajo, se sme poročati in izvedeti le tisto, kar oni dovolijo. Tako je skoro gotovo, da Mussolinijeva žena ne bo ničesar izvedela o francoski ljubezni svojega moža, dokler bo diktator. * :;s Ampak, če bi signom Mussolini izvedela, kako ga je lomil krepostni diktator, jej, ali bi mož čez metlo skakal! In kaj bi dal ekscesar Haile Selassie, če bi ga takrat videl! A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) Sakserja v hvaležnem in blagem spominu. V Pittsburghu, Pa., je umrl Michael Turk, star 53 let, član društva št. 26 JSKJ in SNPJ. Zapušča soprogo, enega sira in štiri hčere. Rojen je bil v vasi škrjance pri Novem mestu na Dolenjskem. V Cassvillu, W. Va., je pri delu v rovu smrtno ponesrečil Jacob Psiček, star 44 let, član društva št. 226 JSKJ. V tej deželi zapušča soprogo in šest nedoraslih otrok, v starem kraju pa brata in sestro. Doma je bil od Krškega na Dolenjskem. V Chisholmu. Minn., je podlegel pljučnici Matt Grahek, star 53 let, član društva št. 30 JSKJ. Pokojnik je bil rojen v Semiču na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 35 leti. V Minnesoti zapušča soprogo, sedem otrok, enega brata in eno sestro, v starem kraju pa eneg?' brata. Pevski zbor “Javornik” v Barbertbnu, O., priredi pomladni koncert v soboto 10. aprila zvečer v dvorani društva “Domovina.” UGODNA SEZONA Pomladna sezona ima mnoge ugodnosti, katerih drugi letni časi nimajo. Med te ugodnosti spadajo tudi prilike za boljše posedanje naših društvenih sej. V mrzlem zimskem Času je marsikoga težko spraviti od gorke domače peči, spomladi pa človeka neka tajna sila vleče na prosto, kamor koli. Pot do zborovalne dvorane je kar prijeten izprehod. In obrazi, ki jih človek srečuje, niso zimsko mračni in p trsti, ampak vedri in prijazni. Iz razgovorov odmeva optimizem in želja po aktivnosti. Poleti se marsikateri član boji vročine in soparice v zboiovalni dvorani. In ti:;ti člani, ki vendar pridejo na sejo, komaj čakajo, da je končana in da ubežijo mestni vročini v hladne gozdne sence. V pomladni sezoni niso tako močne izkušnjave, ki bi odvračale člane od društvenih sej. Ne morejo s? izgovarjati niti na mraz niti na vročino. Zato ji upravičeno upanje, da bodo seje naših društev prav zdaj spomladi bolje obiskovane kot v katerem koli drugem letnem času. Mnoga društva ravno na sejah pomladnih mesecev delajo načrte za poletne piknike. Morda je bilo v principu že prej sklenjeno, da se vrši društveni piknik na gotovo nedeljo ali praznik poletne sezone, toda podrobnosti za prireditev so bile odložene na poznejši čas. Zdaj pa je prišel tisti Čas, ko ne kaže več dolgo odlašati. In razprave o piknikih so kar nekako prijetne, ker nas pač spominjajo prijetnosti izletov v prosto naravo. Tudi to dejstvo morda privabi na sejo več članov, kakor jih prihaja običajno. Vsaka društvena seja mora seveda rešiti gotove u-radne zadeve, ki so kolikor toliko slične na vseh sejah. Pri dobrem pomladnem razpoloženju se take zadeve navadno hitro in vsestransko dobro rešijo, kar ohranja dobro razpoloženje med članstvom in primerno zanimanje za društvene probleme. Seje, ki se vlečejo v neskončnost, so mnogokrat odgovorne za pičlo posečanje istih. Zdi se, da so prilike za dober poset sej, za primeroma hitro izvršitev društvenih poslov in za dobro razpoloženje članstva v te j sezoni najbolj ugodne. Vse to naj bi društveni predsedniki upoštevali in primerno izrabili za kampanjo mladinskega oddelka, kateri bo sledila mladinska konvencija. Na vseh sejah naših društev, ki se bodo vršile v aprilu, maju in juniju, naj bi društveni predsedniki opomnili članstvo, da so imenovani trije meseci posvečeni delu za povzdigo mladinskega oddelka J. S. K. Jednote in da je ravno od mladinskega oddelka odvisen napredek organizacije. Sicer je vsem članom -J. S. K. Jednote, ki se zanimajo za svojo oiganizacijo, znano, da se bo letos v avgustu vršila mladinska konvencija in da se zdaj vrši predkonvenčna kampanja mladinskega oddelka, znano jim je tudi, kakšni so pogoji, toda ljudje smo taki, da radi pozabimo. Večkratna opozorila na to bodo gotovo nekaj zalegla. Vsi bi morali upoštevati, da J. S. -K. Jednota nima pogostih kampanj za nove člane. Vse lansko leto nismo imeli nobene, in letošnja bo kratka, saj bo trajala samo tri mesece. To se pravi, da naša organizacija ni preveč sitna in vsiljiva, ni kakor kakšna židovska firma, ki ima “razprodajo” vsak teden, ampak privošči svojim članom tudi dovolj poštenega ( d liha, tekom katerega vrše le bolj rutinsko delo. In, kot že omenjeno, ta kampanja bo trajala samo tri kratke■ m:sece. Od nas članov je zdaj odvisno, da pokažemo, koliko zmoremo v tem kratkem času. Odločimo se, da ta čas s pridom izrabimo za ugled in napredek naše Jednote. Trije meseci so kratka doba, toda mi lahko v tem času pokažemo Čudeže, če nismo zaspanci in če nismo mlačni na-pram naši organizaciji. V čast in kredit nam bo. če v tem kratkem času dosežemo tolike uspehe, kot bi jih morda kje drugje mogli v cel m letu. Posnemajmo naravo, ki je v mesecih april, maj in junij najbolj delavna. Izkažimo se otroke narave in posnemovalce pomladi. Pred vsem pa: ne odlašajmo! Prilike, ki se nam danes nudi, morda jutri ne bo vuč. Kdor odlaša, navadno zamudi. Jednota nas poredkoma kliče na izredno delo, to’da kadar nas kliče, ne ignorirajmo njenega klica! Pomnimo, da s pridobivanjem članov v našo dobro podporno organizacijo ne vršimo koristnega dela samo za našo Jerino to, to je, z drugimi besedami, za nas same, ki tvorimo to organizacijo, ampak da s tem vršimo tudi lepo delo clo-večanstva! ŠPANSKA CIVILNA VOJNA Po grdem porazu italijanskih divizij in potem še nemških čet, katere sta poslala španskim re-belom na pomoč Mussolini in Hitler, se zdi, da se je začela moč rebelov krhati na vseh frontah. V Madridu vlada veliko veselje, ker so vladne čete pognale rebele daleč od mesta. Poroča se, da se vladne čete bližajo Burgosu, ki je glavno mesto rebelov. Dalje se poroča o uporih med rebelnimi četami in da je bilo zaradi tega več tisoč rebelnih vojakov postreljenih. Poveljnik rebelov pa za bika te vesti. Rebelni letalci so dne 31. marca metali bombe na mesto Durango in je bilo ubitih nad 150 oseb, po večini žensk in o-trok. Ena bomba je razbila starodavno Santa Maria cerkev, kjer se je ravno vršila maša; ubitih je bilo 25 oseb, večinoma žensk. Rebelni letalci so metali bombe tudi na ženski avguštin-ski samostan in so ubili 13 nun. Poroča se tudi, da se je v avtonomni provinci Basque organizirala armada 75,C00 mož, ki je ustavila prodiranje rebelov pri gorovju Gorbea, nato pa pričela z ofenzivo, da iztrga re-belom province Navarre, Alva in Guipuzcoa. Predsednik Baskov, Jose Antonio De Aguirre, je naslovil na Vatikan protest zaradi pobijanja lojalnih katoliški]'1 Špancev po mohamedanskih Mavrih, ki se bojujejo n? strani rebelov. Dalje se poroča, da imajo zdaj vladne čete v akciji veliko število vojaških aeroplanov, s katerimi močno nadlegujejo rebelne čete v akciji, taborišča in transporte. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Box 153, Turtle Creek, Pennsylvania. Tretji podpredsednik: PRANK OKOREN, 4759 Pearl St., Denver, Colo. Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Cleveland, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: PRANK TOMSICH, JR., Ely; Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Penna. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, Ohio. 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lands, Pa. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, N. Jednotino uradno glasilo. NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega tajnik11’ denarno pošiljatve pa na glavnega blagajnika. \\se pritožbe in prizive naj sc slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, pr°®* nje za zvišanje zavarovalnine ln bolniška spričevala naj se pošiljajo na vr- hovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpreraembe na* slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Dobu. t>233 St. Clair Ave., Cleveland, 0' Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska S'-'1" varovalnim v Zedinjenih državah in plačuje najilberainejše podpore svojin1 članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki* in kdor hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ll1 pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z S člani belefi*1 plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota -sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do Iti. leta in ostanejo lahko v mladinskem oddelku do 18. leta. pristopnina za oba oddelka je prosta. . Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 112.42%' NAGRADE V GOTOVINI ZA NOVOPKIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA . N* GRADNJA NOVIH HIŠ (Nadaljevanje s 1. strani) zadnje prizadevanje pred depresijo, da se povzbudi gradnja hiš za cene najemnine. Samo mesto New York je zgubilo stotine milijonov dolarjev na’ davkih vsled te indirektne podpore. Knickerbocker Village je dokaz neuspeha te rešitve hišnega problema. Mnogo blokov starih hiš sredi sluma je bilo odpravljenih in 1592 apartmentov je bilo zgrajenih, ali družine nizkega dohodka, za katere so ta nova stanovanja bila namenjena, ne morejo zmagovati tamošnje stanarine. Tudi v apartmentskih hišah, zgrajenih od človekoljubov, delavskih organizacij in zadrug, je bil izid enak. Noben teh projektov ne nudi sob ob stanarini $6.00 za sobo na mesec, kar je največ, kar tretjina našega prebivalstva more plačevati. V tej zvezi je zanimivo poudarjati, da je Evropa daleč naprej pred Ameriko v preskrbovali ju ljudstva z vzornimi ceni-mi stanovanji. Angleška je sezidala čez miljon hiš, katerih mesečna najemnina je $2 do $4 za sobo. Na Nemškem je skoraj 2,000,000 družin dobilo dobra stanovanja za $4 na mesec. 'Francoska je zgradila 500,000 hiš v porušenih pokrajinah bojišča. Skoraj je ni dežele v Evropi, ki ni priskrbela delavskemu stanu moderna stanovanja ob tako nizkih stanarinah, kolikor delavec more zmagovati. — FLIS. MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA GRADE V GOTOVINI. Za vsakega novopridobljenega elana mladinskega delka je predlagatel j deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odfaslega oddelka pa so I,ft lagatclji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine $1.25 niigril1 za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine $2.00 nagrSl za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine $4.00 nagf11 za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine $5.00 nagrj za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine $0.00 nag1" za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine $8.00 nagr‘l( Si Te nagrade so v veljavi za nove člane, pridobljene ()l* februarja 1937 naprej. Jednota jih izplača šele potem, novi Član vplačal vsaj tri asesmente. an bi, te; Wi pr en sp Z te, ta dc mi fo 8 ve th, i‘e T f th, Jie tiv an su« stetisočeri državljani in tujci k prazniku “črešnjevega cvetja”. V enem tamkajšnjem parku, ki 3e razteza ob zalivu reke Potomac, nedaleč od Bele hiše, je namreč posajenih okrog tri tisoč črešnjevih dreves, ki se vsako pcmlad ogrnejo ' z bajno lepim cvetjem. To so takozvane japonske črešnje, katere gojijo le zaradi lepega belega in rožnatega cvetja. Dctična črešnjeva drevesa producirajo zelo malo jadja in še tisto je drobno kot brinjeve jagode in skoro neužitno. Japonci, ki posebno ljubijo erešnjevo cvetje, so vzgojili črešnjeve vrste, ki producirajo čudovito lepo in veliko cvetje. Pred kakšnimi 25 leti so bile te črešnje importirane iz Japonske in posajene v parku našega glavnega mesta, kjer tvorijo vsako pcmlad glavno atrakcijo Washingtona. Datum praznika cvetočih čre-šenj v Washingtonu se vsako leto posebej določi, ker črešnje cveto včasih prej, včasih po: zneje, kakor je vreme. Navadno pa se obhaja ta praznik med 1. in 20. aprilom. Letos se za to priliko pripravlja v Washingtonu velika parada, ki se bo zaključila s kronanjem kraljice “črešnjevega cvetja". Vse navedeno kaže, Ida so A-nieričani veliki ljubitelji cvetja in da imajo pri vsem svojem praktičnem naziranju tudi dovolj smisla za lepoto. GOSPODARSKE IN DRUGE USTANOVE (Nadaljevanje e 1. strani) dino in drugorodce. Dviga naš ugled med drugorodci, obenem pa spada med najboljše vezi, ki vežejo na nas našo mladino. Vzemimo samostojni pevski zbor “Zarja” v Clevelandu. Ta zbor, ki je skoro gotovo naj večji in najbolj izvežbani slovenski pevski zbor na ameriškem kontinentu, ima v svojih vrstah o-krog 50 procentov tu rojene mladine. Ta mladina in tista na-\ s daljna mladina, katera (,n § ni zbor ceni in upošteva, -,e. | indirektno pridobljena - 1 gospodarske ustanove, P°s, [ za naše slovenske podpori ganizacije. In, kar velja I njeni pevski zbor, velja v ali manjši meri tudi za (||lj ; naša pevska in sploh ku^ j j društva. Zato, ako podpor1^ ganizacije in druge gosp0, ske ustanove na en ali dr^1, j čin podpirajo naša ku^j h društva, indirektno koristi J di sebi. Ilf1 ODMEVI IZ RODN^ KRAJEV t (Nadaljevanje s 1. stran*- SPOMENIK SO SNEPjl V mali gorski vasici Bll<^ Bosni je odlični kipar j I Ekert na željo vaščanov P , ' 1 Cc vil lep spomenik nekemu 1 { darnemu frančiškanu Ffj j žubtču, ki je umrl pred ^ 70 leti in ki ga je ljudstvoc, lo kot svetnika. Vaščani ^ ge-volje plačali naročeni sP , nik in ga postavili na P°^|, šču, kipar pa je bil pono^ (, svojo umetnino. Kakšno le*j zneje je prišel Ekerta profesor Diamand, njego^j dan ji učitelj na monakov!\e metniški akademiji, in si ^ gledal njegova dela. Pog°'f nanesel tudi spomenik v a Bučici, in tudi tistega si .le^ fesor želel ogledati. Oba nika sta se podala v hrihe’ ^ na mestu spomenika sta 111) samo okrnjeno razvalin0,j mači župnik jima je pove^ mnogoštevilni romarji, *cl d ha j a jo na grob legend*'1^ frančiškana, krušijo'od ^ nika male koščeke in jih .1C zdravje in srečo. PATENTIRANO Neki mladi Zagrebčan tentiral toaletno milo, ki v)j elastiki pri umivalniku ** palni banji. Milo ostaja ga čisto in se tudi ne top1 ^ lahko. V Zagrebu je že n** ^ in ljudje ga navdušeno k1” jo. I OBOŽEVANJE CVETJA (Nadaljevanje s 1. strani) kronana “kraljica vrtnic”, ji župan izroči “ključe” mes^a in jo proglasi za najvišjo oblast mesta za dotični dan. Ko je pred leti oddelek angleške vojne mornarice priplul v zaliv San Francisco, ob mestu San Franciscu, je pri ožini “Zlatih vrat” letalec spustil na krov admiralske ladje velikanski “ključ mesta”, ves okrašen z zlatim californijskim makom-V naše glavno mesto Washington romajo vsako pomlad CO: ivf Ss Bil’ siji Pi< toi fr \ ■ ENGLISH SECTION OF ■ ▼ 0rgao ▼ of the SouthSIavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS le li, ur Current Thought Oattpin Tournament ann of planning and preparations for the third bla? * duckpin tournament will culminate into a tean? f activity next Sunday, April 11th, when lodge Will 0n? Pennsylvania, Ohio and perhaps New York *n Pittsburgh to compete for the duckpin su-l)remacy in our SSCU. Gntr-^?r .the third year in succession a large number of spea^’ lncluding both English-speaking and Slovene-speet m?mbers, will overflow Lawrence Alleys. The favo t ^ear muc^ shouting and cheering for the ter oii6 w?men’s and men’s teams, for Pittsburgh, CentalClaridge, and other towns in Pennsylvania tiuckpins seriously. douhira?tive Pr^zes f°r first and second place teams, •toent ’ s^nSles and all events await the winners, not to f0l, ,/0n medals for those placing first. Two plaques,’one again 1?len,s division and one for the women’s division, totPn111 be awarded temporary possession of one year anis bowling highest scores. VenfA1?^ .then the banquet Sunday evening in the Slo-the l ^tional Home on Butler and 57th Streets. Here repacf er rnembers assemble to enjoy a delicious ThejT ^FePared as only the Pittsburgh ladies know how. thp Ji ^ follow the awarding of cash prizes, medals and Piques. fle)d-cies’ Pittsburgh will be SSCU duckpin conscious Saturday and Sunday. • *1« * >1« tive ^.P- Boberg, tournament chairman and his ac-anc| Cornrnittee, go the bouquets of praise for arranging siie, executing the multitudinous details so vital to the Ss of the national SSCU duckpin tournament. ProvnUt'of-towners ^or panted that the hosts will % necessaiT accomodations, such as secured -G alley^ scorekeepers, schedule of teams, double ^mhlngle Participation. When one considers the large tW °f entries, most of whom bowl nine games for ^Ult6 rents’ smo°tb running schedule is not the re-Pi'eha ^0oc^ guessing, but the result of many hours of ration. I „ w'"en> there are out-of-town guests who have travel- (»>■• > hundred miles in order to take part in the tour-a> |l l Sleeping- accomodations must be provided. The y’nObj0 a^ent chairman and his committee, including Paul act6(iC' ’ second supreme vice president of our SSCU, who 0r»e01 % ac,a.s tournament chairman last year, are called upon Stance. ' ss idBiif ' ' A (irs Cotjgjr good and hard working committee whose main a ltl,f. ive) j Ration is co-operation .and in reaching its object-al ’ bound to make a success of its venture. 101-11,i s 3aPO T, * [rug1 athleti . sP°rt highlights compose the national SSCU culf, SSq^jC Picture annually. There is the Minnesota State j jupbasketball tournament. This year it was held in ^'sSrn'’ where some two thousand spectators viewed PiopSL- lodge basketball teams battle for the cham-^artwlP- Next comes the national SSCU duckpin tour-t°urriI)2 and on April 25th, the national SSCU tenpin ^ment. 1 Featuring the Royal Knights Y. na- 0. 7.t l* ►jim •ikl, »» iota o v iA |! ji) tilt prt* gvfj ar j »v r fJ d Kf ;V0 ii BO li sp°: ,oK of[ llO^1’ , let0 ■ ft ,jr0V <0V»' si . i j( k v d ie ba * ■ibCi »ta in0, vcd^1'. , Ki ida>', & h.iel id®' Ely, Minn. — Committees are rapidly completing plans for the Hawkeyes, Lodge No. 200, dance which will be held in the National Home, Friday, April 16. Rippling rhythm, Shep Fields’ style, has been obtained to thrill dance lovers as the famed Royal Knights orchestra of Virginia, Minn., will occupy the spotlight. Everyone is invited, T. Kos-chak, one of the committeemen reported, and a grand time is assured. The Royal Knights broadcast twice weekly over radio station WHLB, Virginia, and play at dance engagements throughout the Iron Range. Everyone is invited. Notes Understand that the gigantic Easter dance sponsored by the Aurora SSCU lodge, was a great success. Many Ely young fellows attended. Little Stan was unable to get away, or else he might have been there also. They tell Little Stan that Matt was in the box-office—the salesman, with his horn-rimmed glasses ably assisting him in counting the profits. Frankie i Kromar of Ely, supplied the music. Easter cards were received by i Little Stan from his very good j pal, Dorothy Skerly, Mrs. Ker-| shisnik of Wyoming way, Vickie Kumse, Lorain, and the two sis- j ters from Pennsylvania. Little 1 Stan was a thrilled man! Cupid is also aiming arrows. Wedding bells will ring soon for i Marie Grahek and Kenneth j Smith. Hedvica Petrich and a nice young fellow whose name Little Stan does not recall. And last but not least—our own Joseph Pishler. For further details read future issues of Nova Doba, and don’t forget the Ju-, venile Convention campaign drive! Help your brother, sister, or friends to become a delegate to the second juvenile convention by enrolling new members! Stan Pechaver No. 2, SSCU. First Delegate Special Bulletin Supreme secretary Anton Zbasnik sent a telegram of congratulations to Bro. Anton Prime Sr., member of lodge Ilirska Vila, No. 173, SSCU of Cleveland, 0., informing him that his son, Anton Prime Jr. is the first candidate to qualify for delegate to the second juvenile convention of the SSCU. This means that the Home Office already has received and approved 30 new applications of members enrolled in Ilirska Vila lodge and credited to the delegate. The father of the first delegate deserves bouquets of praise for according to information given Nova Doba’s editor-manager, Prime senior himself secured 20 new members. Family of Anton Prime lives at 985 Addison Rd. in Cleveland. Further reports are to the effect that members of Ilirska Vila lodge already are exerting their efforts for additional new enrollments, so that Anton Prime Jr. will have company when he attends the juvenile convention in Ely. Frank Sakser, SSCU Benefactor, Dies Plans for Pathfinders 6th Anniversary Dance on May First Now Under Way Center of attention among SSCU sport enthusiasts will be focused on Pittsburgh next Sunday, April 11th, when the third annual national SSCU duckpin tournament will be under way at Lawrence Recreation Alleys. In the past two years over thirty teams participated, and teams entered represented lodges situated in the states of Pennsylvania, New York and Ohio. THE BARTER ERA e» Governing the Contest for Delegates to the oecond National SSCU Juvenile Convention AH juvenile member's of the SSCU between the „ .s °f 12 and 18 are eligible as candidates for dele-j €8‘ In the state of Minnesota, between the ages of 10 18. ju AH candidates who have thirty or more new by i members or their equivalent credited to them u^e 30th shall be declared full pledged delegates, val ’ ^acfl new adult member shall be given an equi-rating of two new juvenile members. This means . a candidate need only ten adults and ten juveniles 10 ‘“»we „ „elegate has ' ^aclt Ibdge may have as many delegates as it juvea-?^idates eac^1 of whom are credited with thirty n* es or their equivalent. ren.t' Adult members may assist the candidates to ^ their goal. icorlc' ^ter May 1st a candidate may extend his vided,nfu territory to include a neighboring lodge, pro-conte f j *his unit ,ias no candidates entered in the menih during the month of April. The new prospective Cctn April 10th, in the afternooi his graduating exercises, member the date., A card benefit party, spo^ ed by the Waukee-Waugans.'^ be held at eight in the eVflr on April 10th. Think we ( forget that date? This will be held at the Sloven^* tional Home in the lower h*1 The committee reports prizes collected for the Pat have exceeded even their est hopes. The ticket sales are reported to be well ahea® expectations. Let’s all get gether at this party and make it a success. The two prospective W1 and grooms will honor llS putting in an appearance a* ’ card party and receive the( gratulations of their friends who will be in at*f if nee. Congratulations f f B your lodge, ' the“ Wauke^JF gans, and best wishes for and happy married life. Now to get to sports. Itsee, that our bowling team reti,r with the scalp of the local KJ St. Joe’s. All the teaifl11^ 'ed was an inspiration to 2° and scatter the maples a11 the local alleys. Said i«spl-, tion is none other than the ing national SSCU open tournament which will be in Cleveland on April 25tfr boys are nearing the pi*1 their condition, only abot1* pins short of their mark t° the much wanted plaq11® Waukegan. Look out Cleve'11 we’ll be there with bells on-waukee-waugaN? L. Rode 147 151 F. Belec ....... 179 131 I. Dolinar 147 192 F. Maloverh .... 172 181 F. Zupec 178 208 823 863 ST. JOE’S H. Opeka ....... 156 lč$ S. Drašler 168 1$ G. Drašler ..... 168 1^ H. Drašler 152 1^ I. Krizay ...... 166 1$ It Might Be Hot “What is the best way ^ proach you for a little 1° the prodigal son asked h# a “Well,” his father an^ “If I were you, I’d make quest by telephone, thei1 up before you receive il11 swer.” herniaT (RUPTURE CLINIC* NO SURGERY USE** Following conditions also J v treated at thisj clinic: Varic®8^ hydrocele, fistula, fissure, hetf'V and varicocele. Examination agnosis FREE! J DR. M. A. BRAND?/ 426 Broadway Bldg. \i Clinics are held at Cartel’ Cleveland, O. (every Wednesrj)f ternoon) and at the officc P. Benedict, 1205li- N. High lumbus, O. „ is BRIEFS (Continued from Page 3) In a game filled with thrills the KSKJ St. Joe’s won the second and final game from the Clairwoods, SDZ and the championship of the Cleveland Interlodge League. Score was 19 to 17. Kay Jays led throughout the game, although in the last three minutes of play the score was 18 to 17. Annual Interlodge League banquet for basketball players | is scheduled for Friday, April 16, in the auditorium annex olM the Slovene National Home on St. Clair Ave. As Usual “All the mechanical toys you make seem to be very successful*,” said the visitor. “Yes,” said the inventor. “I’ve only one failure.” “What was the matter with it?” asked the visitor. “Too life-like. It was a toy tramp, and it wouldn’t work!” >c» i in naša mladina V našemu glasilu, na konven-clJah in na društvenih sejah se kaj rado in pogosto poudarja nepristranost naše Jed note. Ne-Pristranost nam je ukazana tudi potom naših pravil, katera nam zadosti jasno prepovedujejo direktno ali indirektno podpiranje kake verske ali politične ustanove ali kako propagando za take ustanove. Dotične določbe oziroma točke v naših pravilih mene, podpisanega, večkrat v “oči bodejo,” in sem uver-Jen, da iz razloga, ki ga bodem navedel, nam nikakor niso v čast in ponos. Posebno pred zadnjo konvencijo sem bil uverjen, da nam ni treba več takih določb v pravilih, in sem tako povedal tudi na zadnji konvenci-J'> ko se je šlo da-li sme društvo neomejeno razpolagati s svojo blagajno. Mislil sem, da smo postali že zadosti gentlemanski in da smo se že v zadostni meri a-nierikanizirali, da nam ni treba Več palice in šibe kazati potom 'n v naših pravilih in da bomo znali biti sami od sebe zadosti nepristranski. V mislih sem pač imel druge naši Jednoti slične anieriške bratske organizacije, katere so mnoge, kot naša Jed-nota, strogo nepristranske, pa nimajo in jim ni treba imeti za vzdrževanje nepristranosti še Posebnih določb v pravilih, ker Jim za to zadostuje že lastna Prirojena tolerantnost in pa Kentlemanstvo, ali bolje rečeno, navadna olika. Na zadnji kon-venci j i sem se bil pridružil tistim delegatom, kateri so zahtevali, da se da našim društvom P°Polna pravica in svoboda glede razpolaganja denarja iz društvenih blagajn. Treba bi bilo in to sem priporočal odboru za Pravila, vključiti le določbe v Pravila, da se denarja ne sme Porabiti v kake take namene, ki so Prepovedani po postavah, lokalnih ali federalnih tukaj v Ameriki, da ne bi prišli v kon-J. postavo. Pa ka^or šem videl, je konvencija s precejšno Večino uvidela, da še nismo zadosti zrel i In najbrž tudi ne stari in °likani, za tako svobodo glede društvenih blagajn in da je še Vedno t.eba, d a naša mati Jed-n°ta hrani nad vratmi vedno Pripravljeno šibo in palico za n(JPoredne otroke, ako gredo čez 'd°t na sosedov vrt obirati, po riasih pravilih prepovedan sad, [n ako ga potem hočejo ponujati °t hrano potom glasila, ali ta-0 sadje potem ponujajo ali razpečavajo na društvenih se-■,tlh» bodisi zastonj ali v zame-0 za denar iz društvenih bla-fajn- Kar se tega tiče se je ne-aj izboljšalo, vsaj v splošnem, j10 Pa v zadostni meri, in zadnja u,nvencija je naredila najbrž pravilno, ker je pustila še šibo 111 Palico v pravilih, katera mo-'lrn° izpolnjevati in uvaževati, j °kler so ista v smislu sklepa ^°nvencije ali referenduma v e Javi. Take točke v pravilih j/1 bodo odveč, če prej ne, ta-.1 clt- ko i)0 prišla na površje na-j/i tukaj rojena mladina. Ta na-l‘l 1T|ladina, čeravno ne tako vne-cl Za lrilternalizem kot mi, borni V( 0 b°lj praktična kot smo Ne b0 se ukvarjala z razni-Principi, izvzemši s princi-r.°m.Pravega bratstva, in ne z ^ znimi znanstvenimi teorija-*’ ^|cde katerih mnogih se ne v (nojo sporazumeti niti naj-j '-1\ zn&nstveniki sami, kaj še-Plebejci, in gledala bo le Por °' (*a upravičeno pod-'o, da se plača posmrtnina in ttii ,° Ve^ zabave kot jo imamo (li da take zabave ne bo- ar^010 na Piknikih in pri bari, P.Uv bolj zdravju koristne in pa ['OVZro^uJoce glavobol. Ako kd())0t'G Vseeno i° vkljub temu disi VSta' *n za^el govoriti, bo-čel .'i-1 konvenciji, ali za-kak'1 ■ Pisati v glasilu o pri * ■fS11()ri1^ teoriji ali gotovih mu h.in zatrjeval, da kdor nji 'U' VrMme in se ne strinja z brni-’ -,e nazadnjak, ga bodo l1('m'1e m Sestre morda s posme-svir-i'1 ?Zr^’ mogoče ga bodo polu.' 7 \!" P°zvali, da naj bo ti-lo ' n" ne bode pomaga- u k°do odločno povedali: fes • jv- •/ \ j “We as fraternalists are not interested in such things. Mind your own business or get out and stay out.” Nujna in skrajna potreba obstoja že sedaj, da se mi “old timers” kakor hitro mogoče vzbudimo in predvidimo praktično in moderno mišljenje naše mladine. Ako ne odpremo oči, bomo vedno bolj ostajali le bolj sami in se manjšali v šte- r vilu, naša mladina pa bo zahajala na mesta, kjer se jo razumeva. Da se ta rečena in prej omenjena potreba ponese na po- v zornico članstvu, so v prvi vr- I sti poklicane zveze in federacije i naših društev, ker osebni stik je t veliko bolj efekten kot pa pisa- s na beseda. Osebno se lahko pri- j govarja, nagovarja in prosi, j e med tem ko je tisk “mutast” to- * liko časa, dokler ga ne vzamemo 1 v roke in začnemo “poslušati” z našimi očmi. n Anton Okolish J predsednik gl. porot, s odbora JSKJ \ _________________________ t DOPISI t Midvale, Utah. — CENJENA t DRUŠTVA JSKJ : Pravkar sem c razposlal na društva JSKJ pro- . šnje za pomoč našemu sobratu ] Izaku Lemaichu, toda v naglici i sem pozabil nekatere omenjenih i prošenj opremiti z društvenim < pečatom. Društva, ki bodo prejela ome- j njene prošnje brez društvenega pečata, naj izvolijo upoštevati, 1 da je bila prošnja pravilno odo- j brena od Jednote in od našega društva, in je bila samo moja , napaka, da nekaterih kopij te j prošnje nisem opremil z društ- j venim pečatom. Napako sem o-pazil šele, ko so bila dotična pisma že oddana na pošto. Prosim, i da kljub temu vsa društva upo-j 1 števajo omenjeno prošnjo za uradno potrjeno. — Za društvo | sv. Jožefa, št. 86 JSKJ : Peter Blatnick, tajnik. «, . ... V /.............. j 1 liaggaley, Pu. — Pozor, člani in članice društva sv. Alozija, št. j 13 JSKJ! Na redni seji našega društva, ki se je vršila 21. mar- : ca, je bilo sklenjeno, da vsi člani prispevajo v društveno blagajno po en dolar, članice pa po 50 centov. Ta društveni ases-ment je plačljiv v mesecu aprilu. Res je težko plačevati izredne društvene prispevke, toda ni druge pomoči. Blagajna je prazna in vsaki mesec je nekaj stroškov. Torej je ta društvena naklada potrebna iz vzroka, da mo-1 remo pokrivati naše društvene izdatke. Člani in članice našega društva, ki niso bili na zadnji seji ali ki žive oddaljeno, so pro-| šeni, da to naznanilo upoštevajo in da k asesmentu za april doložijo določeno vsoto društvene naklade, da ne bo sitnosti in zmešnjav. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 13 JSKJ : Joseph Debelak, tajnik Chisholm, Minn. — Tem potom naznanjam članstvu društva s,v. Jožefa, št. 30 JSKJ, da je društvo sklenilo prirediti piknik letošnje poletje. Piknik se bo vršil v nedeljo 27. junija. Za prostor prireditve bo poskrbel pripravljalni odbor in bo o tem pravočasno poročal v našem glasilu. Sosedna bratska društva so tem potom opozorjena in prošena, da bi na omenjeni dan ne prirejala svojih piknikov, ker bi to moglo škodovati na obe strani. Kampanja za mladinski oddelek se je pričela in podpisani sem se namenjen podati na delo za pridobivanje novih mladinskih članov. Tem potom se priporočam članom, ki še nimajo svojih nedoraslih otrok vpisanih v mladinski oddelek naše Jednote, da jih dajo vpisati, kadar jih bom obiskal. Pristopnina je prosta in zdravniška preiskava tudi, asesment pa je samo po 15 centov na mesec. To je gotovo zelo poceni zavarovalnina. človek pa nikdar ne ve, kdaj ga lahko doleti nesreča. Torej se je treba zavarovati, dokler je čas. To,rej, zavzemimo se vsi, da dobimo vso mladino v naše vrste, da bo ta kampanja najbolj vajo v tem mestu. V šolskem okraju so izboljšali plače za $10.00 na mesec, mestni očetje pa nič, dasiravno so tako šolski kot mestni odborniki obetali, da bodo delili. Pa jim je, žal, denarja zmanjkalo. Tak je sedaj | izgovor. Zimska sezona je pri koncu i tudi v Minnesoti. Sneg se je bil začel tajati precej zgodaj, potem pa je spet mraz pritisnil in je vse pomrznilo. Ceste še niso bile preslabe, in dasi je bilo mrzlo, se je tisti led kar nekako izgubljal. Pred par dnevi smo pa spet dobili za šest palcev svežega snega. Danes, 2. aprila, ko to pišem, sonce prijazno greje in sneg se taja. Operaciji na slepiču se je moral podvreči John Peternel, sin Franka Peternela iz našega mesta. Operiran je bil v St. Mary bolnišnici v Duluthu. Fant hodi zadnje leto v višjo šolo v Gil-bertu. želimo miu skorajšnjega okrevanja. V soboto 27. marca je tu preminil rojak Frank Grebenc, star 66 let, rojen v fari Bloke pri Rakeku. V to deželo je prišel leta 1902. Vzrok smrti je bil krč v drobovju in se ni dolgo mučil. Zapušča žalujočo soprogo in več otrok, ki so že vsi odrasli. Spadal je samo v eno društvo, in sicer v društvo KSKJ. Naj bo pokojniku ohranjen blag spomin, sorodnikom pa naj bo izraženo sožalje. Pri tej priliki naznanjam vsem Slovencem v našem mestu in vsem v šolskem okraju št. 18, da naš Slovenski klub zboruje vsaki drugi ponedeljek v mesecu. Prihodnja seja se bo vršila 12. aprila ob osmih zvečer v navadnih prostorih.-Ker bo treba neko zelo važno zadevo rešiti, so vsi člani vljudno vabljeni, da se seje gotovo udeležijo. — Za American Slovene Voters Club: Louis Vessel, tajnik. prisrčnejsa zahvala za vse, kat*, so nam storili ob tem žalostnem času! če je bilo pomotoma izpuščeno kakšno ime, prosimo, da se nam oprosti. Ti pa naš dragi in ljubljeni soprog in oče, počivaj sladko in ohranjen Ti bodi blag spomin! žalujoči ostali: Mary Turk, rojena Lokar, soproga; Alvin, sin, in njegova soproga Agnes; Marie Stefany, Dolores in Agnes, hčere. Vsi v Pittsburghu, Pa. V stari domovini bratje in sestre. USTNICA URE UN/ŠT V A V Novi Dobi z dne 31. marca je bil priobčen dopis iz Chicaga, ki je vsled porednosti tiskarskega škrata ostal brez podpisa. Dopis je poslala Frances Luka-nich, zapisnikarica ženskega društva “Zvezda,” št. 170 JSKJ v Chicagu. Podpis je bil pri čita-j nju “proofov” na svojem mestu, potem ga je pa menda tiskarni-ški škrat poslal po aprila. Poredni škrat je na ta način ustrelil dva kozla: oropal je dopisni-karico njenega legalnega imena in prekršil je pravila, ki zahtevajo, da mora biti podpis pod vsakim dopisom. Sosestra Lu-kanich meni, da je podpis morda škrat pojedel. Mogoče je tudi to, ker ta zver zoblje svinčene črke kot robin zrele črešnje. če ga je pohrustal, naj mu le v želodcu obleži! Fran Milčinski: Sožalni poset So ljudje, ki so na podlagi nabornega dolgotrajnega premišljevanja prišli k spoznanju, da je ves svet figa, pasja figa mršava. Takim ljudem se pravi da 30 filozofi ali modrijani. Med ljudi te vrste spada tudi gospod računski inšpektor Mu-nca. Pravkar je pomalical. S skorjico kruha mu je koščena roka pobirala še drobtinice po prtu in je vse vkupe snažno pospravil v ista. Potem je v skladu s svojim nračnim svetovnim naziranjera 'zdihnil in dejal: “Ja ja!” Soproga je marljivo sukala detiljke; zaklicala je: “Polona J” Iz kuhinje je prišla Polo-la, pa ko je pobirala z mize, se je spomnila gospa: “Kdo neki je lanes umrl? Toliko je bilo zvonjenja!” Poleg domačega dela so tudi .mrliči spadali v področje stare Polone. In je govorila: “O joj!” — kajti je bila doma iz Štajerske. “Ali še ne vedo? Joj, doktor so umrli!” Gospod računski inšpektor se je bridko zasmejal: “Ha!” Vest o doktorjevi smrti mu je bila k' nov dokaz o figastem značaju vsega posvetnega življenja. Vzdihnil je: “Ja ja!” in se vdal globokemu razmišljanju. Gospa pa je zavzeto odložila pletenje, sočutno je tlesknila z jezikom “ek, ck” in zmajala je glavo. Preden pa je nadaljevala z izrazi sočutja in da jim uravna pravilno mero in smer, je vendarle vprašala: “Kateri doktor? Polona, ali ne veste? Kako se je pisal doktor, ki je umrl?” “Ojojzes,” je dejala Polona, “včeraj so bili doktor še živi, danes so mrtvi! — Kako so se pisali, tudi vem — koj se bom spomnila, prav kratko ime so imeli.” ^ Gospa je sočutno ugibala: “Pri dr. Ivrčevih je bil nekdo bolan, včeraj sem videla, je stara gospa šla v lekarno.” “Krč, dr. Krč” — je pritrjala Polona — “saj sem vedela, da je bilo kratko ime. Kdo bi verjel, včeraj so bili živi, na! danes so mrtvi.” Pospravila je z mize in oeisto-kala iz sobe. Gospa pa je glasno preudar* j ljala presenetljivo vest. “Stari dr. Krč! Saj še ni bil tako star, komaj če jih je imel šestdeset, kaj praviš? Pa je bil zdravnik in starejši sin, dr. Janko, je tudi zdravnik, na, pa je vendarle umrl!, ck ck! Škoda ga je. Tako prijazno je vedno pozdravljal! (Dalje na 6. strani) ' Finleifville, Pa. — Ne bi rad sobrata urednica preveč nadle-govaf z mojim slabim pisanjem, zato bom kar ob kratkem napravil. Na redni seji društva sv. Frančiška, št. 148 JSKJ, ki se je vršila 14. marca, je bila sklenjeno, da se pozove vse člane in Slanice tega društva, da se go-'ovo udeležijo prihodnje seje, ki ie bo vršila v nedeljo 11. aprila v navadnem prostoru in ob navadnem času. Na dnevnem redu omenjene seje bodo važne zadeve. Torej, na svidenje na seji 11. aprila! — Za društvo št. 148 JSKJ: Frank Pernishek, predsednik. štva, ki bo letos meseca junija. Na zadnji seji je bilo priporočano, da bi se priredil piknik ali društvena veselica. Vsled tega prosim člane in članice, da gotovo vsi pridejo na sejo 18. aprila, da bomo kaj definitivnega u-krenili v tej zadevi. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 35 JSKJ: Joseph Arhar, tajnik. Pittsburgh, Pa. — NAZNANILO IN ZAHVALA. — Globoko potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nenadoma ugasnila luč življenja ljubljenemu soprogu in očeti Michaelu Turku (po domače Vicovemu). Preminil je dne 10. marca 1937 v Pittsburghu, Pa. Pokojni je bil doma iz vasi Škrjance pri Novem mestu, fara Šmihel. Rojen je bil 18. avgusta 1883. Pogreb se je vršil dne 13. marca od slovenske cerkve Marije Vnebovzete. Mašo zadušni-co je daroval Rev. Matthew F. Kebe, ter je spremil blagopokoj-nika na pokopališče v Sharps-burg, Pa., za kar mu naj lepša hvala! Hvala tudi Rev. Kebetu za ganljive besede, katere je spregovoril po darovani maši za-• dušnici. Naj prisrčnejsa hvala mojim staršem, Josephu in Mary Lokar, in sestram Justine in Frances, ter bratu in njegovi soprogi, Franku J. in Anni Lokar za 1 pomoč in tolažbo izkazano nam 1 ob tem bridkem času. Zahvaljujemo se tudi vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, ko so v tako lepem 1 in velikem številu prihajali kropit pokojnika. Hvala društvoma, katerih član je bil pokojni: 3v. Štefana št. 26 JSKJ in Združeni Slovani št. 118 SNPJ. Ti dve društvi sta oskrbeli pogrebce in položili lepe vence na krsto. Zahvaljujemo se vsem, ki so v blag spomin okrasili krsto pokojnega z venci in ti so: DRUŽINE: Joseph Lokar starejši; Frank J. Lokar; Frank Burya; Joseph Rosenberger; Albi n Florjančič; Frank Safran; Louis Bevc; Zvonko Jakše; Frank Rogina; Frank Struna; John Godec; Joseph Dušman; Mr. in Mrs. Alvin Turk; Marie, Stefany, Dolores in Agnes Turk; Mr. in Mrs. Albert Putz; Mr. in Mrs. Fred Eulert; Mr. in Mrs. Ed. Zinsser; Paul L. Houston; Mr. in Mrs. E. G. Menn; Mr. in Mrs. R. Forsyth; Mr. in Mrs. Anton Jordan; The Sixty-Six Card Club; Hill-Top Neighbors; Department 026, Armstrong Cork Company; Ros* Street Cab Drivers; Mr. in Mrs. Clarence Scheible, Sr. in Jr.; Mr. in Mrs. Sweeney; Mr. in Mrs. Ed. Messick; Mr. in Mrs. P. Lynch; Mr. in Mrs. J. Mengel; Mr. in Mrs. H. Brierton. Izkrena hvala sledečim ki so darovali za maše zadušnice: DRUŽINE: John Boyanc; Joseph Kos; John C. Golob; Matt Pipan iz Sheboygana, Wisconsin; Mrs. Agnes Gorišek; Joseph Zalar iz Jolieta, Illinois; Peter Gorup; William Zinns-meister; Louis Sikovsek; Anton Schellick; J o s e p h Pragnar; j Staff of Conference of Catho-: lic Charities; Louis Kos; Ignatzj Glatch; Mrs. Rose Martin. | Hvala za brzojavke in pisma sprejeta od: Mr in Mrs. Joseph J. Lokar, ml. iz Philadelphia, Pa., Mr. Joseph Zalar; Mr. Frank Gqspodarich; Mr. Steve Vertin; Mr. Louis Železnikar; Mr. Frank Opeka (glavni uradniki KSKJ), Mr. in Mrs. Volk iz Akrona, Ohio. Hvala tudi Mr. in Mrs. Joseph Grasick za njuno tolažbo, Mr. Frank Hočevar in hčeri, Anni, ki sta prišla na pogreb iz •Johnstowna, Pa., kakor tudi Mr. John Nachtigalu in Mrs. Louis Bevc. Hvala Mr. John Golobiču Jr., ki je pomagal pri uredtivi avtomobilov pri pogrebu. Hvala tisočkrat vsem, ki so poslali ter prišli z svojimi avtomobili na pogreb. Hvala Mrs. Mary Cog-he za molitveno pobožnost. ~ še enkrat vsem skupaj naj- uspešna, kar jih je še dosedaj u vodila naša J. S. K. Jednota. i Ob času, ko to pišem, imamo ‘ še dosti ugodno tfreme, pa vse- \ eno izgleda bolj božično kot ve- e likonočno, kajti snega imamo \ še dosti tu v Minnesoti. K sklepu pozdravljam vse \ člane in članice JSKJ, naši do- t bri organizaciji pa želim mnogo i novega članstva! > Louis Ambrozich. t 1 Finleyville, Pa. — Delavske j razmere so še dovolj ugodne. 1 Rudniki obratujejo s polno pa- 1 ro. To je, še danes 30. marca, ko , to pišem. Kako bo po 1. aprilu, i se pa nič ne ve. Z nami delavci i je že tako, da vedno kratko vie- 1 čemo, in za nepostavno je pro- < glašeno vse, kar bi nam moglo koristiti. 1 Važna novica za to okrožje je i veselica, katero priredi društvo < sv. Frančiška, št. 148 JSKJ v ji soboto 17. aprila. Veselica se bo < vršila v S. N. Domu v Hacket- i tu, Pa., in se bo pričela ob 8. uri zvečer. Igral bo dobro znani ra- !< dio orkester Frank & Joe. Na ( tej veselici bodo nastopili tudi i mladi pevci, namreč člani in < članice mladinskega oddelka i JSKJ. Ta nastop naših mladih : pevcev bo ob 10. uri zvečer. Zapeli bodo nekaj slovenskih pes- . mi. Kdor jih želi slišati, naj pri- . de na veselico pravočasno. Vstopnice za veselico so v : predprodaji po 20 centov, na večer veselice pri vhodu pa bodo po 25 centov, čisti dobiček prireditve je namenjen društveni blagajni, ki je že precej izčrpana. Pripravljalni odbor je že zdaj na delu, da vsem posetni-kom veselice zasigura kar naj- j boljšo postrežbo. Torej, člani in članice in vsi dobre zabave željni rojaki od blizu in daleč, pridite nas obiskat na večer 17. aprila v S. N. Dom v Hackett, Pa.! čim več se nas skupaj zbere, tem bolje se bomo zabavali. Na svidenje! — Za društvo št. 148 JSKJ : Frank Pernishek, predsednik. Cassville, W. Va. — Tukajšnji rovi obratujejo povoljno, delo pa je še vedno težko dobiti, ker je še dosti ljudi brezposelnih. V rudniku se večinoma rabijo nakladalni stroji. • Nesreče ne počivajo. Nedavno je ponesrečil rojak Jack Psiček. Vsula se je nanj plast kamenja in ga tako poškodovala, da je še tisti dan poškodbam podlegel. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu dne 27. marca. Pokojnik zapušča tu žalujočo soprogo in šest nedoraslih o-trok, v starem kraju pa brata in sestro. Ob času smrti je bil pokojnik star 44 let. Rojen je bil v vasi PodgreČeno, občina Dolnja liri Krškem. Bil je član društva “Novi bratje,” št. 226 JSKJ. Svoječasno je bil član tudi IIBZ, katero*pa je moral zaradi depresije pustiti. Naj bo pokojniku lahka ameriška gruda, žalujočim ostalim pa bodi izraženo iskreno sožalje. — Za društvo Novi bratje, št. 226 JSKJ : John Mlakar, predsednik Chicago, lil. — čas hitro beži svojo pot. Komaj .je dobro za nami 15. redna konvencija JSKJ, se že naša društva pripravljajo na mladinsko kampanjo, ki naj pomnoži število našega članstva posebno v mladinskem oddelku, ter pošlje kar največ delegatov in delegating na mladinsko konvencijo, ki se bo meseca avgusta vršila v Ely ju, Minnesota. Tudi naše žensko društvo "Zvezda,” št. 170 JSKJ, se je zavzelo za to dobro idejo ter bo skušalo po najboljši moči, da bo zastopano na prihodnji mladinski konvenciji. Zato pozivam člane in članice našega društva, da se gotove udeležijo naše prihodnje seje ki se bo vršila v navadnih prostorih v sredo 21. aprila. Na dnevnem redu bo več zadev, izmed katerih sta najbolj važn dve. Prva: kako pospešiti agi tacijo za pridobivanje novi! članov, da bo tudi od našeg* društva zastopnica na mladin ski konvenciji v avgustu. Dru ga: kako pridobiti največ članov in Članic in prijateljev “Zvezd” za našo domačo zabavo, ki se bo vršila 8. maja letos, ob priliki 11-letnice ustanovitve našega društva. Vstopnina k tej domači zabavi bo samo 15 centov za osebo; o-troci pod 16 let stari bodo vstopnine prosti. Ta malenkostna vstopnina bo tri najsrečnejše udeležence upravičevala do treh lepih daril. To se pravi, trije srečni posetniki bodo dobili vsaki po eno darilo. Poleg tega se bo vsak lahko zabaval “po svoje.” Godci bodo igrali za stare in mlade. (Pa, saj starih itak ne bo navzočih, ker se vsi počutimo še pri najboljših letih!) Omeniti moram tudi postrežbo. Kdor je že kdaj bil na prireditvah “Zvezde,” se bo gotovo spominjal, da je bil v vseh ozirih dobro postrežen. Kdor pa še ni bil, naj pride na našo prihodnjo domačo zabavo in se sam prepriča. žal ne bo nikomur. Pri tej priliki vljudno vabim člane in članice drugih bratskih društev v Chicagu in okolici, da nas posetijo na večer 8. maja. Ob sličnih prireditvah njihovih društev, bodo “Zvezde” skušale naklonjenost povrniti. Vabim tudi vse ostale prijatelje in prijateljice “Zvezd,’ da nas posetijo na naši zabavi v kar na j večjem številu. Na svidenje in se-jstrski pozdrav! — Za društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ: Agnes Jurečič, tajnica. Euclid, O. — Starka zima se polagoma poslavlja od nas, dasi nekako nerada. Snežena odeja je izginila, toda še dobimo sem in tja kakšen dan s hladnim dežjem, točo in še snegom po vrhu. i Kljub temu vemo, da je pomlad že “za vogalom.” April bo mor-• da še ves muhast in nas bo more-. biti dražil še s sneženimi muha-;: mi, toda upamo, da polagoma :! ga bo že pomlad premagala. Letos je spet konvenčno leto naše mladine in od nas je odvis-. no, da bo predkonvenčna kampanja za nabiranje novih čla- - nov tako uspešna kot je bila , pred dvemi leti, ali pa še bolj. , Kampanja, ki se je pričela 1. - aprila, bo trajala do konca ju- - nija. Tri mesece imamo časa, in če se resno zavzamemo, bomo . lahko pokazali lepe uspehe in . poslali enega ali več delegatov . oziroma delegatinj na mladinsko konvencijo v Ely, ki se bo t vršila v začetku avgusta. V prvi 3 vrsti se gre za napredek in rast . našega društva in Jednote. Kon-. vencija bo pa plačilo za doseže-.|ne uspehe. i Še to naj omenim. Pri našem - društvu je še nekaj članov, ki 1 nimajo vpisanih svojih mlado- - letnih otrok v mladinskem od- - delku, in na te posebno apeli- - ram,,da jih vpišejo tedeom seda-i nje kampanje. Odlašati ni do-i bro. Kar je danes mogoče, jutri ali čez en mesec morda že ne bo. v. Nihče ne ve, kje in kdaj ga čari ka nezgoda. Nadalje apeliram na naše člane, da bi se malo bolj zanimali za društvene seje. Je res žalostno videti ob priliki seje večino sedežev praznih. Odbor s par člani ne more vsega narediti. Po mojem mnenju bi si vsak član lahko enkrat na mesec utrgal uro ali dve, da bi prišal na sejo. Naša prihodnja seja se bo vršila 9. aprila in se bo pričela ob 7.30 zvečer, želel bi, da bi bili vsi člani navzoči in da bi predlagali mnogo novih kandidatov. še to na.i omenim, da pobiram asesment vsakega 25. dne v mesecu v Slovenskem društvenem domu od 6. do 8. ure zvečer. Bratski pozdrav! — Za društvo Napredek, št. 132 JSKJ : John Tanko, tajnik. Gilbert, Minn. — Minil je predpust in za njim še postni čas in potem je minila še velika noč, ne da bi bil v vsem tem času kaj pisal za javnost. Zato mislim, da je spet čas, da se enkrat oglasim. Od različnih krajev čitamo, da se delavstvu plače zvišujejo, v našem mestu pa ostaja kar po starem, tako za stare naselnike kot za tiste, ki šele eno leto bi- IVhite Valleg, Pa. — Ker se vsled bolezni nisem mogel udeležiti zadnje mesečne seje društva št. 116 JSKJ, sta mi predsednik in zapisnikar sporočila o važnem društvenem s k 1 e p u. Sklenjeno je namreč bilo, da vsak enakopravni član ali članica našega društva plača en dolar naklade v društveno blagajno -.neenakopravni pa plačajo po 50 centov. Ta naklada se pla-| ča v dveh obrokih, polovico v me-j secu aprilu, polovico pa v maju. Torej, člani in članice, upo-, šte vaj te omenjeni d r u štveni ! sklep, kadar boste pošiljali ases-ment,e po otrocih ali kakor koli, in priložite k rednemu asesmentu odgovarjajočo vsoto naklade. Blagajna je prazna in meseca junija bo treba plačati društvene uradnike za prvo polovico leta. Upam, da je s tem vsem dovolj pojasnjeno in da ne bo ne-ootrebnega povpraševanja, zakaj da je že spet naklada. Brat-, ski pozdrav! — Za društvo št. 116 JSKJ: Jurij Previc, tajnik. Lloi/dell, Pa. — člane in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ pozivam, da se polnoštevilno udeležijo mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. aprila in se bo pričela ob dveh popoldne. Na omenjeni seji bomo morali rešiti več važnih zadev, tikajočih se društva. Naš društveni blagajnik bo odstopil in botreba na njegovo mesto iz-i voliti drugega. Poleg tega bo ' treba nekaj ukreniti glede praz-■ novanja 35-letnice našega dru- oaroi KNIJT HAMSUN: [O O o o BLAGOSLOV ZEMLJE (Prevedel Rudolf Kresal) ZOl h h m h ■ [0m0E=30B0i:c Nato je Barbro vprašala: Cula sem, da misliš prevzeti telegraf, ki ga ima moj oče? — Kako, kdo ti je to dejal? — Govore. — Da, nemogoče ni, je Aksel povedal. — Tako. — Zakaj vprašuješ? Vprašam, ker si vzel mojemu očetu hišo in posestvo in mu hočeš vzeti zdaj tudi še njegov kruh. Molk. Toda zdaj je bilo Akselu dovolj in je vzkliknil: Nekaj ti povem, ti tega, kar sem storil zate in za tvoje, sploh nisi vredna. Res, je dejala Barbro. Ne, je zavpil in udaril s pestjo po mizi. Potem je vstal. Nikdar ne misli, da se te kaj bojim je zacvilila s slabim glasom in se tesneje stisnila k steni. Bojim! jo je oponašal in zaničljivo zapuhal. Ampak zdaj pa zares, hočem vedeti, kako je bilo z otrokom? Ali si ga utopila? Utopila ? Da, saj je bil vendar v vodi. Tako, ti si to videl? je dejala. Ti si najbrže vohal, bi bila kmalu i-ekla, pa se ni upala, kajti zdaj se ni bilo ž njim prav nič šaliti. Ti si torej videl? ft Videl, da je ležal v vodi. j Ah, to si pa lahko videl, je odvrnila. Rodil se je z vodi, iz- k podrgnilo mi je in nisem mogla vstati. n Tako, izpodrsnilo ti je? h Da, in v istem trenotku je prišel tudi o.trok. g Tako, je dejal. Toda ti si vendarle cunjo vzela s seboj. Kaj l, si slutila, da ti bo izpodrsnilo? p Da sem cunjo vzela s seboj? je ponovila. k Veliko belo cunjo, eno od mojih srajc, ki si jo počez prere- ii zala. d Da, cunjo sem vzela s seboj, da bi v njej prinesla brinja do- k mov, je dejala Barbro. s Brinja? ^ Da, brinja. Kaj ti nisem rekla, da sem po brinje hotela! s Da, ali metličje. Ah, saj to je vendar vseeno, kaj je bilo . . . Kljub temu, da sta tako hudo trčila, je bilo med obema spet f> vse dobro, to je, dobro ni bilo nič več, ampak znosno; Barbro je ^ bila zvita in se je delala popustljivo, slutila je nevarnost. Toda ^ v takih raamerah je postajalo življenje na Maanelandu vse bolj prisiljeno in neznosno, brez zaupanja, brez veselja, vedno na straži. Ži vljenje je teklo od dneva do dneva, toda tako dolgo, do- f kler je šlo, je Aksel moral biti zadovoljen. Vzel je to dekle k j , sebi, potreboval ga je, bilo mu je najljubše bitje, zato ni bilo^* lahko izpremeniti sebe in vsega svojega življenja. Barbro je ve- j /, dela vse, kar je bilo z novim poslopjem v zvezi, kje je bilo shra- j, njeno imetje, kdaj vržejo krave in koze, če je bila zimska krma , slaba ali dobra, katero mleko je pripravljeno za sir in katero se'^ porabi lahko za gospodinjstvo; kaka tujka bi o vsem tem prav:^ nič ne bila vedela in kake tujke nemara sploh ni bilo mogoče L dobiti. Ah, že večkrat je Aksel mislil na to, da bi Barbro spravil ^ stran in si vzel drugo dekle; časih je bila pravcato jabolko pre-; , pira in skoro bal se je je. Celo v času, ko je imel to nesrečo, da j; je bil srečen pri njej, se je tu pa tam pred njeno čudovito srbo-ritostjo in neljubeznivostjo kar prestrašeno umaknil. Toda bila je lepa in je imela tudi sladkosti polne ure in ga je pokopala pod objemi. Pa to je bilo nekoč, zdaj je minilo. Ne, hvala lepa, > vsega tega prekletega življenja ni maral še enkrat poskusiti, i Toda ni tako lahko, preoblikovati sebe in vsega svojega življe- * n ja. Potem se takoj poročiva, je dejal pritiskujoče. — Tako? f je odvrnila. Ne, poprej se peljem še v mesto in si dam popraviti ' zobe. Saj sem od samih bolečin skoro vse izgubila. 1 Torej je moralo pač tako biti, kakor je bilo doslej. Barbro ( ni dobila nikake redne redne plače več, toda dobila je veliko več 1 kakor svoje plačilo, in kadarkoli je potrebovala denarja in ga je tudi dobila, se je zanj zahvaljevala, kakor da bi bilo darilo, j Sicer pa Aksel ni vedel, čemu je potrebovala denar; kaj je ho- ( tela tukaj v puščobi z denarjem? Kaj ga je shranjevala? A če- ( mu za ves svet je leto za letom dajala na kup? Bilo je veliko stvari, ki jih Aksel ni razumel: Kaj ni do-:, bila zaročnega prstana, kaj, celo zlatega prstana? Saj po tem velikem darilu je vladalo pied njima dolgo časa lepo razmerje, toda za vso večnost le ni bilo, nikakor ne, in on ji vendar ni mogel zmerom kupovati zlatih prstanov. Kratko in malo: kaj ga Barbro ni marala? Ženske so vendar čudne stvari, Kaj je bil pripravljen za njo še kje kak mož, ki bi imel toliko lepe živine in novo hišo? Aksel je imel polno pravico, da je zaradi neumnosti in muhavosti žensk s pestjo tolkel po mizi. Bilo je kar čudno. Zdelo se je, da ne roji Barbri nič drugega po glavi kakor mestno življenje v B:rgenu. Ali za božjo voljo, čemu se je bila potem sploh vrnila sem gori na sever? En sam telegram njenega očeta bi je ne mogel pripraviti niti do tega, da bi sLorila le en korak, morala je imeti kak drug vzrok. Tukaj je bila leto za letom od jutra do večera nezadovoljna.; Leseno posodje mesto pločevine in železa, kotel mesto ponev; ta večna molža namesto izprehodov po pristavi; kmečki škornji, | mazno milo, senena vreča pod glavo, nikoli godbe, nič ljudi. Tukaj je bila ona . . . Po velikem trčenju sta se še večkrat prepirala. Ali bova o | tem molčala, ali bova govorila? jc dejala Barbro. Ti seveda nič več ne misliš na tisto, kar si storil mojemu očetu? je dejala. — Aksel je vprašal: Tako, kaj sem pa storil? — To sam najbolje veš, je dejala. Toda inšpektor pa le ne postaneš. — Tako. — Ne, tega ne verjamem prej, dokler ne bom videla. — Ti si brž ko ne misliš, da za to nisem dovolj pameten? — Saj je zate prav dobro, če si pameten, toda ti ne bereš in ne pišeš, tudi nikoli /ne vzameš kakega časopisa v roko. — Jaz znam toliko brati in pisati, kolikor potrebujem, je dejal; ampak tebe ni drugega kakor dolg jezik. Tu-le imaš svoj prstan! je zavpila in vrgla srebrni prstan na mizo. _ Tako, in kje je drugi ? je vprašal čez nekaj Časa. — Če hočeš svoje prstane spet nazaj, pa jih imej, je dejala in se trudila, da bi snela zlati prstan. — Tvoje jeze mi je malo mar, je dejal in šel iz hiše. (Dalje prihodnjič) VSI NA DELO! Kampanja se je pričela. Tri mesece dela nas čaka. Vsi smo poklicani, da delamo. Treba nam je malih načrtov in poživljenega vodstva pri vsakem društvu, pa bomo napravili uspehe, o katerih še danes ne san jamo. Potreba nam je malo več zaupan ja v samega sebe, da bomo našli moči in sredstva, s katerimi bomo pridobili nove člane v mladinski oddelek; malo več navdušenja in žive besede { med našimi prijatelji in znanci, g pa bomo tudi dobili kandidate ~ za naš odrasli oddelek. Potreba je par košev dobre volje, da se ne bomo bali ali sramovali povprašati, če jc naš prijatelj ali znanec že član naše organi- J zaci je. \ ! P Da, treba nam je načrtov in j poživljenega vodstva pri naših j društvih. Kaj mislim s lem re- ) či? Povedali vam hočem, da smo g pri našem društvu na zadnji seji sklenili, da si izvolimo odbor, r kateri bo na svojem sestanku £ napravil načrt, kako bomo iska- ^ li kandidate, kako bomo poma-gali vsakemu, ki dobi kandida- . La, da se ga peljef k zdravniški j preiskavi. Ustvarili smo lakore- j koč novo vodstvo, katero skrbi in pomaga prijavljenemu kan- . didalu za delegata mladinske ^ konvencije. Če eden nima časa, sporoči drugemu, da pomaga,; ker društveni tajnik ali predsednik ne moreta vse storiti v 1 lej kampaniji. ^ Izkazalo se je zelo dobro. Od- \) bor je šel na delo. Povpraševali • smo člane, če vedo za otroke, : katere bi se lahko zapisalo v , naš mladinski oddelek. Do pr- . vega aprila smo nagovorili sla- ( riše, da njih otroci pristopijo k, naši organizaciji. Seda j jih vozimo k zdravniku, da jih preišče. Ko boste čitali to pisanje, bo v glavnem uradu naše organizacije že prvih trideset zdravniških spričeval, in če bodo odobrena od glavnega urada, bo naše društvo imelo že delegata za drugo mladinsko konvencijo. S tem naše delo še ni konča-| no. Obljubljenih kandidatov je še za drugega delegata, morebiti še za tri, ako bomo nadaljevali z našo agitacijo. % Da, potreba je zaupanja v samega sebe, da smo zmožni napraviti enako delo. Saj ni tako težko, če prilijemo malo navdušenja na našo dobro voljo. Zavzeti se moramo ter žrtvovati malo časa. Ko človek doseže svoj cilj, je ves trud poplačan v zavesti, da je izvršil dobro delo za svojo organizacijo. Naše članstvo v Clevelandu in okolici se zanima za drugo mladinsko konvencijo. To je veselo poročilo. Naši člani in članice že pridno iščejo kandidate. Tekom meseca boste slišali vesela poročila iz Ohio. Tako je prav. Le na delo, da se izkažemo pridne in lojalne, da zasujemo glavni urad z zdravniškimi spričevali. Sedaj delajmo, ko je še čas. Ne odlašajmo na zadnje dni, da se bo izpolnila želja ali prerokovanje glavnega tajnika, ki pravi, da lahko pridobimo v , tej kampanji TRI TISOČ novih članov v mladinskem oddelku. i ; Tako naj storijo društva po drugih državah. Le eno je potrebno, da pazimo v lej kampanji. Pridobimo ■ zdrave otroke, katerih stariši so j tudi pripravljeni obdržati te o-»| troke v naši organizaciji. Ni do-> volj, da samo zapišemo in sprej-. j memo otroka v mladinski odde-= lek naše Jednote, ampak stopro-centno bomo izvršili nalogo, če , vsak sprejeti otrok tudi ostane . v Jednoti. ? Člani in članice, vsi pomaga j- . le, vsi delajte, da bo naša druga . mladinska konvencija večja, kot je bila prva; da bo ta druga a j konvencija v ponos našega član-e siva in kažipot naše mladine. Zato: vsi na delo! , Janko N. Rogelj, prvi glavni nadzornik JSKJ Ne pozabite kampanje mladinskegi oddelka! Gre se za rast J. S. K. Jednote! SOŽALNI POSET itfadaljevpnje s pete strani) £ Bog ve, kdo bo za njim prevzel hišo? Ali je naredil kaj testa- j menta ? Veš, da ga je —- ne, saj je mlajši sin notar dr. Rado. — s Mož, kaj ti pravim, spodobi se, ], da greš tja in izrečeš najino so- j, žalje, da ne poreko, da ne veva, '] kaj se spodobi.” j Gospodu računskemu inšpektorju so bile iste misli tiho hodi- h le isto pot. Pritrdil je in vzdih- c nil: “Ja ja, spodobi se!” 1 i Gospa je še dejala: “Tako fi- š na družina! Ck ck! Salonsko r suknjo boš vzel in kako rokavi- j co in svež ovratnik. Zdalja je £ pet, najprimernejši, c^s za žalni c poset, koj ti vse pripravim.” i Gospod računski inšpektor je pokimal: “Resnično je ves svet i le-pacja figa mršava.” V mislih t so se mu že sestavljale besede, I primerne za ta poset: “Težko : prizadeti rodbini iskreno soža- ; lje!” in “Ohranjen mu bodi blag i spomin!” Dr. Krčeva hiša je bila ponos ( mesta. Na cesto je imela balkon, ’ edini je bil v mestu, vzad pa je < bil vrt in so pravili, da rastejo | na vrtu celo tri pomarančna dre- ; vesa in ena limona in da ni iz- : ključeno, da bodo kdaj cvetela. I Kaj koristi sedaj vsa ta krasota 1 i dr. Krču, balkon in pomaranče! 1 in limone! Ha. Še berač Peter ne: j i bi menjal z njim, ki sedi pred ' cerkvijo in uši tare s kamnom. '■ Ja ja, pasja figa mršava, takš- i na je naša usoda!” 1 Gospodu računskemu inšpek- '■ torju je misel na vsesplošno n minljivost, ki ji je neizprosno | zapisana celo njegova oseba, z sprožila solzo v kot desnega o- š< česa. Otrl si jo je in potrkal. Od š znotraj so se približali koraki, d odprla so se vrata, med vrati se n je nepričakovano prikazal sta-; r ri dr. Krč. m : P Gospod računski inšpektor sej ^ je prestrašil. Ni pričakoval, da j J' mu bo vrata odprl mrlič. -V .v ! G Prikazen pa ga, je prisrčno j " pozdravila: “O, kaka čast za r nas, gospod računski inšpektor,1 prosim le noter!” Gospod računski inšpektor se:1 je dokaj hitro zavedel: “Stari . gospod ni umrl, nego kruta -j smrt mu je z neusmiljeno koso: . pokosila sinu, dra. Janka, v cve-tju njegovih let. Kako strašno! i J Resnično res, drugega imena ne zasluži svet, nego da je le pasja figa mršava.” Hinavska zavratnost usode je gospodu računskemu inšpektorju stiskala grlo. “Velespoštova- £ ni gospod doktor — že dolgo { vrsto let uživaVa jaz in moja £ soproga izredno srečo, tako rekoč čast, — poznava Vas in Va- ^ šo cenjeno rodbino iz odkritosrčnega srca. Karkoli se je ve- j j selega prigodilo v naročju Vaše cenjene rodbine, tudi najino naročje je bilo veselo. Žalost v Vašem naročju pa je tudi žalost v našem naročju . • •” Tedaj se je iz veže začul glas: j “Očka!” in v sobo je pokukal gospod dr. Krč mlajši, po imenu Janko: “Sedaj greva z ma-I mo na kolodvor! O, pozdravljeni gospod računski inšpektor in j na svidenje! Zbogom ta čas!” i Gospod računski inšpektor je globoko zajel sapo. Potemtakem ni umrl dr. Janko, umrl je dr. '; Rado, mladi notar, baš so pri-! povedovali, da se je srečno za-. ročil. Kolikšen udarec za obe , težko prizadeti rodbini! > Dr. Krč starejši je stopil k . omari, obče znani vsemu mestu - in imenovani “biblioteka.” Iz - nje je vzel brušeno steklenico - in dve čašici in previdno nato- - čil orehovca. “Bog Vas živi, go-ej spod računski inšpektor!” e Gospod računski inšpektor se i je okrepčal. Njegovi živci so bi- - li okrepčila potrebni. Mrka barji va in gorjupi okus pijače sta ga / opominjala na žalostno njegovo ti nalogo. “Nepreračunljiva so po-!- ta usode in je ves svet tako rekoč le . . . oziroma naša člove- I ška pamet ne razume teh potov. To nam je edina tolažba!” r- “Še enega, da bo par!” je de-~ jal prijazni dr. Krč in nalil. T Gospodu računskemu inšpek- ' 44 33016 114.92 84 45 33321 258.25 85 .... 2 47 36039 256.28 86 .... 1 47 34805 137.89 94 .... 2 • 53 33805 221.68 99 . 2 53 33803 191.93 106 .... 1 53 33802 103.88 , 107 Ulj 39244 11.76 109 1 GC 34577 10.14 110 2 68 34278 194.10 116 1 68 34277 139.98 : 126 \ . . 2 68 35512 128.45 127 , 1 68 36370 208.93 132 .... 1 71 33246 314.51 : 137 .... 2 71 33240 354.90 138 71 35291 310.55 ; 141 ... 1 71 35289 238.61 148 . 1 71 33940 297.06 157 1 84 35365 218.04 182 .... 1 85 34597 277.44 183 .... 1 . 99 34320 212.85 192 .. 1 103 37713 116.34 193 122 33899 94.49 194 .... 1 137 34362 233.15 200 ... 1 137 33977 71.47 218 .... 2 137 36967 51.83 228 1 158 35232 158.23 158 35231 173.16 51 200 35099 222.20 skupaj—Total ... 91 200 34013 160.34 Skupaj—Total 1100470 h ri ivA nn Anton Zbasnik glavni tajnik—Sup. Sec’y NOVI CiAnI V JANUARJU torju se je krčilo srce: stari < gospod si išče pozabljenja v mr- ^ ki pijači! Razumljivo in od- < pustno! — ; Trčnil je, posrknil polovico, \ se odkašljal in nadaljeval: “Ve- c lespoštovani gospod doktor, o- j korna mi je beseda, oprostite! t Toda poglavitno je srce — srce | ( je tukaj.” j ‘ Gospod računski inšpektor je: \ bil od lastnih besed tako ginjen, ) da je čutil potrebo usekniti se, l in glasno je trepetal: “V Va- t ši čislani družini se je prime- * ril slučaj — ni dalo miru mo- ^ jemu srqu in srcu moje sopro- 12 ge, nego sem prihitel semkaj, j; da dam duška prisrčnim čutom najinega srca.” lf _ 1 c Pri teh besedah je gospoda ■ ^ računska inšpektorja zalil po- 2( tok solz; kar gagal je in se je bilo bati, da mu poplavi potok solza svečano črno suknjo. Pa je segel gospod inšpektor po robec in ihtel vanj. Ginjen je ihtel vanj in kr-čevito in ni čul veselega hrupa L v veži. Stari dr. Krč je s čudno prožnimi koraki skočil odpirat in so noter prihrumeli razigrani in veseli dr. Janko in stara gospa mati in je ta za ro- > ko držala mlado živahno gospodično — bila je nevesta dra. Rada, onega, ki je v čast nje- j govemu spominu baš divjala povodenj solza in ogražala črno suknjo gospoda inšpektorja, na-zadnje pa je pribučal v sobo še i dr. Rado osebno in je bilo splošno pozdravljanje in poljubova-nje. I Pa je slednjič vesela družba : zapazila in se spomnila še skru-, 1šenega gospoda računskega in-1 špektorja, ki se je zastonj tru-! dil, da z robcem ustavi neiz- . merne valove sočutja, in je sta-! i rejši dr. Krč vzkliknil: “Glej, ■ Rado, gospod računski inšpek-j , tor je bil tako prijazen, da ti j je prišel čestitat k zaroki!” Pa je gospod inšpektor skoz ! solze videl roko, ki mu jo je i nekdo nudil, in jo je zgrabil in j jo je tresel in jecljal: “Težko prizadeti rodbini izražava iskreno sočutje!” Tedaj je zagledal še lice, ki je spadalo k roki, to lice je bilo od doktorja Rada! Ostrmel je in zapeli so mu zobje. Pa mu je plašni pogled obvisel se na | nevesti. Kazala je bele zobe in oči so se ji smejale. Pa je še on pokazal zobe in je zamrmral: “Bilo srečno!” Z nerodnimi pokloni je zapustil hišo neizmerne svoje žalosti. Zunaj se je bridko zasmejal: “Ha! Ves svet je pasja figa mršava!” Pa ko je doma zvedel, da je dr. Kratki oni, ki je v istini umrl, je mrko odklonil, da še v tej hiši napravi sožalni poset. ! IZ URADA GL. TAJNIKA FROM THE OFFICE OF . SUPREME SECRETARY I Posojila na članske certifikate meseca marca 1937 New Members in January Društvo š ;t. Odrasli Mladinski Lodge No Adult Juvenile 1 1 i 2 3 1 6 3 ! 11 2 15 1 1 20 1 21 2 ! 26 2 29 2 5 30 3 | 31 . ... 4 35 1 ! 36 2 1 37 1 i 39 2 40 6 42 1 I 44 1 45 1 53 1 54 1 1 55 1 : 61 1 ; 66 1 1 77 1 79 ......... 1 VELIKO POTNIKOV Za meseca junij in julij je priglašenih toliko potnikov vseh narodnosti, da je prostor že sedaj razprodan na nekaterih parnikih. Jasno je. da bo V tem času znatno pomanjkanje prostora zlasti na boljših parnikih. V interesu vsakega našega potnika je, da m' takoj piše glede rezerviranja prostora in drugih potniških zadev. Onim slovenskim potnikom, ki želijo potovati v družbi svojih rojakov, nudimo sledeča skupna potovanja: 15. aprila na znanem parniku Ber-engaria preko Cherbourga. 4. maja »a priljubljenem parniku Paris preko Havre. 15. maja na udobnem parniku Georgi preko Havre. 2. junija se vrši naše glavno skupno potovanje na modernem orjaškem brzoparniku Normandie preko Havre. Izkušen slovenski spremljevalec potuje s to skupin0 od New Yorka do Ljubljane. Skrbel bo za udobnosti naših potnikov na potu. Pridružite se tej skupini. 19. junija zopet na parniku Beren-garia. Potnike te skupine spremlja d° Ljubljane in Zagreba uradnik linije. 30. junija ponovno na Normandie, Izkušen slovenski spremljevalec bo skrbel za udobnosti naših potnikov prav do Ljubljane. Za cene kart za ta in vsa druga P°' tovanja v stari kraj se čim prej obrnite na spodnji naslov. Cene za pošiljanje denarja Zn $ 5.00 200 Din Za $ 3.50 50 i