RADIO
AJDOVŠČINA
Tisoč obrazov, eno srce
Neža Žgur - mlada skladateljica in
dirigentka iz Lož
Otroško igrišče za praznik
Dolga Poljana, 3. julija -Dolgopoljci so obeležili svoje peto uradno praznovanje krajevnega praznika. Domala ob vsakem praznovanju se veselijo kakšne nove pridobitve in tako je bilo tudi tokrat. V športnem parku Martinše so namreč predali namenu povsem novo otroško igrišče, ki so ga uredili s prostovoljnim delom.
Ob letalih - tudi bob
Ajdovščina, 1.julija - V pipistrelovi Vizionarni seje predstavila ekipa Lucifero sportsteama, ki združuje športnike nekaterih adrenalinskih zimskih športov, kot so sankanje, skeleten in bob.
športi pri nas niso posebej na I očeh javnosti, zato jih kanijo bolj JL približati ljudem. Najboljša pot
so nedvomno odmevni dosežki na tekmovanjih, zato so k sodelovanju povabili tudi strokovnjake različnih panog, ki
lahko prispevajo k napredku tako opreme kot tekmovalcev. Tudi razvojniki iz Pipistrela lahko svoje izkušnje iz aerodinamike, varnosti, materialov ter drugih rešitev, ki jih s pridom uporabljajo pri gradnji vrhunskih letal, uporabijo pri konstrukciji - prvega na slovenskih tleh narejenega boba. Z njim naj bi se v svetovni vrh prebila ženska posadka boba dvoseda, ki ima za zdaj le eno članico - Urško Dolinar. Luciferosports team ima vizijo postaviti še moško posadko, obema pa bo glavni cilj - olimpijada v Sočiju čez štiri leta.
Nekaj vtisov o letošnji olimpijadi sta z obiskovalci Pipistrelove Viziornarne delila tudi slovenska olimpijca Anže Šetina, ki je v Vancouvru nastopal v skeletonu, in Domen Pociecha, ki je tekmoval s sankami. Po olimpijski progi se je potem z bobom, seveda virtualno, 'spustilo' kar nekaj parov.
ep
Slovenija odprta za umetnost
Čopič se v naravi obnaša drugače!
Sinji vrh, od 28. junija do 3. julija - Na domačiji Irme in Hieronima Vidmarja je potekala tradicionalna likovna kolonija z naslovom 'Slovenija, odprta za umetnost'Temelje ji je že pred 18. leti postavil priznani primorski slikar Klavdij Tutta, zadnja leta pa sta organizacijske vajeti prevzela v roke Polona in David Ličen iz Ajdovščine.
etos je na Sinjem vrhu ustvarjalo 21 likovnikov, pri čemer je JLJbil tokrat poudarek na poljskih umetnikih. Udeleženci so se lahko v ateljejskih prostorih in v idili narave prepuščali ustvarjalnemu miru in novim inspiracijam. Svoje likovne pripovedi in izpovedi so izražali v akrilnih, oljnih in mešanih tehnikah, kot tudi v kiparstvu, instalaciji, fotografiji. Že lani so vpeljali v kolonijo novost - strokovna
predavanja in pogovor v obliki okrogle mize dajejo srečanju značaj simpozija in predstavljajo novo etapo v tradiciji likovne delavnice. Tako je na eni od njih Tomaž Gorjup govoril o sliki in njeni narejenosti, na drugi pa je o 'drugi naravi' govoril Jurij Selan.
Da bi stvaritve umetnikov že med samo kolonijo približali javnosti, so dela malega formata v četrtek zvečer postavili v galeriji Lične hiše, uradno odprtje pa so v toplem večeru opravili kar na dvorišču (na fotografiji). Umetnike
in njihova dela je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, sicer umetniški vodja simpozija. Ugotovila je, da se v teh delih čuti, da so nastala izven ateljejev, kjer so umetniki običajno v svojem svetu, na Sinjem vrhu pa vlada drugačno ozračje, narava jim predstavlja nov izziv, veliko se tudi družijo in pogovarjajo med seboj, izmenjujejo izkušnje, kar se potem v delih tudi odraža. Anamarija Stibilj Šajn je dela letošnjih udeležencev še podrobneje analizirala na tradicionalnem dnevu odprtih vrat ob zaključku prireditve na Sinjem vrhu, ki ga je v prijetno druženje umetnikov in obiskovalcev povzdignila še glasbena zasedba Vsakič drugače.
Iz sinjevrškega ateljeja se bodo ustvarjena dela podala na promocijsko pot po galerijah (Sežana, Idrija, Radovljica, Gorica).
ep
Nekomu so še dlake napoti
Na tem mestu sem v prejšnjem Latniku prebral uvodnik Mitje Tripkoviča, prejšnji teden pa pol stranski odgovor občinske uprave nanj v Prepihu. Ko sem se prebil skozi naštevanja projektov in opisovanja postopkov, sem se zopet vprašal: »Je občina dobila tisti milijon in pol za gasilce ali ne?« Očitno ne. Bojda zaradi Hrvatov ali nekaj podobnega.
Stara kmečka pamet - je mizar ju lahko ali težko narediti okno s polkni, je kiparju mar lahko tzklc šali kip i/. kamna in mar znajo vse gospodinje speči hlebec kruha? So mizarji in kiparji, ki znajo, in so tudi gospodinje (predvsem mlajše), ki ne znajo. So ljudje, za katere lahko rečemo, da so 'od foha’ in so tisti, ki so ji m še d lake napot i. Človek je za svoj poklic namreč poklican. Pokliče ga notranji vzgib, že med delom sluti veselje in srečo, ki ga čakata po uspešno opravljenem delu. Zanj rečemo, da je človek poklica. Da svoje delo opravi, navkljub dlakam ... Da realizira. Udejanja!
Kot upokojenec in bivši prosvetar si niti ne predstavljam, kaj je milijon in pol evrov. St znam pa pred stavljati, kaj pomeni obrok kredita. Najbolje je, da ga čim prej plačaš in ravno tako čim prej pozabiš. Daje tista grenka bolečina, da si že porabil nekaj, česar še nisi zaslužil, čim prej mimo. Ta bolečina bi morala biti v tem primeru še večja, saj se najema kredit za nekaj, kar bi lahko nekdo drug upravičeno plačal namesto nas in bi mi lahko porabili ta denar za vse kaj drugega - za otroke v vrtcih, šolah, za računalnike za tiste, ki si jih ne zmorejo privoščiti, navsezadnje tudi za knjige.
Zato dam Tripkoviču prav - na odgovorna mesta naj pridejo odgovor nejši ljudje.
P. s.: V soboto, 3. julija, smo imeli upokojenci letno veselico na Nanosu. Povabili smo tudi župana Marjana Poljška, ki se je vabilu odzval. V prostem programu je veselo zaplesal tudi na podlago' dveh italijanskih pesmi (Dali Trieste in La mulla del Parenzzo). Se je mar kot kleni narodnjak spozabil ali pač doumel, kakšnega kozla je ustrelil s svojo okrožnico osnovnim šolam, v kateri odsvetuje petje angleških pesmi? Angleži so bili celo naši zavezniki, Italijani povečini okupatorji. Narobe svet - angleško ne smemo peti, po italijansko lahko plešemo ...
Andrej Curk


Vipavski občinski praznik
Ob koncu šolskega leta odprli šolo
»Majhno je lepo!«
_	..	____ /~vK	občini
pan mag kan Princes In preletel dosežke občine v zadnjennletui
Slovo ravnatelja
V občini smo lahko veseli, da smo \V bogatejši za kar nekaj pridobitev: wW hitra cesta je končno stekla mimo, v pretežni meri je dokončan Kamp Gradiška Tura, ki bo obogatil turistično ponudbo našega območja, Stanovanjski sklad in privatni lastniki so trgu in najemnikom ponudili kar zajetno kopico stanovanj, kar nam bo omogočilo razrešitev stanovanjskih stisk naših občanov, dobrodošli pa so tudi občani iz drugih krajev; starejši so se razveselili novega Doma za starejše občane, vojašnica se lahko ponaša z novo sodobno telovadnico, občina pa nadaljuje obsežno investicijo- gradnjo ločene kanalizacije po širšem območju.
Vse, kar je narejeno odpira in širi nove možnosti za razvoj območja, bogati pa tudi odnose med ljudmi, kar je bistvenega pomena. Narejenih je še mnogo drugih, vidnih in manj vidnih korakov za projekte, katerih realizacijo bomo želi šele v prihodnjih letih, saj večji zalogaji se ne zgodijo na mah.
Neka misel pravi: 'Če ne moreš ustvariti drevesa, posadi seme.' Ljudje nismo stvarniki, lahko pa se potrudimo, da iz danosti, ki jih imamo, zraste najboljše, kar je možno.«
Kulturni program so oblikovali učenci glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine ter vipavska pesnica Mihaela Tihelj, program je povezovala Nataša Nardin. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar. »Občina Vipava praznuje svoj občinski praznik 26. junija - ta dan je bil eden v nizu odločilnih dni, tistih, ki so izjemno pomembni za našo samostojnost in razvoj državnosti. Od teh prelomnih zgodovinskih dogodkov je minilo že nekaj časa, a vendarle ni med nami nikogar, ki bi pozabil, s kakšno odločnostjo smo se kot narod postavili v bran ohranitvi narodne samobitnosti in državni samostojnosti - v goreči želji po lastni državi. In v imenu svobode lahko to obdobje poguma primerjamo tudi z znamenito rimsko bitko cesarja Teodozija in uzur-patorja Evgenija, ki jo uprizarjate prav danes pod Zemonom.
Občanke in občani Vipave ste se tako rekoč, 'goli in bosi' zoperstavili koloni tankov tedanje agresorske JLA. V aktivnostih na območju Cola, Zavetnikov in Vrhpolja so sodelovali policisti, kriminalisti, vozniki tovornjakov ter občani.
Složnost in solidarnost vas je vodila na poti k uresničitvi naših skupnih dolgoletnih sanj, naši skupni prihodnosti naproti. Združili in povezali ste se, pozabili na razlike in morebitne medsebojne zamere, premagali ste vse ovire in dali
Rožanec s svojim prizadevanjem in osebno noto potrjuje misel: »Vse velike stvari v življenju se zgodijo, ker nekdo naredi več kot bi moral.«
Plaketo občine za leto 2010 je prejel Janko Gnjidič, ki se je pred skoraj tremi desetletji z družino iz Švice priselil v rojstni kraj svoje soproge, v Podnanos, kjer je kmalu začel z graversko dejavnostjo. V vseh teh letih je vedno dobrodušno priskočil na pomoč, tako društvom v domači krajevni skupnosti kot tudi ostalim z območja občine. Skorajda ni prireditve in ne obletnice, da Janko ne bi pristopil k izdelavi plaket, značk, medalj, skratka z vsem, s čimer lahko 'graverska roka' društvom prihrani marsikateri strošek. Poleg tega je Janko Gnjidič aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Podnanos, Društva upokojencev Vipava in Polharskega društva Nanos - Podnanos.
Otlica, 21. junija - Večnamenski prostor otliške šole je bil pozno popoldne nabito poln, saj so slavnostno odprli nove pridobitve na šoli, kot so nova telovadnica, dodatni prostori, pa tudi nova streha z izolacijo in ogrevanje na plin. Prireditev so v celoti oblikovali domači učenci, ki so ob petju po tradiciji odigrali več skečev in z izvirnimi domislicami nasmejali občinstvo.
od sebe najboljše, kar ste zmogli. In danes se, tako kot vsako leto 26. junija, s ponosom in hvaležnostjo spominjamo vašega poguma, odločnosti in solidarnosti. Danes je torej tudi praznik medčloveških vezi, ki se odrazijo v pravi luči, ko je zares težko,« je dejal dr. Gantar.
Vipava je eden tistih slovenskih krajev, ki nosi v sebi pečat posebnosti in neponovljivosti. Tisočere podobe narave, skrivnostnost gradov in dvorcev, posejanih po Vipavski dolini, so spomeniki zgodovine in priložnost za sodoben, trajnostno naravnan gospodarski oziroma družbeni razvoj: »Za ta lepi kraj bi lahko veljalo znano reklo: "Majhno je lepo". Tudi iz tega, verjamem, boste tudi v prihodnosti znali ustvariti svoje konkurenčne prednosti,« je govor zaključil dr. Pavel Gantar.
Na slovesnosti so seveda podelili tudi letošnje občinske nagrade. Najvišje priznanje je prejel polkovnik Miran Rožanec, poveljnik’Centra za usposabljanje Vipava, ki poleg vodenja centra vseskozi skrbi za ohranjanje vezi med Slovensko vojsko in lokalno skupnostjo. Tako poteka zgledno sodelovanje s Civilno zaščito občine Vipava, Center je namreč nudil neprecenljivo pomoč v obdobju decembrskih poplav v letu 2009 in ob orkanski burji v začetku letošnjega leta. Sožitje z območjem pa se krepi na način povezovanja pripadnikov vojske z društvi in ustanovami, opazna pa je udeležba pri organizaciji čistilnih akcij. Od človeka je odvisno, kako se posamezno inštitucijo vodi, kako se leta angažira, koliko »da od sebe«, bi lahko po domače rekli. Polkovnik Miran
Prav tako je občina s plaketo nagradila Vido Bajec iz Gradišča pri Vipavi, kije v družbeno življenje še posebej ustvarjalno stopila po letu 1990. Zaradi svoje inovativnosti, preprostosti in delavnosti je kmalu izvoljena za predsednico pododbora Društva upokojencev Ajdovščina - Vipava, bila je tudi med ustanovitelji odbora DeSUS. Priljubljenost med volivci jo je popeljala med občinske svetnike, svojo predanost delu in organizacijske sposobnosti pa je izkazala tudi kot pobudnica ustanovitve Društva kmečkih žena Zgornje Vipavske. Leta 1997 se je Vida vključila v Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki se je kasneje registrirala kot društvo Most. S svojimi idejami je nepogrešljiva pri organiziranju izletov, srečanj, predavanj, letovanj. Bila je pobudnica za ustanovitev samostojnega Društva upokojencev Vipava in postala tudi njegova predsednica.
Kulturno izobraževalnemu društvu Teodozij iz Vrhpolja obstaja že 12 let ter šteje skoraj 200 članov. Ogromno truda vlaga v promocijo območja občine Vipava, njeno razpoznavnost. Člani društva organizirajo razne poučne seminarje, kulturne večere, večere smeha, pohode in srečanja, nastope na sejmih in prireditvah, skrbijo za urejanje okolice v domačem kraju.
Krona njihovega delovanja pa je zagotovo uprizoritev znamenite 'bitke pri Mrzli reki« - spektakel je dobesedno povezal vas Vrhpolje med seboj in navdušil ogromno množico gledalcev. Takega dogodka v teh krajih ne pomnimo že vrsto let, zato je občinaVipava društvu Teodozij podelila priznanje - plaketo.
Edo Pelicon
^^^eprav je bilo slovesno odprtje pre-B novljene šole, tik preden so učen-^^^ci dobili spričevala, pa so otliški šolarji šolsko leto začeli in oddelali že v temeljito prenovljeni stavbi. Čez poletje so namreč zaključili energetsko sanacijo stavbe, ki je tudi na zunaj bistveno spremenila videz. Z novo toplotno izolacijo je dobila novo streho in fasado, zamenjali so tudi vsa okna. Do prvega šolskega dne so končali še vsa zaključna dela v dveh učilnicah, ki so ju morali predelati zaradi dozidave telovadnice. Kotlovnico na nafto je zamenjalo plinsko ogrevanje. Nato so se posvetili še telovadnici z osnovnim vadbenim prostorom, ki obsega 600 m2 (odbojkarsko igrišče nižje stopnje). Decembra so bila dela končana in uspešno prestala tehnični pregled, le na opremo so še morali počakati.
Otliška šola ni niti stara, zgrajena je bila pred natančno 30 leti. Na tokratni slovesnosti seveda ni manjkalo tedanjih učencev, zdaj že zrelih mož, ki so se spominjali za tiste čase sodobne, celo drzno oblikovane šole, ki je bila kot edina v občini vključeni v tedanji eksperiment COŠ - celodnevne osnovne šole. A kaj kmalu se je izkazalo, da ja za Goro neustrezno izolirana in energetsko potratna, še posebej je toploto pozimi 'pobiral' visok večnamenski prostor, v katerem so tako jedli kot telovadili, z uvedbo devetletke pa ji je zmanjkalo še nekaj prostorov.
Zdaj teh težav ne bo več, saj so s prenovo zagotovili vse manjkajoče površine
za pouk. V telovadnici je tudi galerija za gledalce, ki je s stopniščem povezana z glavnim vhodom v telovadnico, neposredno iz garderob pa je dosegljivo tudi zunanje asfaltirano rokometno igrišče
f/J7Zs'/\
izvrstnelpič^izkrušneipeci
/ \


*
specialitete^italijansk^kuhinjG
V
*<*vecvrsttestemn
Golci C
Aorte	|| '	|	| 1
pivo domače proizvodnje * kosila
*’torte po naročilu

* mala kosila
(glavnajed, solatni bar)
mm
URNIKs VSAK DAN °«* 07.00 do 23.00 ure
vsak dan sveže slaščice brioši, piškoti,
Vabljeni!
Govorci so poudarili, da bi prenovijo' na šola morala zadoščati potrebam vsaj še naslednjih 30 let, nedvomno pa velika pomeni tudi za kraj in celo Goro. Šolska prostore je blagoslovil otliški župnik Matej Kobal. Od Otlice pa se je poslovil tudi ravnatelj Rajko Ipavec, ki odhaja nU zavod za šolstvo, njegovo mesto na šoli pa bo še nekaj časa nezasedeno, saj senS prvi razpis za ravnatelja ni prijavil niti en sam kandidat ali kandidatka
E. Pelicoi’
Dan državnosti na Predmeji
Predmeja, 25. junija - Dan državnosti na Predmeji je zaznamovalo trojno dogajanje - najprej je bila slovesnost pri grobnici padlih, potem še pri spomeniku padlim pri 'hotelu', osrednja slovesnost ajdovske občine ob dnevu državnosti pa je bila še v šotoru društva Gora na Rupi. Veliko je bilo slavnostnih besedi in seveda strumnega petja.
^^^bmočno združenje borcev za ■vrednote NOB Ajdovščina -Vipava je pri grobnici padlih pripravilo tradicionalno slovesnost. V grobnici ležijo posmrtni ostanki kar 367 - borcev, znanih in neznanih, ki so na obronkih Trnovskega gozda, po temačnih grapah in sončnih jasah, žrtvovali svoja mlada življenja. Prihajali so od vsepovsod, tudi iz drugih držav h celo iz daljne Rusije. »Le kaj je gnalo te ljudi, da so se priključili NOB?« se je spraševal slavnostni govornik, polkovnik Slovenske vojske Emil Velikonja, s Predmeje doma. »Samo en odgovor )e mogoč - pomagati osvobodilnemu &Wiju do končnega poraza fašizma iTl teizma. In mnogi so ostali tu za vedno., Grobnice in spomeniki, po-tudi,drugod po planoti, ostajajo in sp simbol upora, nemo pričajo, da je na Primorskem že v takratni italijanski
državi delovalo partizansko gibanje z {nim samim ciljem - osvoboditvijo na-todnega ozemlja: »Primorci smo imeli stečo. Bili smo na strani koalicije, ki je svet rešila nacizma in fašizma - bili smo na pravi strani! Primorski borci
so prisegli domovini in patriotizmu s svojimi dejanji, hrabrostjo in domoljubjem,« je poudaril Emil Velikonja, ki je najbrž nekaj podobnega čutil tudi sam, ko je (skupaj s svojimi tremi brati) odigral pomembno vlogo v osamosvajanju Slovenije. Kulturni program so oblikovali učenci otliške šole pevke iz Društva podeželskih žena Predmeja.
Ob poti v Tiho dolino so se zbrani ustavili še pri spomeniku padlih pri Hotelu, kjer so ob krajšem programu položili vence.
Pred nekaj leti so tradicionalni borčevski slovesnosti 'dodali' še praznovanje Dneva državnosti za ajdovsko občino. V šotoru športnega parka društva Gora na Rupi je tako v poznem popoldnevu zadonela pesem moškega zbora Srečko Kosovel pod vodstvom Matjaža Ščeka, zbrane je pozdravil Božo Novak, predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava, župan Poljšak pa je nato govoril o slovenski ustavi, v kateri ni nikjer omenjeno, da je Slovenija kapitalistična država, torej omogoča tudi obliko novega socializma. Slavnostna govornica dr. Maca Jogan je v (pre) dolgi analizi dogodkov, ki so pripeljali do državnosti, presenetila s tezo, » ... da so stranke zmagovitega
Demosa v skladu s svojo politično močjo 1991 zlorabile resnično hrepenenje večine ljudi po samostojnosti in odporu do naraščajočega velikosrbskega centra-
lizma in pretečega vojaškega nasilja,« in sicer za rušenje » ... socialističnega sistema in v tem okviru tudi za odpravo vseh njegovih pridobitev, ki zadevajo človekove socialne pravice: možnost zaposlitve, človeka dostojni pogoji dela, možnosti izobraževanja, solidarnost in vzajemnost.«
Za glasbeno kuliso sta poleg koso-velovcev poskrbela še trobilni kvintet Slovenske vojske in mladinski pevski zbor Osnovne šole Šturje, ki je pod vodstvom Igorja Hodaka občinstvo
presenetil tudi s skladbo Vstajenje Primorske.
E. Pelicon,
foto Nevenka Vidmar, Tjan Šen
Borut Koloini za
župana
Ajdovščina, 30. junija - Po Borisu Ježu je kot drugi uradno kandidaturo za župna na letošnjih volitvah najavil Borut Koloini, ki bo kandidiral za stranko Zares. Na tiskovni konferenci je predstavil svoj program. Ob njem sta bila predsednik občinskega odbora stranke Zares Kristjan Markovič in sekretarka Lili Vidrih (na fotografiji).
^Farkovič je uvodoma opisal de-|«/H lovanje odbora stranke Zares, JLki se je po ustanovitvi konec leta 2008 osredotočalo na krepitev lastnih vrst, tako da bodo lahko v vseh volilnih enotah nastopih s svojimi kandidati. »Za zaresno stranko se spodobi, da ima tudi svojega županskega kandidata. V predvolilni tekmi postane stranka s svojim kandidatom bolj prepoznavna, Borut Koloini pa je dobra izbira,« je dejal Markovič.
»Razvoj Občine Ajdovščina je šel v zadnjih letih v smeri podpiranja malih gospodarskih subjektov, s katerimi smo nadomestiti velike gospodarske družbe, ki so nosile razvoj in socialno varnost v časih prejšnjega sistema. Naloga je le delno uspela, saj smo kljub temu izgubili veliko izobrazbeno zahtevnejših delovnih mest in predvsem delovnih mest v razvojnih oddelkih prejšnjih velikih podjetij. Število dnevnih migrantov, to-Tej tistih, ki se vsak dan vozijo na delo v druge občine, in njihova izobrazbena struktura to trditev potrjujeta. Z dnevnimi migracijami in spremenjenimi delovnimi urniki se slabšata družbeno in
družabno življenje,« je predstavitev svojega programa začel Koloini. Prepričan je, da bo morala občinska politika, ob spodbujanju malega gospodarstva, vložiti še več napora v terciarne dejavnosti: »Podpirali bomo ohranjanje podružničnih šol in manjših oddelkov predšolske vzgoje na obrobju občine, ki zagotavljajo prijazno in varno učno okolje otrokom in lajšajo skrbi mladim družinam. To mrežo bomo dopolnili z boljšimi prostori za glasbeno šolo in več športnimi programi za otroke.«
Razvoj turizma v Občini Ajdovščina zahteva povečanje prenočitvenih zmogljivosti, da bodo gostje lahko ostali pri nas več dni in si ogledali naše naravne znamenitosti in izkusili kulinarično ponudbo: »Obnova Vipavskega Križa z gradom in naseljem je že del občinskih načrtov in uresničenje zamisli ni bilo še nikoli tako blizu. Jasno je, da moramo naselja obnavljati predvsem zaradi prebivalcev, ki živijo v njih, turistična ponudba, ki se razvije na tej podlagi, pa je dodana vrednost življenja v zanimivem kraju.«
ep
Nagrade v Vipavo in Ajdovščino
V okviru kmetijsko - živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni so izpeljali mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Sodelovalo je 24 podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije s 142 izdelki.
^^Tjihovo kakovost je preverila strokovna komisija, ki je bila JL ^1 prijetno presenečena nad kakovostjo ocenjenih izdelkov, zato je tudi podelila več nagrad kot običajno. Veliko je bilo tudi novih izdelkov. Medalje za mleko in mlečne izdelke, kot so siri, jogurti, skute, maslo in sladoledi, so prejeli tudi primorski predstavniki - največ vipavska mlekarna, ki je svoje vitrine obogatila s kar petimi velikimi zlatimi medaljami, dodala pa je še štiri zlate ter sedem srebrnih.
Prav tako se je dobro odrezalo podjetje Incom iz Ajdovščine, ki je za svoje sladolede odneslo veliko zlato medaljo, poleg tega še po dve zlati in srebrni.
rl
FAMA - vzorčni primer uspeha s V sožitju z vodo
trdim delom
Podraga, junija 2010 - Krajani Podrage so zadnje dni junija opravili obsežno prostovoljno akcijo čiščenja vodnega zajetja nad vasjo, ki čez leto služi za odvzem vode kmetom, poleti pa ponuja prijetno osvežitev.
tudi napredovati, v konkurenci velikanov kot so Marcator, Lidl, Spar, Hofer...
podjetja Farna ne bo končala. Preprosto zato, ker so z delom in odrekanjem vsem, posebej pa sebi dokazali, 'da znajo'.
Praznovanje, na katerem ni manjkala torta velikanka, s katero so se lahko posladkali vsi navzoči in ob drugih kulinaričnih dobrotah, se je praznovanje ob čestitkah in sproščenem klepetu zavleklo daleč v popoldne. Prav je, da našim zvestim bralcem predstavimo še povzetek razmišljanja direktorja podjetja Aleksandra Lemuta: »Dvajset let je dolgo obdobje v človeškem življenju. Prav tako je dvajset let dolgo obdobje v poslovanju podjetja. Pohvalimo se lahko, da so bila to leta neprestane rasti, ki je še pomembnejša, če se zavedamo, v kakšni konkurenci Velikih' smo se borili za svoj obstoj in napredek. Za nami so leta trdega dela, ko smo se marsičemu morali odreči, ko smo vse, kar smo ustvarili, namenili v razvoj podjetja. Za vse doseženo gre zahvala predvsem vsem sodelavcem, ki razumejo, da trdo delo in odrekanje prineseta rezultate, zaradi katerih, kljub ne najboljšim časom, vedro zremo v prihodnost. Še posebej pa gre zahvala našim zvestim kupcem. Farna je in bo ostala primorsko in vipavsko podjetje, ki se bo še naprej trudilo svojim kupcem na policah ponuditi samo najboljše.«
Čestitkam ob visokem jubileju se pridružujemo tudi iz uredništva. Srečno, Farna!	Marjan Krpan
^Slavnostnega dogodka v Faminem ^^^centru v Vipavi se je udeležilo zelo ^^veliko povabljenih, še več pa je bilo zvestih kupcev Farne. Začetek uspeha sega v leto 1990, ko sta se Aleksander Trebovc in Aleksander Lemut, oba zaposlena v ajdovskem Fructalu, odločila, da poskusita nadaljevati v svojem trgovskem podjetju. Začelo se je z diskontno trgovino na Vojkovi ulici v Vipavi, kjer se jima je pridružila še soproga Leonida Lemut. Kmalu so odprli še veleprodajno skladišče v Vrhpolju, od koder so začeli oskrbovati gostince in zasebne trgovinice v dolini in tudi širše po Primorskem. Po dobrih desetih letih se je zgodil morda najbolj pogumen in odločilen korak
- odprli so Nakupovalni center Farna v Vipavi, ki je danes med najsodobnejšimi trgovskimi centri v dolini. Prav spoznanje da so na pravi poti in da trdo delo obrodi sadove, je botrovalo temu, da ima danes Farna kar sedemnajst lastnih trgovin na Primorskem. Med pomembnejše prav gotovo sodijo marketi v Ajdovščini, Selu, Šempasu, Kanalu, na Colu, v Spodnji Idriji, Cerknem, Bukovju, Sežani, Vremskem Britofu, Vanganelu in v Zagorju. Iz svojega veleprodajnega centra pa oskrbujejo še več kot 500 kupcev po celotni Primorski. Kljub krizi, ki predvsem majhnim trgovcem nedvomno še otežuje delo, sem prepričan, da se tu zgodba Trgovskega
Žoge za uspešne učence!
Ajdovščina, 23. junija - Ob zaključku šolskega leta je ajdovski župan Marjan Poljšak priredil sprejem za osnovnošolce, ki so se še posebej izkazali pri svojem šolanju kot tudi v obšolskih dejavnostih.
izgradnjo večnamenskega vodne-ga zajeta leta 1996 je vas Podraga, M^^tudi s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor, uredila del struge potoka in s tem zagotovila vodo za primer požara, pa tudi vodo, ki jo krajani v sušnih obdobjih zajemajo za zalivanje poljščin.
Ureditve jezu za vasjo pa so zelo veseli tudi domači otroci in otroci okoliških krajev, ki tja radi prihajajo na kopanje. Zato je pravilno vzdrževanje in čiščenje jezu ter njegove okolice še toliko po-membneješe, saj le - to zagotavlja neoporečnost in varnost.
Poplave leta 2009 so zajetje Mrzlega potoka nad Podrago poškodovale in zapolnile s prodom in listjem. Domačini kljub več prošnjam pristojnim organom, niso uspeli pridobiti sredstev za čiščenje in odvoz nanosa. Zato se je svet KS odločil, da čistilno akcijo organizira kar sam.
V njej je sodelovalo 46 krajanov. Najprej so očistili strugo potoka in oko-
odru Dvorane prve sloven-fml ske vlade so se zvrstili učenci Ai^ vseh petih šol ajdovske občine in Srednje šole Veno Pilon, pridruži-
li so se jim še mentorji in ravnatelji. Zraven so bili še, gojenci Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine, ki so na raznih tekmovanjih posegli po odmevnih priznanjih - ti so tudi poskrbeli za glasbeni program prireditve. *
Učenci naj večje šole, Danila Lokarja iz Ajdovščine, so povsem zapolnili oder (na fotografiji) -toliko jih je bilo nadpovprečno uspešnih na različnih poljih delovanja, od mate-

Ml*:

Korec
Lepa na pogled in preizkušeno dobra.
Korecje primeren za različne arhitekturne stile, od družinske hiše do velikih poslovnih objektov. Ne potrebuje dodatnih premazov ali zaščite in ob pravilni vgradnji zagotavlja visoko trajno vrednost objektov.
Goriške opekarne
lico zajetja, nato pa so s traktorji, ob pomoči ustrezne gradbene mehanizacije, odpeljali še nad 350 m3 proda in listja. Pomagali so jim tudi Gasilci PGD Podnanos, ki so z vodnimi črpalkami črpali vodo nad jezom in jo preusmerili pod zajetje. Tako je bilo delo lažje-Po končanem odvozu so gasilci zajetje tudi oprali, da je primerno za ponovne kopanje.
Trud je poplačan; vodno zajetje je urejeno in v njem zdaj otroci že vesele čofotajo. Tudi voda za primer požara ali hude suše je zagotovljena, saj je vodna-tost Mrzlega potoka v zadnjih letih, kljub hudim susam, zadovoljiva.
Kot pravi predsednik KS Podraga Ivo Krušeč, so v vasi tudi tokrat dokazali, da. med njimi še vejeta moč povezovanja irr volja do skupnega dobrega, zato se zahvaljuje vsem, ki so k akciji pristopilt-Posebno zahvalo pa bi radi izrekli tudi prostovoljnim gasilcem iz Podnanosa.
matike do športa ali plesa. Med štur-skimi učenci so bili seveda posebne pozornosti deležni zmagovalci kviza Male sive celice, za dobravsko šolo je značilna bolj tehnična usmerjenost (čebelarstvo, ARG, orientacija ...), na Otlici tradicionalno dobro rišejo, na Colu pišejo ... skratka, pisana paleta dobrih in celo izjemnih dosežkov učencev in dijakov. Ker je bilo dogajanje ravno sredi svetovnega nogometnega prvenstva, še celo na dan tekme z Anglijo, so učenci za darilo prejeli - nogometne žoge!
zaključna zabavna prireditev
dnevi GORE 2010
PREDMEJA - TIHA DOLINA
NEDELJA, 11. JUIU 2010
od 13.00 do 17.1»
KRAVJA RULETA
SOS/tTiDOHTKIt 14.00> DRUŽABNE I6RE 15.30 - NASTOP KOŠARKAŠIH SKUPINE
od 17.00 dalle
Glasbeni program
KINGST0NI
Prireditev bo ob vsakem vremenu»iotor! Vabljenji
Vstopnine ni!
<





Pripoved izročila talov
Lozice, 18. junija - krajevna dvorana nekdanje šole ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli spremljati predstavitev knjige Teje Fabčič iz Podgriča, v kateri je podrobno obdelala praktična vsa ledinska imena zemljiških parcel na območju Lozic, Podgriča in Otošč. Knjigo s 130 stranmi in bogatim slikovnim gradivom ter ustreznim zemljevidom je založilo domače društvo Zdravljica, s sredstvi iz evropskega programa Leader.
Rockajmo ga vso noč
V soboto, 26. junija, se je v Avditoriju v Gorici zgodil zaključni koncert varovancev glasbene šole Roland, obenem je šlo tudi za dobrodelnost - namesto vstopnine že sedemindvajsetič goriška izpostava UNICEF - a pobira prostovoljne prispevke (tokrat za pomoč v potresu prizadetem Flaitiju).
Vdeja o proučevanju talov na zgor-I njem koncu Vipavske doline se je JfcTeji utrnila pred petimi leti, ko je izdala brošuro, v kateri je obdelala hišna imena na tem območju. Pri tem se je srečevala z ledinskimi imeni, saj imajo tudi hišna imena pogosto korenine v ledinskih imenih.
S 'tali' na tem območju domačini poimenujejo parcele, vsak tal pa ima seveda tudi svoje ime, pa naj gre za njivo, pašnik, travnik, vinograd, gozd, pa tudi neplodne površine kot so grape, soteske 'n podobno. Imena so prebivalci neke skupnosti dodelili manjšim zemljepi-snitn enotam, da so se lažje orientirali ''Ptostoru. Imena so lahko izpeljana iz reliefa (ravnine, doline, brda, žlebi... ), iz lege v odnosu na večje območje (Na robu, Podgora, Podgrič, Tam zada ...), “Jede na značilnost terena (Mlake, Loka, ■'ločila, Kamničje, Goli vrh ...), glede na •eko dejavnost, ki se je dogajala v bližine (Stopče, Trebež, Pogorišče ...), glede ttalastništvo ali uživanje (Furlanov žleb, Mislejsko polje, Bežajev laz ...), glede na rastline in živali, ki so za ta tam značil-
ne (Cerje, Leškovje, Čuk, Pasji rep ...), glede na zgodovinske dogodke (Babna dolina, Krivi potok ...).
Po teh kriterijih je Fabčičeva tudi razvrstila imena talov, potem ko jih je popisala in vsakemu med njimi določila izvor, skupaj z lastniki pa še dodala kakšno zgodbo. V knjigi je obdelanih natančno 133 talov, kar je pomenilo ogromno terenskega dela, prav toliko pa je zahteval tudi začetni, teoretični del - brskanje po katastrih, zgodovinskih virih, arhivu v Novi Gorici in Ljubljani (franciscejski kataster!).
V bistvu je knjiga nadgradnja diplomskega dela, ki ga je zagovarjala pred dvema letoma na Filozofski fakulteti, smer etnologija. Pred diplomo je zanj porabila najmanj leto dni, po diplomi pa še eno leto. Na predstavitev na Lozice je prišel tudi njen mentor prof. Vito Hazler, ki je dejal, da je Fabčičeva izbrala še ravno pravi čas, ko je izročilo med starejšimi domačini še živo, medtem ko med mladimi, ki se ne ukvarjajo več toliko s
kmetijstvom, nekatera ledinska imena počasi izginjajo iz uporabe.
»Ledinska imena oziroma imena talov me spremljajo celo življenje, sem pa jo z diplomo in sedaj še s knjigo nadgradila. Resda je bilo potrebnega veliko dela, toda bilo je zanimivo, posebno so me pritegnile zgodbe oziroma ozadja, po katerih so ledinska imena nastala,« je za Latnik povedala mlada etnologinja. Kakšen pa je bil sprejem pri vaščanih, saj je morala praktično k vsaki hiši? »Zelo dobro so me sprejeli, radi so priskočili na pomoč, še marsikaj zanimivega so mi zaupali, kar bi tudi veljalo kdaj drugič obdelati. Še posebej mi je pomagal Anton Mislej, ki je že sam zbiral ta imena in me je rade volje vodil okrog,« pravi Fabčičeva, ki se z diplomo etnologinje zdaj ozira po kakšni službi. Morda se ji bo izšlo in se bo lahko podala še v kakšno raziskavo, za katero je idejo dobila med delom za to knjigo ali pa so jo na predstavitvi predlagali vaščani sami.
ep
Čas dopustov
Pomoč na domu
Včasih se zgodi, da še najbolj preproste stvari postanejo zapletene. Stvari, ki smo jih včasih naredili z lahkoto, ne zmoremo več. Takrat se lahko izgubimo v svoji stiski in samoti. Vsaka pomoč, družini ali Posamezniku, v taki situaciji pomeni olajšanje, možnost lepšega, kakovostnejšega in umirjenega življenja.
^^tem namenom na Centru za soci-^kalno delo Ajdovščina že 12 let iz-VJvajamo službo pomoči na domu. Voč na domu je strokovno organizi-rsn in voden proces praktične pomoči Posameznikom na njihovem domu, ki osebam vsaj za določen čas nadomesti Potrebo po institucionalnem varstvu 1 zavodu, drugi družini ali kje drugje. Namenjen je občanom in občankam oblile Ajdovščina, ki so stari nad 65 let, iniajo status invalida, kronično bolnim ■sebam in hudo bolnim otrokom, ki se 'e morejo oskrbovati in negovati sami, ttovi svojci pa take oskrbe ne zmorejo lizanje nimajo možnosti.
Storitev pomoči na domu se začne na Njo uporabnika ali svojcev in se pri-!godi potrebam vsakega posameznika Posebej ter obsega:
■	gospodinjsko pomoč, ki zajema pričanje ali pripravo enega pripravljene-
obroka, nabavo živil, osnovno čišče-“je bivalnih prostorov, postiljanje,
■	pomoč pri vzdrževanju osebne higi-
kar pomeni pomoč pri umivanju, ' bčenju in slačenju, hranjenju, opra-
vljanju osnovnih življenjskih potreb in vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov in
pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kar pomeni vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, sorodniki, spremljanje po nujnih opravkih ...
Storitve opravljajo strokovno usposobljene socialne oskrbovalke. Imajo potrebno predpisano izobrazbo in ustrezna dodatna znanja, pridobljena po verificiranem programu.
Omenjeno službo izvajamo skozi celo leto. Velikokrat pa je lahko naša služba tudi v pomoč in olajšanje skrbi za svojce, v času zasluženega dopusta, ko naša služba pa v odsotnosti poskrbi za njihove najdražje, saj se je možno odločiti za pomoč tudi samo za določeno obdobje.
Center za socialno delo Ajdovščina izvaja pomoč na domu v naslednjih krajevnih skupnostih: Ajdovščina (desni breg reke Hubelj), Predmeja, Otlica, Lokavec, Vipavski Križ, Male Žablje, Plače, Vrtovin, Selo, Črniče, Ravne, Dobravlje, Brje, Batuje,Gojače, Malovše, Skrilje, Stomaž.
Za vse informacije o pomoči družini na domu se lahko obrnete na Urško Ličen, ki vodi in koordinira storitev pomoč družini na domu na Centru za socialno delo Ajdovščina v času uradnih ur (ponedeljek 8-12 in 13-15 ure, sreda 8-12 in 13-17 ure, petek 8-13 ure) na tel. 05/ 36 80 619 ali 031/ 671 336.
Urška Ličen
Samo da trava rase!
"•p^el ekipe Roland je bila zadnja ■tri leta tudi Viva M. Gantar iz Dobrave. V Gorici je nabirala znanje v petju, igranju na saksofon, električno kitaro in flavto. V debelih dveh urah se je odvil glasbeni kolaž, ki nam je nudil sprehod od klasične do sodobne glasbe, pevci so žgoleli, bodisi na glasbeno matrico ali v spremljavi skupine, ki jo tvorijo varovanci. Poleg naštetih so se predstavili tudi pianisti, tolkalec ...
Na odru do zadnjega kotička in še čez polne arene je na saksofonu Viva odpihnila kultno zimzeleno Gimme Some Lovin’ - v originalu delo Britancev Spencer Davis Group, slišali smo verzijo iz muzikla Blues Brothers. Vrhunec večera in obenem tudi slovesa, vsaj za čas
počitnic, je bil na Dobravki Vivi, ki ji je s podporo glasbene skupine in pevskega zbora Roland, s klasiko rocknrolla I wanna rock and roli ali night (ameriških rockerjev Kiss) uspelo spraviti na noge celo areno goriškega Avditorija. Čestitke vsem mentorjem in varovancem glasbene šole Roland Gorica, bilo je nepozabno (več na www.scuolaroland.it).
Foto in tekst: Ksimeroni

IMtffiMAl
-toW0K',L-
Bitka ob Mrzli reki
»Včasih se pa le zgodi, da zmagajo vsi!«
Zpmono 24 junija - Kulturno - izobraževalno društvo Teodozij iz Vrhpolja je na predpraznični večer r™wnn nmnaočilo izlet v zgodovino in ponovno napolnilo zemonski grič z radovednimi gledalci od bHzu in daleč Ocenjujejo, da si je uprizoritev spektakla Bitka ob Mrzli reki ogledalo še več ljudi kot lani,
morda tudi 9 tisoč.
Te glede na preštevanje obisko-valcev, saj vstopnine ni bilo, da 4L ^ bi z njo zaslužili, se kolona avtomobilov, ki so s parkirišč zavijali na magistralko, ni pretrgala debelo uro po zadnjem dejanju, spopadu obeh vojska. Pa še potem je pod Zemonom ostalo precej obiskovalcev, saj so cesarja in vojskovodje na odru zamenjali člani Elabande.
Toda pojdimo po vrsti - že pozno popoldne so za zgodnje obiskovalce pripravili prikaz življenja v rimskem taboru - kako so čas preživljale ženske, kakšna je bila rimska kuhinja, kako so se v rimskih časih igrali otroci. Dogajanje so popestrili tudi lokostrelci, izdelovalci lokov in kamnoseki ter pravi rimski katapult. Na obisk so prišli tudi Rimljani iz Poetovie. V izjemno spektakularni dirki štirih kvadrig - rimskih štirivprežnih tekmovalnih vozov so letos zmagali domačini z neustrašnim Bumasom. Dvanajst gladiatorjev je s svojimi dvoboji jemalo dih, trebušna plesalka in metalci ognja pa so navdušili tako cesarja in njegovo spremstvo kot gledalce.
Vrhunec večera je bil spopad dveh vojska, pravzaprav dva spopada, saj je v prvem kazalo bolje Evgeniju, po dramaturški obdelavi noči pred odločilno
bitko pa je burja pomagala Teodoziju k zmagi. Ko so po eni najbolj krvavih bitk antične zgodovine 'mrtveci' vstali in se
izvedbi spektakla je sodelovalo okrog pet sto prostovoljcev.
Vsak je prispeval tisto, v čemer je najboljši; potrebovali smo različna znanja in sposobnosti in številni so pri pripravah na prireditev zares pustili velik pečat. Brez velikih in majhnih žrtev vsakega prostovoljca, prireditve ne bi bilo. Vsem gre zahvala za posluh in razumevanje, da prispevajo k promociji naše prelepe Vipavske doline.
Hvaležni smo tudi sponzorjem, ki so omogočili, da smo prireditev občinstvu ponuditi Brezplačno,« je pisarju narekoval sporočilo za javnost cesar Teodozij oziroma predsednik društva Teodozij mag. Anton Lavrenčič.
»Iz prvotne ideje o prireditvi, ki je bila deležna začudenja in številnih dvomov, je zrasel dogodek, ki je presegel tudi naša pričakovanja in na katerega smo lahko ponosni tako organizatorji kot tudi vsi Vipavci,« je dodal, taktično pre-
družno z zmagovalci poklonili občinstvu, je bilo jasno, da so vsi zmagali!
»V organizacijo prireditve je bilo vloženega ogromno truda in prostovoljnega dela in vsak je delal po svojih najboljših močeh. Pri pripravah na prireditev in izdelavi številnih rekvizitov ter sami
molknil potem pa narekoval presenetljivo izjavo: »Ker terja organizacija prireditve ogromno časa in napora, si bomo Teodozijevci nekoliko oddahnili. Zato prihodnje leto spektakla ne bo. Je bil pa letošnji zato Nepozaben!«
Odknjte užitek v vcznju Novi Variš Style.


Variš ze za 8.990 €.
Na voljo tudi v različici Style. Pustite se zapeljati stilu in sedite za usnjen volan zračnim upravljanjem avdio sistema.
Za udobje med vožnjo z izjemno varčnim 1,331 bencinskim motorjem (74 kW, 100 KS) poskrbi razkošna Style oprema: usnjena-menjalna ročica, športni analogni merilnik, klimatska naprava in meglenke. Variš Style si lahko zagotovite že za 144 € na mesec brez pologa.*
Vabljeni na testno vožnjo!
Kombinirana poraba goriva; 4rl - 7,01/100 km; emisije C02:109-164 g/km.
$t. £j
ii ulij ■
Bi

ji ig i
'Pnirter izračuna za kredit Za T0VOTA VARIŠ 1.33 LIMA. maloprodajna tona s popustom in DDV 10.530 EUR: 84 mesečnih
TOVOTA
DOŽIVETJE um/tt».toyote.si
AVTO SELEČI
Industrijska cesta 9, Kromberk, Nova Gorica, (05) 330 60 70
5.12% ift je izračunana na podlagi zneska in trajanja kredita, stroškov odobritve in obrestne mere. ki velja na dan 01.02.2010. eOM ne
vsebuie morebitnih streško« iz naslova interfealaroih obresti ter__
stroškov, !4 fel nastali z oibrehitrtim rselzpotejevanjerf se lahko spremeni. Če se spremeni višina kredita oz i« trajanje kredita, obrestni indeks ter roki placSa.
Dragica Čuk Novak
Fortuna ad homines, plus quam consilium -
'Človeku več pomeni sreča kot pamet.1
goriške in dolenjske regije Fakultete za uporabne družbene vede iz Nove Gorice, čeprav objavljenimi v dnevniku na RTV SLO I, v javnosti ni bilo večjih odzivov - kot tudi ne na podatek, da \e na zahtevo Urada informacijske po0' blaščenke v Državni zbor vložena spre' memba 28. 1. 2010 sprejetega Zakon d spremembah in dopolnitvah Zakona 0 igrah na srečo. Zakon omejuje dostop do internetnih igralnic, na osnovi spre^ membe pa se samo črta drugi odstavek 6. člena Zakona o igrah na srečo, ne bi se vgradile ustrezne varovalke ki bi ščitile najbolj ranljive skupine prebival-stva - to bi moralo nas državljane zaskrbeti. Ce bo sprememba sprejeta zgolj V predlagani obliki, bodo lovke internetni igralniške hobotnice iz tujih igralniških oaz segale v vsak naš dom.
Te dni se zaključuje javna razprava o strategiji razvoja igralništva. Osnutek strategije je v delu, ki obravnava prihodke koncesionarjev in fiskalne prihodki države in lokalne skupnosti, zelo pregledno in strokovno pripravljen. Pogrešam pa poglavja o odhodkih in stroških ve-
Stopim iz kazine, v žepu še en gol-dinar,« so besede nekdanjega do-Ww mačega učitelja Alekseja Ivanoviča pri Generalovi družini v romanu Srečelovec M. F. Dostojevskega. Pisatelj v zgodbi, ki se začne v hotelu mondenega nemškega zdravilišča, opiše svojo izkušnjo z zasvojenostjo. Svojo zgodbo o Baden Badnu in svoji igralniški sreči in nesreči mi je pred leti pripovedoval že nekaj let pokojni znanec. Njegova zgod,-ba je od romana Mihajla Fjodoroviča mlajša za kakšnih osemdeset let. Nekega jutra, ko je v igralnici izgubil že dve hiši in so ga zjutraj izselili iz hotela, ker ni imel denarja za plačilo sobe, je pljunil v svojo podobo v ogledalu na hotelskem stranišču in obrnil list. Od igralnic se je dokončno poslovil šele čez kakšni dve leti. Medtem se je preživljal tako, da je posojal denar hazarderjem za zastavljene zlate ure in nakit, ker se je igralcem mudilo - denar so rabili takoj, vrata lokala, ki je sprejemal dragocenosti kot jamstvo za hitra posojila, pa so se odprla šele dopoldne.
Roman in pripoved znanca, dve popolnoma različni zgodbi, vendar tako strašno podobni, kljub veliki časovni razliki, sta se zlili v eno - v zgodbo o iskalcih sreče v dobitku. Le ena razlika je med zgodbama - v prvi pisatelj govori tudi o urah, v drugi ur ni več - idejo Benjamina Bugsyja Siegla, ki je v igralnici prvega hotela Las Vegasu leta 1946 umaknil vse ure, so hitro posnemali tudi ostali prireditelji iger na srečo - edini kazalci v teh umetno brezčasnih prostorih so na ruletah. Večni lovci sreče v dobitku so trdno prepričani, da bodo nekega dne priigrali ogromno vsoto in takrat, takrat bodo pokazali vsem, ki jim ne verjamejo, ki jih ne razumejo, svojcem in partnerjem, ki s strahom čakajo njihovo vrnitev iz igralnice, se bojijo njihovih novih in novih zahtev po denarju, besa zaradi izgube, nasilja in stisk, večjih iz dneva v dan. Ujeti so na peklenski gugalnici zasvojenosti, na kateri poleg njih sedijo še njihovi partnerji in otroci. Večina sre-čelovcev nima poguma skočiti z nje - za misel sem si sposodila naslov knjige dr. Sanje Rozman, v kateri avtorica obravnava prav to področje zasvojenosti.
Na v maju objavljene rezultate raziskave o zasvojenosti med srednješolci
luui poaatek o gosi igralnih mest in igralnih avtomatov število prebivalcev, pokritost države igralnicami in igralnimi saloni vdoloe nem radiusu, pa o reševanju problemi zasvojenosti, o financiranju ustrem ambulant in drugih ustanov. Nikjer najdem ocene, koliko vpliva zasvojen s hazardom na samomorilnost. Po o ni enega izmed tiskanih medijev ta stotek dosega eno tretjino samomor. Sloveniji. Zanima me, ali je kdo izr zagovornikov širjenja igralništva in nistrov, ki so podpisovali koncesije, 1 pogledal v oči sirot ob grobu očeta! 1 v stiski zaradi zasvojenosti z igram srečo, naredil samomor. Verjetno ni - če bi sestavljavci imeli tudi to izkuš bi bila skrb za ranljive družbene sk ne v strategiji ravno tako skrbno ob navana, kot prihodki koncesionarje fiskalni prilivi v proračun! Zato se s šujem, zakaj država tudi tu, kot rec pri alkoholu in tobaku, ne uvelj; Pigujevega načela.
In da se v javni razpravi predv poudarja zniževanje davčnih sto ali lastniško strukturo družb in tev koncesijske torte - namesto d država, po zgledu sosednje Avstrij, gospodarsko dejavnost omejila na n mum, znanje in sposobnosti ter nar: danosti pa izkoristila za razvoj turi na drugačnih temeljih. To je žalo slika duha v naši družbi...
Da človeku več pomeni sreča kot met, so trdili že stari Latini. p0 < tisočletjih ta rek še vedno drži! Veli s hazardom nridobben	j
s
na
na vcunu udLcuit: igralni ta je v tisočerih drobnih stvare katerih je življenje lepo.
Today
Tomorroui
Togota
»Slovenska družina v Franciji išče bistro dekle ali mlajšo upokojenko, nekadilko, za pomoč v gospodinjstvu. Zaželeno je, da zna kuhati.
500 € na mesec in vsa oskrba.
Pokličite: 031 371 630 oz.
0033 679 63 86 73 ali 041 219 610.
O vseh podrobnostih seje mogoče dogovoriti osebno.«
Mitja Tripkovič
In vendar se vrti - jo... bolj jeziki kot mešalci!
i
______j
1W&od prvim delom naslova je v prej-Ijršnji številki Latnika, Aleksander Mm Lemut, v svojem članku verjetno hotel »ne predvolilno, pač pa realno« prikazati uspehe in 'pravilnosti' usmeritve sedanje vladajoče občinske koalicije. In ker je, kot pravi, resnic več, si dovolim polemizirati o temah iz njegovega članka tudi sam ...
Zakaj menim, da se bolj vrtijo jeziki vladajoče koalicije, kot mešalci po dolini?
Pred tremi meseci je Občinski svet Občine Ajdovščina z odlokom št. 4102 -2/2010 sprejel Zaključni račun 11 Wsko leto, iz katerega je razvi-^no’ čj so prihodki občine v letu 2009 Maša/i 15.221.118,35 €, odhodki pa 15.779.542,61 €. Občina je torej že lan-
sko leto zaključila z izgubo, z bilančnim primanjkljajem v višini 558.424,26 €. Občina je lani porabila več, kot je lani dobila.
Ampak - optimizem, ki ga sam intimno izredno cenim - nima meja. Tako sta župan in vladajoča koalicija zapisala v plan prihodkov za leto 2010 skoraj dvakratnik lanske realizacije. Tisto, kar je videl Lemut v letošnjem proračunu, je planirana poraba v rekordni višini 28.627.715,00 €. Ta rekord je sicer že okleščen, z rebalansom, popravkom iz prejšnjega tedna, seje želena poraba, zaradi 'okoliščin' zmanjšala na dobrih 26 milijonov. Te okoliščine pa so zmanjšani prihodki, ki so temelj vsakega proračuna.
Konec junija je občina zaključila letošnje polletje. V naslednji številki Latnika bomo realizirane številke z milimetrsko natančnostjo objavili. Po proračunski logiki vladajoče politike je pričakovati, da bo občina knjižila polovico rekordnih odhodkov in tudi prihodkov, t. j. čez 14 milijonov evrov. Bomo videli, kaj bodo povedale številke. Koliko je bilo realnih prihodkov, koliko je bilo prihodkov iz zadolževanja in koliko je bilo prihodkov (transferjev iz Bruslja in Ljubljane. Po mojem se bo prav v tem grmu skrival zajec. Planiranih 6.645.759,29 € transfernih prihodkov (Republika Slovenija 1.995.804,32 6, Evropska unija 920.365,00 €, SVRL 4.649.954,97 €) v letu 2010 izgleda vsaj meni smešno, če vem, da je lani občina iz teh naslovov
načrpala zgolj 1.144.850,00 €. Enako slab rezultat se kaže tudi v letošnjih prvih štirih mesecih, v prvi tretjini leta. Do 30.4.2010 je priteklo iz teh naslovov (po podatkih občine same 288.472,91 € EU sredstev in 118.485,07 € sredstev RS, skupaj 406.957,98 €, kar predstavlja 6,13 % prvotnega proračuna, pri čemer se je porabilo že 33,33 % leta oz. časa. Na letni ravni, če bo šlo s tem tempom naprej, se bo načrpalo 1.220.873,94 €, kar predstavlja 18,37 % plana. Več kot petkrat manj od načrtovanega. Petkrat manj od rekorda. Ja, ja. Številke so neizprosne. Glej zlomka - projekcija letošnje občinske realizacije nas pripelje v bližino lanske realizacije (1.144 tisoč lani / 1.220 tisoč po projekciji). Kje so rekordi?
Kdo ima tukaj koga za norca in kdo mora trikrat gledati iste podatke? Ta zgodba o ajdovskem uspehu temelji na nerealnem planu dvakratnega (200 %) papirnatega, če hočete jezičnega, predvolilnega povečanja proračuna, tako da zgodba o uspehu ostaja nevidna in venomer polzi in polzi iz rok. Nekam v bodočnost. Vladajoča ekipa z županom na čelu je ne zmore in zmore prijeti. Ne zmore realizirati obljubljenega. Od vseh strateških planov (svetle bodočnosti), bo na koncu ostal narejen (kar edino šteje) stadion, skladišče (logistični center in mrliška vežica. Pa osvetlimo še te tri investicije.
Poslovilni objekt je še najmanj sporen - razen tega, da se je izgradnja le - tega namenoma morbidno politično vlekla par let na volilno nedeljo, mu nimamo kaj oporekati.
Postopku izgradnje logističnega centra pač. Investicijo za GRC (slaba dva milijona €) bomo zopet v celoti pokrili sami, na kar sem v prejšnjem uvodniku že opozoril. Glede skladišča civilne zaščite bi se dalo tudi razglabljati. V razpisu klasična gradnja, v izvedbi montažna gradnja. Bo soplačnik, Ministrstvo za obrambo, zadovoljen s spremembo načrtov? Bo poravnal obveznosti za nekaj, kar ni bilo v načrtu? Upajmo, sicer bomo zopet plačali objekt v celoti sami!
Rekonstrukcija stadiona. Morda sem eden redkih oponentov župana, ki meni, da tak stadion Ajdovščina potrebuje. Kakor potrebuje nogometnega prvoligaša. Nogomet je sestavni del življenja v dolini že vrsto let. Je razpoznavni znak in je identiteta kraja. Je zdrav način življenja in je poslovna priložnost in še in še. Ampak, ne morem se znebiti občutka, da ne gre zgolj za rekonstrukcijo ampak za gradnjo stadiona praktično na novo. In prav takega bi lahko naredili kjerkoli in na bolj primernem mestu. V športnem parku Police zraven šol, na-primer. Z atletsko stezo in dodatnimi dvoranami. V tem smislu je bila gradnja posiljena. Tudi vem zakaj - načrti za gradnjo so obstajali že prej, v predalih na Primorju. Županovi predali so v tem smislu prazni. In to je narobe. Ker ni bilo, ne pametnejših izdelanih projektov, ampak ker sploh ni bilo izdelanih projektov, pravim, da je bila gradnja 'posiljena'. Kakor predčasno (avansno) plačilo v višini 700.000,00 €, ki je romalo na račun Primorja, takoj (10 dni) po uvedbi v delo. Primorje je solidna firma in stadion bo zgrajen, o tem ne dvomim. A grenak priokus ostaja.
Glede želenih inštitutov in univerze v Ajdovščini - vse ugotovitve Lemuta podpišem, za moje pojme ima vse prav. Le dve pripombi.
Prva. Ne vem kaj ima občina pri izgradnji dosedanjih in edinih treh inštitutov. Kolikor vem, je letalskega zgradil
Ivo Boscarol, filtrirnega Aleš Štrancar, gradbenega gradi cvet severnoprimorskih podjetij, Dušan Črnigoj ga je zlobi-ral na svoje dvorišče. So morda našteti gospodarstveniki člani vladajoče občinske koalicije? Se morda 'občinarji' krasijo s perjem drugih?
Druga pripomba. Namesto da bi govorili: » .. .to in ono smo zgradili, imamo, delamo, živimo,« prevladuje govorica obljub in svetle prihodnosti, ki jo poznamo iz polpretekle zgodovine ... »bo, bo, bo, bog daj, da bi načrti uspeli, bomo imeli, aktivnosti tečejo, se bo zgradilo, pripravlja se največja zgodba, bomo naredili, bo, bo, bo ...« Zdi se, kot da živimo v načrtih in ne v realnosti in najbolj kriv za takšno govorico je prav župan sam in ne Lemut, ki ga sedaj viteško brani, čeprav si župan zasluži vse kaj drugega (predvsem penzijo). Osem let in pol je bil župan gluh za vse pripombe Lemuta, ko je bil slednji še v opoziciji. Župan je imel škarje in platno in župan bi lahko v desetih letih naredil vsaj podjetniški inkubator, ki bi lahko res že prerasel v kaj več. Ampak namesto in na mestu inkubatorja prerašča grmovje, trava in drevesa. Namesto centra je makadamsko parkirišče z velikansko lužo na sredi, preprosto zato, ker si je župan privoščil desetletno zimsko spanje. In
kdor ni v formi, pač ni v formi. Kdor ne zna, pač ne zna. Zato se zatika izgradnja Mladinskega hotela, zato se zatika cesta Planina - Tevče, zato voda iz vodarne teče prepočasi, zato ni Univerze, zato ni kulturnega središča v grajskem obzidju ... Verjamem, da Lemut to ve. In tudi vem, zakaj ga sedaj, čeprav brez potrebe, na vse kriplje brani. Ampak to ni pomembna zgodba.
Bolj pomembna zgodba so stolpiči na vzhodni strani kompleksa tovarne Lipa, kjer bodo 'dohtarji' spali. O tem prihodnjič. V intervjuju s predstavnikom SGG Tolmin bp govora o 300 - tih delovnih mestih, ki so »najboljša sociala« in o tem, kdo in zakaj je odgnal teh 300 (tri sto) delovnih mest iz Ajdovščine v Videm (Udine, Italija). Mogoče se vam že svita - iz kompleksa Lipa jih je odgnal tisti, ki to zna - prav tisti, ki je pred časom odgnal že 100 delovnih mest v Vipavo - (pre)dolgoletni župan 'socialist/podjetnik' Marjan Poljšak! Upam, da Lemuta pri tem početju ni bilo zraven. Ker bi ga kot zagovornika gradenj obrtnih con, v katerih je delo do sedaj našlo pičlih 19 ljudi (eden na tisoč prebivalcev), bolelo srce. Kakor boli odpuščene delavce vsako jutro, ko nimajo iti kam na delo. Razen tistih, ki gredo v Vipavo in v Videm.
Marijan Božič
Gospodarstvu pogoje, oblasti nikoli
'■P IPVseh časih, posebno pa še v kri-m# znih,je najpomembnejša stvar za % dostojno preživetje, dovolj močno gospodarstvo. To se ne zgodi samo od sebe, ampak ga ustvarijo nadpovprečno sposobni in marljivi posamezniki ali skupine ljudi. Takšni ljudje si seveda zaslužijo večjo pozornost in podporo - družbene skupnosti kateri pripadajo. Ne pa tudi politične moči. Politično delovanje je že po svoji naravi dolžno urejati in upoštevati vsa obzorja človekovega življenja in delovanja. Gospodarstvu seveda tega ni treba. Na tem mestu se postavlja vprašanje: »Ali obstajajo ljudje zaradi gospodarstva, ali gospodarstvo zaradi ljudi?« Mislim, da se v odgovoru na vprašanje - kdo naj ima večjo moč;
lastniki kapitala, ki 'ustvarjajo' denar, ali država, ki jim ga jemlje in z njim ureja tudi vse ostale nujne družbene zadeve, skriva ključ za reševanje mnogih kriz in stranpoti človeške skupnosti.
Nedolgo tega smo imeli priložnost videti, kaj se je dogajalo, ko so se razne politične in kapitalske struje pomešale med seboj (pivovarska vojna). Potem je prišla kriza, vrednost istega kapitala je padla, z njo tudi politična moč. Prišel je nato neki kupec iz tujine in potem je 'norela' cela država. Ena osnovnih lastnosti kapitala je ta, da lahko spreminja svojo vrednost in seveda lastnika. Ali naj se to zgodi tudi državi?
Ena občina - del države, vse občine - cela država. Zato ne gre podcenjevati politične moči in sposobnosti na občinski ravni in tudi se ne igrati z njo. Ne gre delati iz občine trgovino, katere lastnost je, da vse postavi na police, in je najbolj zadovoljna, kadar je vse prodano. Na odgovornih političnih mestih rabimo ljudi, ki so dovolj sposobni, modri, vsestransko razgledani, da vidijo onkraj plota lastnega interesa in v skladu s tem delujejo za dobrobit države in vseh njenih prebivalcev.
19. julij - 24. avgust 2010
uti pni Ef ie nmn
ML! HIILiftz: I kJc: kz&JIII

Vipavski tamburaši so fenomen med fenomeni!
Neža Žgur - mlada skladateljica in dirigentka
Jutro - sicer še prav prijetno hladno poletno dopoldne - je bil eden redkih prostih terminov za mlado, aktivno skladateljico in dirigentko iz Lož. Z Nežo Žgur se dobiva v eni izmed vipavskih slaščičarn in mirno kramljava ob jutranji kavi. Ve se, da veliko časa posveča glasbi, a mlada umetnica je popolnoma sproščeno in naravno dekle. Njeno delo se ji ne zdi prav nič pomembnejše od dela vsakega izmed nas in glasbeno ustvarjanje vidi kot enakovreden sestavni del družbe: »Ljudje se mi včasih približujejo malo z rezervo in previdno sprašujejo o mojem 'delu' (če me preveč hvalijo, mi je kar nerodno), sama pa svojega dela nimam za nič pomembnejšega od dela kmeta na polju ali delavca v tovarni. Vsak ima v življenju svoje poslanstvo, naj si bo to umetnik ali delavec« Za 22 - letnico je še ena uspešna sezona vodenja Vipavskih tamburašev, v septembru pa načrtuje tudi zaključek študija kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo.
in kako si se srečala z glasih bo, kako so potekali dosedanji JLi^Lglasbeni koraki?
Izhajam iz 'neglasbene' družine, vendar sta starša vseeno poskrbela, da nas je vseh pet otrok obiskovalo glasbeno šolo. Sama sem začela z naukom o glasbi, na klavir pa nisem bila takoj sprejeta in sem se ga štiri leta zasebno učila pri Zvonki Starc - izpite ob koncu vsakega leta sem opravljala v Postojni. Po štirih letih sem z učenjem nadaljevala pri profesorju Davidu Terbižanu v Ajdovščini. Ob koncu osnovne šole sem kolebala med vpisom na Srednjo glasbeno šolo ali gimnazijo in se odločila kar za oboje. Na Škofijski gimnaziji Vipava so mi šli zelo na roko in tako sem lahko v zgodnjih popoldanskih urah odhajala v Ljubljano, kjer sem opravljala samo glasbene predmete, vključno s klavirjem.
Kako je prišlo do odločitve za študij kompozicije?
Nekje sredi srednje šole sem začela razmišljati o svoji prihodnosti. Vedela sem, da me zelo zanima glasba in da bo to moj poklic, zato sem razmišljala o Glasbeni akademiji. Ni me preveč vleklo, da bi na akademiji študirala kak inštrument in tako so se mojo želje skrčile na splošnejše predmete. Od vseh sta me najbolj vznemirila dirigiranje in kompozicija in po končani gimnaziji sem se odločila za slednjo. Za štiri prosta mesta se nas je potegovalo devet kandidatov in moram priznati, da sploh nisem verjela vase, toda komisija se je odločila tudi zame.
Sledil je še vpis na študij dirigiranja
Da, z dirigiranjem sem se srečala sicer že veliko prej, pri Vipavskih tamburaših, vendar sem se za vzporeden vpis na to smer študija - velik del sprejemnih izpitov mi je bil avtomatsko priznan -odločila šele oktobra 2008. Prej se mi je zdelo, da še nisem dovolj zrela in da nimam dovolj znanja za ta študij, saj res zahteva celega človeka.
Kdaj si začela pisati skladbe?
Svojo prvo skladbo sem napisala v drugem letniku gimnazije. Spominjam se, da je profesorica italijanščine promovirala natečaj za italijansko pesem ali kakršenkoli pisni sestavek. Moja sošolka, avtorica besedila, me je vzpodbudila, da za pesem napišem glasbo.
Prepričala me je in tako sva z najinim izdelkom zasedli drugo mesto. Da mi gre skladanje dobro, sem začutila tudi pri pouku teoretskih predmetov v srednji šoli (harmonija in kontrapunkt). Kasneje, ko sem se srečala s tamburaši, pa sem začela pisati priredbe tudi za njih in leta 2004, ko sem prevzela vodenje starejšega tamburaškega orkestra Vipavski tamburaši, sem se začela zanimati tudi za dirigiranje. Oni so bili tisti, na katerin sem najprej preizkusila svoje dirigentske sposobnosti, za kar jim bom vedno hvaležna.
Koliko del si že napisala, predstavila?
Težko je reči. V vseh teh letih ustvarjanja se je nabralo kar veliko materiala. Če na hitro pomislim in upam, da se nič ne zlažem, sem napisala malo manj kot 100 skladb. Od tega je sicer večina različnih priredb, te pišem predvsem za moje tamburaše, 25 pa je originalnih avtorskih skladb: za tamburaški orkester, zbor, komorne zasedbe ter godalni in simfonični orkester.
Med temi kompozicijami so tudi obvezna dela z Akademije, se ta dela tudi izvajajo?
Ja, in lahko sem zelo zadovoljna, da so mi jih kar precej že izvedi. Leta 2008 in 2009 so mi študentje iz Akademije za
glasbo in iz Akademije v Zagrebu izvedli dve komorni skladbi na koncertu obeh akademij v Zagrebu in Ljubljani. Maja lani sem dirigirala lastno komorno opero Poredni fant komornemu orkestru Akademije za glasbo v Viteški dvorani Križank.
Na Akademiji obstaja tudi poseben natečaj za študente, na katerem izberejo nekaj obveznih del, ki so kasneje izvedena. Tako je letos komisija izbrala eno mojo skladbo - Mala suita za godala in
februarja letos jo je Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije predstavil v Slovenski filharmoniji.
Kako se lotiš pisanja skladbe?
Naj najprej povem, da največ napišem za Vipavske tamburaše. Všeč mi je namreč, da s svojim orkestrom poslušalcem predstavim čim več. novega programa in se ne ponavljam preveč. Predvsem zdaj, v času počitnic, ko z orkestrom nimamo vaj, največ časa posvečam komponiranju zanje (ravnokar se namreč odpravljam v Ljubljano, kjer imam 'svoj mir' in lahko naredim največ).
Za razliko od svojih kolegov najraje ustvarjam dopoldne. Takrat sem še polna energije, pa tudi vajena sem, da delo naredim raje nekoliko prej kot pa zadnjo sekundo - tako mi na koncu ostane tudi več časa za piljenje skladb. Skladam vedno iz glave (ideja se rodi kadarkoli, kjerkoli), tako da mi melodij ni treba 'is1 kati' po klavirju. Na klavirju si jih samo zaigram in jih spravim v tako obliko, da jih lahko zapišem. Najlažje skladam po predlogi kakšne zgodbe, ni nujno, da poslušalci sploh kdaj izvedo, kakšna je ta zgodba. Zelo rada pišem tudi skladbe, ki opisujejo karakterje oseb, včasih resničnih, včasih izmišljenih ali celo pravljičnih.
Imaš pri delu kakšne vzornike?
Moji vzorniki so skladatelji, ki so me prepričali s svojimi deli, po katerih se zgledujem in več ur preživim pred njihovimi partiturami in se samo čudim njihovi genialnosti! Za tiste, ki se malo spoznate na te glasbene strokovnjake: Stravinski, Prokofjev, Šostakovič, Čajkovski - uau!!!
Omenila sva že, da trenutno dirigiraš Vipavskim tamburašem, lahko kaj več poveš o tem?
Vipavski tamburaši so fenomen med fenomeni (smeh)! Ko jim dirigiram, je to zame tako velik užitek, da se že zdaj veselim vseh novih nastopov in koncertov, ki jih bomo pripravili!
Od skromnih začetkov pred dvanajstimi leti, ko smo začeli na osnovni šoli Draga Bajca Vipava (takrat sem bila v petem razredu), je ta dejavnost začela bogato rojevati in sedaj imamo tri delujoče skupine: Tamburaški orkester je srce društva, Starejši tamburaški orkester sestavljajo starejši, ki so se navdušili nad mladinci in potem imamo še Skupino mlajših tamburašev - te z mladostno zagnanostjo vodi Meta Praček. Vsi skupaj se trudimo oživljati nekoč živo avtohtono tradicijo.
Sama sem v orkestru najprej igrala skoraj vse inštrumente, potem pa sem leta 2004 od pobudnice za ustanovitev tamburaškega društva.Vlaste Lokar Lavrenčič, prevzela vodenje Starejšega orkestra. Zaradi kasnejših nesoglasij v društvu, sem po dolgem razmisleku januarja 2008 umetniško vodstvo celotnega društva prevzela jaz, za kar mi ni žal.
Dosegamo kar lepe rezultate na državni in mednarodni ravni - letos smo na državnem tekmovanju že sedmič osvojili zlato, prav tako na mednarodnem
tekmovanju v Osijeku, ki smo se ga udeležili že drugič. Sama sem dobila tudi bronasto plaketo za mojo skladbo Hitro poplesavanje za tamburaški orkester in solo flavto. Udeležujemo se tudi ostalih mednarodnih festivalov v Črni gori, Srbiji, Sloveniji, na Hrvaškem.
Radi sodelujemo z različnimi glasbeniki in skupinami, saj si s tem širimo nova poznanstva, navezujemo stike in vse to naše društvo ohranja še bolj trdno. Pomembno mi je vzdušje našega orkestra, naše delo, nastopi, pester program (v našem arhivu imate na razpolago kakršnekoli skladbe), medsebojno razumevanje in podpiranje drug drugega. Lahko rečem, da smo unikatni v vseh svojih zanimivih skladbah, saj vedno znova poskušam s tamburaškim orkestrom dobiti nov zvok, nove možnosti in jih potem uporabiti v skladbah in priredbah. Človek si ne more misliti, kaj vse se lahko naredi na ta inštrument!
Kakšne so želje, cilji za naprej?
Septembra imam najprej zagovor diplomskega dela. Oddala sem že svoj dvajsetminutni balet Povodni mož, ki sem ga napisala na pobudo svojega fanta. Koreografijo in scenarij mi je sestavila dobra prijateljica, ki študira sodobni
ples v Salzburgu. Po končani diplomi me seveda čakata še dve leti študija dirigiranja in potem oz. medtem razmišljam morda tudi o podiplomskem študiju Morda tudi tujina?
Moram priznati, da me v tujino ne vleče preveč. Zaenkrat odlično funkcioniram v svojem okolju in bojim se da bi z daljša odsotnostjo v tujini pretrgala nekatere dobre vezi, vzpostavljene v zadnjem času - nikoli se pa ne ve Dolgoročno vsekakor načrtuješ ostati v glasbenih vodah?
Vsekakor! Vem sicer, da pri nas živeti zgolj od komponiranja ni mogoče, je pa to veščina, ki mi bo zelo dobro služila (in mi že služi) pri dirigiranju. Naj pa kar povem, da je moja največja želja nekoč poučevati na Akademiji. Želje se dotikajo tudi dirigiranja in zame je še vedno največji izziv dirigirati simfoničnemu orkestru. Pri zborovskem dirigiranju se ne najdem najbolje, dirigirati pihalnemu orkestru pa nekako ni zame. Prioritete ostajajo - godalni, simfonični in tamburaški orkester.
Neža, najlepša hvala za pogovor in veliko glasbenih uspehov še naprej!
Marko Gregorc
lesnina
Senzacionalno:
Preden se odločite za nakup pohištva, preverite cene v Novi Gorici, Rožni Dolini in Kromberku, saj vam le Lesnina garantira resnično
NAJNIŽJE CENE.


Če boste v 10 dneh oi dneva nakupa našli > drugi konkurenčni pohištveni trgovini en izdelek po nižji ceni, vam bomo tako cene SKUPAJ Z DODATNIIV 5% POPUSTOM ponudili tudi mi!*
Po pohištvo v Lesnino!
Velja za vsa naročila pohištva renomiranih slovenskih proizvajalcev:
Alples, Svea, Gorenje, Emok, Doma-Ko, Ekotrade, lles, Milax, Brest, Murales, Garant, Tom, Meblo Jogi, Novoles, Paron ...

Otroci nas potrebujejo
Da bo korak v šolo vesel
Kljub temu, da pravimo, da je šola brezplačna, pa marsikatere starše močno skrbi, kako bodo svojim nadebudnežem plačali vse, kar bodo potrebovali ob začetku novega šolskega leta. Že vrsto let jim pri Karitas želimo to skrb vsaj nekoliko omiliti.
1*10
začetku junija se vsako leto dobimo sodelavci Karitas, da se dogovorimo za enoten pristop Pri razdeljevanju in zbiranju pomoči za družine z nizkimi dohodki. Zavedamo K da je višina pomoči najbolj odvisna “d zbranih sredstev v akciji Slovenske Witas Otroci nas potrebujejo in dobrih 'udi, ki nakažejo svoj dar.
Z velikim veseljem spremljamo soli-hrnostno pobudo Pokloni zvezek, ko
_______m: fe
učenci osnovnih šol zbirajo zvezke za sovrstnike, zraven pa na dopisnico zapišejo svojo misel ali sporočilo. Tudi v občinah Ajdovščina in Vipava so se v to akcijo vključile nekatere matične in podružnične osnovne šole in zbrale lepo število zvezkov. V pomoč so se vključile tudi nekatere založbe, ki bodo darovale delovne zvezke družinam z več kot 5 šoloobveznimi otroki. Na podlagi izkušenj in poznavanja družin vemo, da
fremo pogledat, od kod nam Hada nosi knjige'
tada Kostanjevic, ki vsak dan v dom Starejših občanov v Ajdovščini prinaša knjige in z učeno glavo Poživlja življenje v njem, je prišla na zanimivo idejo. Želela je, da tudi tisti, ki sami ne morejo, vsaj enkrat °biščejo centralno knjižnico v Ajdovščini. O obisku, ki se je zgodil na četrtek, 17. junija, je za Latnik pripravila naslednji prispevek.
Kaj vse ima knjižnica!« so vzkliknile moje prijateljice, ko sem jim razkazovala knjige. Najraje so gle-. K take, ki so bile lepo poslikane in z ^ličnih področij - knjige o potovanjih, 'rinarstvu, o umetnosti, o prehrani, ■studi kaj za branje sem jim prinesla, ‘I vse ne morejo v potujočo knjižnico, »as obišče enkrat mesečno. Tudi iz-,Jtain ni tako velika. Sama sem zaen-^tše toliko gibljiva, pa še knjižničarka bila vrsto let. V navado mi je prišlo,
da zvečer v hodniku v prvem nadstropju denem na mizo knjige in revije, ki bi utegnile zanimati delavke nočne izmene, da si krajšajo čas.
Vendar bi rada mojim prijateljicam in prijateljem pokazala ta lepi hram učenosti. Dogovorila sem se z eno od knjižničark, da enkrat pripeljemo naše ljudi tja. Uprava mi je odobrila uporabo kombija za en dopoldan in ker iste sorte ptiči vkup letijo, smo se pred domom starejših občanov Ajdovščina zbrali
knjižni molji. Naš Danilo je, ko je zagledal kombi, skočil vanj. .Nisem ga hotela odpoditi. Srečno smo se pripeljali do tja in premagali klančino, posebej narejeno za vozičke. Vozički? Vsi veste, da v knjižnico zahajajo tudi mamice z vozički, da imajo tam ure pravljic z otroci, pa tudi ure z mamicami 'Beremo v naročju staršev'.
Sprejela nas je gospa Alenka Furlan, nas popeljala po knjižnici in nas seznanila z raznimi oddelki: otroškim, mladinskim, pokazala police z raznim gradivom, poučila nas je, kako so knjige razporejene po policah. Imajo lepo zbirko raznih kaset, tudi več računalnikov. Vse gradivo je vneseno v računalnik, pa tudi izposoja je avtomatizirana, tako da dobimo vsi izpisek, ko si sposodimo knjige. Spominjam se, ko sem pred petdesetimi leti bila sama knjižničarka, smo morali sami iskati knjige po policah in jih vpisovati v izkaznice. Kako je svet napredoval! Potem smo posedli okrog mize, Alenka nam je povedala o zgodovini knjižnice in o njenem delu. Ali veste, da nas je prišel pozdravit tudi direktor knjižnice? Vsak je prejel še zgibanko o knjižnici in polni lepih vtisov smo odšli proti domu.
Povedati moram pa le še to - naš Danilček je, vedoč da ne bo dosti razumel, izbral to, kar je bilo zanj. Usedel se je v otroški kotiček, gledal slikanice in bil tiho kakor miška. Prijela sem ga za roko in odpeljala v kombi. Knjižničarke so se bale, da smo ga pozabili. Ne, našega Danila že ne bomo pozabili! Marjan pa nas ni samo srečno pripeljal in odpeljal, ampak tudi slikal!
Nada Kostanjevic
Čebelarski tabor
Šest fantov, ki obiskujemo čebelarski krožek na OŠ Dobravlje, se nas je prijavilo na čebelarski tabor. Potekal je na sedežu čebelarske zveze Slovenije, v Brdu pri Lukovici.
pri nas preko pričakujejo pomoč več kot 300 šolarjev.
Pripravili smo preko 2000 zvezkov in za 2.600 evrov bonov ter druge osebne predmete, ki jih šolarji potrebujejo.
Boni, ki jih starši lahko unovčijo v knjigarni za nakup šolskih potrebščin, so namenjeni otrokom iz socialno najbolj šibkih družin, glede na veliko število pomoči potrebnih družin bomo lahko pomagali z največ 30 evrov za šolarja, čeprav vemo, da starši v začetku leta potrebujejo za vsakega šolarja vsaj 200 evrov.
Pomoč pri plačilu večjih zneskov, kot so stroški prevozov, toplega obroka v šoli ali plačilo dijaškega doma bomo reševali na podlagi prošnje posamezne družine ali na predlog Župnijske kari-tas, CSD ali šole po enakem postopku, kot se rešujejo prošnje za finančno pomoč na podlagi Pravilnika o materialni pomoči v Karitas.
Hvala vsem, ki boste pomagali, da bo korak vseh, tudi ajdovskih in vipavskih, otrok v šolo vesel. Svoj dar lahko nakažete na TRR SI56 0475 1000 0867 279, Karitas vipavske dekanije, Ajdovščina, namen: za šolarje.
Jožica Ličen
sredo, 16. junija, nas je v jutranjih urah učitelj Bogdan Bone odpeljal s šolskim kombijem izpred šole. Ko smo prispeli, so nas v sprejemni dvorani razporedili po sobah. Vseh udeležencev je bilo 20, tabor je bil za nas brezplačen.
Po programu je bila prva na vrsti delavnica zbijanja in zažičevanja satnikov. To so leseni okvirji, ki jih čebelarji dajo v panj, da čebele nanje zgradijo svoje satje. Sledila je anatomija čebele - posamezne dele čebeljega telesa smo si ogledali pod mikroskopom in z lupo.
Po kosilu v restavraciji v pritličju centra smo nameravali k čebelam, a nas je presenetil dež. Ta čas smo zato izkoristili za ogled filma 'S čebelo do medu'. Ko je dež ponehal, smo se le oblekli v čebelarsko opravo in odšli k čebelam. Ogledali smo si čebelarjenje v AŽ (tradicionalnih - slovenskih) panjih, kot tudi v LR (nakladnih) panjih.
Po večerji smo na bližnjem igrišču igrali nogomet. Preostanek prvega večera smo preživeli v sobah, kjer smo si ogledali kak film ali tekmo s svetovnega prvenstva v nogometu.
Naslednje jutro smo v laboratoriju analizirali cvetni prah. Vsak si je pripravil svoj preparat in določil, kateri rastlini cvetni prah pripada.
Popoldne pa smo označevali matice. Pravzaprav na maticah nismo mogli
vaditi, saj bi jih lahko poškodovali, zato smo si pomagali s troti, ki so približno enako veliki, pa • še pičiti ne morejo. Trote iz več panjev smo dali v kozarec s pokrovčkom in enega po enega vzeli v roke. Označevali smo jih z istimi značkami - opalitnimi ploščicami, kot jih vzrejevalci uporabljajo za označevanje matic. Trota smo prijeli za noge, da se ni mogel premikati. Na hrbtno stran oprsja smo nanesli kapljico lepila in nanj položili ploščico. Držali smo ga tako dolgo, dokler nismo bili prepričani, da se je lepilo posušilo. Označene trote smo spustili, da so se lahko vrnili nazaj v panje.
Ta dan je bil po večerji na vrsti ogled Lukovice in sprehod do bližnjega Gradiškega jezera. Zvečer pa smo imeli še delavnico izdelovanja izdelkov iz čebeljega voska.
Zadnji dan smo si ogledali čebelarsko knjižnico in imeli degustacijo različnih vrst medu, ki jih pridobivamo v Sloveniji. Čebelarski tabor smo zaključili s točenjem medu. Iz šestih satov smo nabrali ravno dovolj medu, da je vsak od nas napolnil svoj kozarček.
Na taboru smo se vsi zelo zabavali in veliko novega naučili. Hvaležni smo organizatorjem projekta in mentorjem, ki se z nami trudijo, da bi tudi mi cenili čebele in med ter morda postali dobri čebelarji.
Samo Gregorčič
MESNICE in
PREDELAVA MESA
Rovtar
ROSTEP d.o.o. Potoče VELIKI PAKET MLADEGA GOVEJEGA MESA
5 KG mlado goveje stegno (zrezki)
5 KG mlado goveje mleto meso 5 KG meso za juho ( rebra, prsi )
5 KG meso za golaž
CENA: 104,00 €
PONUDBA VELJA od 7. jul\|a 2010 do 20. julpa 2010
Hladilnik materinskemu domu na ARG: Dobraveljske
učenke na
Cesti
Cesta, 17. junija - V mesecu maju so članice ženskega odbora občinskega odbora SDS Ajdovščina obiskale Dom Karitas na Cesti. Pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan, s sedežem v Solkanu, letos na Cesti že deveto leto deluje program materinskega doma. Seznanile so se s potrebami uporabnic materinskega doma in se odločile, da jim pomagajo z nakupom prepotrebnega hladilnika.
materinskem domu so še posebej veseli pomoči dobrih ljudi, saj so njihova finančna sredstva zelo omejena. V glavnem si pomagajo z donacijami in finančnimi sredstvi, kijih
pridobijo na javnih razpisih. Škofijska karitas Koper, ki je tudi ustanoviteljica Zavoda, skrbi za kritje stroškov v zvezi z vzdrževanjem hiše, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa preko raz-
pisa socialnega varstva namenja finančna sredstva za zaposlene. Vedno je dobrodošla tudi pomoč sosedov, vaščanov Ceste, ki pomagajo pri vzdrževalnih delih in težjih hišnih opravilih.
Materinski dom razpolaga s tremi sobami v katerih je skupno sedem ležišč. V devetih letih delovanja je gostil 38 žensk in 20 otrok. Gre za ženske, ki so se znašle v socialno ekonomski stiski ali so žrtve nasilja. Poleg tega se v prostorih materinskega doma odvijata še dva programa, in sicer preventivni program za otroke Popoldan na Cesti in skupina za samopomoč Ilo. Pri tem jim je v veliko pomoč delo prostovoljcev in prostovoljk.
Članice ŽO SDS so bile navdušene nad urejenostjo materinskega doma in skrbnostjo tistih, ki z njim upravljajo. Njihova donacija je upravičeno šla v prave roke in za pravi namen. Potrdila pa se je tudi misel Hermana Hessa: »Kolikor bolj ljubimo in se darujemo, toliko bolj naše življenje dobiva smisel in vredno
st.«
Klara Remec
Praznik Žapuž v znamenju DESK -
a in dežja
al ga je je spremljalo slabo vreme z dežjem in nizkimi temperaturami - drugače, kot smo bili v zadnjih letih vajeni. Na srečo so pred tremi leti odprli doma krajanov, ki je številnim nastopajočim in obiskovalcem nudil zavetje ob osrednjem delu programa.
Vztrajni člani društva so že v petek organizirali zbor motoristov v Žapužah.
Po promenadni vožnji je sledila poučna ura varne vožnje izkušenega policijskega inštruktorja.
Sobotni dan je bil namenjen preizkusu nove športne opreme, ki jo je društvo nabavilo za igranje odbojke ter badmintona s pomočjo sponzorja SENSUS- a. V letošnjem letu je bil izpeljan turnir v badmintonu. Udeležba je bila dobra. Med 16 tekmovalci si je s profesionalno
Korec'
jft briške H opekarne
mladinskem EP
Zapuže, 20. junija - Dogajanje ob letošnjem krajevnem prazniku je bilo v domeni Društva za ekologijo, šport in kulturo DESK Žapuže, ki si je omislilo tridnevno praznovanje.
Dobravlje, 21. junija - V Bojnicah na Slovaškem je konec tedna pcr tekalo 11. mladinsko evropsko prvenstvo v ARG (amaterskem ra" diogoniometriranju). Slovensko reprezentanco do 15 let je sesta" vljala ekipa treh učenk dobraveljske šole, sicer članic Radioklub^ Ajdovščina (S53AAN - Ajdovščina).
igro priboril zmago vaščan Uroš Šeme,
Kljub nedeljskemu jutranjemu dežju so vztrajni tekači pretekli kros progo okrog Žapuž, na kateri je bil najhitrejši Ivan Sokol.
Popoldanski kulturni del je bil v znamenju zelišč. V eni izmed delavnic, ki jih je v pomladnem času organiziralo društvo, so udeleženci spoznali številne zdravilne zeli ter načine za pripravo in končno tudi namene za zdravje. Rdeča nit recitacij, glasbe, plesa in pesmi so bila zelišča. Številne gledalce sta nasmejala tudi Aleš in Jože s skečem o zdravilu proti plešavosti. Letos je prvič zapel tudi
materska radiogoniometrija je tehnično - športna disciplina, kjer tekmovalci s pomočjo posebnih sprejemnikov z usmerjeno anteno (radiogoniometri) v čim krajšem času na tekmovalnem področju (nepoznanem terenu)odkrijejo skrite oddajnike. Popularno temu početju pravijo tudi 'lov na lisico'. Maruša Štokelj, Jerneja Samec in Ana Čufer so ekipno osvojile 9. in 11. mesto (tekmuje se v dveh disciplinah; 144 MHz - UKV in 3.5 MHz -KV), posamič pa je Ana obakrat osvojila
14. mesto, kar je tudi najboljša uvrstiti med posameznicami na treh prvenstvih’ katerih se je doslej udeležila sloveni reprezentanca.
Radioklub Ajdovščina pa je 19. julfi' ja na Črnem Vrhu priredil še državo0 kratkovalovno prvenstvo Zveze radiožC materjev Slovenije, na katerem Je pri j vij niorjih zmagal Žiga Batič, med seniorji je bil drugi David Čufer, pri veterani^ pa tretji Stanko Čufer, tudi mentor za tt? disciplino na dobraveljski šoli.
domač mešani zbor pod vodstvom Vide Červ.
Ob koncu je 'žepuski župan', predsednik krajevne skupnosti Žapuže Zvonko Vidmar, ob vodnem izviru odkril kamnito ploščo, na kateri je sonet Alenke Skupek - v njem opeva vodo iz Žapuž, ki jo spremljajo dobre vile.
Za dobro počutje je poskrbel Mitja s prehrano in pijačo. Mi pa smo lahko zaplesali ob glasbi skupine Amor.
Aleš Brecelj
Pokličite
ww.skapin.si
Vipavska cesta 4 5270 Ajdovščina Tel.: 05 364 41 61
MQ@skapin.Ri

Spet nova pridobitev ob prazniku Vipavska lepotica z
velikanko
Dolga Poljana, 3. julija - Dolgopoljci so obeležili svoje peto uradno praznovanje krajevnega praznika. Domala ob vsakem praznovanju se veselijo kakšne nove pridobitve in tako je bilo tudi tokrat. V športnem parku Martinše so namreč predali namenu povsem novo otroško igrišče, ki so ga uredili s prostovoljnim delom.
ametki za igrišče so nastali že ob gradnji kanalizacije po vasi, ko so odvečni material začeli odlagati na neizkoriščeni prostor ob že asfaltiranem igrišču. Lani, predvsem pa letos, so zavihali rokave in prostoru dali pravo podobo otroškega igrišča s povsem novimi igrali. Prostor so ogradili, posadili drevesa in vse, kar sodi zraven. Vsa fizična dela so opravili prostovoljno, kar je skupno naneslo več kot 500 ur.
Ok prazniku pa se v Dolgi poljani ve-sekj» še ene pridobitve - širokopasov-neSa telefonskega omrežja, ki bo vsem
v vasi omogočal priključitev na internet, digitalno Tv in seveda sodobno telefonijo. Centrala je postavljena v domu krajanov, nekaj naročnikov je že priključenih, ostali bodo v kratkem.
Poleg tega so, od lanskega praznika, dokončali kanalizacijsko omrežje, na katerega ni priključenih le še 20 stanovanjskih hiš, poasfaltirali so praktično vse poti po naselju. V dvorani KS so zamenjali vsa okna in vrata spodnjih prostorov. »Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri teh delih, še posebej mladini, se za ves trud zahvaljujem,« je ob naštevanju
pridobitev med dvema krajevnima praznikoma dejal predsednik KS Danilo Curk, ki je dodal, da tudi v bodoče ne bodo držali rok križem, saj trenutno že širijo ovinek v Otavah, pri Dušakih urejajo izvir, pri Česnikovih pa urejajo javno pot proti Colu. Nato je s podžupanom ajdovske občine Igorjem Česnikom prerezal trak oziroma spustil balone v zrak, s čimer sta igrišče predala otrokom v uporabo.
Praznik so v športnem parku Martinše že v popoldanskem času vpeljale ustvarjalne delavnice za otroke, ki sta jih tudi tokrat vodili dvojčici Raspor. Kakih 30 vaških otrok je dalo prosto pot domišljiji pri risanju svojih junakov iz risank. Uradno slovesnost je povezovala Lucija Praček, ki je z otroci tudi pripravila prisrčen programček. Zapel je tudi domači mešani pevski zbor Tabor, dve pesmi pa je prispeval še kvartet Fantov izpod Vurberka, ki je, v nadaljevanju, ob ansamblu Amor, skrbel za zabavo in ples. Emil Milan Fras
Vipava, junija 2010 - Reka Vipava je biser, ki oživlja. To potrjuje tudi doživetje zadnjega srečanja ribičev Ribiške družine Ajdovščina in gostov iz več ribiških družin Slovenije. Ti so se namreč pred dnevi zbrali pri izviru reke Vipave na vsakoletnem že tradicionalnem srečanju sladkovodnih ribičev.
ponovnem oživljanju te lepotice Vipavske doline, priča tudi izjemen ulov kraljice sladkovodnih rib, ki je najbolje uspel gostu srečanja Martinu Fabjanu (član RD Soča).
Spretna roka mu je tokrat zagotovila največji trofejni ulov, ki je po oceni tekmovalne komisije primer prvobitno genetsko ohranjene soške postrvi, dolge 80 cm in težke 6,9 kg. Na veselje udeležencev srečanja je bilo takih trofej, sicer nekoliko manjših, kar nekaj.
Simbioza vode in ribe z ribiči, dokazuje svojo neločljivo povezanost in skrb za ohranjanje življenja v naših vodah. Pravzaprav bi ribičem in ribogojcem
lahko rekli kar čuvaji narave, saj s svojo vdanostjo do ohranjanja avtohtonih vrst vodnih organizmov, voda in njihove okolice, posvečajo veliko znanja, truda in sredstev.
Čas je, da se zavemo, da je voda strateška dobrina, ki postaja vse dražja in bolj dragocena, zato jo bomo morali skrbno varovati. To je naše skupno poslanstvo in dolžnost! Zato ni nikdar odveč, ko širimo misli o sožitju človeka z naravo; varujmo jo! Zato v vodotoke in naravno okolje ne odlagajmo odpadkov, nevarnih snovi in tudi na splošno z njimi ravnajmo odgovorno.
I. Krušeč
ODDELEK STEKLA, POSODE IN DARLNEGA PROGRA/iA
Svetozar Križaj po 70 letih spet v Gorici
fj^razstavo se Svetozar Križaj (1921 - 1996) vrača v Gorico, v mesto, JE^fkjer je na Znanstvenem liceju pred 70. leti maturiral kot edini Slovenec v svojem razredu. Po maturi se je odpravil študirat v Padovo, nato v Bologno, ob kapitulaciji Italije seje priključil NOB in pod imenom Švejk deloval v partizanskih tehnikah in v tiskarnah. Po koncu vojne - dočakal ga je v Trstu - se je v Ljubljani odločil za nadaljevanje študija pri prof. Plečniku.
V Pilonovi galeriji so leta 2008 pripravili razstavo njegovih risb in skic s Plečnikovega seminarja v študijskem letu 1946 - 47 na temo spomeniške arhitekture in ob tej priložnosti izdali mapo z izborom teh del, razstavo v Gorici pa spremlja še italijanski prevod teksta dr. Irene Mislej, Križajeva osebna dokumentacija, širok pregled strokovnih ocen Križajevega dela in fotografije Primoža Breclja Križajevih del na Ajdovskem iz zadnjega arhitektovega obdobja. V tem času je namreč izpeljal manjše posege
pri prenovah cerkva in kapel (Sv. Anton ob Hublju, Sv. Martin v Žapužah, okolica župne cerkve v Šturjah).
Toda malokdo ve, da je Križaj po diplomi leta 1956 pri prof. Edvardu Ravnikarju pomembno zaznamoval arhitekturni videz Ajdovščine in Vipave, kjer je zasnoval prvo serijo tamkajšnjih blokov, v Ajdovščini pa je prvo njegovo opaznejše delo bazen olimpijskih dimenzij na Policah (1962 - 64). Njegov izbor arhitekturnih nalog je pester, saj zajema tako urbanistično načrtovanje kot adaptacije starejših objektov ter notranje opreme. Prepoznaven pečat je tako zapustil ob prenovi kinodvorane v Ajdovščini (1964). Njegov največji dosežek pa je prenova pekarne Pilonovega očeta v Pilonovo galerijo v letu 1975. Obsežna in zahtevna prenova dveh stavb v enoten prostor mu leta 1976 pri-
nese Plečnikovo nagrado, ki se pridružuje že prej prejeti nagradi Prešernovega sklada za prenovo Rotovža (1967) ter Župančičevi nagradi za ureditev Hotela Slon (1970).
Tudi kasneje se Križaj rad vrača v rodni kraj in v Pilonovi galeriji konča svoje delo s prenovo podstrešja (1994), ukvarja se tudi z ureditvijo sedanjega območja tržnice (kjer je leta 1989 že postavil spomenik prvi povojni vladi na Slovenskem) in ga zasnuje kot prostor za predstavitev arhitekturnih izkopanin z rekonstruiranim rimskim stolpom.
Nazadnje se je ukvarjal s snovanjem načrta za Alejo zaslužnih mož na Ajdovskem, ki pa je obstal samo pri predlogu, saj gaje 2. novembra 1996 prehitela smrt.
ep,
foto Tanja Cigoj, Primož Brecelj
Pevski praznik v dežju
Šentvid pri Stični, 20. junija - Na že 41. pevskem taboru je nastopilo 150 sestavov z okoli 2500 pevci. Tudi tokrat so se pevskega tabora udeležile pevke ŽPZ Večernica društva upokojencev in društva invalidov Ajdovščina.
^%labo vreme je program sicer osi-^^romašilo, vendar ni preprečilo pe-l^^tja in dobre volje pevk in pevcev. Kljub pičlim 13 stopinjam in dežju so se organizatorji odločili tabor spraviti pod streho, dobesedno in v prenesenem pomenu.
Vajo so imeli kar v telovadnici šole, odpadla je povorka, nastop je minil brez godbe in folkloristov, za dve pesmi so tudi skrajšali program skupnega prepevanja. Tisoče pevcev je v anoraku s kapuco vodil Igor Švara. Letošnjo prireditev ('So pesmi okrogle, pripravne za pet') so zaznamovale vesele in hudomušne pesmi. Kot je dejal predsednik organizacijskega odbora Jernej Lampret,
so - zaradi težkega obdobja, v katerem se nahajamo - takšne tudi najbolj primerne. V šali je še dodal, da ne bi vedeli, kam z dobro voljo, če bi prireditev obsijalo še sonce. Zbrane je nagovoril tudi Mirko Ramovš, ki je veliko svojega časa posvetil raziskovanju slovenskih ljudskih plesov. Spomnil je na pomembno vlogo petja pri ohranjanju narodovega obstoja in njegove identitete, pa tudi jezika: "Zelo nas skrbi narava, še bolj bi nas moral naš jezik, ker namesto lepih slovenskih besede in besednih zvez uporabljamo tuje.
Tudi s fotografije je vidno, da so se Večernice' pod dežniki imenitno zabavale.
t\
Američani pri Vipavskih
tamburaših
Vipavski tamburaši so med 18. in 20. junijem gostili The Buckingham, Brovvne and Nichols School Chorale - mešani pevski zbor iz Cambridga v Ameriki, ki ga vodi zborovodja Joseph Horning. Zbor je v Ameriki že večkrat prejel različna zborovska priznanja in plakete. Že večkrat pa so se odpravili tudi na turnejo po Evropi. Tako so gostovali v Italiji, Angliji, Madžarski, Češki, letos pa so prvikrat obiskali Sloveniji in bili nad njo zelo navdušeni.
"W l^petek so najprej imeli sakral-m# ni koncert v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, v nedeljo pa so ponovili koncert v Logu pri Vipavi. Koncert je bil sestavljen iz štirih delov. V prvem delu so nam predstavili sakralne pesmi, v drugem delu je mladinski orkester KD Vipavskih tamburašev izvedel klasične sakralne skladbe, ki jih je njihova dirigentka Neža Žgur priredila za tamburaški orkester. Kot solista sta program obogatila tenorist Damijan Berčan in trobentač Jernej Gantar. Drugi del koncerta se je končal s skladbo Panis angelicus, ki
so jo Američani zapeli ob spremljavi Vipavskih tamburašev. V tretjem delu so gostje predstavili dve ameriški in dve slovenski ljudski pesmi (Igraj kolce in Kresnice), kar je bilo za vse poslušalce prijetno presenečenje.
Četrti del pa je bil prav nekaj posebnega, saj so se iz mladih grl izvile melodije črnskih duhovnih pesmi. Za konec koncerta je sledilo še presenečenje za zborovodjo Josepha Horninga, ki je prav v nedeljo praznoval svoj rojstni dan. Tako sta mu zbor in Vipavski tamburaši zapela in zaigrala Vse najboljše, dirigentka Neža Žgur pa mu je izročila darilo.
Že med samim koncertom je zborovodja ameriškega zbora povedal nekaj povedi v slovenščini in se po koncertu tudi zahvalil. Poudaril je, da jim je bilo zelo prijetno gostovati v Sloveniji, da so navdušeni nad gostiteljevo gostoljubnostjo, slovensko domačo hrano in lepoto Slovenije. Dotaknil pa se je tudi nogometne tekme med ZDA in Slovenijo in izrazil veselje, da se je končala z remijem, saj je bil tako dan za vse razlog za veselje ... Po nastopu je sledilo še druženje, kjer ni manjkalo peciva in izmenjave e-naslovov ter naslovov facebooka.
MetaŽgur, foto Peter Prunk
'Dvojna zmaga' članic P0C - a na Hrvaškem
Sedmega mednarodnega ex- tempora za keramiko in slikarstvo v Kostreni pri Reki so se udeležile tri članice ajdovskega društva POC In to nadvse uspešno.
J^ednarodna žirija je med več kot 100 udeleženci iz Hrvaške, jlhT JLltalije in Slovenije presodila, da je delo Miroslave Hrovatin najboljše in ji prisodila prvo (denarno) nagrado, z diplomo pa je nagradilo 'drugouvrščeno' Metko Češnovar. Kot je povedala Miroslava Hrovatin, tudi sicer predsednica društva, so bile Ajdovke (sodelovala je še Nadja Lešnjak) presenečene nad izkupičkom ex - tempora, saj nagrad niso pričakovale. Sodelovale so predvsem zaradi dobrih stikov, ki jih imajo s hrvaškimi ustvarjalci.
Sicer šteje društvo POC 20 člano^ (predvsem članic), dejavnih jih je dobri* polovica. Udeležijo se štirih, petih te' čajev letno, na katerih spoznavajo novč tehnike v oblikovanju in žganju gline, redno pa se ob ponedeljkih sestajajo < Domu krajanov v Ajdovščini, kjer bodo proti koncu leta tudi postavile razstavo svojih del. Pred časom so že navdušile s samostojno razstavo v Izoli, kjer so v galeriji Alga postavile na ogled svoji* videnja čajnikov - naslov razstave je bi1 namreč Vabilo na čaj.
e?
<
»
I
V;
/il
53
-
ve
P
d:
(I
z!
o
z
2
Vi
le
\
\
S
sk
ki
ve
pi
It
če
«
tu
ol
B
S
I
p
Sl
■
v
i
Šturci romali v Lurd, Compostelo in Fatimo
/začetku junija seje skupina romarjev iz Šturij, pod duhovnim vodstvom župnika Marka Kosa, odpravila na 3500 m dolgo romarsko pot z avtobusom. Na poti nas je strokovno vodila gospa Alenka v okviru agencije Ariturs.
•prepotovali smo Italijo, fran-IJrcosko Provanso ter dospeli v ^ Carcassone, kjer smo si ogledali velik grad z dvojnim obzidjem. Grad, pravo malo mesto, je zanimiv po tem, da ga napadalci niso nikoli zavzeli.
Prva romarska postaja je bila Lurd tourdes). Za Lurd smo slišali že mnogo rgodovinskih dejstev, vendar ko smo bili °sebno deležni te bližine - mesta prikaza device Marije deklici Bernardki, srno spoznali, daje to res posvečen kraj. ^ ^%i so zgrajene tri mogočne cerkve, dletih je mnogo umetnikov v prese-ustvarjalo svoja dela. Prostor ob votlinici pa je naraven, kot je bil pred sto 'etl' in tam, ob preprosti molitvi, prehaja ■ožja milost na nas. Kljub temu, da se linja na ta kraj na tisoče romarjev, Otekajo vse maše, molitve, ogledi, obi-'ibolnikov, prošnje ... umirjeno, brez lupa in nervoze. Za vse to lahko člo-,ek poskrbi le delno, največja pomoč Prihaja od zgoraj. Naša skupina je bila v i-urdu na petek, na običajen dan. Na vetrni procesiji se je zbrala množica cca dOOO romarjev, kar nam je uspelo ujeti 'udi v objektiv. Težko je opisati vse te občutke, to je potrebno doživeti.
Potovanje smo nadaljevali preko žigosa, Leona - velikih mest, kjer % si ogledali najpomembnejše zgo-
dovinske znamenitosti. Naslednja romarska postaja pa je bil Santiago de Compostela, cilj dolgih romarskih poti iz cele Evrope, tako imenovane Jakobove poti. Mnogo romarjev prepotuje na stotine kilometrov peš ali s kolesom, vse
do mogočne cerkve sv. Jakoba. Cerkev v notranjosti skriva zlat oltar in bogate stvaritve, medtem ko je od zunaj bolj žalosten pogled na zanemarjeno pročelje, ki ga nihče ne vzdržuje.
Romarsko pot smo nadaljevali preko Porta do Fatime, kjer je bila naša zadnja romarska postaja. Tudi tukaj smo doživeli lepe trenutke ob spoznanju prikazanja Marije trem vidcem. V Fatimi so pred dvema letoma zgradili novo cerkev, ki sprejme 8600 vernikov. Nad glavnim oltarjem je mozaik, ki ga je izdelal Slovenec - pater Marko Rupnik iz Črnega Vrha, ki deluje že več let v Rimu. Koščki mozaika s površino kar 500 m2 so narejeni iz pečene gline in prekriti z zlatimi lističi. Rupnikov je tudi mozaik na pročelju osrednje bazilike v Lurdu. Duhovno obogateni smo se zapeljali še do Atlantika, do lepe razgledne točke nad slikovitim ribiškim mestom Nazare.
Po naporni vožnji z avtobusom smo se
vrnili v Slovenijo z letalom.
»
Aleš Brecelj
Zvok harmonik nad cvetočimi poljanami
^OS, 27. junija - Cerkev sv. Hieronima na Nanosu, ki jo je pred časom z veliko truda in prispevkov ^nikov obnovil zdaj že upokojeni duhovnik Anton Štrancar, je v poletnem času priljubljena izletniška, Seveda pa ob mašah tudi romarska točka.
TJradicionalno romanje je bilo vse-I' skozi na binkoštni ponedeljek, ko se je znalo tam gori na več kot >oč ‘metri nadmorske višine zbrati
tudi po več tisoč vernikov, ne samo iz Vipavske doline, temveč tudi s Krasa, Pivškega, od tam, kamor je od cerkvice tudi najlepši razgled. Nekaj odmevnih govorov je pri sv. Hieronimu množicam namenil tudi znameniti razsvetitelj Matija Vrtovec, ena od njegovih pridig pa velja tudi za prvi slovenski tekst s planinsko tematiko. Prva izklesana letnica kaže na svetišče sv. Hieronimu že v 14. stoletju, kasneje je bila večkrat prezidana (vklesane letnice kažejo na 17. in 18. stoletje), po vojni pa je šlo z njo strmo navzdol, dokler je pred dvajsetimi leti niso, po že omenjeni temeljiti prenovi, ponovno posvetili.
Zadnja leta so si poletne maše v cerkvici pod Grmado ‘zakupile’' okoliške
župnije (Podraga, Podkraj, Vipava, celo Postojna), zadnja junijska nedelja pa je bila tokrat namenjena vernikom iz Podnanosa in Lozic. Po maši je bilo, zanimivo, še žegnanje harmonik. Šembijski (in loziški) župnik Dominik Brus je blagoslov podelil desetim inštrumentom oziroma harmonikašem, ki so seveda kasneje z veseljem raztegnili svoje mehe. Lozičani so po maši nižje doli na planoti, ‘V vrtih', celo priredili pravo veselico.
Lepo vreme pa je privabilo na Nanos tudi veliko naključnih obiskovalcev, ki so lahko uživali v čudovitih pogledih na zares pestre in dišeče preproge planinskega cvetja.
ep
Razstava 'Biblija - Sveto pismo in Slovenci' iz zbirke
Stanislava Bačarja
V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini smo bili v tednu med 19. in 27. junijem priča prav posebnemu verskemu in kulturnemu dogodku. Na ogled je bila razstava 'Biblija - Sveto pismo in Slovenci' v organizaciji Župnije Ajdovščina v sodelovanju z Goriškim muzejem.
•Plhiobudnik in avtor razstave je bil
MgP'Stanislav Bačar, znani ajdovski JEL bibliofil, ki je iz svoje zbirateljske knjižnice prispeval vse primerke izdaj Svetega pisma, razen originalne prve izdaje Dalmatinove Biblije, ki jo je za razstavo posodila Goriška knjižnica Franceta Bevka iz Nove Gorice.
Na samem odprtju razstave je o razlogih za postavitev razstave spregovoril domači župnik msgr. Alojzij Milharčič. Sveto pismo pa so s treh gledišč predstavili trije strokovnjaki. Doktoriča znanosti iz literarnih ved Petra Kodre je predstavila pomen svetega pisma za razvoj in kulturni obstoj slovenskega jezika ter posledično tudi kulturni razvoj slovenskega naroda in njegove narodne identitete. Sveto pismo se med vsemi knjigami ponaša z najbolj laskavim naslovom Knjiga knjig. Je najbolj znana, prevajana, tiskana in prodajanja knjiga na svetu. Leta 1584 smo z Dalmatinovim prevodom Biblije v slovenščino dobili tudi dokaz, daje naš jezik razvit in da smo lahko ponosni, da je slovenščina v prevodu celotne Biblije med vsemi svetovnimi jeziki dvanajsta po vrsti. Teološke okvire
Svete knjige in njen verski pomen nam je približal profesor latinščine Bogomir Trošt. Ker je Sveto pismo navdihnjeno, je cerkvenim očetom in učiteljem vrhovno pravilo prave vere. Je temelj vse teološke znanosti, je »koristno za poučevanje« od verouka vnaprej, »za svarjenje, za vzgojo v pravičnosti« pri pridigah in raznih nagovorih. Bibliofilsko gledišče ter predstavitev razstavljenih prevodov je podal zbiratelj in ljubitelj knjig Stanislav Bačar, ki na vprašanje, zakaj ta razstava, odgovarja: »Knjige vendar morajo med ljudi! Pričujoča razstava je ena redkih priložnostih za ogled različnih izdaj Svetega pisma v slovenskem jeziku skozi čas.« Večer je ob orgelski spremljavi Andreje Kosmač glasbeno obogatil domači cerkveni zbor pod vodstvom Martine Batič.
Številni obiskovalci razstave so lahko spoznali, da je Sveto pismo - zares knjiga knjig, ki ga je vredno vzeti v roke, ga brati in premišljevati tudi osebno, da »bi bil Božji človek, popoln, pripraven za vsako dobro delo.«
Niko Ličen
-INTERNET -TV <@
-TELEFONIJA
-	SERVIS NA DOMU,
(za fizične in pravne osebe in možnost vzdrževalne pogodbe)
-PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME -PRENOSNI RAČUNALNIKI -LCD MONITORJI -P0TR0ŠNI MATERIAL -IZDELAVA SPLETNIH STRANI
-	VSA RAČUNALNIŠKA OPREMA ZA ŠOLARJE
Za vaš računalnik vse na enem mestu.
MAKO še vedno odpravi	teL. 05 368 „ 10
napako vsako!	gsm; 041352 645
ma-ko
d.o.o.




Škofov blagoslov mladim pritrkovalcem
Vztrajni Lokavčani do novih
zvonov
Vtem letu smo bili Lokavčani zelo produktivni in delavni. V cerkvi sv. Lovrenca smo uredili vhod, cerkev
smo popleskali in izvedli razna zidarska dela. V zakristiji smo dali izdelati nove omare, uglasili smo orgle
in nabavili šest miniaturnih zvonov. Ker to ni kar tako, smo se odločili, da bomo vsa dela proslavili na veličasten način.
ako smo v nedeljo 20. junija j Lokavčani praznovali, saj je v is našo župnijo prišel koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak in blagoslovil vsa dela in izdelke.
Nujna so bila razna zidarska dela - prej cementne stopnice in vhod v cerkev smo obložili z lepim granitom in uredili klančine. Nove sveže barve so polepšale videz cerkve, omare v zakristiji so bile potrebne popravila, zato so se v župnijskem svetu odločili za nove.
Ko so urejali kanal za plaz Slano blato, so morali posekati tudi orehe na cerkvenem zemljišču. Les je dal župnik Jože Ličen strokovno posušiti in iz teh orehov so izdelali zelo lepe omare v bolj modernem stilu, kot je pač moderna cerkev iz leta 1935, zgrajena po načrtih Maksa Fabianija. Ko so odmikali stare omare, so na hrbtišču opazili letnico 1719, kar pomeni, da so služile 291 let -služile bodo še naprej, saj so jih prenesli (vrnili?) v staro župnijsko cerkev sv. Marije Vnebovzete.
Ob slovesnosti je škof Bizjak blagoslovil še šest miniaturnih zvonov, ki so uglašeni v tonih D, E, Fis, G, A in FL Zvonove smo posvetili sv. Lovrencu, sv. Mariji Vnebovzeti, sv. Urbanu, sv. Jožefu, sv. Ceciliji in sv. Valentinu. Sveta maša je bila zelo veličastna. Ubrano petje našega mešanega in otroškega zbora so spremljali zvoki tamburic in uglašeni zvonovi. Zaigrali smo naslednje melodije: Aleluja, Pesem vesela, Bogu čast in slavo in Marija pomagaj nam sleherni čas. Po blagoslovu smo zaigrali in zapeli še lokavsko himno Pod Čavnom visokim prebivam, nato pa se skupaj družili in poveselili v naši župnijski dvorani.
Lokavec ima prav na področju zvonov pestro zgodovino. Prvi zapisi o lokavskih zvonovih segajo v leto 1736. Še pred prvo svetovno vojno je prepevalo v
zvoniku cerkve sv. Lovrenca in zvoniku sv. Urbana pet zvonov. Za vojaške potrebe so jih sneli že leta 1914. S trdno voljo in željo so Lokavčani do leta 1923 spet prišli do petih zvonov.
Žal so skupaj peli komaj 20 let, saj je tudi 2. svetovna vojna zopet zahteva nesmiseln davek in 1943. leta vzela 3 zvonove. Pripovedi starejših vaščanov pravijo, da so zvonovi, prej kot so jih sneli iz zvonika, zapeli svojo zadnjo uro in Lokavčani so spet žalovali.
Želja po večglasnem zvenenju in pritrkavanju je bila tako močna, da so zvon, ki je ostal v cerkvi sv. Urbana, prenesli
ne da miru, smo v letu 1994 s tremi novimi zvonovi opremili še zvonik cerkve sv. Marije Vnebovzete - naše stare matične cerkve - in z dvema zvonovoma še cerkev sv. Urbana.
Zvonovi so torej bili, toda tradicija pritrkovanja je medtem zamrla. Gospod župnik se je zavedal, da jo je potrebno obnoviti. Leta 2001 so trije mladi fantje s pritrkavanjem polepšali velike cerkvene praznike.
Bog nas je klical in končno priklical v letu 2006, to je točno 270 let potem, ko so se v Lokavcu pojavili prvi zapiski o zvonovih. V tem letu je v Vipavskem Križu gostovala pritrkovalska šola in otroci Stane, Eva in Anej so jo obiskovali in tudi opravili prve preizkušnje pri učitelju Dominiku. Mamama Nadi in Beti je bila glasba zvonov tako všeč, da sva začeli najprej s samoizobraževanjem, kasneje pa nama je zelo pomagal Marko Česen in postali sva učenki in mentorici hkrati. Mladi pritrkovalci so prihajali in odhajali in v letu 2008 smo si zaželeli miniaturnih zvonov. Šli smo od hiše do hiše in prosili za denar, podprli so nas še nekateri lokavski podjetniki, krajevna skupnost, občina Ajdovščina in seveda naš župnik. Končno smo se lahko odločili za nakup.
Ob pomoči Jožeta Mehleta - referenta
v cerkev sv. Lovrenca. Ta zvon je počil, tako da je v zvoniku ostal samo en velik zvon, težak 1261 kg, ki je v tonu D, polnih 45 let, osamljen, vendar ponosen in vztrajen, tako kot Lokavčani, vabil ljudi k molitvi in delu. V letu 1988 je na veliki petek zapel v družbi dveh novih zvonov in skupaj so naznanili gospodovo vstajenje.
Ker nam Lokavčanom duh vztrajnosti-
Budanje! ne dajo pokala
Ob šagri tekmovanje

pritrkovalcev Ajdovščina 2010
PROGRAM:
petek in soboto pričetek ob 9. uri, zaključek ob 18. uri s sveto mašo, - v nedeljo pričetek ob 9. uri, zaključek ob 17. uri s sveto mašo,
Vabi: Prenova v Duhu info GSM 031 600770

Ajdovščina, 27. junija - Pritrkovalsko društvo Ivan Mercina in župnija Ajdovščina sta že petič zapovrstjo organizirala tekmovanje v pritr-kovanju. Potekalo je v sklopu praznovanja goda ajdovskega farne' ga zavetnika sv. Janeza Krstnika.
ifmritrkovdske skupine, na zvoniku Pse jih je letos zvrstilo dvanajst, so prišle od blizu in daleč - od Lokavca, Budanj do Krke in Koroške Bele. Kot vsako leto niso manjkali niti pritrkovalci iz zamejstva (Gorice, Aiella). Zvonovi so zapeli že ob 14. uri, ko so imele skupine možnost preizkusiti zvonove in dokončno izpiliti svoj tekmovalni program. Ob uradnem začetku je zbrane pritrkovalce in poslušalce
Kobal in Andrej Vovk. Po končanem nastopu še zadnje skupine iz Dupelj so na svoje nove miniaturne zvonove zaigrali mladi pritrkovalci iz Lokavca. Tačas so svoje delo končali člani komisije, ki so imeli zelo težko delo, saj so bili nastopajoči med seboj zelo izenačeni.
Ne glede na izenačenosts0 štirje po-kali, ki so jih letos pripravili organizatorji - poleg pokalov za prva tri mesto še pokal za najmlajšo skupino - morali
za pritrkovalce v ljubljanski nadškofiji, smo se v letu 2009 odločili, kateri toni zvonov bi bili najbolj uporabni.
Odločili smo se za livarno Perner v Nemčiji in zvonove prevzeli 6. aprila letos. Kolavdiral jih je dr. Matjaž Ambrožič in potrdil, da povsem ustrezajo uglasitvi, ki smo jo izbrali.
Da smo prišli do te podobe (na fotografiji), je bilo vloženega še ogromno dela, organizacije in denarja.
Ker se z Beti čutiva za svoje odločitve odgovorni vsem, ki so prispevali denar in delo, sva poskrbeli še za umetniški vtis in povabili nekdaj Lokavčanko Vlasto Lokar Lavrenčič, ki je skladbe priredila za naše pritrkovalce.
Nad Lokavčani, ki sta jim vojni vihri vzeli kar 8 zvonov (iz priznanih livarn Samassa in Borioli), vendarle bdi Bog, saj nam je sedaj dano, da pred nami stoji 6 uglašenih miniaturnih zvonov in 8 mladih pritrkovalk in pritrkovalcev - še dva sta se nam pridružila te dni - ki nas bodo razveseljevali in nam oznanjali lepe dogodke. Bog daj, da se nikoli ne ponovijo pretekla dejanja in naj prav vsi lokavski zvonovi in vsi zvonovi tega sveta pojejo in obstajajo samo za dober Nada Blažko
najprej pozdravil in blagoslovil domači župnik Alojz Milharčič, sledila je predstavitev strokovne komisije, pravil tekmovanja in žreb vrstnega reda nastopajočih.
Žreb je določil, da na pet bronastih zvonov kot prva nastopi štiričlanska skupina iz Lokavca. Pritrkovalci so imeli po šest minut časa, da pokažejo svoje znanje in naredijo kar najboljši vtis na tričlansko strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Dušan Černigoj, Andrej
dobiti nove lastnike. Tako so tretje me' sto osvojili pritrkovalci iz Ligojne, drug’ so bili Lokavčani, prvo mesto pa so ^ tretjič osvojili pritrkovalci iz Budanj " Tomaž Lavrenčič, Marjan Kobol, DušV Ferjančič in Borut Peljhan.
S podelitvijo pokalov in priznanj, se f zaključil uradni del tekmovanja, sledil*7 je še skupinsko slikanje, druženje ob pl' jači in tradicionalni vipavski joti, s p£' smijo ajdovskih zvonov v ozadju
Miran Gregi?*’
namen.

Nagrajeni učenci pri županu
Vipava, 22. junija - Vipavski župan mag. Ivan Princes se je srečal z najboljšimi učenci višjih razredov osnovne in glasbene šole. Ti učenci so na državnih tekmovanjih v tem šolskem letu dosegli odlične rezultate in osvojili najvišja priznanja.
fTFe kar tradicionalnemu srečanju torji in ravnateljici obeh šol. V prijetnem W se je pridružil tudi podžupan vzdušju se je župan zanimal za želje in ^^Bogdan Godnič. Sedemnajst ambicije učencev. Zastavili so si viso-učencev so spremljali tudi učitelji men- ke cilje, pot do njih bo v resničnem ži-
vljenju zahtevna; morebitne težave pa je moč premagati s prizadevnostjo in vztrajnostjo.
V	vipavski občini si prizadevajo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Tudi turizem, izboljšanje pogojev za življenje občanov in izobraževanje sodijo med prednostne naloge. Tako je župan na srečanju govoril tudi o prizadevanjih občine za ureditev prepotrebnega igrišča ob osnovni šoli in ustreznih prostorov za pouk glasbene šole. Pričakuje tudi, da bodo nekateri učenci po končani srednji šoli lahko nadaljevali šolanje v oddelku Univerze na Primorskem, ki bo dobil prostore v Lanthierijevem dvorcu.
V	spomin na srečanje so učenci ob če-
stitki za dosežene uspehe iz rok župana prejeli tudi pesniško zbirko Ide Semenič iz Orehovice.	anb

„Nam se smeji, saj to je pika na i"
Vipavski devetošolci so 15. junija letos narisali svojo piko na i osnovnošolskemu izobraževanju.
slovesno prireditvijo so se predpostavili staršem in se poslovili od V^učiteljev.
Po lepo zaplesanih uvodnih plesih so i'h nagovorili ravnateljica šole, predse-'Vica sveta staršev in vipavski podžu-Pan. Zaželeli so jim ljubezni, humanosti, srčnosti in poguma, da bodo sledili
svojim ciljem in uresničevali svoje sanje. Spomnili so jih tudi na pošteno delo in odgovornost, ki sta temelj napredka in srečnega življenja. Na poti k odraslosti jih bodo spremljali in usmerjali starši, saj z valeto še niso napisali svoje zadnje starševske pike na i.
Učenci so dobili zaključna spričevala,
zlate bralne značke ter srebrna in zlata priznanja, ki so jih osvojili na različnih tekmovanjih. Najboljša športnica šole Vesna Kovač in najboljši športnik šole Rok Lavrenčič sta dobila plaketi. Knjižne nagrade je dobilo devet učencev, ki so vsa leta šolanja dosegali odlične učne rezultate; Monika Bajc, Barbara Batagelj, Tjaša Fajdiga, Elizabeta Koren, Tina Krapež, Rok Lavrenčič, Živa Lesar, Anja Torkar in Sara Trošt. Pohvalo šole so dobili Barbara Batagelj, Špela Fabčič, Tjaša Fajdiga, Nejc Furlan, Elizabeta Koren in Rok Lavrenčič, priznanje šole za uspešno večletno doseganje odličnih rezultatov na mnogih področjih pa sta prejeli Tina Krapež in Živa Lesar.
Slovesnost so obogatili učenci solisti z odličnimi glasbenimi in plesnimi točkami. Poslušalci so bili navdušeni tudi nad ubranim petjem mladinskega pevskega zbora. Tokrat je nastopil v treh različnih sestavih; kot mladinski zbor, kot deški zbor in kot mešani pevski zbor devetošolk in devetošolcev.
Po prijetnem druženju v šolski avli so mladostniki stopili na svoje nove poti. Naj varno hodijo po njih in zato jim vsi želimo: „Srečno na potovanju skozi življenje in čas!“	anb

i
r
z
r
l
Vipavke tretje v Sloveniji
Vipavske učenke vsako leto dokazujejo, da so izvrstne športnice in tekmovalke v igrah z žogo. Potem, teše je lani in predlani na finalni turnir uvrstila košarkarska ekipa, je letos to uspelo nogometašicam.
^^od vodstvom trenerja Mitje zmage, celo brez prejetega zadetka. V ■^Lavrenčiča so prepričljivo zmaga- tekmi za uvrstitev na državno polfinale % le na medobčinskem in področ- so premagale še ekipo OŠ Most na Soči z •eiti tekmovanju. Dosegle so tri visoke rezultatom 3:0.
Na polfinalnem turnirju so premagale OŠ Šenčur s 4:1, OŠ heroja Janeza Hribarja z 2:0 in OŠ Poljane s 3:1 ter se brez poraza uvrstile na finalni turnir, ki je potekal v Zrečah in Celju. Tekmovale so po štiri najboljše ekipe v Sloveniji v vseh petih kategorijah (učenke, učenci, dijakinje, dijaki in šole s prilagojenim programom). V prijetnem vzdušju na prazniku slovenskega šolskega nogometa so vipavska dekleta pustila odličen vtis. Na polfinalni tekmi je ekipa doživela prvi poraz v letošnjem šolskem letu, boljša je bila ekipa OŠ Nove Jarše z 0:2. Na tekmi za tretje mesto pa so Vipavke po pravi drami in streljanju najstrožjih kazni premagale OŠ Brežice s 6:5 in se zasluženo veselile bronastih medalj.
Ekipo so sestavljale: Monika Bajc, Tina Krapež, Vesna Kovač, Karin Nešič, Jana Trošt, Natali Panič Nardin, Tamara Tomič in Monika Kobal.
Ivan Ivanov
Zaključna prireditev za prostovoljce v CIRIUS -u
Vipava, 15. junija - V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava je bilo zopet veselo. Ustanova je namreč pripravila zaključno prireditev za prostovoljce, ki so se družili z mladimi s posebnimi potrebami iz CIRIUS-a v okviru akcije 'Postani moj prijatelj'
^p^rostovoljce sta pozdravila ravna-■^rteljica CIRIUS-a dr. Erna Žgur JL ter ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel ter mentorici prostovoljnega dela na CIRIUS-u Jasna Podstudenšek ter Škofijski gimnaziji Vipava Petra Rep.
Največji delež prostovoljcev namreč prihaja v CIRIUS ravno iz sosednje Škofijske gimnazije v Vipavi, kjer v okviru prostovoljnega dela zgledno sodelujejo že 15 let.
S kratkim kulturnim programom so se predstavili dramsko - recitacijska sku-
pina ter instrumentalna skupina otrok iz CIRIUS-a pod vodstvom Danice Benčina in Loredane Sajovic ter dekliški zbor Škofijske gimnazije Vipava pod vodstvom Ane Kodelja.
Sledila je še podelitev potrdil o opravljenem prostovoljnem delu in zahvala, nato pa še skupno druženje ob sladoledu.
Prostovoljci in mladi iz CIRIUS -a so se ob tej priložnosti tudi poslovili za čas šolskih počitnic v upanju na veselo snidenje ob začetku novega šolskega leta.
Jasna Podstudenšek
Tretješolci na Debelem Rtiču
Zadnje šolske dni, od 20. do 23. junija, smo se tretješolci Osnovne šole Danila Lokarja družili in pridobivali nova znanja v šoli v naravi na Debelem Rtiču.
•■Pik aziskovali smo morsko obalo, spoznavali življenje v njem, se JL^tšportno udejstvovali, plavali in s teleskopom opazovali zvezdnato nebo. V borovem gozdičku smo se v družbi prijateljev zabavali ob igri, petju in plesu. Šolo v naravi smo zaključili z
obiskom Pirana, kjer smo si v muzeju ogledali zanimivo zbirko opreme za podvodne dejavnosti. Polni vtisov in lepih doživetij smo se vrnili domov.
Učiteljice in učenci 3. razredov
Razigrano skozi
Vsi zmagovalci najtežjega
poletje
maratona
Medtem ko prebirate te vrstice, so aktivnosti v počitniškem pro-
gramu za otroke in mlade 'Na krilih razigranega poletja 2010^ na
Sj£SHSS£wS
in sicer v Pineti pri Novem gradu in v Nerezinah.
Petrovo Brdo, 19. junija - Turistično društvo Petrovo Brdo iz Baške grape je v sodelovanju z LTO Posočje in z Združenjem za gorske teke pri AZS odlično izpeljalo 9. gorski maraton štirih občin. Proga namreč poteka po ozemlju štirih občin: Bohinj, Cerkno, Tolmin in Železniki.
Tfunij se je začel v znamenju predsta-■ vitve Latvije in Evropske prosto-9 voljne službe, ki je potekala v stari osnovni šoli v Vipavi, v prostorih društva Razmetano podstrešje. Naša EVS prostovoljka Zanda Brikmane je skupaj z Latvijko Alino Asberga Nabergoj, ki živi v Vipavi, predstavila svojo državo, sledilo pa je pravo kulinarično doživetje ob neformalnem druženju.
Čudovit junijski petek smo preživeli tudi v Izoli, kjer se je ustavila Karavana študijskih krožkov, ki jo je pripravil Andragoški center Slovenije. Mentorica ŠK Urška Brežnjak je predstavila krožke, ki so v tem šolskem letu delovali pod okriljem našega društva. Smo ustvarjalni, jezikavi in željni novih gibalnih dogodivščin, tako smo se srečevali v naslednjih krožkih: ŠK Obudimo ročna dela in ŠK Umetniška loža, ŠK Obnovimo angleščino in ŠK Ruski jezik in kultura, ter ŠK Potujmo in se izobražujmo in ŠK Čari orienta. Na 'karavani' so se predstavili krožki s cele Slovenije, vse zbrane pa sta nagovorili direktorica izolske knjižnice Marina Hrs in dr. Nevenka Bogataj z Andragoškega centra Slovenije. Na društvu smo ponosni, da študijske krožke izvajamo že od leta 1993, imamo tudi 8 usposobljenih mentorjev. Po ocenah ACS je bilo v tem šolskem letu v Sloveniji aktivnih kar 200 študijskih krožkov.
V programu 'Prostovoljno mladinsko delo', ki ga izvajamo drugo leto zapored s pomočjo sofinanciranja Urada za mladino, smo na sedežu društva pripravili drugo izobraževanje za prostovoljce.
Najprej smo prisluhnili dipl. inž. rad. Petru Kompari iz Zdravstvenega doma Ajdovščina, ki nas je poučil o prvi pomoč in zdravstveni negi otrok in mladostnikov, o nevarnostih, ki pretijo otrokom in kako te preprečevati oziroma kako ukrepati pri nezgodi. Po kratkem odmoru pa je bilo na programu predavanje dr. Igorja Areha s Fakultete za varnostne vede Maribor 'Odkrivanje in posledice spolne zlorabe otrok'. Nova znanja in izkušnje nam bodo prišle še kako prav pri delu z otroki in mladimi.
Konec junija smo se bogati za novo izkušnjo poslovili od naše prostovoljke Zande Brikmane, kije zaključila projekt 'Prosti čas otrok in mladih v Ajdovščini' v programu Evropska prostovoljna služba. Eno leto gostiteljstva je res minilo kot bi mignil, Zanda je s svojo energijo, navdušenjem in prostovoljnim delom obogatila sebe in vse, ki smo prišli v stik z njo. V bližnji prihodnosti bomo ponovno prijavili projekt in v kolikor bo sprejet s strani Nacionalne agencije Movit NA Mladina, bo v Ajdovščino v decembru prispel 22 - letni prostovoljec Adrian iz Madrida.
Vse otroke in mlade vabimo, da se nam v teh počitniških dneh pridružijo, še nekaj prostih mest je za letovanje na Debelem rtiču in v Piranu, pripravljamo pa tudi tečaj tenisa, rolanja in plavanja, izlet na slovensko obalo ter avgustovske ustvarjalne delavnice. Več informacij na: www.mdpm-ajdovscina.si ali na telefon 368 91 40 ali 041 490 360. Živele počitnice!
Urška Brežnjak
W Wkrati je bil letošnji tek generalka To je najtežji gorski maraton na sloven-pred jubilejnim 10. maratonom, skih tleh in je dolg 35 km. Tekmovalce J^ki pa bo tudi Svetovno prven- vodi po 'mulatjerah in planinskih poteh stvo v gorskem maratonu (18. 6. 2011). po pobočjih Črne prsti in Porezna. Iz
Petrovega Brda so se tekači najprej povzpeli dobrih 1800 m visoko do sedla Čez Suho tik pod vrhom črne prsti, se spustili do najnižje točke 361 m vi_ šine v Hudajužni, se ponovno povzpeli na 1636 m visok Porezen ter se po drugi strani spustili nazaj na Petrovo Brdo. S tako premaganimi 5100 m višinske razlike je na koncu prav vsak zmagovalec ki pride skozi cilj. Tokrat se ga je udeležilo rekordnih 275 udeležencev, od tega 54 žensk.
Te težke, a nepozabne preizkušnje se je udeležilo kar nekaj tekačev iz naših krajev. Skozi cilj so pritekli Marjan Slejko, Aljoša Polak, Boris Semenič, Boštjan Ipavec, Viktor Čermelj, Valentina in Damijan Čufer (na fotografiji) ter Simon Ušaj.
vč
Za šagro tekli
Dobravlje, 27. junija - Osrednje dogajanje ob praznovanja farnega zavetnika sv. Petra je bi/ 8. dobravski tek, ki je štel za točkovanje Primorskih pokalnih tekov. Skupno se ga je udeležilo je 144 tekačev, 83 odraslih in 61 šolarjev.
^j^^Tajmlajši so tekmovali na kratkih 1^^ progah nedaleč od prireditvene-Ai ^ ga prostora pred krajevno dvorano, medtem ko je bila članska proga dolga kar 9 kilometrov in je tekmovalce vodila po razgibanem območju okrog vasi. Najhitreje jo je pretekel Tomaž Ferjančič iz Podnanosa, deseti je bil Aleš
Štor s Ceste, Ivan Sokol iz Ajdovščine je bil 12., 13. je bil Jurij Vidrih iz Podnanosa, 19. pa Dragan Vodopivec iz Kamenj. Pri ženskah je bila domačinka Polona Bratina odlična druga, Ana Čufer pa sedma.
Pohod, ki morda zaradi vročine ni pritegnil več obiskovalcev, je bil voden
- Irena Breščak je goste popeljala mimo glavnih znamenitostih kraja, seveda tudi do cerkve sv. Petra, ki leži, nenavadno za vipavske razmere, sredi polja-Njena notranjost je znana po tem, dajo je skoraj v celoti poslikal ajdovski baročni slikar Anton Cebej. Ne samo freski po stenah ladje, stropa in prezbiterija-•tudi platni sv. Apolonije in sv. Janezi in Pavla v poznobaročnih stranskih oh tarjih sta njegovi. Za križev pot, ki je n^ las podoben tistemu v cerkvi sv. Janezi Krstnika v Ajdovščini, pa so ugotovili’ da je starejši in delo neznanega avtorja je pa očitno navdihnil Cebeja. Glavrt* oltar v belem marmorju z osrednjih kipom sv. Petra in zanimivim baldahk nom so prav pred kratkim restavrirali’ po besedah ključarja Jožeta Vidmarji pa bodo strokovnjaki v kratkem posk/" beli tudi za enega od stranskih oltarji Posebnost je tudi lesena prižnica v ka* 22 barvah, ki še tudi čaka na obnovo.
Vroči motivi.
Fotografirajte svojega Nissana in si povrnite kupnino*
www.nissanfoto.si
PE Nova Gorica 05 335 44 10 PE Ajdovščina 05 364 33 04 PE Postojna 05 721 28 27 PE Tolmin	05 388 47 00
PE Koper	05 663 61 10
Budanjec na francoski pentlji
V Rotterdamu se je začela največja kolesarska dirka na svetu, znameniti Tour de France. Med elito svetovnih kolesarjev je tudi Kristjan Koren iz Budanj. Koren je izjemno dobro vrtel pedala na vseh letošnjih dirkah.
tivo. Koren se' jim je oddolžil, kljub pomanjkanju izkušenj, ki so za tako težke preizkušnje v ostri konkurenci nujno potrebne, z odgovorno in zrelo vožnjo, pa tudi zelo dobrimi rezultati. Najbolj odmevno je bilo njegovo 23. mesto na klasični enodnevni dirki Pariz - Roubaix, tudi 'severni pekel' imenovani, po kateri ga je vodstvo ekipe določilo kot rezervo za letošnji Tour de France. Koren je po strogo določenem programu marljivo treniral po domačih cestah (družbo so mu delali drugi vipavski profesionalci) in se neverjetno izkazal še na dirki Criterium du Dauphine v Franciji, kjer mu je 15. mesto dokončno odprlo vrata tudi na francosko pentljo. Na dirki po Sloveniji se ni preveč naprezal, v bistvu se je usposabljal za naloge znotraj ekipe, kjer je določen za pomoč Bassu in Kreuzigerju. Da je v Rotterdam odpotoval neobremenjen, so poskrbeli vodilni možje ekipe Lkjuigasa, saj so mu podaljšali pogodbo do konca leta 2012.
Novinec na Tour de France je imenitno začel najtežjo kolesarsko dirko. V prologu je v soboto v Rotterdamu za zmagovalcem Cancelaro zaostal samo 42 sekund in osvojil 30. mesto, ki ga je obdržal tudi po prvi pravi etapi od Rotterdama do Bruslja, v kateri je bil kot najboljši Slovenec na 53. mestu. Tudi v drugi etapi, etapi padcev, je vozil odlično in držal 13. mesto, vendar je moral počakati Kreuzigerja, ki se je zapletel v množični padec, pa vseeno pripeljal v cilj kot 26. in v skupni razvrstitvi napredoval na 23. mesto.
Čeprav je njegova naloga v ekipi jasna, pa si Koren želi, da bi na Touru vsaj za kakšen dan oblekel belo majico za najboljšega mladega kolesarja (do 25 let), kar bi bil zanj velik rezultat.
ep
DP
V^se se je začelo na tekmi v kategoriji starejših	gala in se uvrstila med finaliste na državno prven-
m# balinarjev, 9. junija, v Ozeljanu, kjer so šti-	stvo, ki je potekalo v nedeljo 20. junija v Miljah pri
ri ekipe potegovale za uvrstitev na državno Primskovem v bližini Kranja. Finala se je udeležilo prvenstvo na katerega se je lahko uvrstila le ena. 16 ekip iz vse Slovenije.'Hubelj'je zelo dobro nasto-Nastopili so najboljši balnarji iz severnoprimorske pal, le v polfinalu je moral priznati premoč kasnej-regije - podobna regijska tekmovanja so poteka-	Šim zmagovalcem, ekipi Logatca, za katere je naštela po vsej Sloveniji. Ekipo 'Hublja' so predstavlja-	pil tudi legenda balinanja Stojan Požar. V tekmi za
li Danilo Curk, Peter Batič, Eljo Černigoj, Milan	tretje mesto je Ajdovščina premagala domačine in
Marc (na fotografiji), Franjo Kretič in Jože Curk,	osvojila bron.
torej kar trije Dolgopoljci. Ekipa je v Ozeljanu zrna-	Emil Milan Fras
STARI KOTLI PORABIJO PREVEČ GORIVA
Sodoben razvoj poteka v smeri zmanjševanja izčrpavanja virov energije zaradi njihove omejenosti in seveda varstva okolja. Slednje lahko dosežemo z varčevanjem energije in zmanjševanjem toplotnih izgub. Pozornost, ki jo pri tem namenimo ogrevalnemu sistemu, je še vedno premajhna. Po statističnih podatkih porabi povprečno slovensko gospodinjstvo kar 72 % celotne količine porabljene energije samo za ogrevanje. Že to dejstvo bi moralo biti zadosten razlog za investiranje v posodobitev sistema ogrevanja.
V Sloveniji prevladujejo zastareli in večinoma predimenzionirani kotli. V povprečju so starejši od 20 let. Pogosto slišimo pohvale lastnikov, da njihovi kotli delujejo že več kot 20 ali 30 let. To je pohvalno za proizvajalce, toda na žalost ne tudi za lastnike. Takšni kotli zaradi predimenzi-oniranosti porabijo preveč goriva.
S stališča zmanjševanja toplotnih izgub so visoki izkoristki sodobnih plinskih sistemov zelo priporočljivi. Na ekonomsko učinkovitost prehoda na zemeljski plin vplivata predvsem dva dejavnika, in sicer sodobna tehnologija plinskih kotlov in cena uporabe zemeljskega plina. Če seštejemo od 15 do 30 odstotkov boljši izkoristek sodobne tehnologije plinskih kotlov in v povprečju za 15 odstotkov nižje , cene zemeljskega plina, lahko gospodinjstva na letni ravni prihranijo vsaj tretjino denarja, ki bi ga sicer porabilo za ogrevanje.
Kdaj zamenjati kotel? Če je tehnologija zastarela, izkoristek slab, gorivo drago ali če je ogrevalni sistem neekonomičen. Začetni investicijski stroški v prenovo ogrevalnega sistema za prehod na zemeljski plin so sicer nekoliko večji, vendar se zaradi večje ekonomičnosti obratovanja takšnega sistema kmalu povrnejo. Z ustreznim financiranjem lahko k investiciji pristopimo že z minimalnimi dodatnimi potrebnimi sredstvi. Med te možnosti sodijo dolgoročne oblike financiranja, ki jih ponujajo dobavitelji plinskih kotlov, izvajalci notranje plinske napeljave, banke ter sredstva, ki bi jih sicer namenili za nakup zaloge obstoječega goriva.
Uporaba zemeljskega plina ni samo ekonomična in ekološko najbolj sprejemljiva, ampak mnogo več. Omogoča nam tudi prihranek prostora (zemeljskega plina ni potrebno skladiščiti), porazdelitev stroškov ogrevanja med letom, raznovrstna uporaba in cenejše vzdrževanje plinskih sistemov. Prednosti investiranja v prehod na zemeljski plin in energijsko varčne plinske kotle se pokažejo prej, kot si mislimo.
V svetu in Slovemji je v zadnjih desetletjih opazna hitra rast uporabe in števila uporabnikov zemeljskega plina-energenta prihodnosti. Slednje je posledica njegove razpoložljivosti ter ekoloških, energijskih in ekonomskih prednosti pred ostalimi fosilnimi gorivi. Brezskrbnost in udobje sta torej z zemeljskim plinom zagotovljena.
igri
Zemeljski plin je "in"
<eimii
—--------------------------------------
Latnik | številka 102 | 7.7.2010
________________-
Južna Afrika skozi svetovno prvenstvo
Tisoč obrazov, eno srce
č	Hnn ni oovsem jasno zakaj je Sepp Blatter dodelil organizacijo največjega športnega dogodka v tem letu eni najbolj nevarnih držav na svetu. Mogoče ga je zaslepilo
K	t?,n tP naiboli lužne afriške države, mogoče je popustil pod pritiski, da se svetovno prvenstvo končno ustavi tudi na črni celini ali pa morda nekaj tretjega. Glede na
hitrost s katero se življenje tam doli odvija, bi lahko pričakovali, da bodo Afričani prvenstvo uspeli pripraviti šele sredi leta 2012, vendar so pod pritiski Fi e, z izjemo enega nedokončanega stadiona, vse uspeli pripraviti še v roku.
^^icer pa Južna Afrika živi za sve-^^ktovno prvenstvo. Prisotnost naj-^^^boljših nogometašev na svetu se čuti na vsakem koraku. Poostrena varnost, navite cene, zaprte ulice v okolici stadionov, tisoče in tisoče zastav, ljudje v dresih svojih ljubljencev, to je le nekaj kazalcev, ki dajo vedeti, da se tukaj dogaja nekaj velikega. Včasih se človek
prav vpraša, kaj bodo organizatorji storili z več tisoč slovenskimi zastavami, ko bo mundiala konec. Tudi domačini se sprašujejo kaj bo, ko bo nogometni karneval zapustil njihovo državo. Se bo stopnja kriminala spet dvignila na ustaljeno raven? Bo brezposelnost še večja, kot je bila prej? Bo revščina še bolj razdelila družbo?
Južnoafriška republika (ali Republika Južna Afrika, kot se uradno imenuje) je dežela ekstremov. Toliko naravnih bogastev na eni strani, ter več deset milijonov tistih, ki živijo v revščini na drugi. Bogastvo v rudninah je zagotovo primerljivo z nafto na arabskem polotoku. Diamantov, zlata, platine, kroma in drugih žlahtnih kovin je v izobilju. Z
napredkom tehnologije ponovno predelujejo nekdaj že zavržen material in tako pusto zemljo spreminjajo v velik denar. Ogromni kraterji, ki nastajajo zaradi odprtih kopov, ter umetni hribi prečiščenega materiala so še posebej dobro vidni iz letala. Te naravne danosti so državo pripeljale na vrh lestvice razvitosti v Afriki. Južnoafriška republika bi
se lahko uvrščala tudi med najbogatejše države na svetu, a kaj ko se z njihovim zlatom kitijo predvsem tuje investicijske družbe, banke in ostale mednarodne korporacije.
Črno piko v zgodovini zagotovo predstavlja obdobje apartheida, kije naredilo močno zajedo v humanost tamkajšnjega prebivalstva. Potomci belih priseljencev so v prejšnjem stoletju na precej surov način reševali problem rasne raznolikosti. Kljub dolgotrajnim pritiskom mednarodne skupnosti so v JAR potekale prve demokratične volitve šele leta 1994, ko je oblast po pričakovanjih prevzela črnska večina. Krmilo države je takrat prevzel dolgotrajni borec za človekove pravice Nelson Mandela, ki so ga po 27 -
ih letih spustili iz zapora. Prav Mandela je najbolj zaslužen, da država še danes živi v vsaj navideznem sožitju. Belci, ki jih je manj kot 10 % v 45 milijonski državi, se bojijo, kaj se bo zgodilo, ko bo bivši voditelj umrl. Pritisk se menda iz dneva v dan stopnjuje, posledično naj bi se v zadnjih desetih letih iz države že odselilo skoraj dva milijona belopoltih prebivalcev. Na ruralnih območjih se menda že kažejo zametki genocida, saj naj bi v zadnjih nekaj letih umorili okrog 3500 belopoltih kmetov.
Oblasti sicer trdijo, da tukaj ne gre za rasno nestrpnost in da so omenjeni umori le posledica roparskih pohodov. To je mogoče celo res, saj so kraje, ropi in posilstva povsem nekaj vsakdanjega. V največjem južnoafriškem mestu Johannesburg za posledicami nasilne smrti vsak dan umre 50 ljudi, kar je v konkurenci vseh svetovnih mest največ. Da podatki niso iz trte zviti, se lahko prepriča vsak obiskovalec tega mesta. Kilometri in kilometri bodečih žic, visoki zidovi in električne ograje krasijo vsako stavbo. Sicer pa so velemesta podobna primerljivim evropskim, z vsemi zahodnimi verigami ponudnikov hitre prehrane in hotelskih storitev. Razlika je le v tem, da so hoteli višjega cenovnega razreda tujih verig popolnoma prazni. In tukaj mislim dobesedno prazni, saj so se zaradi visoke stopnje kriminala hotelirji že zdavnaj umaknili.
Naša ekipa se je na te razmere dobro pripravila, tako da slabih izkušenj nismo imeli. Čez dan niti nimaš občutka, da bi se ti lahko karkoli zgodilo (verjetno zaradi prijaznih in nasmejanih domačinov), vendar ko pade mrak in se ulice izpraznijo, hitro ugotoviš, daje dobro čim prej pobrati šila in kopita. Seveda je tudi nekaj takih predelov, ko nisi varen niti podnevi, niti v večji skupini.
V to kategorijo bi lahko prišteli tudi zloglasni Soweto. Soweto, ki je bil v času apartheida dodeljen revnemu črnskemu prebivalstvu, je pravzaprav mesto v mestu. V 'najboljših' letih je štel tudi pet milijonov prebivalcev, danes menda samo tri. Točnih podatkov nima nihče, saj se v Johannesburg dnevno priseli več tisoč prebivalcev, tako iz ruralnega dela države, kot tudi iz ostalih, po večini bolj revnih okoliških držav. Danes v Sowetu vidimo tudi že prav spodobne zidane hiše, saj so nekateri prebivalci ostali v tem predelu mesta, kljub temu, da so si finančno opomogli. Čeprav se oblasti neizmerno trudijo, da bi vsakemu posamezniku omogočile dostojno življenjsko okolje, pa večina ostaja v barakah iz odpadnih materialov (plastika, pločevina, les), izoliranih le s časopisnim papirjem ter brez tekoče vode, elektrike in kanalizacije.
Enega takih barakarskih naselji, z imenom Kliptown, smo tudi obiskali. Seveda sta nas v naselje spremila dva
stanovalca, ki sta ugotovila, da lahko od precej šokiranih turistov na eleganten način izmolzeta kakšen rand (njihova denarna valuta). Poleg tega poskušajo s prihodom (za njihove razmere) bogatih in izobraženih obiskovalcev pri otrocih vzpodbuditi željo po učenju, kar naj bi bila edina rešitev za pobeg iz bede. Največji problemi v skupnosti so visoka brezposelnost (80 %), okuženost z virusom HIV (40 %), najstniške nosečnosti (13 letnice so matere z več otroci) in katastrofalna infrastruktura. Ker nimajo urejene električne napeljave (luč v hiši
pomeni ilegalni priklop na omrežje), so jim za čas svetovnega prvenstva doni-rali veliko televizijo, ki se napaja preko sončnih celic. Slej ko prej bodo prišli do boljših bivalnih pogojev, ki jih vlada pospešeno gradi, vendar se začarani krog ne bo končal, saj bodo njihove barake takoj okupirali priseljenci.
Nekoliko lažje se zadiha izven velemest. Manjša, predvsem obmorska mesta, znajo biti prav simpatična.-Večina nastanitev, primernih za zahodnega turista, bo v sklopu manjših 'rizortov', ki so lično urejeni in dobro zavarovani, vendar vseeno ne gre puščati vrednih stvari v sobi, saj imajo tudi sobarice precej lepljive prste. Prave Afrike, brez rasnih, verskih in političnih preprek bo-
ste deležni šele v divjini. Safarija nikar ne izpustite. To je čisto nekaj drugega kot opazovanje živali skozi rešetke živalskega vrta. Ne boste jih sicer videli tako od blizu, vendar je opazovanje slonov, levov, nosorogov, žiraf, zeber antilop, gnujev in povodnih konjev v njihovem naravnem okolju neprecenljivo. Obiščite tudi katerega od rezervatov, ki so postali dom zapuščenim živalim, kjer boste neposredno v stiku z živalmi (božanje levjega mladiča na primer). Opičjega recimo polnijo udomačene opice, ki so jih lastniki zavrgli,
ko so te postale prevelike za življenje V stanovanju. Imeli smo tudi nekaj sreče, saj smo s pečin indijskega oceana videli kita, pravzaprav samo njegovo plavut, ki je vsake toliko udarila po površini prostrane modrine. Je pa JAR zanimiV tudi zato, ker lahko v enem dnevu namakate noge tako v Indijskem kot tudi v' Atlantskem oceanu.
Tudi vreme zna biti precej ekstremno, tako boste lahko isti dan v bundi kot tudi v kopalkah. V času svetovnega prvenstva se je ravno začenjalo zimska obdobje. Kljub temu, da ste v Afriki, vas lahko precej zebe. Za občutek lah' ko povem, da je rt Dobrega upanja oJ ekvatorja oddaljen približno toliko kot Sicilija na nasprotni strani. Nekaj nega"

livnih stopinj doda tudi nadmorska višina, saj je večina države na precej visoki planoti, ki se strmo spusti šele tik pred morjem. Ponoči se temperature približajo ledišču, tako da se je za jutranji safari potrebno obleči kot za smučanje, čez dan pa boste lahko v kratkih rokavih, še posebej v obmorskih krajih. Ne pozabite »a kremo in sončna očala, dežnike pa pustite doma saj, če lahko sklepamo po Pogostih napisih Varčujte z vodo', dežja
ne gre pričakovati.
Hrana je v Južni Afriki še najmanjše presenečenje. Čuti se več stoletna nadvlada belih Evropejcev, ki so poleg svojih navad vsilili tudi svoj način pripravljanja hrane. Zagotovo se boste (prejnajedli angleškega zajtrka, pa tudi raznih zrezkov bo v izobilju. Povsod so v ponudbi svinjska rebrca (tradicionalna jed?), na obali pa se boste bolj naužili morskih dobrot. Nekoliko bolj gurmanski je bil
postanek v Knysni, kjer slovijo po ostrigah, na krožniku pa se je znašel tudi tris karpačev iz nojevega, antilopinega in krokodiljega mesa. Ponudba 'slavnih' gaziranih pijač ni nič manjša kot pri nas, tudi piva je dovolj za vse. Kljub temu, da so ga s seboj privlekli Angleži, je pivo nekoliko lažje kot naše, bolj primerljivo z ameriškim. Druga zgodba je z vinom. Očitno sta geografska lega in prst izjemno primerni za gojenje vinske trte, kar potrjuje tudi kvaliteta končnega izdelka. Je pa tako kot povsod drugod po svetu -malo muzike za malo denarja.
Za konec še beseda o nogometu. Afriko smo zapuščali z nekoliko grenkim priokusom, saj take priložnosti za uvrstitev med 16 najboljših reprezentanc na svetu zlepa ne bomo več imeli. Vsak navijač je imel svojo teorijo, vsak je našel svojega krivca za obstanek v predskupini. Ali je to točka proti Angležem, slab 2. polčas proti Ameriki, teorija zarote na tekmi med Američani in Alžirci, slabo sojenje ali le slaba forma glavnih dveh napadalcev. Vzroke bomo počasi pozabili, ostal pa bo lep spomin na skupino srčnih fantov iz najmanjše države na prvenstvu, zaradi katerih smo s takim ponosom vsakemu razlagali o Sloveniji, pa čeprav jih večina ni vedela ali je to sploh država ali nekaj kar se preprosto namaže na kr
Mladim jadralcem bron
Bohinj, 26. in 27. junija - Končalo seje prvo odprto državno prvenstvo v jadranju za razred FJ v Sloveniji. Tekmovanja seje udeležilo 9 posadk, ki so se na soboto in nedeljo pomerile na Bohinjskem jezeru.
^^rvi dan sta bila izpeljana dva plo-l^va v zelo šibkem vetru, drugi dan ^ je veter zapihal nekoliko močne-)e>tiko da so tekmovalci lahko odjadrali *etri plove. Zanimiveje, da seje vodilna P°sadka zaradi bolezni morala spreme-offi. Flokista Mitjo Nemca je zamenjal Marko Volk, Nemec pa je prevzel krmilo jadrnice SLO 15. Po končanih 5 plovih e posadka SLO 1 (Rok Volk in Mitja
Nemec / Marko Volk) ostala na vrhu in si priborila naslov državnega prvaka za leto 2010. Odlično sta jadrala najmlajša člana društva Wada iz Ajdovščine -Tim Žižek in Teo Štrancar sta osvojila bronasto kolajno, pred klubskima kolegoma Jerkičem in Perhavcem, Batagelj in Trampuž sta bila šesta, Štrancar in Černigoj sedma, posadka Humar -Humar pa osma.
Slabi vremenski napovedi navkljub je vreme presenetilo, tako da je regata minila v vedrem razpoloženju, sočasno pa je potekal še regata v razredu Fireball. To je bila zadnja regata pred evropskim prvenstvom, ki bo konec julija na Nizozemskem, pravico nastopa pa ima le posadka državnih prvakov.
G. H.
Modelarji Ventusa znova uspešni
modelarskega društva Ventus so se 10. junija udeležili tekmovanja z jadralnimi radio vodenimi dodeli F3J v Krškem. Tekmovanje je štelo za ciklus pokala Slovenije in je bilo v organizaciji letalskega Ceritra Maribor.
^Hekmovanje je bilo organizira-I no na visoki ravni, udeležba 25 i modelarjev iz šestih klubov iz * Slovenije pa temu primerna. Naš fttb sta zastopala Marko Lemut iz Plač
pri Ajdovščini in Matjaž Černigoj iz Lokavca. Ker naši tekmovalci pridno trenirajo za letošnjo sezono, so na tekmovališču že od vsega začetka pokazali konkurenčnost. Pa vendar je treba imeti
tudi veliko sreče, ta pa je pošteno oštela Matjaža Černigoja, ko se je v zaključku petega leta nesrečno zaletel v zraku s tekmovalcem iz Kranja. Model je bil žal tako poškodoval, da ni mogel nadaljevati s tekmovanjem. Na koncu je bilo to dovolj le za 17. mesto.
Marko Lemut je svoje znanje odlično izkoristil in si priboril finalni let, v katerega se je uvrstilo le šest najboljših tekmovalcev iz predtekmovanja. Z odličnim in predvsem taktičnim letenjem se mu je na koncu to obrestovalo in zasedel je odlično 3. mesto. Zmagovalec je postal aktualni evropski prvak Primož Rižner iz LC Maribor.
Naši člani še naprej pridno trenirajo, saj se bodo v začetku avgusta udeležili svetovnega prvenstva v Franciji.
mč
Gorski tek na Malo goro - drugič
»Težka, toda zelo lepa proga.«
V petek, 25. junija 2010 je potekal drugi gorski tek na Malo goro. Lepo, toplo in sončno vreme je privabilo 76 tekačev iz različnih krajev Slovenije. Tek je štel za pokal gorskih tekov Primorskih novic, za slovenski pokal rekreativnih tekov in pokal slovenske policije.
JTB^ekači so se s 4800 m dolgo progo, z višinsko razliko 600 m, spopa-JL dali v različnih starostnih kategorijah. Start teka je bil v Kamnjah pri cerkvi, cilj pa na Mali gori. Letos sta bila najhitrejša Simon Alič s časom 31:54 in Lucija Krkoč s časom 38:04. Oba sta tudi izboljšala lanska časa. Veseli nas, da smo imeli Kamenjci na tekmovanju kar 7 svojih predstavnikov. Uroš Vodopivec je bil v svoji kategoriji prvi, skupno pa odličen tretji (35:42). Na skupno 19. mesto in na tretje v svoji kategoriji se je
uvrstil Luka Vodopivec (44:46). Kot 23. je v cilj pritekel Primož Bratina (45:29), Viljem Žvanut je bil 32. (47:21), Milan Kugonič 33. (47:34), Jurgen Tamasia 40. (50:59), Viktor Čermelj pa 51. (56:52). Gregor Vodopivec se je s časom zadnje uvrščene tekmovalke (1:13:07) z metlo sprehodil v cilj.
Poleg medalj in pokalov, ki so jih ročno izdelali Darko Vodopivec, Vojko Vodopivec in Dragan Vodopivec, je tekače letos na cilju končno pričakal prelep pogled na Vipavsko dolino, Kras in morje.
Tekmovalci so bili s progo, organizacijo in prijaznostjo domačinov tudi letos zelo zadovoljni, o čemer pričajo izjave v cilju.
Simon Alič, zmagovalec in rekorder proge je povedal: »Proga je super, vreme tudi super. Letos sem pričakoval, da bom počasnejši kot lani, ker sem pred
enim tednom tekel na gorskem maratonu štirih občin. S sabo nimam niti ure, tako da sem čas izvedel šele na cilju. Naslednji vikend grem na evropsko prvenstvo v Bolgarijo, kjer pa nimam nekih visokih ciljev, ker mi take proge ne ležijo preveč. Če bo možnost, pridem naslednje leto na Malo goro po nov rekord.«
Lucija Krkoč: »Tukaj sem prvič tekla. Proga mi je zelo všeč. Je sicer zelo težka, strma, je pa ves čas speljana po gozdu, po senci. Odlična podlaga in konfiguracija. Organizacija super. Sedaj me čaka nastop z reprezentanco na evropskem prvenstvu v Bolgariji. Potrudila se bom in če bom dala vse od sebe, bo tudi rezultat dober.«
Marjetka Vrhunc je sicer pritekla na cilj zadnja, ji pa to ni pokvarilo dobrih vtisov. »Prvič v življenju se mi je zgodilo, da so mi na progi pomagali z metlo in to tak mladenič. Prvič sem tukaj. Prekrasna proga, prekrasna organizacija. Tudi večje tekme bi se morale po takih zgledovati. Zagotovo pridem spet.«
Klavdij Čendak, koordinator gorskih tekov Primorske je bil z našim delom in svojim tekom zelo zadovoljen. »Vem, da je bila tekma tu že lani zelo lepo organizirana. Dogovorili smo se, da damo letos tej tekmi dodaten čar in popeljemo sem tudi slovenski pokal. Domačini me seveda niso razočarali. Mislim, da so vsi tekmovalci zelo zadovoljni, da je organizacija super, prijazni domačini, da je za vse poskrbljeno, ničesar ne manjka. Tudi vreme je šlo organizatorjem na roko. Kar se mojih tekov tiče, nimam posebnih ambiciji. Tečem zase. Uživam v tem in danes nisem čisto nič utrujen.«
Tomaž Krušič iz Slovenskih Konjic je zastopal barve slovenske policije. Zmagal je v kategoriji policistov, skupno pa je zasedel 8. mesto s časom 38:48. »Tukaj sem prvič, bilo je zanimivo. Dobra organizacija in lepa proga. Trenutno vodim v razvrstitvi pokala slovenske policije.«
Fotografije in rezultate si lahko ogledate na naši spletni strani www.kamnje. si.
Marcela Čermelj
ija Krkoč potrdila svojo dobro pripravljenost, ki jo je unovčila na evropskem prvenstvu v gorskih tekih v Bolgariji. Med članicami je v cilj pritekla kot peta in s tem imenitnirp dosežkom osvojila najboljše mesto med celotnim slovenskim zastopstvom. Vidni uvrstitvi sta dosegli tudi drugi dve tekmovalki ŠD Nanos Podnanos, Mateja Kosovelj je bila deveta med članicami, Kaja Obidič pa osma med mladinkami.
Mlaj za novo mašo
Šturje 4. julija - Ob praznovanju nove maše šturskega rojaka Boštjana Pegica iz Bazoviške ulice v Šturjah so domačini tudi tokrat postavili mlaj.
Hrušici posekana vitka smreka je visoka 1^2 neverjetnih 29 metrov in 80 centimetrov glt^i in po mnenju mnogih je to največji mlaj, ki se ga sploh da pripeljati po cesti iz Hrušice proti Ajdovščini. Prav čudno je, da se ob sečnji elegantnemu mlaju ni zlomil vrh. Za njegov transport je poskrbelo novoustanovljeno konjeniško društvo Sveti Štefan iz Vipavske doline - za konjsko vprego so si ob tej priložnost izposodili muzejski voz. Na šturskem placu so ga visoko proti nebu dvignili šturski možje.	tl
Tokrat po vročini na pot (proti Triglavu)
Vipava, 5. julija - Zjutraj zarana so se pred vipavsko vojašnico zbrali pohodniki, I4! bodo ta teden premagali dolgo in zahtevno pot z Nanosa na Triglav. Z vojaškimi voz^1 sojih prepeljali do Vojkove koče na Nanosu, kjer so se po krajši slovesnosti ob spom^" nikih NOB in osamosvojitvene vojne odpravili na pot.
L
| re za že utečeno posadko, ki jo vodi Valter Likar in ki se je letos zaokrožila na 15 čla-i nov. Likar upa, da se jim bodo na posameznih etapah pridružili še drugi pohodniki. Ker gre za pohod po poteh spomina in opomina iz obdobij med 1941 - 1945 in 1990 - 1991 leti so si pot začrtali mimo številnih obeležij iz teh težkih in prelomnih časov. Z Nanosa so se tako vrnili v dolino in se med drugim najprej v Ajdovščini poklonili pri
spomeniku iz osamosvojitvene vojne ob mostu Hubelj, nato pa še pri spomeniku NOB pri obči!^' \ Sledil je spet vzpon na Predmejo, kjer je bil cilj fV' vega dne. Če jih je lani vse dni pohoda bolj ali ma^ 'pralo', so letos pohod začeli v veliki vročini in s°' pari. Kakorkoli, pripravljeni so itak na vse, saj mnogo tega že preživeli in najbrž bodo tudi tokr^ ' do petka prispeli na Triglav, v soboto pa jih čaka 5^ tradicionalna proslava na Pokljuki.	e?
ZMAGO’"it N A PJNUDBA
SAMO DO KONCA S
RVENSTVA
VENCA že za 1E.990 EUR
Nova mestna lepotica,dobitnica prestižnih nagrad za obliko. Popolna varnost in udobje. 7 let tovarniške garancije.
SOUL -2.800 EUR	Novi SORENTO že za 26.990 EUR
Urbani crossover s popolno varnostjo in udobjem.	Popolna varnost in udobje, ABS + EBD, ESP, TCS, MAC, DBC,
ABS + EBD, ESP, 6x airbag, aktivni vzglavniki,	8x airbag, aktivni vzglavniki, klima, el. paket, avdio oprema...
klima, el. paket, avdio oprema,,.
Novi 2011
Sportage
Kmalu v Klinih salonih!

www,ng.kia.si
KIA NOVA GORICA, Ul Vinka
jcuv;
KIA MOTORS
The Power to Surprise*
Latnik . Zgornievipavski časnik izdaia- NOVA NOVA d.o.o.. Goriška cesta M. S270 Ajdovščina . Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič . Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon
.Oblikovalec: Marko Terlikar .Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 . e-mail: latnik@infoburja.si