Poštnina plačana v gotovini lachaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poSti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Dln, ra inozemstvo 20 Din RaČun pri poštnem čekovnem zavodu gt. 10.666. Jlova ®oba Gena 1 Dln ftedakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ullca št 1 pritiičje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi k sprejemajo ofo ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvainjejo le po možnosti. Štev. 32. Celje, ponedeljek 23. aprila 1934. Leto XVI. Celjski občinski svet Finančno ministrstvo ni potrdilo novega občinskega proračuna — Reševa- nje sikupnih zadev mestne in okoliške občine — Regulacija Sušnice — No- va javna dela — Vodopravna razprava za regulacijo Savinje — Otvoritev mestnega otroškega vrtca — Vprašanje vodovcda na hribu sv. Jožefa Celjski občinski svet je iniel v pe- tek 20. t. m. od 18.15 do 20.15 redno sejo. Župan g. dr. G o r i č a n je naj- prej sporočil, da je prejela mestna občina od banske uprave iz banovin- skega proračuna za I. 1933/34 prispe- vek v znesku 15.000 Din za ustano- vitev Vajeniškega doma v Celju, od notranjega ministrstva pa prispevek v znesku 20.000 Din za vzdrževanje mestne policije. Mestno načelstvo je v smislu cestno-policijskega reda pre- povedalo sušenje perila na Masary- kovem nabrežj-u, bo pa, četudi ni ob- vezano, sedaj skušalo najti drug prosten1 za sušenje periJa. Personalni odsek (referent obč. odh. direktor M r a v 1 j a k). Več pro- sen j za povjšanje plače je bilo odklo- tijenih. Služba strojnika v rnestni klavnici je bila oddana strojniku Le- su iz Trbovelj. Pravni odsek (referent obč. odb. dr. K a I an). V domovinsko zvezo so bili sprejeti: kuharica Ana Gmajni- Ceva. zasebnica Elza Pečnikova, služkinja Jožesa Staričeva, gostilni- čar Albin Berger, delavec Anton Je- senšek, delavec Karol Rojc in čev- Ijarski mojster Anton Zontič, ena prošnja. za sprejem pa je bila odklo- njena. Mestna občina bo plačevala tneseCno najemnino v znesku 700 dir narjev za ptsarno celjske ekspozitu- re javne borze dela. Mestna občina bo od slueaja do slučaja določila de- legate, ki bodo •/. zastopniki okoliške občine razpravljali o skupnih zade- vah obeh občin. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. Vreftko). Finančno ministrstvo je mestni občini vrnilo njen prora- eun za 1. 1934. s pripombo, da je tre- ba črtati v proračunu predvideno 20 otlstotno občinsko doklado na drž. neposredne davke, ki je določena za regulacijo Savinje, in 3% doklado za vzdrževanje prostovoljne gasilske če- te v Celju. ObČina bo vrnila proračun v nespremenjeni obliki finančnemu rninistrstvu, ker sta rninistrski svet in banska uprava lani zahtevala, da vnese občina v proračun prispevek za regulacijo Savinje; gasilska organi- zacija pa naj intei veniia zaradi odo- britve doklade za vzdrževanje gasil- ske čete v Celju. Glede potrditve pro- račvma bo interveniral pri finanČneni i ministrstvu tudi narodni poslanec gosp. Prekoršek. Dnevna odškodni- iia delavcem, ki so ali bodo zaposle- ni pri javnih delih, je določena na 25 Din. K tej vsoti prispeva borza dela za samce 10 Din, za oženjene de- lavco pa 13 Din. Razliko na 25 Din inora plačati občina, v kateri izvr- šujejo brezposelni javna dela. V od- sek za javna dela so bili izvoljeni obč. odb. dr. Vrečko, direktor Brinar in sol. upr. Voglai1. Mestna občina bo izmed projektiranib javnih del iz- vedla na svojem ozemlju delno regu- lacijo Sušnicc. StroSki so proračuna- ni na 300.000 Din, za sedaj pa bo ob- čina izvršila dela v znesku 100.000 Din. Mestna občina bo z novo dota- cijo iz bednostnega sklada v znesku 30.000 Din izvržila naslednja javna dela: Podaljšala bo betonsko Skai-po ob Savinji pri bivšem kapucinskem mostu (stroSki 3.480 Din), delno bo izgradila Trubarjevo ulico od drž. realne gimnazije do Savinjskega dvo- ra v dolžini 400 m in širini (J rn (stroš- ki 12.000 Din), uredila bo zvezno peg- pot rned Savinjo in Trubarjevo ulico (stroški 2.728 Din), pretlakovala bo križišče Kralja Petra in Cankarjeve ceste (stroaki 8.000 Din), zasilno bo uredila križišče Stritarjeve in Gajevr» ulicc ter prestavila pešpot, ki vodi mimo bivSih vojaških barak v pro- jektirano Stritarjevo ulico med to- varnama tv. Bergman in drug ter g. J. Kirbiša (stroški 3000 Din) in po- pravila cesto od Seidlovega studen- ca do Gozdne lestavracije (stioški 2.272 Din). K stroškom za izdelavo načrtov za regulacijo Savinje v laS- kem sektorju bo mestna občina pri- spevala 5.000 Din. Ker je ministrstvo definitivno cnlobrilo detajlni projekt za regulacijo Savinje od Kristinine- ga dvora do Tremerja, bo v juniju v Cslju vodopi'avna razprava za regn- lacijo Savinje. Občina bo dala gosp. Mutcu v zakup košček občinskega zemlji?Ča ob njegovi hiši v Ipavčevi ulici; letna zakupnina znaša 20 Din. Odobicna je bila podpora ob lastn e- mu odboru Jadranske straže v Ljub- Ijani v znesku 2000 Din. Prožnja Ko- la jugosl. sester za novo podporo za l»reureditev Celjskega doma v Bakar- cu je bila odklonjena. Občina bo da- la društvu odslej podporo le, Ce bo Kolo spremenilo svoja pravila tako, da pripade v primeru razida odnos- no razpusta društva njegovo preino- ženje mestni1 občini celjski. Račun za lansko škropljenje cest v ookliški občini je bil znižan od 1G.0OO na 12.412.50 Din; črtana je bila obrabni- na za škropilni avtomobil. Prošnja Sokolskega di uštva v Celju za novo podporo je bila zaradi pornanjkanja kritja odklonjena. Občina bo izplača- la Dramatičnemu društvu podporo šele, ko bo društvo v smislu sklepa občinskega sveta predložilo stanje svojih financ. Kinoaparat bivšc^a Mestnega. kina, ki je last mestne ob- j eine in je sedaj v posesti ge. Skober- netove, se naj vi'ne mestni občini. Gospodarski odsek (referent obč. odb. direktor M r a v 1 j a k). Obs ina bo dala g. Mihaelu Vrenku na hribu sv. Jožefa v zakup zemljišče poleg njegove hiše (227 m2) in sicer za ne- določen čas s polletno wlpovedjo. 1 m3 kam na iz občinskega kamnolo- ina v Pečovniku stane sedaj, ko je treba 5e upoštevati investieije, 3O.4() Din, v mesto postavljen pa (55 Din. Obrfni odsek (referent obč. odb. D o b o v i č n i k). ObCinski svet je za- nikal ki'ajevno potrebo za bufet na Dečkovein trgu št. (i, ki ga je name- lavala otvoriti ga. Marica Misja. Odsek za prosveto (referent občin- ski odbornik Sol. upr. V o g 1 a r). Prošnja za podporo za II. pokrajin- ski zlet Sokola KJ je bila iz finarič- ' nib razlogov odklonjena. Tudi proš- nja, da bi mestna občina prispevala 1500 Din za reprezentančni album kraljevine Jugoslavije, je bila odklo- njena. Župan je pooblaščeji, da naka- že prispevek za spominsko ploščo bratom Ipavcem, ki bo svečano od- krita 13. maja v St. Juriju ob juž. ž. Občina bo otvorila eden razred mest- nega otrožkega vi'tca v pritličju me- stne naiodne sole, eden razred pa v bivšem mestneni otroškem vitcu ob Dečkovi cesti. Gradbeni odsek (referent obč. odb. insp. inž. M a re k). Ödklonjeno je bi- lo gradbeno dovoljenje ge. Sornovi za adaptaeijo njenega bivšega gospo- darskega poslopja za dve stanovanji ter ge. Katarini Pavšerjevi za adap- taeijo hiše na oglu ulice Za kresijo in Gledališke ulice za trgovski lokal. Občina bo dala društvu za zgradbo hidrotehniönega laboratorija v Ljub- Jjani podporo v znesku 1000 Din. G. Höuigmann je pi-osil za dovoljenje za postavitev kopalne ute na levem bre- gu Savinje poleg vile g. Zemljiča. Gradbeni in tujskoprometni odsek sta pooblaščena, da sama rešita za- devo. ObCinski svet je dovolil preko- račenje proračunskega zneska za raz- sirjenje lpavčeve ulice pri Fazarin- čevi in Gradovi hiši. Pri slučajnostih je bilo ugotovlje- no, da, namerava mestna občina v primeru rontabilnosti napeljati vo- dovod na hrib sv. Jožefa. Delo bi se izvedlo v štirih letih in bi stroški znašali 170 do 180.000 Din. Zaenkrat bi občina napeljala vodovod samo do kapelice na hribu in tarn namestila javno pipo. V tern primeru bi znaäali strcški 30.000 Din, interesirani pa bi morali dati jamstvo glede porabe vo- de in amortizacije napeljaye. O za- devi bo razpravljal občinski svet Yia pnhodnji seji. Zborovanje brezposelnih v Celju CELJE, 23. aprila. Društvo »Delo in eksistenca« v Ljubljani, ki organizira brezposelne brez razlike stanu in spola, je prire- dilo v soboto zveCer dobro obiskano zborovanje v mali dvorani Celjskega doma, da osnuje pripravljalni odbor za ustanovitev druStvenega poverje- ništva v Celju. Zborovanja so se ude- ležili tudi zastopniki Jugoslovenske nacionalne stranke, celjske mestne in okoliške občine, Narodno-strokov- ne zveze in drugih strokovnih orga- nizacij. Zborovanje je otvoril gosp. Stefan Horvat iz Celja, pozdravil vse zbo- rovalce tei* jim predstavil g. Stanis- lava Vdoviča, glavnega tajnika cen- tral nega odboia društva »Delo in eksistciua« v Ljubljani. Nato je gosp. Vdovič lazložil udeležencem na- men, program in pravila dniätva »Delo in eksistenca«. Za njim je govoril clan centralne- ga odbora g. Josip Curk iz Ljub- Ijane. Obsodil je početje nekaterih brezposelnih, ki zavidajo drugim, ki imajo službo, in jim zato izpodkopa- Vsebinski uvod v dramsko prireditev „Bratov Kara- mazovih" (K gostovanju ljubljanske draine 24. t. m. v Celju) (Namesto lektorja pred 1. sliko) Vlastelin, Fjodor Pavlovič Kara- mazov, ki je živel v našein. okrožju, je bil dokaj Suden: bil je namreC ne samo klavern razuzdanec, ampak ob- enem tudi velik bedak. Kljub temu pa je ümel imenitno voditi svoje last- ne imovinske posle. Vse življenje je prežal in priskledoval za tujimi mi- zami in naposled so res našli pri njem v trenotku njegove smrti do sto tisoč rubljev gotovinc. V vsem našem okraju je slovel za enega naj- pohotncjših razuzdancev in najbolj bedastih burkaCev in prismojeneev. Oženjen je bil dvakrat in jo imel tri sinove: najstaiejši, Dimitrij Fjo- dorovič, je bil iz prvega zakona, osta- ia dva, Ivan in Aleksej, pa iz drugega. Prva žena mu je pobegnila z nekim semeniščnikom-učiteljem, ko je bil Mitja star komaj tri leta, in je kmalu potem v Moskvi umrla. Druga žena Pa jo umrla r/a težko živčno boleziu- jo, ko je štel najmlajši sinko Aljoša še ne štiri leta. Staii vdovec je v svojem razvrat- nem, pijanem življenju na svoje otro- ke docela pozabil. In da se niso za- vzeli za sirote deloma sorodniki in deloma tuji ljudje, bi bili otroci ne- izogibno povseni izgubljeni. Najstarejši sin Mitja, star zdaj 28 let, je preživel vso svojo oti'osko do- bo in svojo mladost brez očetovega nadzorstva. Detinstvo in mladost sta mu minila v neredu: gimnazije ni dovršil, potem je prišel na neko voj- no Solo, potem pa ga je zaneslo še na Kavkaz; prislužil si je oficirski Cin, dvobojeval se, bil degradiran, prislu- žil iznova oficirski čin, veliko popi- val in zapravil i'azmeroma mnogo denarja. Drugi sin Ivan, ki je štel 24 let, se je po značaju od svojega starejšega brata bistveno razlikoval. Odi-aščal je nekam mrk in vase zaprt. In oči- vidno se je že v svojem desetern letu osve.stil, da rastet a z mlajšim bra- tom v tuji rodbini in ob tuji milosti in da je njiju očo človek, ki je o njem še govoriti si-amota. Že v zgodnji mladosti je kazal nenavadne sposob- nosti za učenje. Dovršil je girnnazijo v Moskvi in pozneje tudi prirodoslov- no fakulteto na tamošnji univerzi. Preživljal se je sprva s poučevanjem, pozneje pa s sodelovanjem pri dnev- iioin Casopisju, kjer se je s poi'ocili o specijalnili predmetih tudi v literar- nih krogih naravnost proslavil. Po- sebno in nenavadno pozornost je vz- budila zlasti njegova razpi-ava o »Vprašanju cerkvenega sodstva«. Ti'etji sin Aljo«a pa je imel šeie dvajset let. Gimnazije ni končal. Bil pa je že nad eno leto doma, kjer se je pripravljal v bližnjeni slovitem sa- mostanu za redovniški stan. Vendar Aljoša ni bil nikakšen fanatik, pa tu- di ne rnistik. Pač pa je bil zgodnji človekoljub in če si je bil zbral samo- stanski poklic, je bil to storil samo zato, ker ga je bila ta pot tisti čas edina presunila in se mu zazdela ta- korokoč ideal ni izhod za ljubezen njegove dui>e, trgajoče se iz mraka posvetne zlobe k luči ljubezni. Ljudi jo irnel zelo rad: zdelo se je, da je preživel vse življenje v popolni veri v ljudi in nekaj je bilo v njem, kar jo govorilo in vas uverjalo, da noče biti ljudem sodnik in da za nič ne bi maral obsoditi svojega bližnjega. Vi- deti je bilo celo, da je vse dopuS&al, ne da bi le količkaj obsojal, Ceprav je bil včasih kaj bridko žalosten. Za- radi lega in zlasti zaradi njegove Ci- stosti, ljubeznivosti in neutešljivo i'esnicoljubnosti so ga vsi Ijdje iskre- no in globoko ljubili. Ta družina se je zdaj prav za prav pi'vic v življenju sešla. Kakor reče- no je bil Aljoža že eno leto doma, brat Ivan je prišel na željo starejšega brata, Dimitrij sam pa je prišel da uredi / očetom končno veljavno svo- je imovinske in zapuSCinske zadeve. Dimiti-ij je namreč zahteval, da mu oče izplača ves denar, kar ga je od dediščine po materi še ostalo. Stari lisjak pa je kmalu spoznal, da je fant lahkorniselii, burne nravi, strasten in lahkoživ, k[ mu ni treba dioigega ka- kor da pride za nekaj Casa do kake- ga denarja, pa se takoj pomiri. In prav to sinovo lastnost je stari pre- metono ziorabljal: pošiljal je mlade- mu nostrpnežu od časa do časa majh- fie zneske denarja, nazadnje, ko je Mitja zahteval dokončni obračun, pa je i/.javil, »da je z dobljenimi denarji že itak preobremenil vso vrednost svojega inietja in da takorekoč nima nobene pravice več količkaj še zahte- vati.« Dimitrij je mahoma zasumii krivico in prevaro, bil je kakor iz uma m toliko, da se mu ni zmoäalo. To je bila prva okolnost, iz katere je vzraslo divje sovraštvo očeta in sina in ki je pozneje tudi privedlo do katastrofe. Stran 2. >Nova Doba« 23. IV. 1934. Štev. 32. vajo eksistenco. Brezposelni morajo bili složni in lie smejo zaničevati drug drugega. Brezposelni odklanjajo miloščino in zahtevajo delo, za po- šteno delo pa tudi pošteno plačilo Brezposelnost ubija človeka duševno in telesno. Društvo hoče zainteresi- rati javnost in časopisje za težki po- ložaj brezposelnih. Kdor noCe delati, naj gre v prisilno delavnico. Treba je zaposliti doinaee dclavce, poteni bodo delavci tudi dobri državljani in država se bo še bolj krepila. Clan centralnega odbora g. Pave! K l- e u t z e r iz Ljubljano je naglanil, da brezposelni nc marajo besediče- nja, ampak zahtevajo dejanja. Kar se je doslej storilo za brezposelne, se je storilo brez njihovega sodelovanja, ker brezposelni niso bili organizirani. Lani je v naši državi okrog 310.000 brezposelnih iskalo dela. Glavna z&- hteva drus'tva »Delo in eksistenca« jo uvedba obveznega zavarovanja de- Iavstva za primer brezposelnosti. Ob- šodbe vredna konkurenca poročenih žena je zelo povečala število brezpo- selnih. Društvo priznava enakoprav- nost moškega in žene, pri podeljeva- nju služb pa morajo imeti družinski očetje prednost pred vsemi ženami. Odpraviti je treba tudi odjedanje kruha brezposelnim po upokojencih. Mnogo brezposelnosti je nastalo vsled pomanjkanja gotovine. Narodna ban- ka naj z vsemi svojimi močrni podpre naše gospodarstvo. Izvajati naj so> začne smotren gospodarski načrt. Vse inozemce je treba odstraniti iz jav- nih in zasebnih služb. Delovni čas naj se zniža. Delo naj se da brezpo- selnim delavcem, ne pa raznim dobro situiranim kmetom. Določi naj so eksistenčni maksimum in minimum za javne in zascbne uslužbence ter za delavstvo. Z redukcijami naj se preneha iu se naj začno nameščati nove moči. Šoloobveznost naj se po- daljša do lö.leta. Potrebna je revizi- ja social ne zakonodaje v korist de- lavstva. Gosp Stefan H or vat je pozdravil enotno organizacijo brezposelnih. Dvojno zaslužkarstvo in nameščanje poročenih jo treba odpraviti. V Celju in okolici je okrog 400 dvojnih za- služkarjev. Ce bi prišli na njih me- sta brezposelni, bi se konzuin dvig- nil letno približno za ü milijonov di- narjev. Društvo »Delo in eksistenca« je nadstrankarsko. Gosp. Vdovič je obžaloval, da se zborovanja niso udeležili tudi zastop- niki gospodaiskih krogov. Društvo »Delo in eksistenca« odklanja raz- l'cdni boj. Med društvom in strokov- nimi organizacijami ni nikakih no- soglasij. Po daljši debati je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev celjskega poverjeništva društva »De- lo in eksistenca«, ki se bo osnovalo jeseni na občnem zboru v Celju. Pri- pravljalni odbor se je konstituiral takole: predsednik g. Stefan Horvat, podpredsednik g. Valentin Jurman, tajnik g. Ernest Žerjal, blagajnik g Ivan Primožič, Clani odbora gg. An- ton Fabjan, Franc Klinar, Ivan Rojc in gdč. Mara Vidičeva. Postavitev spomenika skladateljem Ipavcem v St. Juriju ob juz. žel. ST. JURIJ ob j. ž., 22. aprila. Že pred svetovno vojno začeto in potem prekinjeno delo za postavitev spomenika bratoma dr. Benjaminu in dr. Gustavu Ipavcu je letos po- sredno na novo sprožila Ipavčeva pevska župa v Mariboru z namero, da v zvezi s prireditvami ob 40-letni- ci Celjskega pevskega društva 13. maja odkrije oinenjenima bratoma v Št. Juriju ob juž. žel. spominsko ploščo. Ko so za namero župe izvedeli ne- kateri fientjurčani, predvsem g. dr. Rudolf Dobovišek in g. Jože Kartin, so takoj stopili v stik z zastopniki obeh šentjurskih občin, ki so se 18. marca pod predsedstvom trškega žu- pana g. Cr*etnika polnoštevilno se- ni sledefi gg.: dr. Rudolf Dobovišek, mesto od župe predlaganega »prire- diteljskega odbora« za 13. maj osno- vali poseben »Odbor za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem (tudi dr. Josipu) v St. Juriju pri Ce- lju«. V odbor so bili soglasno izvolje- ni sledeči gg.: dr. Rudolf Dobvoišek, odvetnik v Celju, za predsednika; dr. Franc Svetina, okrožni zdravnik v St. Juriju, za podpredsednika; Janko Liška, suplent v Celju, za tajnika; Fran Cretnik, trgovec v Novi vasi pri Št. Juriju, za blagajnika; za od- bornike pa Josip Drofenik, bivši na- i'odni poslanec in posestnik v St. Ju- riju, Jože Kartin, uradnik v Ljublja- ni, Martin Klajnšek, župan okoliške občine in posestnik, Valentin Mikuš, kanonik in župnik v Št. Juriju in Hrabroslav Mastnak, posestnik in mlinar v Št. Juriju. Odbor je dobil nalogo, da do letošnje jeseni closeže postavitev primernega spomenika na trgu pred cerkvijo in takoj stopi v stik z Ipavčevo župo, s katero se je nato že sporazumel, da bo župa 13. maja odkrila bratoma Benjaminu in Gustavu spominsko ploščo na njuni rojstni liiši v Št. Juriju, da bo ob tej priliki blagoslovitev temeljnega kam- na za spomenik, da bo odbor župi pri pripravah in ))ri izvedbi pornagal in da se župa priključuje akciji za po- stavitev spomenika. Ipavce štejeino med svoje najpo- membiiejše skladatelje. Najplodovi- tejši med njimi, dr. Benjamin (1829— 1909) je avtor vrs4e vokalnih in in- strumentalnih skladb (četverospevov, samospcvov, zborov, plesnili in kla- virskih skladb, Ijubkih otroških pes- mic itd-, avtoi' operetc »Tičnik« in lirične opere »Teharski plemiči«, eden izmed osnovateljev in prvih po- pularizatorjev slovenske glasbe, ki je izdajal pesmarice in sodeloval prav tako pri »Slovenski gerlici« in pri »Novih akordih«. Brat Gustav (1831— 1908), ki je dobro znan predvsem po svojih v ljudskem tonu zloženih zbo- rih, manj po samospevih in otroških pesinih, je bil razen tega še sloveP zdravnik za očesne bolezni in uad 30 let priljubljen župan šentjurski, narodnjak in gospodarski delavec, ki je innogo pripoinogel, da je bila usta- novljena kmetijska sola v 6t. Juriju. Najmanj znan od vseh je Gustavov sin dr. Josip (1873—1921), ki mu je dolgotrajna bolezen prezgodaj uniCi- la tvorne sile. Bil je glasbeno teine- Ijiteje izobražen nego oče in stric in vrsta njegovih globoko občutenih in po zapadni Evropi in Ameriki z iz- rednini uspehom izvajanih balad, enodejanska pantomima »Možiček« in še diuge manjše skladbe ga kažejo kot skladatelja precejšnjih kvalitet. Malo pred začetkom bolezni je dogo- tovil opereto, katere premijera bo v Ljubljani, ko bo pesnik Zupančič pi-e- vel in izpopolnil pomanjkljivi libreto pisateljice Mare Copove-Berksove. S skladatelji Ipavci je zvezan zna- ten del slovenskih glasbenih strein- Ijenj, ustvarili so pomembna dela in njihove pesmi so postale priljubljene in razširjene kakor pesmi malokate- rega slovenskega skladatelja. Zato odbor vse l-ojake Ipavcev, vse tiste, ki so kedaj delovali v St. Juriju, vse prijatelje in častilce njihovih skladi) in vse, ki se količkaj zavedajo kul- turnih dolžnosti, prosi in poziva, da mu pomagajo z denarjem in moi'al- no, da ne ostanejo dolžni odgovora na posebne prošnje, ki jili bodo v kratkem sprejeli, in da nakažejo pri- spevke Krnečki hranilnici in posojil- nici v St. Juriju pri Celju (Cek. ra- čun štev. 11.552). Grozna smrt pod vlakom CELJE, 23. aprila. V soboto zvečer se je po mestu in okolici bliskovito razširila vest, da je večerni vlak iz Maribora okrog 19.30 na železniškem prelazu za cin- karno v Zavodni pri Celju strahovito razmesaril nekega starejšega moške- ga in ga na inestu usmrtil. Identiteto ponesrečenca so ugotovili Sele v ne- deljo opoldne. Ponesrečenec je 57-let- ni posestnik Josip Š t u k I iz Peclja št. 8. v občini Veračah v šmarskern srezu, oče petih odraslih otrok. Nesreča se je dogodila takole: Josip Štukl se je odpravil v soboto ob 5. zjutraj iz Peclja peš v Mestinje in se odpeljal z vlakom v Celje. S ko- lodvoi'a je odšel na Lavo k- posestni- ku Uršiču po gospodarskih opravkib. Štukl se j© okrog 19. očividno vračal skozi Gaber je in Cret v Celje, da bi se odpeljal z večernim vlakom do- mov. Ko je prišel okrog 19.30 do že- lezniškega prelaza za cinkarno v Za- vodni, so bile zapornice spuščene. Štukl je počakal, da je tovorni vlak, ki je vozil i/> Celja v Store, pasiral prelaz, nato pa je pod zapornico smuknil na progo in jo hotel prekp- račiti. V tein trenutku pa je pribr/.el po tlrugom tiru osebni vlak iz Mai i- bora. Takrat sta bila v bližini prela- za žclezniški sprevodnik Ivan Gros iz Zavodne in neki trgovski pomoč- nik, ki sta bila priči groznega pi'izo- ra, ki se je odigral na progi. Lokomotiva je treščila z vso silo v štukla in mu preklala lobanjo, po- teni ga je pa vlekla še 30 metrov da- leč s seboj. Iz lobanje so brizgnili okrvavljeni možgani, ki so oškropili progo 20 metrov tlaleč. Kolesa loko- motive so nesrečnežu odrezala levo roko in prste na njej ter desno nogo v stegnu in levo nogo v stopalu. Štukl je dobil tudi zevajočo rano na trebuhu, tako da so izstopila čreva in jotra. Na kraj nesreče je kmalu prispel policijski stražnik, kmalu na- to pa tudi okrožni zdravnik gosp. dr. Drago Hočevar, ki je odredil prevo/ razmesarjenega trupla v mrtvaänico na okoliškem pokopališču. Na progi so našli štuklov nahrbt- nik, v katerem je bil kos belega kru- ha, svinjska pečenka in dve stekle- nici, med tračnicama je ležalo 13 Din drobiža, dežnik in šiba, ki si jo je bil Žtukl spotoma odrezal, mrtvec pa je imel pri sebi rožni venec, vozni li- stek mestnega avtobusnega podjetja v Celju za 30 Din in potrdilo tvrdke D. Rakusch v Celju za 4 Din. Rjav klobuk, ki ga je imel Štukl na glavi, je padel na sprednji del lokoinotive in so ga tarn našli, ko je vlak pri vo- zil na celjsko postajo. Truplo Josipa Štukla so položili v ponedeljek po- poldne na okoliškem pokopaliaču k večnemu počitku. Gledališče MESTNO GLEDALIŠCE V CELiU Repertoar: Torek 24. aprila ob 19.30: »Bratje Ka- ramazovi«. Gostovanje Ijubljanske drame. Abonma. To sovraštvo pa je neizmerno po- večala še neka druga in sicer ljubav- na zadeva. Dimitrij se je namreč na svojem zadnjem službenem mestu silno za- Ijubil v ponosno plemkinjo Katerino Ivanovno Verhovcevo, ki pa je y$a prizadevanja precej razvpitega ofi- cii'ja trdovi'atno in skoraj preziiijivo odklanjala. Naključje pa je naneslo, da je Katarina Ivanovna nenadoma nujno potrebovala večjo vsoto denar- ja za kritje znatnega primanjkljaja v državni blagajni, ki ga je zagrešil njen oče, podpolkovnik pri tamoš- njem polku. Prav tisti Gas pa je dobil Dimitrij od svojega očeta šest tisoč rubljev in tako je v užaljencni samo- Ijubju zahJepel po osveti in sporočil Katerini Ivanovni, da ji na skrivoma da potrebni denar, toda samo s po- gojem, da pride ponj sama in sicer k njemu na dom. Da reši očeta pred aamomorom, se je Katarina Ivanovna resnično odločila in prišla k Dimitri- ju Karaniazovu po obljubljeno vsoto. V navalu hipne plemonitosti pa ji je ta izročil denar, ne da bi za to kaj zahteval. Nedolgo nato pa je podedovala Ka- tarina Ivanovna ogromiio premože- nje. Odpotovala je v Moskvo in že čez nekaj čaka po pošti vrnila Dimi- ti'iju izposojeno vsoto, obenem pa mu je poslala tudi pisino, v katerem se ponuja svojemu dobrotniku za neve- sto. Dimitrij sc je sicer s Katari no dejansko zaročil, toda medtem mu že njegova straštna, karamazovska nai'ava ni dala miru in zagledal se je do mrtvega v lepotico Agrafeno Aleksandrovno Svetlovo, znano pod imenoin Grušenjka. S to Grušenjko je Dimiü'ij začel zdaj razvratno in razsipno življenje in z njo je zapravil pri taki razgibani priliki tudi večjo vsoto denarja, ki mu jo je dala Ka- terina Ivanovna z naročilom, da jo pošlje njeni sestri. Nenadoma pa so napadli Dimitrija spet očitki vesti in iako si je pravkar na vso moč priza- deval, da bi prišel do denarja in vr- nil Katerini ukradeno vsoto. In ta denar je hotel zdaj na vsak način dobiti od svojega očeta. Nesreča pa je hotela, da sc je prav v isto Grušcnjko zaljubil tudi stari Karamazov in da je bil tako torej svojemu lastnemu sinu sopernik. In ker je Dimitrij nedavno izvedel, da je stari razvratnež Grušenjko že na svojein doinu naskrivoma pričako- val in je zanjo pripravil celo tri tisoč lubljev, jih spravil v zavoj in jih za- njo skril — je iz ljubosumnosti in ogorčenja malodane pobesnel in vef- krat izjavil, da bo starega prav go- to vo ubil. V skrajni stiski se je Mitja zatekcl k Aljoši in ga naprosil, da gre naj- prej k očetu in skuša izposlovati od njega denar, ki ga mora Katerini na vsak način vriiiti, potem pa naj gre še h Katji in naj ji pove, da jo on, Mitja, lepo pozdravlja in da ga no bo nikoli več k njej. In Aljoša se je nič dobrega slutef res odpravil k očetu. Ko je prišel v hišo, je bil Fjodor Pavlovič še za mizo. Obed ie bil prav- kar pri kraju. Fjodor Pavlovič je imel'pri kosilu rad sladkarije s ko- njakom. Ivan Fjodorovič ječbil tudi za mizo in takisto pil kavo. Prisoten je bil tudi sluga Srnerdjakov, mladenič 24 let, potuhnjen, odljuden in molče- (•en, za katerega so govorili, da je bil tudi posledica nekega cudnega na- pada starega Karainazova in neke slaboumne ženske, čeprav za to trdi- tev ni bilo nobenih konkrotnih do- kazov. Ta Srnerdjakov je pravkar razja- ril starega Fjodora Pavloviča s svo- jim jezuitsko kazuističnim modrova- njem o Bogu in veri in starec ga je pri tcj prici razjarjen nagnal iz sobe. Konjak mu je začel polagoma lezti v glavo. Razljutil se je, potem pa je začel s svojimi stereotipnimi vpraša- nji drezati v Ivana in Aljošo. Tudi starega burkača je zaskrbelo vprašanje: Bog in nesmrtnost. * Za uprizoritev »Bratov Karama- zovih«, s katerimi bo gostovala ljub- J ljanska drama v torek 24. t. m. ob I 19.30 (opozarjamo na pričetek pred- ' stave!) v Mestncm gledališču, dobijo i neabonenti vstopnice v predprodaji : v knjigai'iii »Domovini« na Kral ja Petra cesti. * Foslovilna in benefična predsta- va režiserja g. Milana Eošiča bo v pet'?k 4. maja ob 20. v Mestnem gle- dališču. Celjski igralci bodo ob tej priliki uprizorili dramo dr. Alsberga »Konflikt«. Režiser g. Koši5 bo na- stopil za slovo v tej krasni drami v I težki dramski ulogi in tudi režira igro. Poleg njega bodo nastopili v tej drami še gdč. Turkova (znana z lan- ske uprizoritve »Hermana Celjskega« v letnem gledališču v mestnem par- ku), nadalje po dolgem presledku g. dr. Dobovišek, v glavni ulogi pa gosp. | Fedor Gradišnik. Ostalo, tudi zani- mivo zasedbo bomo še objavili. Duaajska vremenska napoved za torek 2Z. aprila: Vzhodni rob Alp: Izpreinenljivo, tupatam jasno, bi-ez znatnih padavin, mimogrede lahno ohlajenje. zapadni odnosno jugoza- padni vetrovi. Severne Alpe: Izpre- menljivo, tupatam dož, nekoliko hlad- neje. Južne Alpe: Izpremenljiva ob- lačnost, povečini precej jasno in to- plo. Štev. 32. »Nova Doba« 215. IV. 1934. Stran 3. Glasovi iz občimtva Ceste v celjski okolici Cenjeni g. urednik! Nedavno smo čitali v Vašem cenj. listu i*azne sklepe okoliškega občin- skega odbora, nied drugim tudi, kaj vse bo občina storila za izboljšanjo cest. Kakor čujemo, so ceste lani za- radi izčrpanega kredita zaostale od- nosno je bil za ceste določeni denar porabljen za druge nepredvidene iz- datke. V mestu Celju vidimo napre- dek in skrb za ceste, v okolici pa skoro ni sluha ne duha o kakem po- sipanju cest in javnih poti. Ob naj- manjšem dežju se lahko človek kop- Ije v blatu. Hazuinljivo je, da se zo- pet Cujejo kritike. Obljube in sklepo je tr-eba Cimprej pretvoriti v dejanja. Radovedni smo, kedaj se bo pričelo ZVECER je udoben intemeljit način pranja,po katerem se rav- naže več tisoč žen.To je tafcqLenostavno: zvečer namočiti v raztopini Ženske hvale, zjutraj enkrat izkuhati s Schichtovim terpentinovim milom. ZJUTRAJ Schiel Terpentinovoinilp ^*1* TO J E C ELO DELO PRI tlCHIfiHTOVI METODI delo na cestah, upamo pa, da bo oko- liška občina kmalu storila svojo dolžnost. Obdani. DOMACE VESTI Celje in okolica d Svečan sprejem bolgarskih Juna- kov v Slovansko sokolsko zvezo. Sa- ve/ Sokola kraljevine Jugoslavijc bo imel v sredo 25. t. m. v Beogradu važno sejo, na kateri bo ob udeležbi delegatov vseh žup določen razpored in obseg letošnjih sokolskih sveča- nosti in izdane smernice za bodoc<- sokolsko delo. Obenem bo tudi seja Slovanske sokolske zveze pod pred- i-edstvom staroste COS Bukovskega. Na tej seji bodo bolgarski Junaki svečano sprejeti v Slovansko sokol- sko zvezo. V to svrho bodo prispeli v Beograd predsednik Junakov Lazov ter oba podpredsednika, tajnik in več članov uprave. Sprejem bolgai - skih Junakov bo ena najpomembncj- ših slovanskib manifestacij po vojni. d Vzajemni razstavi knjig v Sofiji In Beogradu. Na pobudo sofijskih li- terarnih krogov je v teku akcija za preureditev vzajemnih razstav knjig v Sofiji iu Beogradu. V Sofiji bodo razstavljene jugoslovenske. v Beo- gradu pa rolgar.-ke knjige. Razstavi bosta na.jl'iz v liiaju ali juniju. . d Ljubljanska sekcija Jugosloven- skega novinarskega udruženja bo iniela redni letni občni zbor v nede- ,' Ijo 29. t. m. ob pol 10. dopoldne v kuiotijski soli v Öl. Juriju ob juž. ž. Celjski člani se odpeljejo iz Celja v nedt'ljo zjutraj z osebnim vlakoin ob 7.42. d Kcngres jugoslovenskega trgov- stva v Skoplju. Vsi trgovci, ki se na- meravajo udeležiti kongresa jugoslo- venskega trgovstva v Skoplju odnos- Tio tudi potovanja po Južni Srbiji (Skoplje — Tetovo — Gostivar — Struga — Ohrid — Resan — Bitolj - Prilep — Gradsko — Veles — Skop- lje), n a j pošljejo, 5e se niso že pri- javili pri zdruzenjih, najpozneje do 27. I. in. prijave Zvezi trgovskih '/druženj dravske banovine, Ljublja- na, Gregorčičeva ulica 27, teles on 3197. SoKolska tombola Celle 6. V. 193$ (- Zbor Jugoslovenskega akadem- skega pevskega društva v Zeniunu je prispel na svoji turneji po Slove- niji v petek 20. t. m. ob 1C.08 l vla- kom v Celje. Na kolodvoru so goste pričakovali zastopnik niestne občine ter prcdstavniki in člani Glasbeno Matice, pevskih in kulturnih dru- Stcv tei' akademiki iz Celja. Goste je pozuravil gospod Anton LeČnik v imenu mestne občine celjske, g. K. Fink v imenu celjskih pevskih društev, akademik gosp. Koželj pa v imenu DruStva jugosl. akademikov v Celju. Za pozdrav in sprejem so jo prisrčno zahvalil pevovodja društva g. Branko Cvejič. Zvečer so priredili gostje v veliki dvorani Narodnega doma koncert, ki. je bil žalibog slabo obiskan. Moški zbor je zapel dve, me- šani zbor pa 12 skladb. Najbolj so ugajale Mokranjčeva VII. in X. ruko- vet, Adamičev »Jezdec« in Hubadova harmonizacija koroške narodne »Gor Coz izaro«. Zbor ima dober glasovni materijal in poje s pohvalno dinami- ko, je pa prernalo izvežban in pro- žen. Celjsko pevsko društvo, »Oljka« in »Celjski zvon« so poklonili pevo- vodji g. Branku Cvejiču lep venec. Gostje so kljub vsemu dosegli prav lep moral en uspeh. c Podmladek Rdečega križa na drž. realni gimnaziji v Celju je priredil v nedeljo 22. t. m. dopoldne matinejo v Mostnem gledališču, ki je bila si- c(M- le srednje obiskana, a je doživela lep moralen uspeh. Matinejo je otvo- ril predsednik podmladka. R. Bevc, ki je pozdravil vse navzoče in orisal naloge in cilje podmladkov Rdečega križa. Prvošolka S. Š mid ova je nato ljubko deklamirala Ganglovo »Rado- vanje«, osmošolski oktet pa je po- hvalno zapel Sattnerjevo »Pogled v nedolžno oko« in Hajdrihovo »Siro- to«. OsmoSolei V. Haselbachova, Fi- scher, Umek in Stante ter g. M. Ko- šič so v režiji osmošolca Fischerja dobi'o podali odlomek iz I. dejanja Cankarjeve »Lepe Vide«. Dijaški go- dalni kvartet Glasbene Matice: S. Zalokar (I. violina), E. Fink (II. vio- lina), J. Diilek (viola) in I. Ferdič (če- lo) so enotno, precizno in uprav '/ umetniško poglobitvijo zaigrali Gla- zunova »Interludium in modo anti- co«, Dvofakovo »Humoresko« in Haydnovo »Serenado«. Sledila je uprizoritev Bergerjeve komedije v 1 dejanju »Ženitev po vzoiii«, ki so jo v režiji g. M. Košiča prav dobro po- dali g. Košič, osinošolki Glückova in Haselbachova ter osmošolec Fischer. Ob zaključku je osmošolec M. Stan- te učinkovito zaigral tri skladbe na kromatični harmoniki. Dijaštvu is- kreno čestitamo k lepemu uspehu! c O diplomatskih borbah Male an- tante v novejši dobi bo predaval v četrtek 2(j. t. rn. ob 20. minister v p. in odvetnik g. dr. Vekoslav Kuko- vec iz Maribora v mali dvorani Na- rodnega doma. Predavanje priredi celjska podružnica Jugoslovenske- češkoslovaške lige. Na to zanimivo in aktualno predavanje opozarjarno vse, ki se zanimajo za važno delo Male antante in za zunanjepolitična vprašanja sploh. c Francosko predavanje. Francoski krožek v ('elju priredi v petek 27 t. m. ob 18. javno francosko predava- nje v Narodnem domu. Predaval bo g. lektor Lacroix iz Ljubljane o fran- < oskorn časopisju in o sodobnem čas- nikarstvu. Vstop vsakomur prost. <- »Izgubljeni in zopet najdeni mož«, burko v treh dejanjih uprizori v nedeljo 29. t. m. ob 15. kmetijska in gospodinjska nadaljevalna sola na odru okoliSke narodne Sole v Celju. c 15-letnico ustanovitve celjske le- gije in nieivo udeležbo pri osvoboje- valnih bojih na Koroškem namera- vajo legijonarji proslaviti s skup- nim sestankom in izletom na Smre- kovec. Ta sestanek naj bi bil v juli- ju ali avgustu z odhodom iz Celja do Šoštanja in od tarn na Srnrekovec, legijonarji iz gornje Savinjske doli- ne pa bi odšli skupno od doma di- rektno na Smrekovec. Želje in j)red- ^°gi glede dneva toga sestanka in programa naj se skupno s prijavo udeležbe na tern sestanku pošljejo na naslov: dr. Ervin Mejak, advokat, Konjice. Po došlih prijavah bo dan in program sestanka pravoeasno ob- javljen v časopisju. c Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev obvešča svoje člane, da se do- bijo Clanske izkaznice pri tajniku tov. Josipu Šribarju, Celje, Aleksan- drova ulica 2, vsak delavnik od pol IS. do po! 19. c Prošnja javnosti! Solnca in mor- ja potiebni in željni mladini je na- menjen ves izkupiček prve javne tombole Jadranske straže v Celju, ki bo 3. junija na Glaziji v zvezi z osta- lirni prireditvami Jadranske straže. Tudi tern potom se obraCa odbor JS na celjsko in okoliško javnost, pro- seČ jo pomoči in podpore za to svojo priieditev. Našc vrle narodne dame so se radevolje odzvale klicu odbora in bodo začele v teh dneh z nabiralno akcijo. V imenu naše mladine, v ime- nu patriotično-humanega namena, ki vodi prireditelje, prosimo vse in vsa- kogar, da ne odrečejo, ko bodo nabi- lalkc potrkale in prosile za pomoč in prispevek. Pomagajte, da jim po- moremo, saj je mladina naš up in naÄa bodočnost! Čuvajmo naše mor- je! — Jadranska straža v Celju. c Uporabljajte kolke Jadranske straže, ki so namenjeni naši deci! Kolke dobite v vseh celjskih trafi- kah. c Izlet na Rum priredi Sokolsko dru.štvo Celje v nedeljo 29. t. m. kot svoj majniški izlet. Odhod iz Celja zjutraj ob 7. do Trbovelj, povratek na Zidani most. V svrho polovi&ne vožnje se je treba zglasiti pol ur© pred odhodom vlaka pri vodji izleta. Vsi vljudno vabljeni. c Mladinski odsek »Soče« ima vsa- ko sredo ob 20.30 v Narodnem domu redne sestanke, na katere je vabljeno vse članstvo. Mladino, ki jc začela zanemarjati redno obiskovanje, pro- simo, da bi se zopet redno udeleže- vala teh sestankov. c Savinjska podružnica SPD v Ce- lju obvešča izletnike in planince, da bo pot skozi Hudičev graben odslej le za silo vzdrževala ter ne namera- va klinov in varovalnih vrvi obno- viti v nekdanjem obsegu. Varnostne uapj'ave se vsako leto močno poško- dujejo s spuščanjem lesa, zato bi bili stroški za vzorno vzdrževanje tega prehoda ogromni. Podružnica SPD odsvetujo izletnikom, da bi se poslu- ževali te poti, ker je kolikor toliko MAURICE LEBLANC: 58 Skrivnostno oko Kriminalen romon Provel B. Rihterglč »Toda . . kako?« je vprašala Klarisa, ki jo je vzlic skrbem zanimalo Lupinovo pripovedovanje. «Ali vas zanima, kako sem vas dobil? No, na ta način, da sem lazil Jakobu za petarni. Saj sem bil trdno prepriCan, da pojde k Daubrecquu in mu pove, kaj je storil. Ponoči je spal v nekem manjšem hotelu v Nici. Zjutraj se je potem sestal z Daubrecquom na Angleški promenadi. Precej dolgo sta se pogovarjala. Jaz pa sem jima bil neprestano za petami. Daubrecq se je potem vrnil v svoj hotel, Jakob pa je sei. Nekaj minut nato sem že vedel, da je vzel sobo 129 in da je prejšnji dan prišla neka dama, ki je najela sobo zra- ven njegove. Oprezno sem potrkal na vaša vrata. Nič odgovora. In vrata so bila zaklenjena.« »In potem?« je vprašala Klarisa. »No, odprli smo jih. Potem sem torej prišel v vašo sobo. Nikjer nikogar. Toda vmesna vrata so samo priprta. Splazil sem se v sosedno sobo. Zdaj me je ločil samo Se zastor od vas in gospoda Dau- brecqua ... in od zavojčka tobaka, ki em ga zagledal na kaminovem okrajku.« »Ali ste skrivališče poznali?« »Preiskava v Daubrecquovi delovni sobi v Pa- rizu je dogiiala, da je zavojček tobaka izgitiil. Razen trga . . .« »Razen tega? . . .« »Daubrecq je pri muCenju pi'iznal, da je ,Mary' kijuč za rešitev ugankc. Ko nisem več opazil za- vojCka na njegovi mizi, mi je šele prišlo na misel, da je ,Marv' samo zaöetek neko druge besede — ,Maryland'. In ,Maryland1 je edina vrsta tobaka, ki ga kadi Daubrecq. Ali ni bilo to mojstrsko izvohano? Moj dragi Daubrecq je odprl zavojček, iztresel iz njega nekaj tobaka, spravil v sredo zamašek in na- tlačil spet tobak do vrha. Potem je zavojcek lepo zaprl, da je bilo videti, kakor se ga ne bi bil nihee dotaknil. Tako je svoj biser lahko pustii na mizi in niliCe se ni zanj zmenil.« Klarisa, ki je bila V mislih nepreslano pri Gil- bertu, ga je ustavila: »Ali ste pa zdaj trdno prepričani, da se vam bo posrečilo Gilberta rešiti?« »Da.« »Toda Prasvilla ni v Parizu.« »Cö ga ni v Parizu, je v Havru. Včeraj sem to bral v nekem listu. Najina brzojavka ga bo ne- dvomno takoj priklicala v Pariz.« »Ali mislite, da bo imel toliko vpliva?« »Da bi sam dosegel pomilostitcv Vaucheraya in Gilberta? Ne. DrugaCe bi ga bili že pripravili do tega. Toda dovolj pameten bo, da bo pravilno ocenil pomeri listine, ki mu jo lahko ponudiino. Prav nič so ne bo obiral.« »Ali vrednosti seznama ne precenjujete?« »Saj menda niste pozabili, draga prijateljica, kako mogoCen je postal z njo Daubrecq? Bodite brez skihi, za seznam sedemindvajsetih bodo dali vse, kar bomo hoteli. Saj zahtevamo zelo malo. Le pomilosti- tev jetnika, ki je komaj slekel kratk© otroške hlače. Šc zdelo se jim bo, da smo neumni, ker imamo v rokali tako močno orožje, pa ga znamo tako slabo uporabljati.« Umolknil je. Klarisa, ki se je malce pomirila po vseh duševnih in telesnih naporih zadnjih dni, je zaspala. Ob osmih zjutraj so se pripeljali v Pariz. Dvc brzojavki sta čakali Lupina na njegovem Mtanovanju na trgu Clichy. Eno je poslal Le Ballu minuli večer iz Avignona. V njej je sporočil, da gre vse dobro in da bosta zvečer brez dvoma na dolo- čenem kraju, Drugo pa je poslal Prasville iz Havra. Naslovljena je b/rla na Klariso. »Ne morem se vrniti jutri zjutraj. Pridite ob petili v mojo pisarno. Računani na vas.« »Ob petih,« je rekla Klarisa, »tako pozno . . .« »Toda še ob pravem času,« je zatrdil Lupin. »Saj je vendar . . .« »Ali mislite usmrtitev, ki bo jutri zgodaj zjutraj? Kar brez skrbi bodite. Ne bo je.« Stran 4. »Nova Doha« 23. IV. 1934. Štev. 32. nevai'iia. Izletnikc tudi opozarjanio, da je sedaj s Tolstega vrha nad Celj- sko kočo neovii'aii razgled. Na vrhu je bilo namreč te dni posekano gr- movje, ki je prej razgled onemogo- calo. V1 okolic.i Celjske koCe so izleti spomladi najlepši. Krasno je hoditi po ozelenelih bukovih gozdovih. c Delovni trg. Pri ekspozituri jav- tte borze dcla sc je od 11. do 20. t. in. na novo piijavilo 55 brezposelnih (44 moških in 11 žensk), delo je bilo po- nujeno za 18 oseb (G moških in 12 žensk), posrodovanj jc bilo 1(> (za 7 moških in 9 žensk), odpotovalo je 23 brezposelnih (19 moških in 4 ženske), odpadlo je 9(5 oseb (84 moških in 12 žensk). Dne 20. t. m. je ostalo v evi- denci 683 brezposelnih ((>36 moških in 47 žensk) napram 7G3 (702 moški- ma in Gl ženskam). Delo dobijo: 2 sedlarja, 1 poinožni delavec, 1 hla- pec, 4 kuharice (med temi 1 k orož- ni.korn), 1 gospodinja za Kragujevae, 3 služkinjo 11i 2 krnečki dekli. c Žetev smrti. V celjski bolnišnici je uinrla v nedeljo v starosti 75 let ga. Neža Bedenikova, vdova po ko- vaškem mojstru iz Hrastnika in mati g. Ignaca Toplaka, avtoizvoščka v Celju, v soboto pa je umrl 53-letni po- sestnik Jakob Zabukovšek iz Male vasi pri Ponikvi. Pokojnima blag spomin, svojcem naše iskreno soža- Ije! c Slovensko obrtno društvo v Celju bo irrielö redni letni občni zbor v pe- tek 27. t. m, ob 19. v dvorani Obrtne- ga, doma. Vabljeni vsi člani! c Otvoritev trgovlne. Kakor smo s poučene strani izv*edeli, otvori do- mača zagrebška tvornica čevljev v kratkem podružnico pod imenorn »Astra« v Aleksandrovi ulici Lt 4. c V trgovlnski register sta se vpi- sali tvrdka Bremec in drug, avtome- lianična delavnica v Celju, Mikloši- čeva ulica (Anton Bremec in Ivan UraniČ) in tvrdka Diamant Viljem, trgovina z vsem v prostem prometu dovoljenim blagom, »Artos«, Sp. Hu- dinja 90 pri Celju. c Tartvina kolesa. V petek ob 15.30 je neznan storilec ukradel nekemu trgovskemu vajencu z Vranskega iz neke veže na Cankarjevi cesti 500 Din vredno Črno pleskano kolo znamke »Waffenrad«, tov. štev. 58.122, evid. Stev. 2—14.221—5. c Kanarček se je zatekel v petek v stanovanje ge. Karoline Mesaričeve v PreŠernovi ulici 17. Lastnik naj se zglasi pri omenjeni gospe. c Prljateijl In pHjateljlce dobrega, blagega BOK PIVA pazite! Danes je priSlo letoSnje novo \c prlstnega BAVARSKEGA SLADA Izdelano BOK PIVO plvovarne UNION v proinet. Ne pozablte ga poizkusltl! c Za birmance molitvenike, rožne vence priporoča K. Goričarja vdv., Celje, knjigarna, in veletrgovi- na s papirjem. c Kino Union. Ponedeljek 23. in to- rek 24. apiila: »Planine kličejo«. (»Rebel«.) Veličasten zvočni film. V pflavnih ulogah Luis Trenker, Luise Ulrich in Mihael Varkonyi. Dve zvoč- ni predigri. — Sreda 28., četrtek 26. in petek 27. aprila: »Bodi moja!« Iz- vrstna zvočna opereta. V glavnih ulo- gah Gustav Fröhlich, Camilla Horn, Celjan Harry I-Iardt (Klimbacher), in (ioorg Sima. Glasba: Allan Grey. Zvočna predigra. Moderne okvire dobite zelo poceni pri Prvi celjski »KRISTÄLIJI«, Celje, Za kresijo 14. Sport ASK Primorje : SK Olimp 10:4(6:2) Celje, 23. aprila Po več kot enoletnem presledku'smo imeli včeraj priliko videti v Celju I. moštvo našega ligaša !ASK Prirnorja iz Ljubljane. V kombinirani postavi z liginimi igralci je odi^ralo moštvo pri- jateljsko nogometno tekmo s SK Olim- pom. Tekma se ie pričela zopet 5ele ob 16"50 na igrišču SK Celia na Gla- ziji. Za nastop redkega gosta je vla- dalo razmeroma precejšnje zanimanje, na igrišče je priSlo okoli 400 gledal- cev. Tekma se je gibala ves čas na za- dovoljivi višini, v ostrem in hitrem tempu, bila je vseskozi zanimiva in napeta. Pomanjkanje tehničnega znanja in vigranosti v razmerju z gosti je skušal Olimp nadoknaditi z veliko, izmed vseh celjskih klubov le njemu edino požrtvovalnostjo in voljo, kar so mu poplačali Stirje lepi goli. Kljub neugodnemu rezultatu moštvo do zad- njega ni hotelo popustiti in jezžilavo defenzivno igro preprečilo, da ni preŠIa igra v preveliko enostranost. Primorje je kot celota zadovoljilo. Tehnično in kombinatorno je domače vidno prekašalo. Vse linije so bile dobro povezane in točne v dodajanju. Z nizko in dobro kombinacijsko igro si je znalo uspešno osvajati teren in valilo na nasprotnikova vrata napad za napadom. Visoko zmago si je pri- borilo docela zasluženo. Pričetek je pripadel Olimpu in v nekaj trenutkih so bili gostje deležni nemalega presenečenja, ko je Hol- zingerjeva žoga obsedela v njihovi mreži. Olimp, navdušen nad tako hitrim uspehom, je postal v igri precej živahen, poznala pa se mu je v ne- točnem dodajanju in nesigurnosti pre- cejgnja »trema«. Igra je bila skraja povečini odprta in Olimp je ostal v vodstvu do 9. minute, ko je dosegel Bertoncelj izenačenje. Polagoma pa se ie moral Olimp pomakniti v defen- zivo, iz katere se nato skoro vso igro ni mogel zlepa izmotati. Gostje so pri- čeli z energičnim obstreljevanjem na- sprotm'kovih vrat in so dosegli v 15, 23-, 24. in 26. minuti štiri lepe gole. V deloma odprti igri se je nato Olimpu ponovno nasmehnila sreča in v 42. min. je znižal na 5:2, minuto kasneje pa so gostje s Sestim golom že vrnili milo za drago. Po kratkim odmoru in z rezultatom 6 :2 je pričel drugi pol- čas. Zopet je price! prvi streljati gole Olimp in je v 3. minuti znižal na 6:3. Igra je potekala nato deloma sredi igrišča, deloma na strani Olimpa, gol za Primorje pa je padel šele v 14. minuti. Do konca so dosegli gostje v 21., 23. in 40. minuti 5e tri, Olimp pa v 32. minuti po enajstmetrovki Se eden gol. Koti 5 : 1 za Primorje. Tekmo je sodil g. Ochs dobro. K. D. t ŽSK Hermes : SK Celje 2 : 0 (0 :0). iVIoštvo SK Celja je igralo v nedeljo v Ljubljani podsavezno prvenstveno tekmo v, ŽSK Hermesom in tekmo nepričakovano izgubilo v razmerju 2 : 0 (0 : 0). Celjani so bili povečini v premoči, a so bili pred golom neod- lo^ni. Poraz Celjanov so zakrivili siednji krilec, obe zvezi in desno kri- lo. Srednji krilec v sedanji formi za- enkrat ne spada v team. Leva zveza, ki je sicer letos v zelo dobri formi, je preveČ zadrževala žogo in je ni ob pravem času dodajala. desna zveza, ki smo jo videli že prav lepo iprrati, pa je bila prekomodna, ni šla na žogo in ni takoj dodajala, dočim se desno krilo, ki je letos prvikrat nastopilo, sploh ni uveljavilo. Ostali igralci so bili dobri, zlasti je treba pohvaliti srednjega napadalca Mariča, ki je igral zelo požrtvovalno. Enajstrne- trovke proti Hermesu ni zastreljal Marie, kakor poroča »Jutro«, marveč srednji krilec. Poraz Celjanov, ki so zopet izgubili dve dragoceni točki, je bil docela nopotreben. Moštvo SK Celja bo moralo na prihodnjih tek- mah nuditi znatno boljši nogomet, če bo hotelo preprečiti katastrofo. Prvenstvena tekma v Mariboru med 1SSK Mariborom in Cakovečkim SK se je končala neodločeno v razmerju 2 : 2 (1 : 1). V prijateljski tekmi v Mariboi'u je SK Železničar poi-azil celjske Atletike v razmerju 3 : 2 (1 : 0). t Zanimiva nogometna tekma bo v nedeljo (i. maja ob 10. dopoldne na Glaziji. Za zmago se bo borilo moštvo celjskih staveev proti moštvu stroj- nikov. Na to tekmo že danes opozai*- jamo občinstvo. Cisti dobiček je na- inenjen brezposelnim. t Klub slovenskih kolesarjev v Ce- lju priredi v nedeljo 29. t. m. klubsko dirko na progi Celje—Žalec—Celje— Vojnik—Celje (32 km). Start pri Gla- ziji v Celju ob 14., eilj okrog 15. pred gostilno Svotel na 'Mariborski cesti v Gaberju. Prijave sprejema blagajnik g. A. Šumer, trgovec v Prešernovi uli- ci, do sobote 28. t. m. do 19. Pnjavni- na 5 Din. Na startu dvojna prijav- nina. t Kolesarska dirka na progi Celje- Šoštanj, ki bi se bila morala vršiti v nedeljo 22. t. rn., je bila zaradi tehniC- nih zaprek preložena na nedeljo si. in a ja. Književnost Blaž Jurko: Moje dogodivščine. V založbi konzoreija »Nove Dobe« v Celju je izšla knjiga, ki prinaža živ- ljenske dogodivščine danes 75-letne- ga, širom Slovenije znanega Blaža Jurka. Knjiga je vseskozi polna moč- nega humor ja, verno narn slika svo- jo dobo, na zanimiv naöin in v do- brem jeziku nani prikazuje burkaste doživljaje in dejanja lovca, večnega popotnika. 45 let na deželi delujoče- ga učitelja, kmetovalca itd., ki je bil povsod v življenju po svoje na me- stu, polnokrven in samosvoj, kakor je danes, žal, takih osebnosti čim dalje manj med narni. Avtor sam trdi, da je življenje še vedno lepo, sa- mo živeti je treba znati. Nauk, kako se to doseže, nam nudijo pestri, tu opisani dogodki na najzabavnejši na- J čin. Kakor je avtor sam velik origi- I nal, tako je original na knjiga, ki po- j menja novost posebne vrste. Ne od- lašajte z naročilorn te vesele knjige, ker je njena naklada nizka. Lepo opreniljena knjiga obsega na 192 straneh 49 poglavij in stane samo 10 Din, po pošti 12 Din. Naročila sprejema uprava »Nove Dobe« v Ce- lju. Čedno opremljena soba v I. nadstr., na ulico, v sredini mesta se odda s 1. majem. Naslov v upravi lista. Popolnoma nova kompletna, moderna s p a I n i c a se proda po nizki ceni. Vpraäa se Prva celjska »KRISTALIJA*. Celje Za kresijo 14 Sokolski kroj dobro ohranjen se takoj poceni proda. Naslov v upravi lista. Molitveniki za birmo, ro2ni venci v veliki izbiri v knji- garni in trgovini s papirjem Franc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Dvosobno stanovanje s pritiklinami in vrtom se odda s 1. junijem v pritličju v hi§i na Ljub- Ijanski cesti 21, Celje. Skoraj nov Singerjev sivalni stroj se ugodno (deloma na obroke) proda. Naslov v upravi lista. Semena sveža vrtna in poljska dobite pri tv KarolLoibner Celje Kralja Petra cesta 17 »Pri Zvonen*- ZVEZN/1 izvršuje vsa v stroko spadajoča dela Dražba Dne 27. in 28. aprila 1934 popoldne ob 1/h 2. uri se vrSl v Celju, Cankarjeva cesta v biv§ih prostorih ,Prve južno&tajerftke vinarske zadruge v Celju* dražba sodov razne velikosti, raznega kletnega orodja, cevi, novega in starega filtra, barake na dvoriSču itd. Natančnejša pojasnila interesentom daje konkurzni upravitelj dr. Orožen Milan, odvetnik v Celju. Franjo Dolžan ^V4° Jß Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Pnvzems vsa Y zgora| navedena stroka ipadaloZa dsla in popravila — Cena zmerna — PostrtSba tolna in solldM Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Rupuje In pro- dlaja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjizioe in tekoči račun ter nud$ za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfani Urejujo Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. -- Oba v Celju.