leto XXIV. |f |#| ■ B f Številka 51. Naročnina za H tH i^L jtM BRh^ m! H H Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- Hm MP^uT J HHHf a^jMŠg BS n» HB HLm IMK Gregorčičeva ulica 23. Tol. zemstvo Mi ^9 ^§111%©^ \sl&M 9|5H|Sr HU ^jjgk M0 BilMiiB Mp ^Bp HK 25-52. Uprava: Gregor- BO din za ‘/4 leta 45 din, ^ ^ W W čiteva ul. 27. Tel. 47-6L mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. - Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt In denarništvo nici v Ljubljani St. 11.953. Izhaja Ljubljana. ponedeljek 12. maja 1941__________________Cena SP^”L 1*50 Vzvišena zahvala Ni. Ve/. Kralja in Cesarja Kot odgovor na vdanostno brzojavko županov Ljubljanske pokrajine Nj. Vel. Kralju in Cesarju je prejel Eksc. Visoki Komisar naslednjo brzojavko: »Kralj in Cesar se zahvaljuje Vam, županom in slovenskemu prebivalstvu Ljubljanske pokrajine za patriotično manifestacijo, ki jo je Vzvišeni Vladar z dopadenjem sprejel.« Spomenica slovenskih županov Duceju V imenu vsega prebivalstva izražajo navdušenje in ponos nad V petek dopoldne je bila Ljubljana prvič deležna slovesnosti praznika Italijanske Vojske. Ze poldrugo uro pred napovedanim mimohodom vojaških oddelkov so se množice prebivalstva zbirale ob cestah, največ ljudi pa se je strnilo v špalirje ob Celovški in Bleiweisovi cesti. Impozantna vojaška parada je bila pod visokim vodstvom poveljnika II. armade Eksc. Generala Ambro sia, Ob 9.30 so zasedli tribuni pred Trubarjevim parkom Eksc. Visoki Komisar Grazioli in povabljeni odličniki in po dolgih, z množicami prebivalstva obrobljenih cestah so se jele pomikati pestre 'kolone raznih vrst orožja z odlično strumnostjo. Gledalci so sledili paradi z veli- V petek popoldne je bila v dvorani Zbornice za TI velepomembna konferenca naših prvih gospodarskih ljudi o sedanjem stanju gospodarstva Ljubljanske pokrajine. Konferenca je bila silno stvarna in temeljita ter je z vso objektivnostjo podala sliko o gospodarskem stanju Ljubljanske pokrajine. Vsi govorniki so podajali sama suha dejstva ter niso prav nič prikrivali težav, ki jih bo treba premagati. Pri tem pa so pokazali tudi tako trdno voljo za delo, da ni izzvenela konferenca brez vsakega optimizma. Moremo objektivno konstatirati, da je bila konferenca ena najbolj pozitivnih, stvarnih in uspešnih, kar jih bilo v zadnjih letih. Znova je konferenca dokazala, da so naši gospodarski ljudje na višku svoje dolžnosti. V današnjih časih to tudi nekaj pomeni! Kako bi se dalo omogočiti gospodarstvu Ljubljanske pokrajine, da se bo moglo tudi po delitvi enotnega gospodarskega ozemlja uspešno razvijati, je bila tudi glavna skrb konference. Ko poročamo o konferenci, moramo pripomniti, da nam ni mogoče poročati detajlno o vseh vprašanjih, ker večina od njih še ni dozorela za javnost. Poleg tega je tudi še vse polno momentov nerazčiščenih, da je tudi iz tega razloga zaključna sodba nemogoča. vključitvijo slovenskega ozemlja v Veliko Kraljevino Italijo, ki je dala resničen mir in pravico. V četrtek je bilo objavljeno besedilo spomenice, ki so jo župani Ljubljanske Pokrajine poslali Du-ceju s posredovanjem Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolija. Spomenica se glasi: »Duce! Župani 105 občin, ki sestavljajo novo Ljubljansko pokrajino, si dovoljujejo v imenu vsega prebivalstva ponovno izraziti svoje navdušenje in po- kim zanimanjem, saj je vsak oddelek na svojstven način vzbujal pozornost, celota pa je dajala mo-, gočen vtis izvrstne opremljenosti in izvežibanosti. Grenadirje, Karabinjerje, edinioe pehotnega polka »Re«, izvrstne godbenike in posamezne skupine drugih edinic in vrst orožja so Ljubljančani že večkrat občudovali, skupnost teh oddelkov z izvrstno opremljenimi planinci, topničarji, pionirji in ostalimi edinkami vojne tehnike in oskrbe pa je dolbre vtise močno dvignila in poglobila. Pri motrenju impozantnega mimohoda se je gledalec lahko prepričal, da je italijanskemu vojaku orožje precizijski instrument, na katerega pazi kakor na vso ostalo nos nad vključitvijo slovenskega ozemlja v Veliko Kraljevino Italijo. Duce! Zakoni Rima so dali prebivalstvu te pokrajine v resnici mir in pravico ter so segli do srca vsem prebivalcem, ki bodo s svojo absolutno lojalnostjo in s svojim delom dokazali, da so je v resnici vredni.« Spomenico so podpisali vsi župani. Prvi jo je podpisal ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je spomenico tudi prečital. opremo in tudi na žival z vso skrbnostjo, in 'da je stopnja njegove inteligence vredna vsega priznanja. Povsod je vladal vzoren red in občinstvo je sledilo reviji s spoštovanjem, ki se je še poglobilo, ko je postalo znano, da so bile za zaključek velikega praznika razne zelo dobro obiskane kulturne prireditve za vojake. Lepa slavnost je prebivalstvo avtonomne Ljubljanske pokrajine Italijanskega Imperija navdala z zavestjo, da Italijanska vojska ni prišla k nam v znamenju nasilja, temveč kot predstavnica moči velike kulturne države. Občudovanje moralne in fizične stopnje italijanskega vojaštva je bilo iskreno in praznik Vojske, ki je bil z veliko udelezlbo civilnega prebivalstva predstavljen po radiju in filmu, bo ostal Ljubljani v lepem v bodoče uredili odnOšaji med Ljubljansko pokrajino in ozemljem, zasedenim od nemških čet. Iz podanih referatov naj podamo nekatere najbolj tehtne ugotovitve. ! Največje podjetje v Ljubljanski pokrajini so danes Vevče. Toda podjetje v Goričanah je odtrgano od centrale. Posebna težava je tudi v tem, ker je bilo 90% odjemalcev Vevč izven bivše Slovenije. Od nekaterih podjetij so ostale v Ljubljanski pokrajini samo centrale, od nekaterih le manjše število prodajaln (Peko). Nekatera podjetja pa bi mogla mnogo prispevati za kritje naše bilance z Nemčijo, ker bi mogla tudi še sedaj' izvažati v Nemčijo (tako Grosuplje, kemična tovarna, tovarna za klej, pohištvena industrija itd.). Naš glavni izvozni predmet je še vedno les, ki bi se zlasti izvažal v Italijo. Posebno velike težave so nasta- Italijansko vojno poročilo št. 339. se glasi: Nemška letala so južno od Malte napadla sovražne ladje. Ena podmornica je bila potopljena in en rušilec poškodovan. V Severni Afriki so italijansko-nemški oddelki izvršili na solluin-ski fronti z uspehom kronano akcijo s pomočjo oklopnih vozil. Okrog Tobruka je bilo aktivno topništvo. Sovražnik je izvršil letalski napad proti Derni. Na Egejskem morju smo okupirali otoke Andros, Tynos in Ter-mia v skupini Cikladov. V Vzhodni Afriki se na vsej fronti nadaljuje ogorčen odpor naših čet nasproti naraščajočemu pritisku napadalca. V noči na 8. april je bil pri odseku pri Ala-giju odbit močan napad indijskih oddelkov. Pri Alagiju je naše protiletalsko topništvo sestrelilo letalo tipa »Gloster«. Vozni red na progi Postumia—Logatec in L j ubij ana—Borovnica Od sobote je urejen potniški in blagovni promet na progi Logatec—Postumia.. Iz Logatca vozijo dnevno vlaki ob 7.24, 11.52 in 18.39, v Logatec pa prihajajo iz Postojne ob 7.46, 12.14 in ob 19. V Postojni imajo vlaki zvezo na vlake za Trst, v Logatcu pa avtobusno zvezo z Vrliniko-trgom. Na progi Ljubljana—Borovnica-viadukt je od sobote vozni red iz-premenjen. Iz Ljubljane odhajajo vlaki ob 6.10, 12. in ob 18.29, od borovniškega viadukta pa prihajajo vlaki v Ljubljano ob 7.27, 13.26 in ob 19.41. Železniška direkcija je objavila tarifo za III. razred potniških vlakov od postaj Vrhnika-trg, Drenov grič, Log in Lukovica do Rakeka z vključitvijo avtobusne vožnje med Vrhniko in Logatcem. Obnova železniške proge Postojna—Logatec Na Rakeku sta bila v petek slovesno izročena prometu dva železniška mostova, ki sta bila na progi Postojna—-Logatec namesto dveh razstreljenih mostov v osmih dneh zgrajena od vojaških tehničnih oddelkov. Večji most ima raz-petino 30, manjši pa 27 metrov, oba sta iz železa, prvi tehta 60, drugi 54 ton, njuna nosilnost pa le zaradi premoga, ker je v Ljubljanski pokrajini ostal le premogovnik v Kočevju, čigar kapaciteta se bo sedaj dvignila. Z investicijami 3—4 milijonov din bi se mogel odpreti nov premogovnik v Belokrajini. Italijanske oblasti kažejo za to že razveseljivo razumevanje. Zelo pereče je tudi vprašanje cementa. Najbrže bomo navezani le na splitski cement, čeprav bo ta zaradi visoke tovornine mnogo dražji. Predsednik Praprotnik je opozoril tudi na terjatve naših bank na Štajerskem. Te ceni na približno 200 milijonov. Vsaj za prvo leto bi mogle te terjatve bistveno pomagati pri kritju našega uvoza. Tudi na terjatve na ozemlju bivše Jugoslavije je treba misliti. Ob koncu debate je podal kratek resume predlogov gen. tajnik Mohorič, nakar je podpredsednik Zbornice Albin Smrkolj zaključil vseskozi pozitivno konferenco. znaša 75 ton. Popravljena je tudi proga med Planino in Logatcem, kjer so morali odstraniti okrog 10.000 kub. metrov kamenja in grušča. Ureditev poslovanja z monopolskimi predmeti »Uradni list Kraljevine Italije« objavlja naslednji razglas Duceja fašizma, Prvega Maršala Imperija in Poveljnika vojnih sil na vseh bojiščih: Cl. 1. Službo, ki se tiče soli, tobaka, vžigalic, cigaretnega papirja, avtomatičnih vžigalnikov in kamenčkov za vžigalnike na ozemlju, ki je tvorilo del bivše kraljevine Jugoslavije in kraljevine Grčije in je zasedeno po Italijanski Oboroženi Sili, prevzame začasno Uprava državnih monopolov Kraljevine Italije, ki bo to službo uredila po posameznih civilnih komisariatih, na katere je razdeljeno zasedeno ozendje, in to s svojimi poslovalnicami. Predpisi za to službo bodo izdani od posameznih civilnih komisarjev v sporazumu z Ministrom financ. Cl. 2. Ta razglas se objavi z uvrstitvijo v »Uradnem listu Kraljevine Italije« in v zasedenem ozemlju z nabitjem na občinskih deskah po nalogu civilnih komisarjev ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Kraljevine Italije. Blagodejno delo italijanske sanitarne kolone Sanitarna avtokolona iz Rima, ki je pred dnevi prispela v Ljubljano, ostane v pokrajini tri tedne ter bo zaradi proučevanja zdravstvenega stanja in sistematičnega pregleda šolske mladine obiskala z izhodiščem iz Ljubljane in Novega mesta 21 krajev, V Ljubljani so italijanski zdravniki v dveh dneh pregledali 200 šolarjev, zdaj pa 'bodo svoje človekoljubno delo ob sodelovanju z občinskimi zdravniki in domačimi zdravstvenimi ustanovami razširili na vse pomembnejše kraje do Kočevja, Metlike in Kostanjevice. Generalna zdravstvena direkcija v Rimu bo dala Ljubljanski pokrajini brezplačno na razpolago večje količine raznega cepiva, napovedan pa je tudi prihod nove, še večje sanitarne kolone, ki bo na svojem potovanju nudila vsem potrebnim zdravniško pomoč. spominu. Ve/evažna konferenca v Zbornici za Tl o gospodarskem staniu Ljubljanske pokrajine Konferenco je otvoril podpredsednik Zbornice za TI Albin Smr-kolj, ki je na kratko razložil namen konference. Nato je podal uvodni referat gen. tajnik Ivan Mohorič. Dva povoda in vzroka sta, da je bila konferenca sklicana v soglasju z Zvezo industrijcev, 1. Iniciativa za konferenco je izšla od industrijcev, ki smatrajo za potrebno, da se v sedanjih razimerah ustvari večji kontakt med gospodarskimi ljudmi in panogami, 2. Konferenca pa je potrebna tudi zaradi želje celovške in graške zbornice, da bi jima dala naša zbornica razne podatke ter da bi se določila podlaga za zamenjavo blaga med ozemljem na eni in drugi strani demarkacijske črte ter da bi se našla tudi osnova za finansiranje podjetij, ki so izgubila zvezo s svojimi centralami ali s svojimi obrati. Na konferenci s celovškimi in graškimi delegati se je že razpravljalo, kakšen modus vivendi bi se mogel doseči. Pojavila pa so Razprava Sledila je zelo izčrpna in stvarna debata, v katero so posegli gg.: inž. Remec, gen. tajnik Zveze industrijcev dr. Adolf Golia, direktor TPD dr. Vrhunec, dr. Ciril Pavlin, ravnatelj tovarne za motvoz in platno, ind. Zdenko Knez, se zelo raalična mnenja tako o višini blagovne zamenjave ko tudi o nje načinu. Predlagalo se nam je, da ibi višina blagovne zamenjave bila določena na 8 milijonov din, kar pa je po našem mnenju mnogo prenizko. Vsa ta vprašanja pa so aktualna tudi zato, ker bo promet z železnico s severnim zaledjem predvidoma v celoti obnovljen v kakih štirih tednih, ko bo popravljen tudi tunel pri Slov. Bistrici. Gen. tajnik Ivan Mohorič je nato navedel celo vrsto konkretnih vprašanj, o katerih naj bi razpravljala konferenca in o katerih naj bi formulirala svoje zahteve. Omenja, da je uvoz vsega blaga na Štajersko prost, izvoz pa je vezan na posebno izvozno dovoljenje. Zaenkrat bo treba doseči vsaj neki provizorij. Naš cilj ipa mora biti, da se gospodarstvo Ljubljanske pokrajine samo vzdržuje in v ta namen bo potrebna preosnova in obnova našega gospodarstva. stavbenik Miroslav Zupan, ravnatelj K DE inž. Miklavc, predsednik Zveze industrijcev Avgust Praprotnik, ind. Viktor Naglas ter zastopniki drugih naših podjetij. Podlago za debato je podal referat dr. Vrhunca, kako naj bi se Voiaško slavje v Ljubljani f Dr. Rado Kušej Po td-olgi in in učni bolezni je umrl v Ljubljani univ. profesor ter član Akademije 'znanosti in umetnosti dr. Rado Kušej. Pokojnik je bil eden naših prvih znanstvenikov ter zlasti znan po svojih delili in spisih o cerkvenem pravu. Zaradi svojega plemenitega značaja ter lepih osebnih lastnosti je užival v vseh krogih Ljubljane naj večje spoštovanje. Večna slava njegovemu spominu! Dolžnost prijave zalog nekaterih življenjskih potrebščin Visoki Komisar je odredil, da morajo vsi proizvajalci, trgovci, zadruge, obrtniki, zavodi, javne kuhinje, gostilne, bolnišnice itd. prijaviti do 19. maja zaloge, ki so jih imeli dne 12. maja, naslednje^ ga blaga: pšenice v zrnju in pšenične moke (št. 0 in enotne moike), rži in njene moke, ovsa, koruze in koruzne moke, mešane moke (pšenične in koruzne ali ržene), riža, ajde in ajdove moke, testenin, fižola, krompirja, sladkorja, olivne^ ga in semenskega olja, slanine, masti ter pralnega mila. Prijava se mora napisati na obrazcu, ki se dobiva pri občinskem uradu. Občinski uradi morajo zbrati vse prijave in jih poslati Prevodu. Onim, ki ne bi prijavili zalog ali bi prijavili neresnične podatke, se more neprijavljeno blago zapleniti ter se uvede proti njim zakoniti postopek. Ti predpisi so stopili takoj v veljavo. Cene življenjskih potrebščin Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil maksimalni cenik št. 1., veljaven od 12. maja. Cenik je zelo obširen, ker obsega vse življenjske potrebščine. Danes priobčujemo iz njega samo cene glavnih življenjskih potrebščin. Kruh iz enotne moke: od 5 do 5'80 din kg navadne testenine iz bele moke pšenična moka 0 enotna moka fina koruzna moka koruzni zdrob riž fižol nizek in visok od (lin 8’50 do krompir jedilno olje čajno maslo navadno maslo sveža slanina soljena slanina prekajena slanina mast mesarska mleko sladkor sipa .sladkor kocke meso sveže volovsko, sprednji del 20 din kg -zadnji del 22 din kg meso kravje, prednji del 19 din kg zadnji del 17 din kg meso telečje, sprednji del 22 din kg zadnji del 25 din kg ■svinjina, sprednji del 28 din kg zadnji del 31 din kg Če se prodaja meso brez kosti,^ je dovoljeno zvišanje cen do največ 25%. Uradni ceniki so na razpolago Združenje trgovcev obvešča vse trgovce s špecerijskim in kolonialnim blagom na drobno in debelo, delikatesne obratovalnice ter trgovce s kurivom, da takoj dvignejo v pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani uradne cenike, ki morajo biti obešeni v poslovnih lokalih na vidnem mestu. RAZNE NAPISE ZA TRGOVINE v slovenskem in italijanskem jeziku Izvršuje hitro in poceni tiskarna Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23, tel. 25-52. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« z dne 7. maja je objavil: Kraljevi ukaz z dne 3. maja 1941-XIX o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine —• Kr. ukaz z dne 29. aprila o carinskih določbah za blagovni promet med ozemljem italijansko-albanske carinske unije in ozemljem bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenim po italijanski vojski — Razglas Duceja z dne 29. aprila o carinskih predpisih na ozemlju bivše kr. Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski — Naredbo Čeprav vojna še ni končana, vendar listi že mnogo razpravljajo o bodoči gospodarski ureditvi sveta ter v zvezi s tem tudi o raznih gospodarskih vprašanjih. Tako je objavil dr. Alfred Frankenleld v »Reichu« daljši članek o bodoči svetovni trgovinski plovbi. Iz njegovega članka, ki so ga ponatisnili tudi italijanski listi, navajamo naslednje misli. Uvodoma pravi dr. Frankenfeld, da pomeni sedanja vojna tudi boj za novo razdelitev svetovnega morja in da se mora zato tudi razmerje posameznih trgovskih ladjevij spremeniti. Vedno jasneje postaja nadalje, da bo v bodoče vpliv Evrope v svetovni plovbi večji, čeprav danes še ni jasno, s kakšno tonažo bo razpolagala Evropa. Na vsak način pa bo po mnenju dr. Frankenfelda izgubila svoj prevladujoč vpliv na svetovno plovbo Anglija. To tudi zato, ker je najemna plovba (trampna) zaradi vojne mnogo izguibila na pomenu. Končno pa so izgube nemške in italijanske trgovinske mornarice v sedanji vojni mnogo manjše ko v svetovni. Nemška in italijanska trgovinska mornarica sta bile ob izbruhu sedanje vojne šele v začetku svojega razvoja. Predsednik nadzorstvenega sveta Hamburg-Amerika-Linije je nekoč govoril o tem, da mora biti cilj nemške trgovinske mornarice, da zopet doseže on;> stanje, ki ga je imela 1. 1914. Takrat je imela 5 in pol milijona br. reg. ton, dočim 1. 1939. le 4,3 milijona. V resnici pa mora sedaj doseči Nemčija mnogo višje številke, ker se bo dvignil tudi delež Nemčije v svetovni trgovini. Na vsak način pa mora Nemčija doseči vsaj isti odstotek v svetovnem ladjevju, kakor ga je imela 1. 1914. Takrat je znašal nemški delež v svetovnem ladjevju 11 odstotkov, I. 1939. pa samo 6,5 odstotka. S tem pa je tudi že povedano, do katere mere bi se moralo nemško trgovsko ladjevje minimalno povečati. Podobno je tudi z italijanskim brodovjem. Italija je pomorska sila prve vrste ter odločilna v Sredozemskem morju. Njeno ladjevje mora biti zato najmanj še enkrat tako veliko ko danes, ko šteje 3,5 milijona ton. Italijanski načrt pa dejansko predvideva povečanje italijanske trg. mornarice na 9 milijonov br. reg. ton. Verjetni razvoj po vojni Po vsej verjetnosti bosta določala po vojni smer bodočega razr voja evropskega trg. ladjevja predvsem Italija in Nemčija. Gospodih joči vpliv Anglije bo vsekakor zlomljen. Pri tem je velikega pomena tudi posebna struktura italijanske in nemške pomorske plovbe, ki sloni v prvi vrsti na vzdrževanju rednih pomorskih zvez, ne pa na najemniški plovbi, katere usodo je določeval zlasti londonski trg. Ta najemniška plovba pa je začela nazadovati, kakor kažejo naslednje številke. L. 1929. je ta plovba prepeljala 253 milijonov ton množestvenega blaga, 1. 1938. pa samo 200 milijonov ton. Splošni razvoj pomorske trgovine, je toiej dvignil blagovni promet po rednih morskih zvezah na škodo najemniške plovbe. Ves pomorski trgovinski promet se bo razvijal torej v korist onih dežel, ki se na- Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino o predpisih v carinskih in valutnih zadevah za blagovni promet — Odločbo Kr. Civ. Komisariata o postavitvi za sekvestra zavarovalnici »Union-incendie - vie« s sedežem v Parizu komendatorja rag. Francesca Suraceja — Odločbo Kr. Civ. Komisariata o postavitvi družbe Shell, slanjajo v prvi vrsti na redne pomorske zveze, kar velja zlasti za Italijo in Nemčijo. Tudi izven Evrope, zlasti v Združenih državah Sev. Amerike in Japonski, so spoznali, da se giblje razvoj v tej smeri. Šele pred kratkim se je n. pr. na seji odločujočih ameriških lastnikov ladij sklenilo, da se mora podpirati predvsem plovba, ki vzdržuje redne pomorske zveze. Enaka stremljenja se opažajo tudi na Japonskem. Seveda pa najemniška plovba ne bo popolnoma izgubila svoj pomen. Po vojni pa bo posebne važnosti tudi to, da se bodo vse gospodarske sile evropskega kontinenta koncentrirale. Gotovo je tudi to, da se bo skušala doseči izravnava interesov Evrope, Amerike in Japonske. Na tej izravnavi bo slonela vsa svetovna trgovina. Podlaga za to izravnavo pa bodo meddržavne trgovinske pogodbe. Pri Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, ker smatra za potrebno urediti cene blaga najširše potrošnje, odreja; Člen 1. Cene blaga in za storitve kakor tudi za rabokupe, ki so veljale na dan 15. marca 1941-XIX, morajo ostati nespremenjene, kolikor se njih morebitna sprememba izrečno ne odobri. Člen 2. Za razne blagovne stroke se ustanove posebne posvetovalne komisije za cene, ki jim predseduje odposlanec Visokega komisarja in ki so sestavljene iz enega predstavnika Zbornice za trgovino in industrijo, enega izmed delodajalcev, enega izmed delojemnikov in enega predstavnika zadružnih organizacij. Komisije si smejo pri-skrbovati mnenje izvedencev za posamezne proizvajalne stroke. Člen 3. Za blago najširše potrošnje je sestavljen cenik z najvišjimi cenami, ki se smejo zahtevati v prodaji na debelo ali na drobno; ta cenik se pregleduje vsakih štirinajst dni. Prvi cenik velja od dneva ko se izda, pa do konca meseca maja 1941-XIX. Cene, ki so v ceniku navedene Kratke gospodarske vesti Italijanskim oblastem se je posrečilo zelo zadovoljivo rešiti vprašanje prehrane in oskrbe Like, Gorskega Kotarja in Dalmacije. Zagotovljene so že potrebne količine živil in so bile prve vagonske pošiljke že odposlane v Dalmacijo. Nadalje je rezerviranih s pristankom nemških oblasti v tovarni Zorka 400 vagonov modre galice za dalmatinske vinogradnike. Dosežen je bil nadalje sporazum o obnovitvi železniškega prometa med Madžarsko in Hrvatsko. Italijanski trgovinski minister Rafaelo Riccardi je odpotoval v spremstvu več višjih funkcionarjev svojega ministrstva v Budapešto, kjer se bo pogajal o poglobitvi trgovinskih in gospodarskih stikov med Madžarsko in Italijo. Nemške oblasti na Spodnjem Štajerskem so uvedle v poštnem prometu nove dopisnice in pisemske znamke. Dopisnice so po 6, Company of Jugoslavia (Anglo Jugoslov. Petr. d. d.) pod sekve-ster in imenovanju za sekvestra g. ca v. Emilia Travaglio, pok. Antona — Objavo Vis. Komisarja glede bankovcev bivše jugoslovanske države o neveljavnosti bankovcev nad 1000 din v Ljubljanski pokrajini. tem pa ni še gotovo, če se bo mreža sedanjih mednarodnih dogovorov razširila ali pa nasprotno omejila, ker ne bo obveljal več stari svetovno - gospodarski liberalizem. Jasno pa je to, da bo državno uravnavana pomorska plovba zlasti pospeševala razvoj domačega trgovinskega brodovja. Avtoritativno vodeni gospodarski politiki mora nujno slediti tudi načrtno vodena gradnja trgovinskega brodovja. Pri tem pa je treba takoj z vso odločnostjo poudariti, da tudi najbolj sitrogo vodena trgovinska politika ne more in ne sme pogrešati iniciative trgovca. Plovba vedno nujno potrebuje podjetnost lastnika ladje, brez ozira na to, če mu katera državna oblast daje potrebna navodila ali ne. V Nemčiji se bo načelo o neizogibni potrebi trgovčeve iniciative vsekakor spoštovalo. za prodajo na debelo, so obvezne za vso pokrajino; cene za prodajo na drobno so za ljubljansko občino obvezne, za vse druge občine v pokrajini pa veljajo kot merilo. Okrajna načelstva smejo po zaslišanju prizadetih strok te cene znižati; za morebitno njih zvišanje pa je potrebna odobritev Visokega komisarja. Člen 4. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh skladiščih, trgovinah in stojnicah, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku. Poleg tega se morajo za vsako blago, ki se prodaja občinstvu, označiti z listki cene v lirah in dinarjih, četudi blago ni navedeno v ceniku. Člen 5. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po zakonu, pravica obratovanja se jim začasno ukine, v hujših primerih pa odvzame. Prekršitve cenika z najvišjimi cenami se kaznujejo poleg tega tudi še denarno od 1000 do 100.000 dinarjev. Člen 6. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana 9. maja 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Einilio Grazioli znamke pa po 16 pfenigov. V Bukarešti je v bodoče prepovedana prodaja kruha ob ponedeljkih in torkih. Ta dva dneva se prodaja samo koruzna moka za polento. Zavarovalne premije zoper vojno nevarnost so na Portugalskem močno zvišali za vse vrste blaga, vskladiščenega v lizbonski luki. Romunska proizvodnja nafte se je povečala V januarju in februarju 1. 1. je znašala romunska proizvodnja nafte le po 405.000 ton, v marcu pa se je že dvignila na 445.000 ton, da zaostaja za lansko le še za 7.7%, dočim je prej zaostajala za 19%. Izvoz nafte, ki gre seda, predvsem v Italijo in Nemčijo, se je dvignil od 137.166 ton v januarju na 221.200 ton v februarju. Doma in po sveti Italijanski pehotni in mornariški oddelki so s sodelovanjem letalstva zasedli v Egejskem morju še otoka Samos in Fumi. Italijanske letalske edinice so s torpedi zadele 2 velika parnika in 7000 tonsko križarko. Uspešno so napadla italijanska torpedna letala sovražni konvoj ter ponovno zadela sovražno matično ladjo, neko bojno ladjo in dve prevozni ladji. Italijanska in nemška letala so v noči od srede na četrtek zelo uspešno napadla Sueški prekop ter zadela več vojaško zelo važnih ob-;ektov. Egiptsko poročilo potrjuje uspešnost napada. Bivša srbska kraljica Natalija, ki je bila žena srbskega kralja Milana, ki je vladal od 1. 1882 do 1389, je umrla v Parizu. Kraljica Natalija je po smrti kralja Milana prestopila v katoliško cerkev ter stopila v neki samostan. Vodja Hitler je sprejel v novi kanclerski palači novega hrvatske-ga poslanika dr. Franka Benzona v nastopni avdienci. Bivši minister dr. Nikola Novakovič ter odvetnik Boško Desnica sta v imenu 100.000 pravoslavnih v Dalmaciji zaprosila Civ. Komisar -; a, naj bi bili pravoslavni kraji priključeni Italiji. Bivši zun. minister dr. Cincar-Markovič je sedaj v Karlsbadu (Karlovih Varih) kot gost nemškega zun. ministra v. Ribbentropa. Patriarha srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrila so prepeljali v sodne zapore v Zagrebu. Za novega vodjo mariborskih mestnih podjetij je bil imenovan Roman Pelikan. Vodstvo električnega podjetja in plinarne ter vodovoda pa je prevzel inž. Scherer, ki ; e po rodu Švicar, a je zadnja leta živel v Mariboru. Nemški konzulat v Ljubljani opozarja, da sprejema prošnje za izdajo dovolil za prestop meje na Spodnje štajersko in Gorenjsko samo, če se priloži slika prosilca. Pristojbina za dovolilo znaša 10 oz. 20 din. Dosedanji celjski župan dr. Wal-ter Riebl, ki je nedavno sprejel županske posle po dr. Skobernetu, je odstopil. Za župana Celja je bil imenovan nato prokurist tvrdke Zanger g. Himmer. Po angleških podatkih je bilo v aprilu potopljenih 106 angleških ladij s skupno tonažo 488.124 ton. Samo lani junija ob umiku iz Dun-kerquea je bilo potopljenih še več angleških in zavezniških ter nevtralnih ladij. Seveda so ti podatki daleč od resnice. Trgovinski register Vpisal« so se te spremembe: Avtomatični buffet, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Šmuc Joško, vpiše pa se poslovodja Blejec Ema, roj. Kessler, soproga strojnega stavca v Ljubljani. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Vpišeta se prokurista: Auersperg Rudolf in Biber Joško, oba uslužbenca zavoda v Ljubljani. Malina Schvveiger in Mof*nik, Ljubljana. Prokura se je podelila Schweiger Mari, trgovčevi soprogi v Ljubljani, ki podpisuje skupno z javnim družbenikom Francetom Močnikom. Rafinerija dragih kovin, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja ing. Pavlin Robert, vpiše pa se poslovodja Pintar Janko, trgovec v Ljubljani. Iz zadružnega registra Vpisale so se naslednje zadruge: Konjerejska zadruga za Slovenijo v Ljubljani, Krznarska na-bavljalna zadruga v Ljubljani, Nabavna in prodajna zadruga knjigovezov v Ljubljani ter Nabavna in prodajna zadruga z o. j., na Studencu pri Sevnici. * barva, plesira in 7p v 21 urah kem»no«“*»i Ul HW obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domaife perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 3 Telefon St. 22-72. fflemško mnenie o bodočem razvoju svetovne trgovinske plovbe 17'50 din kg 9'50 din kg 5'50 din kg 4'75 din kg 5'50 din kg 15'20 din kg 10 din kg ‘2'50 din kg 25'25 din lit. 60 din kg 54 din kg 31 din kg 35 din kg 40 din kg 38 din kg 3'50 din kg 18'50 din kg 20‘50 din kg Predpisi glede cen blagaf storitev im naiemovr Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pleaa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi t Ljubljani.