Gorenjski glas tokrat v posebni izdaji Pred vami je posebna izdaja Gorenjskega glasa, ki ga bo prejelo okrog 60.000 gospodinjstev na Gorenjskem. Zakaj posebna izdaja? Gorenjski glas že vsa leta redno spremlja sejemske prireditve v Kranju. Ker gre ob sejmu, ki so ga odprli v petek, za jubilej, 35. let sejemskih prireditev v Kranju, smo večino prostora v posebni izdaji namenili tokratnemu sejmu, zgodovini sejemskih prireditev v Kranju in seveda razstavijalcem, ki se že vsa leta redno pojavljajo na kranjskih sejmih. Ker je osrednji kranjski sejem vsa leta najbolje obiskana prireditev na Gorenjskem, je prav, da glas o njem seže v vsako družino. Del posebne izdaje Gorenjskega glasa pa namenjamo sebi, časopisu in dejavnosti, ki je povezana z njim. Skušamo vam približati najbolj brani časopis na Gorenjskem, seznaniti z vsemi ugodnosti, ki jih imate, če ste naročnik Gorenjskega glasu, in vas povabiti, da postanete naš naročnik, če seveda še niste. Na sejemskem prostoru ima Gorenjski glas poseben prostor, kjer lahko naročite časopis, oddate mali oglas ali druga sporočila, ob tem pa sodelujete v nagradni igri. Pričakujemo vas torej na 35. sejmu v Kranju! Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem je ob 35-letnici prejel priznanje Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. Priznanje je podelil Martin Sketa, podpredsednik MGZ za Gorenjsko (desno), v imenu delovnega koletiva Gorenjskega sejma pa gaje Preje/ direktor Franc Ekar (levo). — Foto: F. Perdan 35. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM* I vrata 35. mednarodnega gorenjskega ?eimanai^^^^ ~ Vf*tek so SB v Savsk°m logu v Kranju odprla tujih razstavljalcev iz AvstrijeTa,^ V S'OVeniji Na njem sodeluJ* 588 do™č» ko porabo. Na njem prod^^^hS^t!^^4^'^' Šv!,ce m Danske- SeJem e tudl tokrat namenjen prodaji blaga za širo-štvo, fotoaparati ZZkustK gradbeni materi avtomobile, ročno,on%"pohi- Nekateri proizvajalci prodajajo svoje izdekez^ Skratka- na sejmu je za vsakogar nekaj 30 odstotkov. Vsak večer ko se zaoro^tonS^JS^l 9S*Š skladiščih po znižanih cenah. Sejemski popusti znašajo tudi do igranju znanih •n8*mb&£&^£ osrednji veseliščni prostor v Kranju. Na njem se ob Obvezna smer, v petek Gorenj>inSt&^M^k^S^ T °*očanov. Danes se bo predstavil ansambel Toneta Hervola, jutri dan sejma, vponede/jek°9 JZus^ lApokalipsa ,n Stane Vidmar, v nedeljo ansambel Vikija Ašiča in zidni *k, 7* avgusta, Oglarji. Sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Vstopnina je sto dinarjev. - Foto: F. Perdan GORENJSKI SEJEM KRANJ 9.-19.8. 1985 • Velika ponudba in pregled domače in tuje kmetijsko gozdarske mehanizacije, priključkov, nadomestnih delov, nasveti • Nakupi blaga široke porabe po nižjih cenah in druge ugodnosti • Dostava, kreditiranje, razprodaja Sejem odprt od 9. do 19. ure VEČERNI ZABAVNI PROGRAM NA NOVEM, večjem POKRITEM ZABAVIŠČNEM PROSTORU vsak dan od 19. do 24. ure, ob sobotah od 19. do 01. ure ZABAVALI VAS BODO TILE ANSAMBLI: sreda, 14. 8. četrtek, 15. 8. petek, 16. 8. ansambel TONETA HORVATA OBVEZNA SMER GORENJCI in SONJA GABRŠČEK APOKALIPSA in STANE VIDMAR VIKI AŠIČ OGLARJI sobota. 17. 8. nedelja 18. 8. ponedeljek. 19. 8. Vsako popoldne pa vas bo zabaval narodnozaba-vni ansambel. Petintrideset sejemskih let V petek so se v Kranju odprla vrata 35. mednarodnega gorenjskega sejma. Skromen jubilej je priložnost, da pobrskamo po sejemski zgodovini in se zazremo v prihodnost. Korenine sejmarstva so v Kranju pognale pred več sto leti, saj zgodovinski viri navajajo, da je že cesar Friderik III. leta 1493 dal mestu pravico do dveh sejmov; močneje pa so se začele razraščati leta 1951, ko je obrtna zbornica pripravila razstavo, na kateri se je z izdelki predstavilo 90 obrtnih in industrijskih de/ovnih organizacij. Dve desetletji se je sejem potikal po »tujih« prostorih — gostoval je v osnovni šoli Simona Jenka, v srednji ekonomski šoli, v delavskem domu, v teksti/ni šoli na Primskovem in celo na tržnici; šele potem so se sejmarji odločili za izgradnjo lastnih prostorov v Savskem logu. Ob koncu sedemdesetih let se je porodila še zamisel o novi večnamenski dvorani. Takrat se je več kot tri četrtine delavcev iz kranjske občine zavestno odločilo za izgradnjo prostorov, ki jih zdaj že štiri leta uporabljajo za šport in rekreacijo, za sejemske in kulturno-zabavne prireditve, za delavska srečanja in podobno. Lepšo podobo dobivajo tudi zabavišča, zunanji razstaviščni prostor, okolica ... Gorenjski (avgustovski) sejem, ki velja za najstarejšo povojno sejemsko prireditev v Kranju, je kasneje dobil tudi več »bratov in sester« — novoletni ter kmetijsko-gozdarski sejem, sejem malega gospodarstva, sejem opreme in sredstev civilne zaščite in sejem stanovanjske opreme. Prireditve — najstarejša ima petintrideset in najmlajša deset let — so doslej uspešno kljubovale krizam, denarnim stiskam, gospodarskim težavam, manjši kupni moči prebivalstva, vse tudi stopajo z jasno vsebinsko usmeritvijo v naslednja leta in desetletja. Le s čim bi najbolje prikazali pomen kranjskih sejmov in njihov razvoj v petintridesetih letih? Morda s podatki o številu obiskovalcev? Na prvem sejmu leta 1951 jih je bilo 24 tisoč, lani na vseh šestih sejemskih prireditvah že prek 400 tisoč. So pravo merilo razstavljale/'? Na prvem gorenjskem sejmu je svoje izdelke predstavi/o 90 obrtnih in industrijskih de/ovnih organizacij, *na letošnjem, jubilejnem 35. sejmu že 663, od tega 76 tujih. Morda kažejo na pomembnost sejmov tudi obiski uglednih državljanov? Sejem je obiskal predsednik Tito, ogledal si ga je Edvard Kardelj, med rednimi gosti je bil Miha Marinko, v Kranju je bil Nikola Ljubičič pa Raif Dizdarevič, na sejem pridejo radi pogledat Martin Košir, Vinko Hafner, Zdravko Krvina, Marjan Rožič, Viktor Av-belj, Roman Albreht... Sejmi so ogledalo gospodarskih razmer. Čeprav lete niso vedno omogočale Gorenjskemu sejmu, da bi po lastnem okusu in željah pripravil sejme, so ljudje z Gorenjske in od drugod radi prihajali v Kranj in se vračali na sejmišče v Savski log. Gorenjski sejem se bo potrudil, da se ljudje tudi v prihodnosti ne bodo izneveri/i tradiciji. Specialni plašči SPORT za športna in dirkalna kolesa SCUKL Urara izolirka LJUBLJANA IZOLIRKA LJUBLJANA TOZD Ljubljana, n. sub. o., Ob železnici 18, tel. 061/443-096, 442-402 BITUMENSKA SKODLA Oblika in način uporabe Bitumenska skodla je strešnik posebne oblike, narejen iz bitumiziranega steklenega voala, obojestransko zaščitenega z ustreznim mineralnim zaščitnim posipom oziroma z drobnim kremenčevim peskom. Uporablja se za popolno prekrivanje poševnih streh različnih naklonov. Posebna oblika in sposobnost upogibanja v mu povečata uporabnost za prekrivanje — slemena strehe, — žlote, — raznih detajlov strehe z različnimi nakloni v prečni in vzdolžni smeri. Dekorativni mineralni posip na vidni strani je zelo močno sprijet z bitumenskim slojem, je zelo odporen in naravno obarvan v temnejših ali svetlejših niansah, ki so obstojne tudi v industrijskih območjih. * Površina spodnje strani je zaščitena s finim kremenčevnim keramičnim peskom, ki je tudi popolnoma sprijet z obloženo plastjo bitumenske mase. Primerjava s podobnimi izdelki Bitumenska skodla ima v primerjavi s trdimi strešniki iz gline, betona, salonita itd. Material Bitumenska skodla je sestavljena iz vložka steklenega voala, popolnoma impregniranoga in obloženega s kvalitetno bitumensko maso, obstojno v različnih klimatskih razmerah. prednost v tem, da je lahek pokrivni material da ga lahko po želji oblikujemo in upogibama Oblika in način prekrivanja izvirata iz Kanade, i kjer se taki strešniki uporabljajo že več kot 50 M let. Kanadski strešnik ima vložek iz surovega , ' strešnega papirja, v našem pa je vložek iz steklenega voala. Ker v Jugoslaviji še ni uradnih tehničnih predpisov, ki bi jim morale ustrezati lastnosti bitumenske skodle, smo za primerjavo vzeli francoski standard NFP 39-302 in JUS U. M. 3.231, ki v svojih zahtevah predpisujeta bitumenski strešnik z vložkom & steklenega voala oziroma bitumenski hidroizolacijski trak z vložkom iz steklenega voala. Vse informacije in natisnjeno gradivo o naših izdelkih dobite do 19. avgusta tudi na razstavnem prostoru Merkurja na Mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju. GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka Industrijska prodajalna vas vabi k nakupu proizvodov Gorenjske predilnice. Pred začetkom jeseni vam lahko ponudimo vse vrste prej za ročno pletenje, vključno z najnovejšimi vzorci, prav tako vam nudimo vse vrste jersev pletiva po ugodnih sezonskih cenah. Oglasite se, prav gotovo imamo kaj takega, kar boste jeseni potrebovali tudi vi. Trgovina je odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Nasvidenje! alples industrija pohištva Železniki, tel. 064/67-121 navi TRIGLAV Želite sodobno, sestavljivo pohištvo, s katerim boste popolno in funkcionalno opremili vse bivalne prostore? izberite med izvedbami naših sistemskih programov TRIGLAV in DOM! Ogledate si jih lahko v vseh trgovinah s pohištvom in v našem maloprodajnem salonu v Železnikih, v času sejma od 9.—19. 8. pa tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju. Mercator Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, TOZD Komercialni servis, Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA H RASTJE, tel.: 26-371 GRADITELJI! Po iziedno ugodnih cenah vam nudimo: — modularno opeko — armaturne mreže — betonsko železo Na zalogi imamo še salonit plošče, eternit in ves ostali gradbeni material. Cenjeni kupci: 20 minut pred polno uro odpelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! Se priporočamo! Gostilna Sejem Nismo popolni — amf se trudimo pogumno pravi zasedba, ki j« vodila Bar Rok na Planini, od 1 pa Gostilno Sajam na Gora" aajmu. Leta je ta znana naši" cem, saj so se lahko navduieV ribami, pripravljenimi po racal' harja Duiana Zadravca. V preurejenem lokalu prip*1 poslovna in poročna kosila, pol tudi večje skupine; njihova p* ponudba pa je 'coctail partv'. y je prijetno, dopolnjujejo ga pri) osebja in mojstrovine izpod izkazala), 18. aprila letos pa sva pogodbo, 11. junija pa so prišli in hišico postavili v tednu dni. Neverjetno, kako dosledno so se držali obljubljenega roka! Docela drži tudi njihovo geslo ,kdor hitro gradi, poceni gradi'. Medtem ko je lani najina hišica veljala 1,46 milijona dinarjev, je njena letošnja cena še enkrat tolikšna. Ko bi se še enkrat odločala za gradnjo, bi se nedvomno znova za to pot. Tudi drugim, ki bi si radi zgradili svoj dom, svetujem, naj si postavijo Mar-lesovo hišico. Tisti, ki že dlje živijo v montažnih hišah, pravijo, da je občuten tudi prihranek pri kurjavi, saj montažno stanovanje ogrejete s polovico manj premoga kot klasično.« Tip hiše, kakršnega imata Jankovičeva, je primeren zlasti za manjše družine Pri Marlesu pa imajo dovolj izbire za vse, ki bi radi hišo po svoji meri. Izbirati je moč med 30 osnovnimi tipi, ki obsegajo stanovanja od 50 pa vse do 200 kvadratnih metrov površine. To so hiše z izkoriščenim podstrešjem ali brez, s kletjo, brez nje ali le deloma podkletene, po videzu nizke, višje, z dvokapnico, s položnimi ali strmimi strehami, ki sodijo v vsakršno okolje. Toda, kaj bi opisovali, najbolje je, da se prepričate sami. Do 19. avgusta to lahko storite pri Marlesovem paviljonu na Gorenjskem sejmu v Kranju, kjer vam bodo postregli z vsemi informacijami ali neposredno pri proizvajalcu Marlesu po telefonu 062 39-441. f.................' FRANC EKAR, DIREKTOR POSLOVNO-PRIREDITVENEGA CENTRA GORENJSKI SEJEM: Ljudje radi obiskujejo kranjske sejme J FRANC EKAR - direktor Pošlo vno-prireditvenega centra Gorenjski sejem in predsednik slovenske skupnosti za sejme, razen tega tudi predsednik kranjskega planinskega društva, podpredsednik Planinske zveze Slovenije in čert stoletja delaven v Gorski reševalni službi. Kranj — Petintrideset let ni dolga doba, pa vendarle dovolj, da se človek ali delovni kolektiv ozre na doslej prehojeno pot, opozori na uspehe ali težave ter si začrta pot, po kateri naj bi hodil v prihodnosti. Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem iz Kranja praznuje takšen jubilej prav v teh avgustovskih dneh: petintrideset let namreč mineva, odkar so v Kranju v prostorih osnovne šole pripravili razstavo izdelkov 90 industrijskih in obrtnih delovnih organizacij. Razstava je spodbudila tedanjo obrtno zadrugo, da je že naslednje leto priredila podobno razstavo z naslovom »Gospodarska razstava Gorenjske«, ki je prikazala gospodarsko moč Gorenjske in na kateri je sodelovalo 124 razstavljalcev, ogledalo pa si jo je 24 tisoč ljudi. Leta 1953 so delegati tedanje obrtne, trgovske in gostinske zbornice ustanovili samostojno delovno organizacijo, ki je istega leta tudi prvič pripravila poletno sejemsko prireditev z imenom »Gorenjski sejem«. Utrinki s kranjskih sejmov Od skromnih začetkov do sodobnega sejmišča Gospodarski razvoj Kranja po drugi svetovni vojni je vplival, da so že leta 1951 pripravili razstavo izdelkov 90 delovnih organizacij. Razstava je spodbudila takratno obrtno zbornico, da je tudi naslednje leto pripravila »Gospodarsko razstavo Gorenjske«. Na njej je sodelovalo 124 razstavljalcev, sejem pa si je ogledalo 24 tisoč ljudi. Korenine sejmarstva segajo v 15. stoletje »V Kranju ima sejemska dejavnost dolgoletno tradicijo,« poudarja Franc Ekar, direktor Poslovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem. »Zgodovinski viri navajajo, da je že cesar Friderik III. leta 1493 dal Kranju pravico do dveh letnih sejmov. Razvoj mlinarstva, fužinarstva in sitarstva je ugodno vplival na sejemsko življenje v kraju, saj je bila tedaj trgovina še v povojih in še ni bilo sledu o trgovski mreži, kakršno poznamo danes. Pred vojno so v Kranju večkrat prirejali sejme v Majdičevem mlinu, vsak ponedeljek so bili tudi tržni dnevi z živinskim sejmom.« Leta potikanja po tujih prostorih Sejemska dejavnost v Kranju se je močneje razmahnila po drugi svetovni vojni, predvsem v začetku petdesetih let »Avgustovski velikqšmaren-ski gorenjski sejem, ki se je razvil iz »Gospodarske razstave Gorenjske«, je postajal iz leta v leto privlačnejši za razstavljalce in obiskovalce. To dokazujejo tudi številke. Prve sejemske prireditve, ki si je nadela ime »gorenjski sejem« (leta 1953), se je udeležilo 158 razstavljalcev, ogledalo pa si jo je »le« 40 tisoč ljudi. Na jubilejnem, 10. gorenjskem sejmu je sodelovalo že 233 razstavljalcev, ogledalo si ga je prek 91 tisoč ljudi, vrednost prodanega blaga pa je prvič presegla staro milijardo dinarjev. Množični obisk in zanimanje razstavljalcev sta tudi spodbudila Gorenjski sejem, da je poletne sejemske prireditve razširil še v pomlad in jesen. Leta 1961 je poleg gorenjskega sejma pripravil še spomladanski sejem ter novoletnega v Kranju in na Jesenicah. Čeprav je množični obisk kranjskih sejmov zahteval ureditev lastne strehe nad glavo in posebnih sejemskih prostorov, so v Kranju s tovrstno naložbo dolgo odlašali. Sejmi so gostovali v osnovni šoli Simona Jenka, v srednji ekonomski in tekstilni šoli, v delavskem domu in celo na tržnici. Pomemben mejnik v Kranjski sejmi so vse do leta 1971 gostovali v osnovni šoli Simona Jenka, v srednji ekonomski in tekstilni šoli, v delavskem domu in celo na tržnici. Vsepovsod je bila ob sejemskih konicah, predvsem ob koncu tedna, nepopisna gneča. [nI nama HIŠA DOBREGA NAKUPA Narodni heroj in prvi komandant slovenske partizanske vojske Franc Leskošek-Luka (levo) ter Metod Rotar, direktor Gorenjskega sejma od 1957. do 1959. leta. razvoju povojne sejemske dejavnosti je leto 1969, ko se je Gorenjski sejem odločil za izgradnjo lastnih sejemskih prostorov v Savskem logu v bližini nekdanjega Majdičevega mlina. Za prrejanje sejmov je uredil 5200 kvadratnih metrov zidanih, 3500 »kvadratov« montažnih in 20 tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin. Mednarodnemu kmetijskemu in gozdarskemu sejmu, ki je nastal iz spomladanskega sejma, novoletnemu in gorenjskemu sejmu ter sejmu stanovanjske opreme se je pred dvanajstimi leti pridružil še sejem opreme in sredstev civilne zaščite, pred devetimi leti pa še mednarodni sejem malega gospodarstva.» Za vsakogar nekaj Že res, da je vsebina posameznih sejemskih prireditev precej odvisna od gospodarskih razmer (in tudi od predpisov), pa vendarle, rdeča nit sejmov ostaja enaka. »Štirje kranjski sejmi so specializirani, dva sta splošna, na-kupovalno-prodajna,« pravi Franc Ekar. »Mednarodni gorenjski sejem je najstarejša povojna sejemska prireditev z prodajo blaga široke porabe in hkrati tudi osrednja poletna turistična manifestacija v Kranju. Na tem sejmu je obisk največji, živahno pa je tudi zvečer, ko se pod bližnjimi drevesi zabava tudi po več tisoč Kranjčanov in okoličanov. Novoletni sejem je namenjen ugodnejšemu nakupu novoletnih daril, zimsko-športne opreme in izdelkov trenutne in trajnejše vrednosti. Na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu prodajajo kmetijske in gozdarske stroje, naprave za izdelovanje živil, mlekarske in ostale živilske izdelke. Sejem vsakokrat obogatijo tudi s prikazom delovanja novih strojev ali s pokušino živil, s strokovnimi predavanji in s sestanki kmetijskih in gozdarskih organizacij. Sejem malega gospodarstva prikazuje dosežke obrtnikov in majhnih podjetij ter možnosti sodelovanja med industrijo ter zasebniki in mali- Leto 1959. Sejemski delavci in številni obiskovalci so z\ njem pozdravili najdražjega gosta, predsednika Josipa ta. mi delovnimi organizacijami. Sejem civilne zaščite prikazuje sodobno opremo in sredstva civilne zaščite ter uporabo le-teh pri varovanju družbenega bogastva, osebne lastnine in ljudi. Mednarodni sejem opreme je v času, ko človek razmišlja o ozimnici ter o urejanju svojega delovnega in življenjskega okolja. Razstavljalci opozarjajo obiskovalce na kulturnejše opremljanje prostorov, obiskovalci posredujejo razstavljalcem svoje želje in pripombe.« Velike kupčije Pol milijona obiskovalcev na vseh sejemskih prireditvah v Kranju ob koncu sedemdesetih let — podatek, ob katerem so se v Poslovno-priredit venem centru Gorenjski sejem ponovno zamislili. Začeli so razmišljati o gradnji večnamenske dvorane — za množično športno in rekreacijsko dejavnost, za organiziranje prodajnih in strokovnih razstav, za prirejanje množičnih shodov delavcev in občanov kranjske občine in Gorenjske. Po široki javni razpravi je zamisel podprlo 80 odstotkov delavcev kranjske občine, 34 delovnih organizacij je podpisalo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo večnamenske dvorane. Leta 1979 so vgradili temeljni kamen, čez dve leti so dvorano z drsališčem predali svojemu namenu. »Po štirih letih njenega obstoja ugotavljamo, da so bila družbena sredstva koristno porabljena,« pravi Franc Ekar. »Dvorana je postala pozimi privlačno zatočišče za mladež, ki ne zmore visokih izdatkov za smučanje in za druge dokaj drage oblike rekreacije. V eni sezoni se na kranjski ledeni ploskvi zvrsti tudi 120 tisoč drsalcev. V dvorani je vsako leto razen sejmov še okrog trideset različnih prireditev. Novi prostori so nam omogočili, da smo sejemsko dejavnost razširili in dvignili na višjo kakovostno raven. Ob dvorani so tudi prostori za prirejanje posvetov, semi- gost kranjskih sejmo poklepetal s sejems lavci — pokritiziral, &. ^ treba, in delil koristite. Na sliki: Marinko ce renjskem sejmu leta '„ narjev in manjših raJ jem ni le mesto, kjer s* jo kupci in prodajalci] tudi kraj, kjer se sklepa je med delovnimi orj mi, med zasebniki in skimi podjetji. Sam« vrednost prodanega pogodbami dogovorjef sla presegla deset mi| narjev. Gorenjski sejr med prvimi postal čla* sti jugoslovanskih se vseskozi skrbno razpfl jemski kontingent de^ delovnim organizaciji jih najbolj potrebovale] cam, cestnim in kor podjetjem, tekstilni Na ta način smo sar njih petih letih uvozili jardi dinarjev opreme posleni v delovnem *u ( »ustvari« na leto s pr0*av< stavnega prostora tyza storitev za 1,5 milijon*'na' deviznega dohodka, °]?'e le malenkost tega del*"« rabimo za svoje potre Sejem — turisl dogodek za Kri in Gorenjsko Po dveh desetletjih potikanj po kranjskih šolah in delavskem domu je sdjt&^ŠZJ. lata zgradiNaWtne prostore v Savskem logu. Nova sejemska lokacija je že prvo leto privabila rekordno število obiskovalcev. Ko so se med počitnicami učilnice tekstilne šole nt\ vem izpraznile, so kranjski sejmarji v njih pripravili skij gorenjski sejem. V tekstilni šoli je bilo običajno št. 2. »Gorenjski sejem sejme v Kranj razst* obiskovalce iz drut skih krajev, iz šosedij blik in tudi iz tujine, ta način priskrbi gosfl stičnim organizacija^ prek deset tisoč nočij su sejma opreme civilne zaščite za polj" -. nje in daljnje hotele. TO/emu nas nekateri krit'wb J bi v tujini zagotovili W*Jl sel turističnemu gosPla tu bi nas nosili po rokah«! . . Od sejma imajo ^ trgovci, taksisti in ^ kdo.« ^ren Kolektiv se tr0$% Ljudje zahtevajo £f kovostnejše sejme- y števati njihove želje' Kranj spet sejemsko mesto Sejmi pridobivajo na veljavi pišče Gorenjskega sejma — ob sejemskih konicah tudinaj-^ gorenjska razstava fičkov, stoenk, hroščev, oplov . . . ifsi delavci Gorenjskega sej-] od direktorja do tajnice, jinčno vemo, kakšne sejme ^limo in kakšne pričakujejo 'kovalci. Kolektiv se trudi, ki bil čimbolj uspešen, če-} je pri tem v mnogočem Jsen tudi od drugih. Splo-• znano je, da so sejmi odraz ^odarskih razmer. Če je v ' gospodarstvo, so v teža-itudi sejmarji. Velike zaloge ta po skladiščih nam dajejo Jnje, da bodo sejmi vendarle £ v težavnih gospodarskih jnerah pridobili na pomenu. '^J)fli S6 DritOŽuiftir« Ha io r. in carinski predpisi prožnejši Sejem živi predvsem od proda je razstavnega prostora, zato mora v težavnih časih, ko ni pretiranega zanimanja za sejme, zamižati na eno oko, odstopiti tudi od vsebinske usmeritve in sprejeti vsakogar, ki je pripravljen razstavljati in prodajati. Obisk sejmov je precej odvisen od kupne moči prebivalstva, a kljub temu ugotavljamo, da so se ljudje navadili na kranjske sejme in da radi prihajajo na sejmišče v Savski log. Upam, da bo tako tudi letos na 35. mednarodnem gorenjskem sejmu in na vseh naslednjih sejemskih prireditvah v Kranju,« je dejal direktor Franc Ekar. Kranj — Poletni utrip gorenjskega središča je v petek zmotila osrednja kranjska sejemska prireditev — 35. mednarodni gorenjski sejem, po obsegu in številu razstavljalcev največji doslej. Sejem je na stežaj odprl vrata številnim obiskovalcem z Gorenjske, iz ostalih krajev Slovenije, iz sosednjih republik in iz zamejstva ter tudi številnim turistom, ki se v teh dneh mudijo na Gorenjskem. V sejmišče v Savski log se ob sejemskih konicah (popoldne, ob koncu tedna) vijejo množice obiskovalcev — vsi z namenom, da bi si ogledali sejem, kaj kupili ali se zabavali ob igranju znanih slovenskih ansamblov. proizvajalcev. Mizar sem po poklicu in lahko rečem, da je zelo kakovostno in tudi izbira je velika. Če bo šlo vse po načrtih, bom v dneh, ko sem še na obisku v Sloveniji, prišel na sejem tudi zvečer. Doslej še nisem bil, vendar sem od domačinov slišal, da je tudi takrat zelo prijet- bolj kot doslej spodbujal razstavi jalce z nagradami, priznanji in diplomami.« Franc Erzar z Zgornjega Brnika: »Devetnajst let živim v Kanadi, vsake tri ali štiri leta pridem na obisk domov in vsakič, če je le možnost, si ogledam tudi avgustovski sejem v Kranju. Tudi v Kanadi prirejajo različne sejme, vendar so tam namenjeni predvsem zabavi in igri. Gorenjski sejem mi prav zavoljo tega bolj ugaja. Na njem je mogoče videti in kupiti različne izdelke, ki jih človek potrebuje pri vsakdanjem delu. Ogledal sem si pohištvo ajdovske tovarne Lipa in tudi ostalih Janez Šllbar iz Kamne gorice: »Gorenjski sejem lahko le pohvalim: pripravil je zanimiv sejem, ki je dobra paša za oči; za vse tiste, ki imajo kaj v denarnici, tudi lepa priložnost, da se znebijo denarja. Doma imam kmetijo, zato me na sejmu zanimajo predvsem kmetijski stroji. Gumo za obračalnik sem že kupil, nabaviti nameravam še izru-vač krompirja. Mislim, da sejmi pridobivajo na veljavi. Razstavljala so pred leti povsem ukinili sejemske popuste; zdaj, ko imajo nekateri že polna skladišča, jih spet uvajajo — kajpak z namenom, da bi čimveč blaga tudi prodali.« Kristina Vidovič z Leskovca pri Ptuju: »V Kranju imam sorodnike pa sem priložnost izkoristila še za ogled 35. mednarodnega gorenjskega sejma Na televiziji sem videla reklamo, tudi v časopisih sem nekaj brala o kranjskih sejmih in me je zanimalo, če je res tako, kot pišejo in govorijo. Moram reči, da sem bila prijetno presenečena. Sejem je zanimiv, pester. Kar ponujajo, je moč tudi takoj dobiti. Najdlje sem se zadrževala na razstavnem prostoru, kjer prodajajo pohištvo. Izbira je res velika, tako da se človek sam kar težko odloči. Za prvič sem kupila le nekaj spominkov, medtem ko se bo za prihodnje sejme treba bolje pripraviti. Z denarjem namreč!« Štefan Kobal, razstavljalec iz Ljubljane: »Osemnajsto leto že sodelujem na kranjskih sejmih. Ob koncu sedemdesetih let je bil obisk večji kot pred dvema, tremi leti; zadnje čase spet narašča, ker so tudi sejmi pridobili na veljavi. Gorenjski sejem je v zadnjih petih letih veliko storil za izboljšanje sejmov: zgradil je večnamensko dvorano in razširil sejmišče, poskrbel na razstavnem prostoru za vodo, elektriko in telefon, olepšal je zabavišče in asfaltiral zunanji razstavni prostor. Predlagam, da bi v prihodnosti še Danica Ropret Iz Kranja: »Preseneča me, da je že prvi dan sejma tolikšna gneča. Gorenjski sejem je domiselno zapolnil prostor, ni kaj, le razstavljale! bi bili lahko bolj »agresivni«. Morda ne bi bilo napak, če bi bolje opremili svoje paviljone, izobesili cene in povedali, kaj sploh prodajajo. Navadila sem se na kranjske sejme, predvsem avgustovski je zanimiv, zato pridem semkaj vsako leto, ne glede na to, ali nameravam kaj kupiti ali ne. Letos tudi vstopnina ni draga — 100 dinarjev.« li mrska družina Kranj pripra-esako leto na jesenskem 1 liu (stanovanjske opreme) rfdtavo užitnih in neužitnih io za katero je zlasti veliko imanja med osnovnošolci, (jiele spoznavajo gozd in \eine sadeže. Modne revije so bile dolga leta sestavni del sejemskih prireditev in kar škoda je, da jih Gorenjski sejem ne prireja več. Slika je stara petnajst let in od takrat do danes se je tudi moda že nekajkrat spremenila. Uspešno obmejno sodelovanje med Koroško m Gorenjsko se kaže tudi v stalni prisotnosti razstavljalcev z avstrijske Koroške na mednarodnem gorenjskem sejmu in na ostalih sejemskih prireditvah v Kranju. genska dvorana, s katero upravlja Gorenjski sejem, je Privlačno zatočišče za mlade drsalce in tudi za druge, re-l'ieJ£!Jne občane. Lani se je na sejemski ledeni ploskvi k tZ° tisoč drsalcev. Drsanje je najcenejša oblika rekrea-**Jolizu 10 milijonov dinarjev prispeva za to iz svojega do-tudi Gorenjski seiem. aSi sl? 9las ~ Posebna izdaja - Stavek Grafično podjetje Go-,u«ski ti»k Kranj - tehnična priprava ČP GLAS Kranj -t.sk tiskar-** Ljubljana - izšlo v nakladi 60.000 izvodov, avgust 1985 9 NAGRADNA IGRA GORENJSKEGA GLASA IN PPC GORENJSKI SEJEM za bralce Gorenjskega glasa Nagrade: 1. polurni polet z aerotaxijem ALC Lesce za dve osebi 2. udeležba na tradicionalnem Glasovem izletu z vlakom — 1 oseba 3. stalna vstopnica za drsališče v sezoni 85/86 4. stalna vstopnica za sejemske prireditve v letu '86 Kupon: Ime ........................................................................................... Priimek.................................................................................... Naslov ...................................................................................... IME KRAJA .......................................................................... Noben sejem ne mine brez presenečenja. Kranjski Merkurje, denimo, pred leti prodajal orodje na kilograme. Nalepite fotografijo Kupon oddajte v prodajnem prostoru Gorenjskega glasa na mednarodnem gorenjskem sejmu v hali A najkasneje do nedelje, 18. avgusta, do 19. ure. on □ gorenje TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN! PRODAJA NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V HALI A POHIŠTVO KRANJ Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: - NA SEJMU V HALI A, tel.: 22-240 - V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM, tel.: 24-546 - SALON KUHINJSKE OPREME, Kranj, Titov trg 5f tel.: 21-485 - IN V SALONU POHIŠTVA, Skladiščna ulica 5, na Jesenicah, tel.: 81-179 — strokovna postrežba — kreditni pogoji — brezplačen prevoz do 30 km — sejemski popust NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 9. do 19. 8. 1985 AVTOMOBILI, MOTORNA KOLESA, KMETIJSKA MEHANIZACIJA DOSTAVNI AVTO ZASTAVA tat T DO 31. 8.1985 PO STARI CENI 650.000,00 od 1.9. dalje 950.000,00 DOBAVA TAKOJ Informacije in nakup na razstavnem prostoru. ZASTAVA M/TCM LJUBLJANA Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Komercialni servis, Kranj. OBVESTILO REJCEM MALIH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pred ŽELEZNIŠKO POSTAJO v KRANJU vam po konkurenčnih conah nudimo: krmila za perutnino, krmila za zajca, ostala krmila, bovi vrt, koruzo, rzeni droblje-nac, ječmen, oves, jajca in olje. Skladišče je odprto od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu 21-652 Posebno ugodna je prodaja zimsko-športnih bund T0PER v veleblagovnici GLOBUS na oddelku spori F"^ tovarna f ^ J izolacijskega •LjU materiala Miti laško Z MATERIALI TIM-a LAŠKO DO OPTIMALNE HIDRO IN TERMOIZOLACIJE ALPETOUR Ste že bili v Benetkah? Alpetour, turistična agencija Kranj prireja enodnevni izlet v Benetke. Odhod 31. avgusta ob 6. uri iz Kranja. Cena izleta 3.300.— din. Prijave sprejemajo vse Alpetourove turistične agencije do 24. avgusta. Informacije tel. 21-022 in 23-883. Na Deteljici v Bistrici pri Tržiču smo odprli novo industrijsko prodajal- no. Obiščite nas in se prepričajte o veliki izbiri hlač v raznih barvah za vse starosti in postave. Trgovina je odprta vsak delavnik, ob sobotah pa dopoldan. Pričakujemo vas! KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA J SERVISIRA: V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kas* tofone, video rekorderje, TV in TVC aparate nasiednjih pf° izvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUNDING in sM pinske antenske naprave IMP Ljubljana. IZVEN GARANCIJE SERVISIRAMO: — vse vrste radijskih sprejemnikov, — kasetofone, — el. gramofone, — HI-FI naprave, — avtoradijske sprejemnike in kasetofone, — TV črno bele aparate, — TV barvne aparate, — video rekorderje, — posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo oslabeli črno-bele in barvne ekrane, — izvajamo meritve in popravljamo skupinske antenske prave Za servisiranje imamo na razpolago najmodernejše pripc močke in merilne instrumente. Naša popravila so kvalitetna! TIS0C PRILOŽNOSTI NA ENEM MESTU! ŠIROKA IZBIRA GRADBENIH MATERIALOV: - GRADBENI MATERIAL »OD TEMELJA DO STREHE«, - OKNA IN VRATA S TAKOJŠNJO DOBAVO, - MARMORNE OKENSKE POLICE, FURNIRANE IN MASIVNE OBLOGE, LADIJSKI POD - PARKET IN TERMO-IZOLACIJSKI MATERIALI, - KERAMIČNE PLOŠČICE IN RAZNČ • OBLOGE ZA BALKONE IN DVORIŠČA Lesnina KRANJ - PRIMSK0V0 Poslovalnica LES — tel. 26-076 gjREOA, 14. AVGUSTA 1B8B POSEBNA STEVtl KA - 35. GORENJSKI SEJEM 9. STRAN ©S)®ISSMSSGLAS \ < ZA BRIŠKA VINA PODELJENIH 9 MEDALJ NA VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI Na vinskem sejmu v Ljubljani so briška vina prejela 9 medalj: 3 velike zlate za Merlot in Cabernet, 5 zlatih za Rebulo, Tokaj. Merlot in Cabernet ter srebrno za Beli Pinot. Od mednarodne organizacije za oceno kvalitete je KZ Dobrovo prejela naziv »Hiša Kvalitete«. oit Tisoč let stara tradicija pridelovanja najboljših vin, ki so poznana po vsem svetu, je dokazana z obstoječimi gozdovi in dvorci nekdanjih grofov v tem kraju, ki so že takrat ugotovili, da so v Goriških brdih idealni pogoji za proizvodnjo visokokvalitetnih sort vina. Tudi v novejših časih so se na tem področju razvijale razne oblike združevanja proizvod- ne >r<> ,kU Briška vina so na Gorenjskem že tradicionalno dobro zastopana, saj imajo v vseh živilskih trgovinah v prodaji kompleten asortiman vin iz Dobrove. nje z namenom, da se ohrani tradicija pridelovanja in kvaliteta vina. Resničen napredek v pridelovanju grozdja in vina so dosegli v letu 1954, kar je bil razlog, da so odgovorne osebe začele graditi moderno Zadružno vinsko klet z zmog|ijvostjo 45.000 hektolitrov. Zaradi izredno ugodnih pogojev se je na tem področju začela širiti proizvodnja grozdja in je bilo nujno povečati kapacitete kleti. Današnja kapaciteta vinske kleti na Dobrovem je 185.000 hektolitrov. Na področju Goriških Brd raste približno 2000 ha vinogradov in 400 ha sadovnjakov. Na tem področju uspevajo zelo dobro tudi druge kulture, ki pa so zaradi ugodnejših pogojev za pridelovanje vina manj interesantne. Od posameznih sort vina je najpomembnejša Zla- ta Rebula, ki predstavlja več kot polovico celotne proizvodnje. Sledijo sorte Tokaj — Friulano, Beli Pinot — Chardonnav in Sau-vignon. Med rdečimi sortami prevladuje Merlot, sledijo Cabernet in Briški rose. Celotni proizvodni program je moderniziran in je dosegel visoko stopnjo tehnološkega razvoja. Vse to se odraža v povečani proizvodnji in boljši kvaliteti. Na tržišče pošiljajo vino v glavnem v steklenici po 1 liter, 0,75 I, 0,70 litra, 0,35 litra in 0,20 litra. Za posamezne izjemne kupce predvsem za izvoz proda- jajo po dogovoru tudi v odprtem stanju. V njihovi kleti proizvajajo tudi Penečo Rebulo. Vino prodajajo po vsej Jugoslaviji in v tujini. Njihova vina so še posebej poznana tam, kjer potrošniki cenijo suha vina s poudarkom na svežini in živahnosti. Vsa bela vina imajo prijeten vonj, so zeleno-ru-mene barve in harmoničnega okusa. Briški Merlot in druga njihova rdeča vina imajo posebno rdečo-rubi-nasto barvo, harmonični okus. Vino je primerno za staranje, ima zmeren odstotek alkohola in je primerno suho. Poleg prodaje na domačem trgu njihova vina izvažajo v ZDA, Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Vsak dan gorenjskega sejma ste vabljeni na degu-stacijo briških vin v paviljonu Živil iz Kranja. V H rastje okna IN LES! Graditelji! Če pred Šenčurjem krenete s ceste Kranj—Brnik na desno, se boste po nekaj minutah vožnje znašli pred KŽK-jevim skladiščem gradbenega materiala v Hrastjah. Kupci z ljubljanskega in škofjeloškega področja se lahko odločite za drugo možnost: zapeljite prek Delavskega mostu, zavijte takoj na desno in po par kilometrih vožnje vas bo tabla ob cesti opozorila, da ni več daleč do skladišča gradbenega materiala. V njem boste našli domala vse, kar potrebujete za gradnjo hiše. če ste stavbi že nadeli streho, zanesljivo razmišljate, kakšna okna in vrata bi vgradili. V KZK-jevem skladišču v Hrastjah vam bodo brez ovinkarjenja priporočili stavbno pohištvo IN LES Ribnica. Ne brez razloga. INLES ima z izdelovanjem oken in vrat veliko izkušenj, saj so tod že v 19. stoletju začeli predelovati kakovosten les. že četrt stoletia Da so specializi- rani proizvajalci stavbnega pohištva. INLES je po količini največji v Jugoslaviji, saj na leto naredili približno 450 tisoč oken in vrat. Za kupce se mu ni treba bati: njihovo kakovostno stavbno pohištvo se dobro prodaja po vsem jugoslovanskem tržišču, nekaj oken in vrat izvozijo tudi v tujino. V KŽK-jevem skladišču v Hrastju so z IN-LES-ovimi okni in vrati dobro založeni. Na zalogi imajo celoten program inovak oken in vrat, medtem ko je ponudba kombivak zelo okrnjena. Graditelji lahko z medsebojnim sestavljanjem posameznih tipov inovak programa zapolnijo sleherno odprtino v steni. Okna so zastekljena z 20-milimetrskim izolacijskim steklom in imajo posebne prezračevalne naprave za odtekanje (kondenčne) vode. Takšna zasteklitev zmanjšuje nevarnost poškodbe in preprečuje rosenje stekla. Na okna in vrata a: D-l \ inovak lahko namestite omarice z roletami, polkna ali druga senčila. »Na Gorenjskem je veliko povpraševanje tudi po zasteklenih oknih kombivak,« poudarja vodja KŽK jevega skladišča v Hrastjah Metod Grašič »četudi so bila nekoliko dražja, so se ljudje radi odločali za tovrstna okna in vrata, ker dobro tesnijo in so toplotne izgube manjše. To pa je v času varčevanja z gorivom zelo pomembno. Res škoda, da je INLES opustil proizvodnjo zasteklenih kombivak oken in vrat in da zdaj ponuja kupcem tovrstno stavbno pohištvo brez stekel.« »V našem skladišču kupujejo predvsem graditelji s cerkljanskega in šenčurskega območja, iz vasi vse tja do Smlednika, Medvod in odkar je v Kranju zgrajen Delavski most prek Save, tudi iz Bitenj, Žabnice in iz ostalih krajev s škofjeloškega področja. Za nakup se pogosto odločajo tudi delavci iz drugih republik. Vse več kupcev se spričo varčevanja z bencinom po telefonu zanima, ali imamo okna in vrata na zalogi, zato je naša številka 26-371 pogosto zasedena Kupce prosimo, da so vztrajni in da poskušajo večkrat. Dovolj je, če graditelji prinesejo s sabo gradbeni načrt. Iz njega bomo sami razbrali, koliko oken in vrat potrebuje stranka, z levim ali desnim odpiranjem, kakšnih velikosti. ..« »Na leto prodamo približno dva tisoč IN-LES-ovih oken in vrat,« pravi Metod Grašič. »Kupci so zadovoljni, kar dokazuje tudi podatek, da imamo na leto le po par reklamacij. INLES ima za razliko od ostalih proizvajalcev stavbnega pohištva odlično servisno službo, ki namešča okovje in odpravlja napake« Omenili smo okna in balkonska vrata. INLES iz Ribnice je razen po teh znan tudi po kakovostnih sobnih, vhodnih in garažnih vratih. Krila sobnih vrat delajo v dveh izvedbah: v nelakiranem mahagonijevem furnirju ter v lakiranem mahagoniju ali afriškem hrastu. Pri vratnih podbojih je mogoče izbirati med masivnimi smrekovimi in jelkinimi podboji za mokro vgraditev ter med lakiranimi mahagonijevimi za suho vgraditev. Krila vhodnih ali garažnih vrat imajo lesen podboj, obložena so z letvicami iz lesa trdih listavcev ali eksotov, so lakirana, zasteklena in opremljena s cilindrično ključavnico. 32» Pravijo, da so najboljša reklama za izdelek zadovoljni kupci Dober glas namreč seže v deveto vas .. . Jože Bertoncelj iz Kranja je potem, ko je hiši nadel še streho, spraševal prijatelje, kakšno stavbno pohištvo naj vgradi. Dolgo časa je okleval: nekateri so mu priporočali KLI Logatec, drugi Jelovico, tretji Glinj Nazarje, četrti INLES Ribnico. Zbiral je prospekte, razglabljal s strokovnjaki o kakovosti oken in vrat. Po tehtnem premisleku se je odločil za stavbno pohištvo INLES. Ni mu žal. Okna in balkonska vrata dobro tesnijo, se ne rosijo, preprečujejo prekomeren vdor mrzlega zraka od zunaj — skratka, zelo je zadovoljen, ker z njimi doslej ševni imel nobenih težav. Ko so ga kasneje spraševali za nasvet mlajši sodelavci graditelji, je za INLES stavbno pohištvo navdušil še tri. In vsi so z njim tudi zadovoljni. lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c.32 Vhodna vrata TRGOVINA NA REČICI telefon 77 -161 VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA OPAZNE PLOŠČE NOTRANJE POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA VEZANA IN ENOJNA OKNA Z DVOJNO IN TROJNO ZASTEKLITVIJO STREŠNA OKNA POLKNA NOTRANJE OKENSKE POLICE ROLO OMARICE PANORAMSKE STENE STANDARDNI PROGRAM IN IZDELAVA PO MERI Okna posebnih oblik Trgovina je odprta od 7. do 16. ure ter vsako soboto od 7. do 12. ure. Brezplačna dostava do 60 kilometrov. Pohištvo iz masivnega lesa VRHUNSKA KVALITETA ZNIŽANJE CEN OPEČNIH IZDELKOV DO 30 % Za vse vste porolitov za predelne stene in polnil za strgpe do 30. 8.1985 m Ljubečna Celje Ljubečna pri Celju 36, 63001 Celje, tel. (063) 33-421, 31-865, telex. 33683 Zdravilna zelišča, ki pomagajo- Stojnica z zdravilnimi zelišči in zeliščnimi izdelki je že nekaj let ena najbolj obleganih na gorenjskem sejmu. Tomažinčiče-ve čajne mešanice, zeliščne kapljice, zdravilne tekočine, zeliščna olja, masti in sirupi so postali nepogrešljivi v marsikaterem gospodinjstvu. Skoraj dvajset let je že od tedaj, ko je Jože Tomažinčič izdelal prvo čajno mešanico — čaj Tavžentroža. Danes pa lahko pri njem dobite kar štirideset vrst različnih izdelkov. Najrazličnejše čajne mešanice so izdelane na podlagi lastnih re-ceptur, . ar pomeni, da sami predpisujejo, pripravljajo in izdelujejo zdravila. Vztrajajo pri strokovnosti in če se le da, zahtevajo od bolnika zdravnikovo diagnozo bolezni. Njihovi izdelki namreč zdravijo ali blažijo celo vrsto težav. Tu so čajne mešanice, ki pomagajo pri kašlju, astmi, pri težavah s prebavo, želodcem, ledvicami, žolčem, mehurjem, pri sladkorni bolezni, revmi, sinusih, nepravilnem krvnem pritisku, živčnosti, glavobolu, krčnih žilah, ek-cemih, ranah, luskavici, hemoroidih, ženskih težavah, krepijo delovanje srca, izboljšujejo tek in pomagajo še pri mnogih dru- gih težavan. bnako delujejo zeliščne kapljice, zdravilne tekočine, zeliščna olja, masti in sirupi. Vse te izdelke lahko v času sejma kupite na njihovi stojr ici. Prodajajo jih v njihovi trgovini v Izoli, lahko pa jih naročite tudi po pošti na naslov: Ivan Tomažinčič (Tavžentroža), prodaja zdravilnih zelišč in zeliščnih izdelkov, Cankarjev drevored 9, 66310 Izola. Najbolje pa je, da priložite diagnozo bolezni, saj tako laže izberejo pravilno zeliščno terapijo. V. Primožič K0GP - TOZD OPEKARNA KRANJ, PŠEVSKA 18 Stražišče GRADITELJI! Najugodnejši nakup gradbenega materiala na enem mestu! V času sejma vam nudimo 5 % popusta pri nakupu modularnega in pregradnega bloka ter 20 % pri montažnem stropu NORMA. Nudimo tudi: — porolit, zidak, tuljave, — betonski blok, vogalniki, strešniki, — izotekt, bitumen, ibitol, strešna lepenka, stiropor, kombi plošče, len-dapor, — cement, apno, armaturne mreže, SCHIEDEL dimnik, — pesek, gramoz in beton Dobava takoj, možnost prevozov In uporabe avtodvigala. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu ali v trgovini v Stra-žišču, Pševska 18, tel.: 21-140, 21-195. NEoptarm j Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno priporočamo trajne izdelke visoke kvalitete. Kupci zahtevajte naše kvalitetne proizvode v maloprodajni mreži trgovskih organizacij na Gorenjskem. PETROL Petrol DO TRGOVINA Ljubljana TOZD Trgovina KRANJ Staneta Žagarja 30 Na Gorenjskem vam na 32 bencinskih servisih, 2 trgovinah z avtomaterialom in v skladišču Medvode poleg naftnih derivatov nudimo tudi: avtodele, avtokozmetiko, orodje, blago za osebno rabo in drugo blago namenjeno vašemu vozilu Za obisk se priporočamo! O > O O > o o > o z o > o z I o > o o > o NOVO — NOVO — NOVO — NOVO .„ MERCAT0R A* ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK V VSEH ŽIVILSKIH TRGOVINAH SO ŽE V PRODAJI NAŠI NOVI IZDELKI: GORČICA IN NARAVNI LIMONIN SOK V BLAZINICAH, ARTIČOKE TER DELIKATESNI NAMAZI V 370 ml KOZARCIH. PREPRIČAJTE SE O KVALITETI NAŠIH IZDELKOV TER PRAKTIČNOSTI NAŠE EMBALAŽE. NOVO — NOVO — NOVO — NO — NOV4 SREDA, 14. AVGUSTA 1985 POSEBNA ŠTEVILKA - 35. GORENJSKI SEJEM 11 STRAN (gMSSMEHGLAS AVTO KAM PI V POREČU naturistični kamp SOLARIS polotok Lanterna naturiatlčni kamp ISTRA Funtana avtokamp LANTERNACAMP polotok Lanterna avtokamp TURIST Vraar 5% popust za člane AMZJ posebne ugodnosti za delovne organizacije INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Poreč PRODAJA, tel. (053) 31-433, 31-612 PREDSTAVNIŠTVA: ADRIA LJUBLJANA Cankarjeva 4a, tel. (061) 210-688 ADRIA ZAGREB Pothodnik gl. kolodvora, tel. (041) 413-025 ADRIA BEOGRAD Sava centar, M. Popovlća 0, tel. (011) 139-078 IZREDNA PRODAJA NA GORENJSKEM SEJMU! Naši prodajalni PEPELKA in NOGAVIČAR vam bosta olajšali nakup zimske garderobe po izrednih cenah! ZIMSKE BUNDE od 6-16 let 3850-6000 din 0TR. KOMPLETI od 4-16 let 6000-7600 din ZAMETNE HLAČE od 6-16 let 2350-2850 din MOŠKE SRAJCE (flanela, jersev) 1260-1675 din ŽENSKE NOGAVICE 94-160 din POSEBNA PONUDBA POSEBNA PONUDBA UGODNA PRODAJA ZIMSKO-ŠPORTNIH BUND TOPER CENE iz leta 1984 (omejene količine) Na oddelku ŠPORT GLOBUS KRANJ globus vfc • \j> v« ^» I VMM 0> vr m %» v veleblagovnici Bi radi nova okna, pa ne veste ne kod ne kam. Ne razmišljajte preveč. Tu je KOVINOPLASTIKA LOŽ s svojimi praktičnimi In lično izdelanimi STREŠNIMI OKNI. Poleg vam ponudijo še karnise, toaletne omarice, pomivalna korita in vrsto drugih proizvodov za dom in gospodinjstvo. Stopite do Merkurja v Kranju in izberite! Na Merkurjevem razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu pa dobite vse informacije o strašni oknih. ERKUR KRANJ Vabimo vas tudi v našo trgovino rezervnih delov na Cesti 1 maja 65 na Planini (za mlekarno v Čirčah) pravo orodje v prave roke GORENJSKI POLTEDNIK Gorenjski glas seže v vsako gorenjsko vas Na Gorenjski glas je naročenih blizu 22 tisoč naročnikov, bere pa ga vsaj še enkrat toliko bralcev — Največ zvestih naročnikov ima gorenjski poltednik na Jesenicah in v Kropi, kjer ga naročajo že od leta 1947 — Najbolj oddaljeni naročniki prejemajo Gorenjski glas v Avstralijo, Kanado in Združene države Amerike Vsak torek in petek Gorenjski glas obvešča bralca o aktualnih dogajanjih v notranji politiki, gospodarstvu, kulturi, predstavlja gorenjske kraje in ljudi, prinaša obvestila, oglase, objave, reklame, male oglase, osmrtnice ... Najzvestejši naročniki ga poznajo že 38 let. Najdaljši seznam z naročniki iz leta 1947 imamo iz jeseniškega in kroparskega konca! Prvi naročniki so ga brali vsak teden, od 1958. leta pa ga poznamo kot poltednik, s štiriletnim presledkom, ko je izhajal trikrat tedensko. Naročniki prejmejo Gorenjski glas kar stokrat letno. Torej, jim je Gorenjski glas v Avstraliji Gorenjski glas bero tudi v Avstraliji) Tja potuje časopis z letalsko pošto. Pri izvodu Gorenjskega glasa je treba za znamke odšteti 358 dinarjev, kar na leto pomeni 18.616 dinarjev z naročnino vred. Z naročniki na izlet Časopisno podjetje Glas za izžrebane naročnike vsako leto priredi dva izleta. Po 30 izletnikov na pomladnem in jesenskem izletu spoznava Slovenijo. Naš zadnji izlet je bil v Logarsko dolino, enega prihodnjih pa bomo namenili najzvestej-šim naročnikom. Med tistimi, ki že dolga leta naročajo Gorenjski glas, bomo izžrebali skupino za obisk enega slovenskih vinskih okolišev. časopis ne le stari znanec, temveč že kar družinski član. Tudi občasni bralci, ki gorenjski poltednik kupijo v enem od gorenjskih (ljubljanskih, kamniških in domžalskih) kioskov, naš list že kar dobro poznajo in ga pogrešajo, kadar zaradi tehničnih napak zamudi. Mnoge bralce in naročnike nedvomno zanima, kako se rojeva časopis, kakšna je njegova pot od zamisli do naročnika, zato naj na kratko prikažemo njegovo rojstvo. , Ko novinarji obhodijo teren, napišejo članke, komentarje, intervjuje, reportaže, ko fotoreporter zabeleži dogodke na film in naredi slike, ko propagandisti zbero reklame, ko so zbrane osmrtnice, zahvale in mali oglasi, odgovorni urednik pregleda gradivo, lektorica ga popravi, tehnični urednik pa ga opremi za tisk. Nato gredo besedila v tisk h Gorenjskemu tisku, kjer se oblikujejo časopisni stolpci. Oblikovalci v tehničnem sektorju ČP Glas iz tiskanega gradiva oblikujejo časopisne strani in jih posnamejo na film, tega pa pošljejo v tiskarno Ljudska pravica v Ljubljano. Tiskarna ga dobi ob sedmih zvečer dan pred izidom časopisa. Do polnoči je časopis navadno že natiskan. Do treh zjutraj ga delavci odpreme naslovijo na 21.500 naročnikov, nato časopis roma na pošto, da ga poštarji zjutraj raznosijo. Izvode za kol-portažo odpremljamo prek Dela v Ljubljani. Včasih se zgodi, da naročnik Gorenjskega glasa ne dobi pravočasno. Tega so včasih krivi tehnični problemi v ČP Glas ali v tiskarni, včasih pomanjkanje papirja, spet drugikrat težave z dostavo na pošti. Pa vendar časopis slednjič le pride do zvestega naročnika, da v, mm mm vi naročnik NW80& DANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM! Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: ČP GLAS, Cesta JLA 16, 64000 KRANJ. ČE PA SE BOSTE NA GORENJSKI GLAS NAROČILI NA NAŠEM PRODAJNEM PROSTORU V HALI A NA GORENJSKEM SEJMU. VAS ČAKA PRIJETNO PRESENEČENJE! NAROČILNICA Ime in priimek Naslov.........................................................posta........................ Naročam Gorenjski glas na gornji naslov. Naročnino do konca leta v znesku 833 din bom poravnal po prejemu položnice oziroma ob naročilu na gorenjskem sejmu. Datum......................................Podpis........................................... ga obvesti o življenjskem utripu na Gorenjskem. Z naročniki, ki predstavljajo glavnino bralstva, ima kolektiv ČP Glas dolgoletne dobre izkušnje. Večina je rednih plačnikov, odkar pa smo začeli naročnine tudi računalniško obdelovati, je delo s tem olajšano, evidenca je natančnejša, laže jo vsakodnevno dopolnjujemo pa tudi denar se hitreje nateka, tako da laže oblikujemo naš in vaš časopis. Tudi stiki z naročniki so postali pristnejši. Takega bi radi' ohranili še naprej, hkrati pa bralcu ponudili najboljše, kar zmoremo, da časopis opraviči zaupanje, ki mu ga mnogi izkazujejo že toliko let. Blizu 22 tisoč naročnikov Petkov Gorenjski glas natiskamo v 24.700 izvodih, torkovega v 24.200. 21.500 izvodov gre naročnikom, preostalih petkovih 2.460 in torkovih 2.100 prodamo v kolportaži. Največ časopisa kupijo v kranjskih kioskih, kar 1410 ob petkih in 1065 ob torkih. Za vsak okus smo vam pripravili poseben sejemski prodajni program/tako da si vsak, ki izbira • POHIŠTVO • BELO TEHNIKO • DEKORATIVO • OSEBNO VOZILO • POČITNIŠKO PRIKOLICO ali • DOSTAVNO VOZILO izbere tisto, kar je že dolgo zaman iskal. Pričakujemo vas na razstavnem prostoru PAVILJONA MURKE, odprtem vsak dan, tudi v nedeljo,od 9. do 19. ure. uumaspdm Informacija na sejmu telefon (064-26-276) GORENJSKI GLAS NA GORENJSKEM SEJMI — Časopisno podjetje Glas iz Kranja se na 35. mednarodne^ A gorenjskem sejmu predstavlja v posebnem paviljonu v sejen* lv ški dvorani A. Obiskovalci sejma, naročniki in bralci Gorenjske ga glasa lahko v njem oddajo mali oglas, naročijo Gorenjsk glas, predlagajo, o čem naj bi gorenjski poltednik pisal, čerr* namenjal več pozornosti, kaj ostreje kritiziral... Vsak nasvet vsaka pripomba nam bo koristila pri nadaljnjem delu. ____|v jtr Največja trgovif 2I Obilo nagradnih križank na Gorenjskem Male oglase v Gorenjskem su bi mirno lahko imen1 največjo trgovino z meS* blagom na Gorenjskem, časopisa gorenjski bralci dajajo živino, les, zemljo, i beni material pa vozila, si vanja, iščejo zaposlitev, iz! le živali, izgubljene denaf kupujejo rabljeno otroško1 mo, iščejo otrokom inštfl* ja, preklicujejo neresnični sede. . . V torkovi prodaj*' tako na voljo od 50 do 6» klov, v petkovi pa od 2$ 400. Domala vsi mali ogla* živijo odmev, večina poniil ga blaga se tudi odproda' Poleg 55 nagradnih križank, ki se v letu dni zvrstijo v petkovih številkah našega časopisa, se boben z rešenimi križankami zavrti še ob vsaki praznični številki. Prvi trije izžrebani reševalci dobijo po 500, 300 in 200 dinarjev, za praznične križanke pa po 1.000, 600, 400 in pet reševalcev po 200 dinarjev. Vredno je poskusiti! Za naročnika 60 odstotkov ceneje Naročniki berejo Gorenjski glas 60 odstotkov ceneje. Cena izvoda v kolportaži je namreč 40 dinarjev, naročnik ga dobi že za 25 dinarjev. Polletna naročnina, ki jo naročniki poravnavajo januarja in julija, znaša 1250 dinarjev. Jr Prihranek pri zahvali in osmrtnici Naročnik ima nekaj popusta tudi pri objavi osmrtnice 1 hvale. Pri najdražji, 12 centimetrov visoki na treh časopisnih I nah, ki sicer velja 18.360, kar okoli pet tisočakov. Torej za nap odšteje le 12.960 dinarjev. Standardna osmrtnica je ce< skoraj za polovico. 8 centimetrov visoko na dveh kolonah, ki | 8.160, dinarjev, naročniku objavimo že za 4.800 dinarjev. Bikca prodam —■ za naročnika cen4 Malooglasna služba našega lista vsak dan sprejme okoli 60 malih oglasov. Cena malega oglasa je sicer 300 dinarjev, čnik pa lahko prodaja, kupuje, zamenjuje ali obvešča za sto< jev ceneje. Zanj stane mali oglas 200 dinarjev. Ne le na Gorenjskem V Kranju je največ naročnikov Gorenjskega glasa, 9.635, dovljiški občini jih je 3.738, v škofjeloški 3.662, v jeseniški 1.6?' Tržiču 1.325. Berejo ga tudi drugod po Sloveniji. V ljubljanski' činah imamo 643 naročnikov, v Domžalah 66, drugod po Slo* in Jugoslaviji pa še 197. To so v glavnem Gorenjci, ki se pre* drugam, a še vedno ostanejo zvesti svojemu pokrajinskemu f pisu. Tudi tisti, ki se preselijo v tujino, se mu ne odpovedo, t" imamo na tujem 75 naročnikov. Večina jih je v zahodnoevrfll državah, Kanadi, Združenih državah in v Avstraliji, medtem vzhodnoevropskih deželah nimamo naročnikov. AKCIJSKA PRODAJA kovinotehna ko vi not© ti on BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE BOJLERJI TIKI 5 in 10 I — POPUST 1000.— do 1500.— din VELIKA IZBIRA RADIATORJEV JUGOTEfV 1 Blagovnica je odprta od 8.—12. in od 16. do 19. ur« ob sobotah pa od 8.—12. ^