H 31 i il 50t m KURENT 1501 SmHBi 7\ V LETO L Izdalo Kulturno-prosvetno društvo 62380 Stari trg. Edini in odgovorni urednik Tone Slapernik. Vse pravice pridržane. Strokovni list za pustne norce ŠTEVILKA 29 Ko letos zopet me imate, Upam, da me še poznate? Resnico samo vam razlagam, Egoiste včasih malo zbadam. Ne bo sedaj vam vsem vseeno, Toda k letu morda — zadoščeno? izhaja vsako leto na pustni torek Inserati po dogovoru 6. MARCA 1973 Dober šaljivec se honorira — Nikar, ljubi možek! Misliš, če je bilo v Slovenjem Gradcu nekaj odstopov, da pa moraš odstopiti še 4i. M 'Ka 'T *7 £ S Slovenj Gradec v turističnem prospektu pred vojno (in danes) Takole je zapisano v turističnem prospektu Slovenj Gradec z okolico, ki ga je izdal tujskoprometni odbor mestne občine pred drugo svetovno vojno: »Slovenj Gradec ima v klimatskem oziru vse pogoje za letovišče in zdravilišče. Nadmorska višina mesta je 409 m, srednja letna temperatura I6V20 C. Tako osovražene megle poleti sploh ni, dočim je pozimi zelo redka. Mesto je z okolico kakor ustvarjeno za zanimive sprehode, izlete in gorske ture. V to svrho so vsa pota markirana. Edinstveni so tereni za smučanje, sankanje in drsanje. Ljubitelji višinskega sonca in bli-ščečega pršiča pa imajo vedno priliko pohiteti na Pohorje, kjer so dobro oskrbovane planinske koče in od koder se odpirajo pogledi na značilne pohorske kope, romantične divje pečine in daljne, z večnim snegom pokrite gorske velikane. Sresko mesto Slovenj Gradec ima okoli 1300 prebivalcev. Tu je sedež Slov. planin, društva in Koroškega smuč. podsaveza. Mesto je izredno snažno in lepo urejeno. Kras mesta je lepa banovinska bolnišnica, nov Sokolski dom kralja Aleksandra pa meščanska šola in druge lepe privatne zgradbe. Mesto ima električno razsvetljavo, dobro pitno vodo, lekarno, več zdravnikov, zdravnika-dentista, podružnico Ljubljanske kreditne banke, hotel Schuller, hotel Goli, mnogo gostiln in trgovin, ton-kino, dve mestni godbi in dva lepa parka. Nedaleč od mesta se ob kri-stalnočistem potoku Mislinji nahaja kopališče — pripravno tudi za sončenje. Iz kopališča je krasen razgled na 2126 m visoko Peco in sosednje vrhove. Kadi naravnih lepot, cenenega življenja in ugodnih prometnih zvez je Slovenj Gradec in okolica v vsakem letnem času vabljiv cilj ne samo naših, ampak tudi inozemskih zimskih športnikov, turistov, avtomobilistov, kolesarjev — posebno pa vseh onih, ki jih je nervozni tempo modernega življenja utrudil in se hočejo vsaj za par tednov vrniti nazaj v naročje večno lepe in dobre matere prirode. (Str. 2 in 3). Hotel je v središču mesta, 5 min. od postajališča in 15 min. od železniške postaje. Pri odhodu vsakega vlaka je gostom na razpolago hotelski sluga. Hotel ima kavarno, restavracijo, biljard, verando, društveno dvorano, klubski lokal, velik zaprt vrt brez prahu z napravami za prhe in sončenje. V vrtni verandi so na razpolago ležalni stoli. V hotelu je 23 sončnih in zelo zračnih sob, z okni na vrtno in ulično stran. Novi trakt poslopja je najmodemeje urejen s tekočo mrzlo in toplo vodo in s centralno kurjavo v sobah, hodniku (balkon in vestibul) in v straniščih na izplakovanje. Tla so parketna ... Električna razsvetljava. Kegljišče. Garaže. V hiši je poštni in telegraf- ski urad kakor tudi telefon. Naši in inozemski časopisi. Dunajska kuhinja. Lastna mesarija, prekajevalnica in mlekarna. Južnoštajerska in dalmatinska vina. Dnevno sveže pivo iz soda. Odlična pitna voda. Penzionska cena pri (najmanj) 8-dnevnem bivanju v hotelu v juliju in avgustu se giblje od 35 do 45 din. V ceni je vključeno stanovanje (cena istega se ravna po opremi) in trikratna dnevna hrana. (Str. 9). SPREHODI V SLOVENJGRAŠKO OKOLICO ...PUNGARTOVO SEDLO (1377 metrov) med Veliko Kopo (1542 m) in Črnim vrhom (1543 m) tvori znamenit prehod iz Dravske v Mislinjsko dolino. V sončnem gorskem zatišju nova planinska postojanka ... 8 sob, 20 postelj, 3 skupne spalnice (ena damska, dve moške) za 35 oseb, 2 jedilnici, kopalnica, vodovod in shramba za smuči... električna razsvetljava ... ... KREMŽARJEV VRH — Naj-lepša razgledna točka Pohorja (1161 metrov). Očarljiva panorama. Prijetni prostori, dobra in cenena oskrba... Koča je priporočljiva za večdnevno bivanje... S sedemdnevnim skupnim bivanjem v imenovanih kočah je zvezana ugodnost proste povratne vožnje po železnici. (Str. 8). PROMETNE ZVEZE Železniška zveza v Slovenj. Gradec vodi preko Celja, in sicer: »iz Trsta in Reke preko Ljubljane. Iz Beograda in Zagreba preko Zidanega mosta ... Iz Budimpešte preko Čakovca—Pragerskega—Maribora in Dravograda ... Iz Brna preko Dunaja_ Iz Berlina preko Prahe—Linza ...« Itd. Kaj naj povem ob rob vsemu napisanemu? Nadmorska višina Slovenj Gradca se v 35 letih najbrž še ni spremenila, pa marsikaj drugega tudi ne. Pač res, tudi temu se da oporekati! Npr.: dobili smo meglo, čeprav ne iz uvoza; vsa pota v okolici mesta niso markirana, pač pa predstavljajo marsikdaj speedway dirkalne steze, za fičke in druge pločevinaste predmete pa možnost za pobeg pred očesom postave; drsamo se po cestah in klancih; hitimo na Pohorje in Rahtel ne glede na cestno brozgo, željni višinskega sonca in pršiča ter bogatega zalogaja, ki marsikomu (kmalu) nagaja; v mestu je še vedno sedež planinskega in drugih društev, le snage in urejenosti ne znamo dovolj upoštevati (kaj ni hec, če izprazniš košaro za odpadke na pločnik?); banovinska bolnišnica je bržčas še lepša in ve'" V n je bila, le dom kralja Aleksandra je še vedno v stari obleki; meščanska šola je odprla vrata vsem ukaželjnim in uka potrebnim otrokom (ne samo meščanskim!) in še mnogo, mnogo več lepih privatnih zgradb je pognalo korenine (navzlic vsemu!). Mesto ima še vedno električno razsvetljavo kljub splošno znani omejitvi porabe električnega toka; dobro pitno vodo (izpod Uršlje gore), ki pa jo danes prevažamo celo na Pohorje, kot v tistih časih, ko so z volmi (Čuri-Mu-ri) prevažali z vrha Plešivca vodo na Jezerski vrh nad Ribnico; poleg zdravnikov in dentistov smo zopet dobili podružnico Ljubljanske banke, imamo pa mnogo manj gostiln; tonkino komajda še živi, ker mu močno odjeda kruh naša TV in disco klub; eno izmed mestnih godb so nadomestili transistor ji, eden izmed parkov (ki ga pred vojno še ni bilo) pa je postal prizorišče pospeševanja Amorjevega poklica, saj se tu dobe v prodaji tudi Adam in Eva ter ČIK. Mislinja je še vedno kristalno čist potok, zlasti od mostu pri Tovarni usnja v smeri proti Dravogradu. Da, tudi kopališče je še skoraj tako, kot je bilo, le da mu dela hudo konkurenco Leteči Maks s »svojim« bazenom v Turiški vasi. Se vedno nudi Slovenj Gradec možnost vrnitve v naročje večno lepe narave in še vedno je vabljiv ne samo za naše, ampak tudi za inozemske zimske športnike, turiste, avtomobiliste in zlasti — kolesarje, ki jih nervozni tempo modernega življenja utruja. V neposredni bližini mesta sta namreč zrasli kar dve, na pobočjih Male Kope pa tudi dve »vlačugi«, ki pomagata tistim turistom, ki se pripeljejo z avtom do vrha, da se po snežnih smučinah spuste navzdol, potem pa pustijo »vleči« (ne za nos — pa tudi!) navzgor, pa zopet navzdol in tako vse do trenutka, ko jih odreši že pripravljeni železni konjiček ter jih popelje materi prirodi v naročje. Hotel v mestu še stoji, tudi poslopja železniške postaje in postajališča. Tudi časovna oddaljenost hotela od postaje je še enaka, (če uporabljaš za meritev od Zlatarne Celje reklamirano »Tissot« ročno uro.) Žal pa že dalj časa ni videti hotelskega sluge, ki bi bil na razpolago gostom ob vsakem odhodu vlaka (vlak — davna preteklost!). O sobah, ležalnikih, ogrevanju s toplo in mrzlo vodo, straniščih na izplakovanje, lastni mesariji in mlekarni, dalmatinskih vinih, dnevno svežem pivu iz soda pa najbrž ne smemo preglasno govoriti, da nas direktor Omerza ne-bi slišal. Še vedno ima hotel odlično pitno vodo! Vsega itak ni mogoče naštevati in primerjati (zlasti cene dnevnega penziona, toda kdo je teniu kriv!?). Napisano je tudi bilo: »Pungartovo sedlo... v sončnem gorskem zatišju! ...« Kje so tisti časi? Kdo le Sé lahko govori o zatišju spričo povsem svojevoljnih načinov prevozov, kampiranja, parkiranja, radijskih transistor jev, hudobnih muh in ne nazadnje (ne)prijetno osvežujočega vonja kanalizacijskih odplak? Pa Kremžarjev vrh! »Najlepša razgledna točka na Pohorju... Očarljiva panorama... Prijetni prostori... popust odn. plačilo povratne vožnje po železnici pri bivanju nad sedem dni!« Kje je vse to? Narava! To še imamo. In lepa je! Toda Kremžarica še nima avtomobilske povezave in ne električne razsvetljave (1973!). Kdo bo hodil tja! Prometne zveze: še vedno se lahko peljemo v Trst in na Reko preko Ljubljane, pa v Beograd in Zagreb (preko Zidanega mostu nekoliko težje), in v Budimpešto, Brno, Berlin preko Prage... vendar drugače kot takrat. Pa kaj bi se vozili okrog! Doma je najlepše! Če pa koga res »srbijo« pete, naj si privošči aero-taksi, ki je na letališču KAKS vedno na razpolago. Kulture željne občane bo nasitila umetnostna galerija, žejne napojil Murko Hinko ali pa Plesnikov Blaže, Gojko, Rogina, Bučinek, pa še in še več drugih. Vsega se res ne da povedati in primerjati. Nekaj pa le! REZERVIRANO ZA UPORABNO DOVOLJENJE TOZD — TUS, za tovarno PVC FOLIJ — Prosim, oprostite, gospa teta, naša mama lepo prosijo, če naš ata lahko pridejo k vam lulat. Tisti od vodovoda so prišli k nam stranišče popravljat. Potem pa je eden mami rekel nekaj tiho na uho... Potem se je mama strašno smejala... Potem je atana pritisnilo lulat... Kadrovska karakteristika Kadrovski kabinet kooperativnega kolektiva »Klummp Kompany« konstruktivno kritizira karakter komer-cialista-korespondenta Korl’na Kocine. Ker Kori’ kljub kompromisnim klavzulam konstantno korumpira kontekst kolektiva, konzilij konstatira kršitev kolega Korl’na konkretno. Kratko: Kori’ kot kaliber kapitalnega kova kompleksno klistira kandidate, katerih kompetenca kot koeficient koeksistence kompromitira kolektivno kamuflažo. Kombinacije koncepta Korl’na Kocine kažejo koncentracijo komoditete, ker kot kulak kontinuirano kritizira kolektiv. Ko- Slovenjgradčanivfilmih POZABLJENI REVOLVERAS V glavni vlogi Janko Kurjač. Dogaja se v znani slovenjegraški gostilni, ki se je dala sama zapreti s 1. 1 1973. MRTVIM PREHOD PROST Igrajo stari slovenjegraški mrliči na novem pokopališču. Režiser: Virtič Maks. VOJNA ZA PETROLEJ Zgodovinski film, ki je bil posnet po ustnem izročilu književnika Srebotnika po lastnih izkušnjah. ORLI NAD LONDONOM V glavni vlogi Fantišek Kuhelnik, stranske vloge pa imajo: Miss Urška, Mrs. Marovšek, sir Černič, pan Tr-glav in senior Dokèl. Film je mednaroden — v slovenjegraškem narečju. BAL VAMPIRJEV To je živopisni film, obarvan z našo mentaliteto, z lokacijo na pustni dan v hotelu KOROTAN. NEZGREŠLJIVI To je gangsterski film, v katerem imajo glavne kvartopirske vloge: Stanko, Mucek, Pavlek, Mikica, Kar-lek in Herta. Posnet je v podzemlju slovenjegraškega kegljišča. KAKO SI SLOVENJGRADČANI RAZLAGAJO TUJKE: akumulacija — drseči tečaj dinarja, kameleon — neupravičeno bogatenje, obdukcija — če prideš v zobe obrekovalcu, integracija — ženitev brez svatov, dezorganizacija — zbor volivcev, monarhija — če v imenu samoupravljanja odloča eden, manifestacija — kurentovanje, konglomerat — zaključni račun, birokratizem — prekomerno sestankar-stvo, deratizacija — prazne mesnice, tehnokratizem — odvoz smeti po m2, Viator — slovenjgraška železnica, subvencija — društveno jamranje, likvidnost — pogreb, kartuzija — dom upokojencev, halucinacija — novogradnja slovenjgraškega železniškega vozla, leader — uganka, naturalizem — cviček, onanizem — seksualna revolucija, lezbijka — lju-dožerka. njunktura kuvert kljub kontroli kanalizira Korl’nove komplekse (Karavelam), ki konspirativno krožijo h krupjejem (kazino — kockanje). Kilometrina, kakršno Kori’ kasira, komaj kompenzira kombinacijo kolekcije KorPnovih kapric, kar kontinuirano krči kolektivno kaso. Kraja kontracepcijskih kondomov kot ko-produkt kolektiva kaže Korl’na kot kroničnega kradljivca, kar konfliktno kriči h kaznovanju. Konsekvenca: Kategorično konfiscirati Korl’nov kadett-kabriolett. Prišlo je tako nenadoma in nepričakovano, da smo osupnili celo novinarji. Za tiste, ki so poznali razmere, je bil to pravi šok. Tako kot če bi revalviral dinar. O vsaki pomembni stvari tečejo navadno nenavadno dolge in široke, največkrat prazne razprave, tako da lahko vsaj približno pričakujemo, kaj se bo zgodilo. Tukaj pa nič. Nobenih namigovanj, nobenih sestankov — kar rezultat. Zglasil sem se v združenem podjetju in povprašal, zakaj so se tako odločili in kako jim je to tako hitro uspelo. Dobil sem nekako tak odgovor: — Navdih za združitev se je rodil nenadoma, spontano, ognjevito, sam od sebe. Kot preblisk. Naše žene nimajo prstov vmes. Seveda smo z idejo takoj seznanili oblastvene in politične organe. Odpor nas ni motil, šlo je kot po maslu. Potem smo pričeli s pripravami. Vodstvi obeh podjetij se v času enega tedna nista niti dvakrat sestali, pa je že bilo dogovorjeno. Delavska sveta obeh podjetij sta komaj utegnila reči »da«, tako se je mudilo. — In ostalo, osebni interesi? — Jih ne poznamo! Edini interesi so skupni interesi! Tako menijo vsi — od najpomembnejših vodilnih do nepomembnih nevodilnih. Zategadelj je šlo. Jasno, brez truda ne. Delali smo doma in na terenu, noč in dan, skupno in posamezno, počasi in hitro, kakor je kazala situacija — z enim ciljem — združitev! Bali smo se, da bodo nekateri zaradi prevelike vneme zboleli (beri: zgoreli). Pomislite: nihče ni terjal plačila za kamuflirano kajžo, kamion, kamero, karoserijo kasko karamboliranega kombija, kiper, kakor krožno kopališče, ki krasi kočo, knjiženo kontesi Katri Kocini. Konspirativno kromirano kolibo, ki kotira klirinško, kaže kot kurioziteto kleptomanije — konzervirati. Koprnečo Korl’novo kurtizano Klavdijo kompromisno kooptirati h kolektivu. Končno: 1. KorTna kastrirati 2. Katro konduktirati 3. Kotacijo korigirati 4. Korupcijo konkurzirati Komisar: Kristl Kembelj nadure. Skratka, res je šlo vse super super. Vljudno sem se zahvalil za podatke in čestital k tako blestečemu uspehu. Da, primer je Vreden posnemanja! DRUŽINSKI ODNOSI PO INTEGRACIJI če bo prišlo do vseh predvidenih združitev, tedaj bodo v družini gozdarstva in lesarstva v Slovenjem Gradcu naslednji družinski odnosi: Podjetje Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec bo ponosno na svojega sina LIP Slovenj Gradec, ki bo imel pridno in delavno ženo Lepenko Podvelka. LIP ima od prej že odraslo hčerko Iverico Otiški vrh, to pa je vzel za ženo GG Slovenj Gradec. V tem trenutku je postala žena Lepenka tašča GG, LIP pa seveda tast. Iverica v Otiškem vrhu ob tem postane tudi mačeha svojemu možu, GG pa svojemu sinu zet. Če bo Iverica rodila sina, bo ta pravzaprav brat LIP, hkrati pa vnuk Lepenke Podvelka. LIP bo tako postal tudi stari oče svojemu bratu, GG pa kot oče svojemu sinu praoče, če bo Lepenka rodila hčer, bo ta svakinja in vnukinja GG, Iverica bo dobila se-sestro in bo hkrati tej sestri stara mati, svojemu očetu pa mačeha. Ker je LIP sin GG in njegov tast, postane v tem trenutku tudi stric, Lepenka pa snaha svoji hčeri. LIP je tako hkrati tudi očim svoji mačehi Iverici, Lepenka pa stara mati; nasproti GG je potisnjen v vlogo nečaka, nasproti sebi pa — križ božji — v vlogo starega očeta... Strašno! Kaj bo, če vdre v to družino še seksualna revolucija?! Integracijska Že se bliža pustni čas, čuje se spet isti glas, da se radi bi ženili, še pred pustom skupaj bili. če se bo posrečilo, prav velika ohcet’ bo: Nova oprema in pa TUS imela bosta skupni JUS. Oh jej; pa to ja ni težko, saj ljudje so vsi za to, le nek’teri se bojijo, stolčki jim s’pod rit’ drsijo. Le prav nič se vi ne bojte in veselo si zapojte, ker nevesta je bogata: ženin pa tudi ni copata. LIP in GG integrirana EXPRESNI VLAK DRAVOGRAD — SLOVENJ GRADEC — VELENJE POZOR! POZOR! Prekrasno, prečudovito! Najnovejša novica, novica A1 ! Občinska skupščina Slovenj Gradec, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in japonsko podjetje SAMA-JAMA so sklenili pogodbo o gradnji super železnice od Dravograda do Velenja. Skupščina bo dala na voljo traso ukinjene železniške proge Dravograd—Velenje (hvala bogu, da so tračnice pobrali!), Gozdno gospodar- stvo bo po sistemu pohorskih vlečnic postavilo nosilne stebre in nategnilo žice, podjetje SAMAJAMA pa bo preskrbelo ostalo opremo (vagone, montažne postaje in druge pritikline). Drugi podatki: Dolžina vagona: 25 m in nekaj centimetrov Pogon: turbo-reakcijski motor s 3 izpušnimi cevmi Moč motorja: 6000 KS Prevoz potnikov: 100 oseb in nekaj živali Tovor: v kosih, oblika ni pomembna Teža vagona: 1251 in nekaj kg Začetek obratovanja: na pustni torek leta 1980 ob 00.00 h Hitrost: 200—300 krnili — He, Seka! Stoj! Tega ne premagaš! Ta pa ni tisti puhec iz cajtov po svobodi... TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT (NE)SOLIDNO (NE)SOSEDSKO (NE)SODELOVANJE Ravenčan: Da, tovariši! Kot rečeno... Kot gospodarsko najmočnejši bomo na Koroškem prevzeli vodilno vlogo... Dravograjčan: Da, tovariši Kot rečeno... Lastna hvala... Radeljčan: Da, tovariši! Kot rečeno ... Nobena juha se tak vroča ne sne... Slovenjgradčan: Da, tovariši! Kot rečeno... Napad je najboljša obramba... KURENT: Aha, Eden več, ki bo moral izpolniti anketo o izvoru premoženja ... — Zakaj pa so tega papirnatega pujsa sem obesili? — Zato, da si lahko vsaj ogledamo, kakšno je svinjsko meso... AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA O BOGATENJU Dobili so jih. Pisma od davkarije. Vsi trije. Direktor, šef in delavec. Zagovarjati so morali dohodke in imetje. Premičnine, nepremičnine in ostèllo. Direktor ima premičnine in nepremičnine. Vilo in avto. Sef prebiva v družbenem stanovanju. Premičnine: eleganten avto in luksuzno opremljeno ženo, ki spominja na potujočo parfumerijo in draguljarno. Delavec ima nepremično hišo in nepremičnega fička. Premičnine: dva otroka, ki brez štipendije študirata v Ljubljani. Zagovor glede porabe dohodkov! Direktor: Z ženo zasluživa na leto 15 starih milijonov. Gradil sem pet let. Vila je ocenjena na 50 milijonov. Kreditov imam 30 milijonov starih dinarjev. Tudi drugod sem še dolžen. Opremo in avto sem kupil za svoj denar. Bilanca je čista. Prilagam račune. Sin študira, štipendije nima. Za mesečni honorar 200 jur-jev zastopa naše podjetje. Dela. Šef: Z ženo zasluživa letno okoli 10 starih milijonov. Kako sva jih porabila: Kupila sva nekaj uvoženih predmetov: avto, obleke, kozmetiko, whisky, nekaj zlatnine itd. Jemo predvsem meso. Trisobno regresirano stanovanje je premajhno, da bi si lahko privoščila otroke. Delavec: Letno zaslužim nekaj prek 2 stara milijona. Žena ni v službi. Hiša je vredna morda 10 milijonov. Fiček je pokvarjen. Imam ga zaradi zavisti sosedov. Otroka študirata, nimata štipendije. Vdržujeta se sama. Kako, ne vem. Kredita za hišo imam 3 stare milijone, računov pa za pet. Veliko materiala so mi podarili, veliko sem sam garal, marsikaj še manjka. Žena ima v najemu dve njivi. Zaključki davkarije: — Direktor je ravnal v skladu s predpisi! — Sef zasluži visoko priznanje, saj njegovi obdavčeni predmeti da- — Včasih smo bili v Slovenjem Gradca ponosni na Golovega Gre-gana pa na Zlajferja, zdaj smo pa še na Nacana! jejo odstotke v občinsko in državno blagajno. — Delavec je utajil davke, osumljen je okoriščanja na tuj račun, saj ni mogoče ob 180 starih jurjih zgraditi hiše. Odvzeti mu je treba otroške dodatke, saj se žena ukvarja s kmetijstvom. Pristojni organi naj preverijo ali se otroka ne ukvarjata s kriminalom... RAZLAGA Zakaj se imenuje žena, katere mož je odsoten, »slamnata vdova«? Ker se rada vname. OČE IN SIN Oče prodaja tele. Mesar otipava, ogleduje, Janezek pa pozorno opazuje. Nato vpraša očeta: »Oče, kaj pa dela ta možak?« »Mesar preizkuša, ali je tele dobro, da bi ga kupil.« Drugi dan reče Janezek očetu: »Oče, mamo bomo izgubili!« »Ti tepček,« se zasmeje oče. »Kako pa ti je prišlo na misel?« Pa odvrne Janezek: »Včeraj je mesar tele ... Pismonoša pa je ...« DOBRI SOSEDSKI ODNOSI Krajevna skupnost Pameče je priskočila na pomoč LIO Pameče s tem, da je povečala dotok vode s krajevno kanalizacijo. LIO Pameče je del vodotoka preusmeril in namerava na tem mestu urediti lovilec maščob. Menijo, da bodo precej prihranili pri reprodukcijskem materialu. MALI OGLASI Mlada in brhka vdova išče ženina. Prednost imajo penzionisti z visoko pokojnino. Posreduje Ema na Legnu. Oglasi v KURENTU pod šifro: »Ne čakaj na maj, ob pustu prid’ v raj !« Podpisana gospodinja Neža sem od občine do nekdanje železniške postaje v Slovenj Gradcu izgubila torbo. V torbi sem imela: 5 kg teletine, zlato uro in 1000 din. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne meso, vse drugo pa si lahko obdrži za nagrado. Gospodinja Neža — Zakaj plešasti ne morejo na ledu stati na glavi? — Seveda, bojijo se, da bi jim spodrsnilo. Pomagajo le snežne verige. Obveščam vse stare in nove slovenjgraške marinar j e in marinarke, da bom svoj šif prestaju iz dol zazidane Homšnice — »sedaj Panama kanal« — v Suhadolnico. Splavitev se bo izvedla pri PONTE’ de’ Barlo na dan moje upokojitve. Vaš Barba Jura Vabiva vse banke, ki niso likvidne, da se zglasijo v najinem salonu, kjer jim nudiva brezobrestno kritje nelikvidnega dela iz naslova — športne stave. Vaša BarTna TOŽBA FIČKA Ukinjena železna cesta, druga pa vsa v luknjah je, vrag le vedi, kaj bo z nami, mali fičko tarna že. Dolgo pot sem že prevozil, tja na Dunaj, Gradec, Trst, tako bom lahko le razložil, da cesto našo dviga prst. Po brazdah krtovih zdaj vozim in mislim le na boljši čas, ko d’narcev ne bo treba šteti za sklad in servis, gume, pas. Rad vedel bi jaz, mali fičko, kol’k d’narja daje velikan, ki vozi tu po naši cesti in pravimo mu »avstrijan«. Ta velik’ vrag po cesti vozi, le kje bom našel že svoj mir, okusit ga na svoji koži, to strašen bil bi pač hudir. JE ČISTA RESNICA Ivan je bil tistega dne precej vinsko navdahnjen, ko je .peljal tetko v mesto. Na poti ga ustavi prometni miličnik in zahteva ... seveda ni prišel do besede, ker ga je tetka prehitela: »Jejžiš Marija, pa pustite ga, naj pel j a naprej, saj ja vidite, da je pijan!« EN HRIBČEK BOM KUPIL Na Legnu zgrajeno je novo naselje, otrokom pa niso izpolnjene želje. Oj, otroci moji, kje bi se igrali, kje bi se igrali, da bili bi zdravi, da bili bi zdravi — to nas srčno zdaj skrbi. Igrišče bi radi za zabavo otrok, kdaj rešen bo Legen teh strašnih nadlog? Oj, otroci moji ... Tu volja in sloga pomagala bo, če vsak bo prispeval, vse rado bo šlo! Oj, otroci moji... MODA IN LJUBEZEN Kakor dekle tako fant imata danes enak gvant. So take tudi še frizure, enake so si kreature ... Nekoč sta dva se zaljubila, po obleki nista se ločila. Kdo od njiju je fant — dekle? Po ničemer se ne ve ... Postavi luštkani in mladi ljubili srčno sta se radi. Je mater pretentala Slava: »Prijateljica mi ta je prava ...« Tako se zgodba je končala, da Slava sinka bo zibàia. Ni kriva moda — moški gvant, le dolgolasec — mladi fant... — Ste vi domači? Kateri dnevi so pri vas najbolj vroči? — Veste, to je vedno takrat, ko občinski možje razpravljajo o naših krajevnih cestah. — Zdaj bo voznikom spet dobro, ko bo v Slovenjem Gradcu urejeno sodobno križišče. ■— Jaz pa tam že ne bom vozili — Zakaj pa ne? — Pa vidiš, da so gostilno pri Ančki zaprli. — Ste imeli letos v Starem trgu veliko škode zaradi poplav? :— Ja, nekaj škode je napravila voda, nejveč pa poplava pri Virtiču. — Muratovi strelci iz Starega trga so pa dobri. — Vem, lahko bi bili še boljši, če ne bi preveč trenirali pri Virtiču. Tovariš pacient, kaj pa vas boli? — Gospod doktor, ko sem prišel v čakalnico, me je bolel zob, pa me je med dolgim čakanjem nehal boleti, potem me je začela trgati revma, nato me je bolel, želodec, zdaj, ko sem pa na vrsti, se počutim popolnoma zdrav. — Poglej, Cinca, ali ni sramota? Za druge reči še najdemo kak denar, za popravilo tega kužnega znamenja pri Slugu v Šmartnem pa ga ne moremo najti! — Prav imaš! V tistih časih, ko je razsajala kuga, so ga lahko postavili, zdaj, ko so pa razsajale črne koze, bi ga pa vsaj lahko popravili! VVVVVTTVVVTVVVTVVVVTVVVVTVVVTVVVVVTVTVVVVTVVVVVVVT »Kdo se kar naprej vrti?« vpraša učitelj, ko piše na tablo. »Zemlja,« odgovori Janez. »Kdo je to rekel?« razjarjeno vpraša učitelj. »Znanstveniki!« se glasi odgovor. Dijakinja žveči žvečilni gumi. Tedaj jo profesor vpraša: »Kaj je samostalnik?« Dijakinja še vedno žveči in hkrati skuša odgovoriti: »Samostalnik je ... Samostalnik je ...« Profesor nekoliko počaka, potem pa reče: »No, nekako vem, da nekatere domače živali prežvekujejo, da pa bi govorile, to mi je docela neznano.« Srečala sta se dva dijaka. Prvi: »Kaj je rekel oče, ko je videl enico iz matematike?« Drugi: »Nič ni govoril, samo namlatil me je.« Prvi: »Jaz pa sem jo dobro odnesel. Oče je za moj neuspeh krivil mamo, mama pa medtem spet njega, tako da se name še spomnila nista.« ' . Profesor se je peljal v šolo z avtomobilom. Vsi učenci so vedeli, da vedno vozi počasi. Ko je na poti peljal mimo dijaka, ga je povabil naj prisede. Ta pa mu je odvrnil: »Hvala, se mi mudi v šolo.« — Ja, najboljš pa bi blo, da b mu prišla ta babnica kr pod nož! SLOVENJ GRADEC Štirje fantje Spitajo Pustne šeme danes smo, danes smo, danes smo, jutri spet po starem bo, starem bo, juhej. Spet je vse po sreči šlo, sreči šlo, sreči šlo, vsem v veselje pust naj bo, pust naj bo, juhej. Zdaj se spet poslavljamo, poslavljamo, poslavljamo in vas vse pozdravljamo, pozdravljamo, juhej! PLENIČKE JE PRALA Poletna vročina miru mi ne da, v bazenu tem našem pa žaba reglja, v njem vode ni čiste in je še ne bo, zato je nam vsem neskončno hudo. Tud’ letos verjetno drugače ne bo, nič več se hladilo ne bo v njem telo; kje naj se zabavam, kje naj se hladim, mar večno pod pipo naj glavo tiščim? MEDOBČINSKI DOGOVORI Predstavniki občine Velenje in Slovenj Gradca so se dogovorili, da bodo za napredek turizma in lepšega videza baje v Velenju gojili rože, v Slovenjem Gradcu pa zbirali odpadno železo ob Celjski cesti. S tem dogovorom se seveda tudi strinjajo urbanisti iz Raven in iz Velenja. Odbor za izdajo tega resnega časopisa vabi vse žive in mrtve, kulturnike in turistnike, odpadnike in pripadnike-Slovenjgradčane na OBČNI ZBOR dne 32. marca 1973 ob 14. uri pri Stari Marčičevi žagi, delno pa na Marčičevem travniku Dnevni red obsega samo, TOČKO 1. Preimenovanje Slovenj Gradca v ODPADOV O. Vabljeni prinesite s seboj vso svojo ropotijo! DOSTAVLJENO : IX SO IX ODGOVORNI za urbanizem in komunalne zadeve IX ODGOVORNI za šolstvo in kulturo 1X ODGOVORNI za arheologijo in spomeniško varstvo IX ODGOVORNI za odpad 8X SUROVINA, Maribor ODBOR Tisk CGF Mariborski tisk Maribor