Poštnin« platan« * gotovini. IZHAJA VSAK PETEK. LETNA NAROČNINA: Akademiki ... 30 Din Drugi...........40 Din NAROČNINA: Akademiki .... 4 Din Vsi drugi .... 5 Din LJUBLJANA, 16. OKTOBER 1936. AKADEMSKO GLASILO ZA UNIVERZNA IN JAVNA LETO I._ŠTEV. 4. POSAMEZNA ŠT. 1 DIN. MENZO ! MENZO ! To je danes za dijaštvo najvažnejše ! VPRAŠANJA Resnici na liubo o univerzitetni kniiinici Skrajno neradi pišemo še enkrat o tem vprašanju in to še celo v obliki, kot moramo to danes. Toda vajeni smo že, da se utrdi izkrivljena podoba, če je ne popraviš precej takrat, ko je bila prvič napisana v netočni obliki. Zato jo raje popravljamo takoj, še preden se bo razpasla. Ob priliki zasaditve prve lopate za univerzitetno knjižnico je eden izmed govornikov, akademik Ciril Žebot, razdeljeval zasluge. Za njim jih je del katoliškega tiska ponovil in še poudaril. Tako piše n. pr. »Straža v viharju«: »In smelo postavljamo trditev, da je bil prvi resen korak (akcije za univ. knjižnico) tisti, ko smo se v kritičnem trenotku ob padcu Jevtičev ega režima, ki je proračunski im dvanajstinski predlog definitivno sestavil za tisk — brez kreditov za našo vseuličiško knjižnico, obrnili na ravno tiste dni nastopivšega ministra dr. Korošca...« Proti lažnjivi legendi, ki se ustvarja okoli dela Akademske akcije, objavljamo sledeči liisto-rijat glavnih dejstev boja za univ. knjižnico, ki so končno dovedla do uspeha. V novembru 1933 je bila ustanovljena na univerzi »Akademska akcija za univerzitetno knjižnico«. V upravnem odboru so bili zastopniki raznih akademskih struj z izjemo zastopnikov katoliških akademskih društev. O božiču 1933 se je na poziv Akademske akcije odzvalo 42 zastopnikov slovenskega kulturnega, gospodarskega in političnega sveta in napisalo kratke izjave o potrebi univerzitetne knjižnice. Rektorat univerze v Ljubljani je skoro istočasno podvzel uradnim potoni akcijo za univ. biblioteko. 1. febr. 1934 je Mestna občina ljubljanska zagotovila brezplačno zemljišče za univ. biblioteko. 9. febr. 1934 je banski svet odobril 200.000 Din kot prvo anuiteto za znesek 2,000.000 Din, ki jih bo prispevala k univ. biblioteki banovina. Vse to so bile akcije doma, ki so imele namen, da utrde izglede pri akciji za glavni denarni vir državni proračun. V nasprotju z mnogimi domačimi faktorji je Akad. akcija dosledno zagovarjala misel, da mora zidati univ. biblioteko država. Od decembra 1933 do marca 1934 napori, da bi kraljevska vlada sklenila zidavo univ. biblioteke v Ljubljani in vnesla v redni državni proračun 1934/35 prvo anuiteto. Slovenska ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Vsi napori brezuspešni. April 1934: napoiri rektorja univerze dr M. Slaviča in Akad. akcije, da bi zagotovili denar ?a univ. knjižnico iz dohodkov odprave fidei-konusov, o katerih so tedaj razpravljali v Beogradu. Akcija propadla, ker nista hotela staviti slovenska član« parlamentarne komisije za od- 1 ei~0miGov, poslanca R. Pnstosleinšek in in*- Pahernik, Primerncgu predloga. v obeh zadnjih sh,čajih so se mudili v Beogradu rektor univerze in nekateri Člani Akad. akcije po cele dneve in celo tedne. 16. maja 1934 drugi občni zbor Akad. akcije. Na ponovna vabila predsednika vstopilo v odbor pet članov iz k a tol. akademskih vrst, ki pa niso dosti doprinesli k delu. Opravljali so ga naprej stari delavci iz Akcije. Bilo je veliko. Samih pisem je bilo odposlanih več sto. Poletje 1934: preko 60 društev in korporacij poslalo kralju spomenico s prošnjo, da posreduje, da se zadovolji zahtevi po univ. knjižnici v Ljubljani. Pred svojo potjo v Bolgarijo in Francijo je vladar zagotovil g. dr. Tavčarjevi, da se bo biblioteka zidala. Že v aprilu je zamenjal oba dotedanja slovenska ministra dr. Fran Novak. Prvi minister, ki se je za vprašanja biblioteke resno zavzel in izpeljal zadevo do kraja. V novembru 1934 je kraljevska vlada sklenila, da zida univ. biblioteko v Ljubljani in vnesla v predlog rednega državnega proračuna za 1935/36 prvo anuiteto! Akcija bi bila s tem zaključena, če ne bi prišlo z izpremeinbo vlade v začetku poletja do proračunskih dvanajstin za 1. 1935/36, s katerimi je bilo vprašanje zidave zavlečeno za eno leto. Tako je predlog vlade za leto 1935/36 potrdila Nar. skupščina šele leto kasneje o proračunu za 1936-37. Nova slovenska zastopnika v vladi, ministra dr. Anton Korošec in dr. Miha Krek, sta predlog svojega prednika dr. Novaka, ki ga je spravil v državni proračun, vzdržala. To je vsa zgodba s krediti za univerzitetno knjižnico. Nepoznavalec razmer bi dodal k temu še neko važnost senzacije, ki jo je objavil »Slovenec« kmalu po vstopu dr. Korošca v vlado: da so izpadli krediti za knjižnico iz predloga drž. proračuna oz. dvanajstin. Miren pa je ob tem tisti, ki pozna sledečo objavo, ki je visela lani par mesecev v avli univerze: Rektorat V Ljubljani, 4. julija 1935. univerze kralja Aleksandra I. Štev. 778/35. Razglas. Z ozirom na neke vznemirljive vesti o kreditih za univerzitetno biblioteko v prihodnjih dvanajstinah sem poslal predsedniku vlade, prosvetnemu ministru in finančnemu ministru primerne brzojavke. Iz finančnega ministrstva sem prejel ta-le brzojavni odgovor: »Za podizanje univerzitetske biblioteke g. ministar finansija predložiče za odo-brenje traŽeni zajam. Po odobrenju moči če se zaključiti za jami potom gradnja početi. Po na-redbi ministra finansija načelnik Ostojič.« Žig. Rektor: Samec, 1. r. Ta odgovor je prišel z obratno pošto, tako naglo, da je izključeval možnosti kakih intervencij. Rektor univerze ni smatral za potrebno, da mu doda kak komentar. Kar bi sedaj še ostalo, sta dve stvari: da je banovina pospešila z nekaterimi pripravami, ki so bile še potrebne pred začetkom zidave, tako z izpopolnitvijo nekih detajlov načrtov in pa, da je šlo dovolj gladko z najetjem posojila pri drž. hipotekarni banki kot ga predvideva Finančni zakon. In sedaj še nekaj: da so to pomlad na četrtem občnem zboru Akademske akcije prevzeli predsedstvo katoliški akademiki. Torej šele to pomlad vse dotlej pa je delo ležalo na ramah drugih. Kar ga je ostalo, lahko vidite iz zgornjega. * To so dejstva, kot so se godila, sama so preveč zgovorna, da bi rabila še kaj dopolnil. Preveč ljubezni je vezalo akademsko mladino na to njeno delo, da bi marala, da bi ga izigravali, ki ga niso gradili. Dve, tri o Poljski To bi ne bilo po viteško gospod, torej bi ne bilo po poljsko! Prva beseda, ki se je naučite na Poljskem, je: przepraszam! (oprostite!) Seveda človek spočetka ne razume čarovniškega pomena te besede. Lahko namreč nekomu stresete smeti na glavo; če ste pri tem naredili sladek obraz, kar se da (zlasti krog ust), in rekli: przepraszam!, vam nima nič očitati. — Kot rečeno, človek se prvi dan še ne navadi in zbeži v kavarno. Komaj sedete, že stoji pred vami gospod s tragično užaljenim izrazom: »Przepraszam, pana, ampak prejle ste se zadeli obme, pa niste rekli...« In vam položi na jezik: »Przepraszam!« Gospod se vljudno prikloni in z blaženim obrazom odjadra k svoji mizi ter se zatopi v časopis. „ Vi pa v svojega. Tu se takoj naučite druge besede na Poljskem: morze (morje). Čez morje, sveto morje, morje in otroške bolezni, poljsko morje, morje in blatniki za kolesa, praznik morja in sploh morje, zlasti pa F. O. M. (fond morske obrambe). Človek ima vtisk, da to ni več propaganda, ampak reklama za kakšen industrijski izdelek. Mnogo hrupa za majhen košček morja. Mimogrede: lep (da ne rabim hujšega izraza) pa je ta košček morja. Samo je sivo-zeleno, breg so rumene sipine s šopi ostre morske trave, borove hoste segajo prav do vode, ki je včasih zvečer take barve, kot jo vidite samo na najbolj neokusnih slikah. In še enkrat, zlasti F. O. M.! No, tako se učite poljskih besed kar po vrsti: Kiepura, Žid, ženska, šport, Ukrajinec... in še dolga vrsta, potem enkrat pride skromna beseda: knjiga. Vsaj tako so nas učili poljski študentje. Sprva smo se jih veselili kot ljudi, s katerimi nas vežejo skupni interesi in zanimanja. Zlasti smo upali, da bomo od študentov dobili objektivno sliko o Ukrajincih, zvedeli pa smo le, da si sami niso na jasnem, niti o številu. Če študente izprašujete, koliko je Ukrajincev, varira število od 0 do 7 milijonov. »Jaz jih kot narodovec ne morem priznavati za narod.« »???« »Nimajo namreč lastne kulture; mi šele jih naučimo svoje kulture, ko pridejo k vojakom in tam dobe svoje prve čevlje.« Soldaški čevlji — poljska kultura. Mož se ni zavedal, kako bridko simbolično je govoril. Letos (1936) imajo na vsem Poljskem še dve operi. V Krakowu, Lwowu in Wilnu so jih namreč zaprli. Pač pa so najbrže izdelali veličastno število soldaških škornjev. In ti soldaški škornji so danes prava poljska aristokracija, ki verno hrani tradicije žlahte. Mrgolijo povsod. Sicer vedno kdo tiči v njih, ampak zdi se, da so glavno na vsej pojavi vendarle škornji in je vse ostalo samo njen, pa ne bistven pridatek. Zato si človek nehote predstavlja, da škornji sami hodijo po mestu, ljudje pa jim prepuščajo najboljša mesta in časti, puščajo, da jim hodijo po glavah, natakarji se jim globlje priklanjajo... praznim škornjem. Tudi poljski študent gleda s spoštovanjem na ta škorenj, ki ga je tako fasciniral, da ne samo da ne čuti odpora, če ga tepta, ampak celo sam zleze vanj, izgine v njem in tepta kmeta, delavca in študenta. »Ho, pri vas so še pacifisti!?« so vpraševali poljski študentje v nekem pogovoru. »Bili so pri nas, ampak samo takoj po vojni, zdaj se je to že preživelo, mi hočemo vojno!« To so govorili študentje (!), skratka univerza je na Poljskem opora fašizmu in militarizmu. Študent se tako malo zaveda svojega položaja na-pram narodu, da morajo zborovanja študentov na prostem s policijo zavarovati pred napadi kmetov in delavcev. (Se nadaljuje.) Primerna in zelo potrebna * f.V.v #mtfrviitev* (Konec.) V razgovoru o tej obsežni snovi je bilo postavljenih nekaj pravilnih vprašanj. Iako je nekdo vprašali, kake Važiioisti sb za novi kapitalizem patenti in kaj pomeni njihovo uničevanje. Neka gospa je nekoliko nerodno skušala povezati med seboj stroje, brezposelnost in borbo proti oboroževanju. G. Gosar je odvrnil na ta vprašanja, da on glede patentov ni zasledil v gospodarski književnosti nič posebnega,’Ucar se pa Tiče strojev in brezposelnosti, pa seveda ne more zagovarjati sta- i lišča, naj stroje uničimo; pač pa nam je ta nazor glede strojev ,iz zgodovine delavskega gibanja znan. Glavni nasprotnik dr. Gosarja j& smatral za potrebno, da priskoči na pomoč predgovornikoma. Glede patentov je dejal, da govori o njih vsaka knjiga, ki je posvečena anonimnemu kapitalizmu oz. imperializmu. Uničevanje patentov je znak, da kapitalizem ne podpira več razvoja produktivnih sil, temveč jih uničuje, in to je značilno za zadnjo stopnjo kapitalizma. Kar se pa tiče vprašanja, ki ga je dr. Gosarju dala gospa, se mu pa zdi, da je hotela gospa vprašati nekaj popolnoma drugega kot je mislil g. predavatelj. Njej najbrž ni šlo toliko za uničevanje strojev kot za to, ali so v kapitalizmu vojne nujne ali ne. G. Gosar se seveda tega vprašanja ni mogel lotiti, ker o političnih posledicah kapitalizma ni mislil govoriti. Potem je glavni nasprotnik dr. Gosarja zastavil nekaj svojih vprašanj, ki so bila pač izraz njegove enostranske usmerjenosti. Tako recimo malenkostno vprašanje, kakšna je razlika med menjalnim in blagovnim gospodarstvom in zakaj rabi g. Gosar, izraz dobrina in ne blago. Dr. Gosar je popolnoma upravičeno odgovoril čisto preprosto, da teh izrazov zato ni rabil, ker so marksistični. Dalje ga je njegov nasprotnik pestil z vprašanjem, zakaj pooseblja denar, zakaj pravi: »denar je dal silno moč«, »vse se vrši v interesu vsote denarja«, Ali ima mar denar neke misli, interese, želje? Dr. Gosar je odvrnil na to, da se on kot znanstvenik bavj samo z mrtvimi stvarmi, da so te mrtve stvari zanj dejstva in da na tej podlagi gradi svoje diagnoze. Njegov nasprotnik je na to znanstveno priznanje dr. Gosarja nekam ogorčeno izjavil, da vsak, kdor je le teden dni bil recimo v kapitalistični tovarni, vc, da so mrtve stvari in ziv človek neločljiva celota, da je ta celota osnovno dejstvo, da stroji brez človeka niso nič in človek brez produktivnih sredstev tudi ni nič, in da se lepo zahvali za diagnoze zdravnika, ki razpolovi svojega bolnika na dva dela, katera potem ubije; da se mu zdi, da je danes po izjavi g. dr. Gosarja razmerje med krščanskim socializmom i^V marksizmom baš obratno kot je to bilo po izjavi dr. Gosarja včeraj, da je namreč, seda j marksizmu človek v središču gospodarskega dogajanja, krščanski socializem pa ga vsaj postavlja na drugo mesto, če ga ne izloči sploh docela. Bilo je potem še govora o strogo gospodarskih vprašanjih, kot so na pr.: razimerje med veleobratom in malim obratom, značilni pojavi pri brezposelnosti (pred vojno je bilo stalno brezposelnih 2%, za krize je narasla brezposelnost na 6%, po vojni pa je baje ta stalna brezposelnost 6% in naraste za krize na ■), vloga velekapitalizma v modernem gospodarstvu. V petem in šestem predavanju je g. predavatelj še vedno obdelaval naj novejšo stopnjo kapitalizma, tako da je prišel do vprašanj avtarkije'in načrtnega gospodarstva. Vse gospodarstvo naj se postavi v službo celote, ne pa da bi služilo interesom privatnega kapitala. Pri »motrenem gospodarstvu nastanejo razni problemi. Neki mislijo, da je treba postaviti gospodarski red na nove temelje. To je zgrešeno. Gre samo za omejitev svoboščin, na katerih sloni kapitalistični gospodarski red. Popolne svobode, ni. Svoboda tega je nes.voboda drugega. Svobodno gospodarstvo ima dobre in slabe strani, prav tako pa tudi vezano, smotrno, načrtno gospodarstvo. Kapital 'je nenaroden, internacionalen. Avtarkija je nacionalno gospodarstvo. Možna je siino relativno. Slabe strani podružabljenega gospodarstva so: birokratizacija, neodgovornost, neiniciativnost, nerentabilnost, je v korist političnih osebnosti pa v škodo celote. Če bo šlo vse v dobri smeri, bo imela Rusija v 20letih morda dobro funkcioni-rajočo industrijo. Optimalna (najboljša) oblika gospodarstva je nekje v sredini. Delavcu naj se * V 3. štev. lista je bil pomotoma napovedan ko- nec članka mesto nadaljevanje. -zagotovi pravična mezda. Toda to ni tako preprosto. Delodajalec mora plačevati delavca po tržnih c^eriah. Delavtec je pustil v podjetju nekaj moči .im ' ima pravico do odpravnin. Delavec? mora imeti y'podjetju' neko besedo. To je problem ob-čestyerie£a • sodelovanja go&podairja z delavcem, socialni problemi pa bodo ostali akutni za vsak sistem. Ostali sobesčdniki so iz svojega izkustva navajali vzglede za izkoriščanje najnovejšega kapitalizma; Toda neugnani zabavljač je tudi v teh jasnih predavanjih g. dr. Gosarja našel kamenje spotike. Trdil je, da uvaja g. Gosar s pojmi pravične mezele in1 krivične porazdelitve v gospodar- i !»ko 'znanost negospodarske, etične pojme. Da, povzpel se je celo tako daleč, da je odkril pri dr. Gosarju marksizem. Pravi namreč, da se postavlja tisti, ki govori, da je delavec pustil v podjetjtf riekaj moči in iriiia zatoptavico do odpravnin, na stališče Marxove delovne teorije o vrednosti. Kajti »pustiti v podjetju nekaj moči« se baje pravi »'potrošiti delovno silo«, t. j. »opraviti neko tlelo«"iii s tem se ustvari ustrezajoča vrednost, do katere 'inia delavec potem pravico. Sicer pa je po njegovem mnenju g. Gosar stal tudi talcrat že na marksističnem stališču, ko je govoril o peščici kapitalistov in množicah delavcev, ter je torej zagovarjal »razrede«, priznaval stvar, čeprav Belcebuba ni imenoval po imenu. Zloba nekaterih ljudi je v rešnici brezmejna. Sedmo predavanje je g. Gosar posvetil boljševizmu in fašizmu. Idejna osnova boljševizma je dosledni marksizem. Pri Leninu prevladuje Tevo-lucionarno-doktrinarna smer. V praksi je boljševizem začel z najdoslednejšim, najskrajnejšim komunizmom. Vojiiii komunizem je doživel polom. Z novo ekonomsko politiko (NEP) se je od 1. 1022. začel razvijati kapitalizem. Preokret pomeni doba petletk (od 1. 1928 dalje). Od 1. 1930. dalje se poskuša, izvajati kolektivizacija poljedelstva. Ustanavljajo se državno-kapitalistični trusti. Pozneje se je začel boj proti koncernom in proti birokratizaciji. Zaceli so uvajati odgovornost direktorjev mesto odgovornosti celih kolegijev. Vse gospodarstvo v Sovjetski Zvezi se približuje kapitalističnemu. Enake mezde so doživele polom. Uvajajo se akordne mezde. Letos so uvedli celo novo ustavo. Daleč so od idealnih razmer za delavstvo. Svobodnih strokovnih "organizacij ni. Sovjetski eksperiment je bil cli-ngai Sola za ostale države. Vendar pa'ni vse res, kar se govori o sovjetskem gospodarstvu. Fašizem je izraz nasprotja proti stari parlamentarni demokraciji. Glavno mu je narod, ljudska skupnost. Gospodarsko je reakcija na komunizem. Skušal je izravnati nasprotja med delavci in delodajalci. Vse je ostalo na papirju, praktično življenje gre mimo. Vse gre v korist veleindustrije. Delavci nimajo nobene besede v podjetju. Isto je z nemškim nacionalsocializmom. Razgovor o teh zelo kočljivih stvareh, pri katerih se je bilo treba omejiti na strogo gospodarske zadeve, je pokazal, da ima načrtno gospodarstvo morda vsaj eno prednost pred drugimi gospodarstvi, to je, da ne pozna kriz in brezposelnosti. Kar pa se tiče žrtev in drage šole pri novih 'eksperimentih, je pa V resnici vedno trebar vedeti, koliko silnih žrtev so stali stari eksperimenti. 1 o-da dr. Gosar predvideva tudi možnost, da se bodo v bodočnosti tudi pri novih poskusih pokazali pojavi kot so na pr. krize. V zadnjem predavanju bi moral dr. Gosar po načrtu govoriti o okrožnici »Quadrageskno anno«. Iz neznanih vzrokov o tej nad vse interesantni temi ni govoril, temveč je postavil samo splošne smernice in zahteve, za katere naj bi se borili ljudje, posebno mladina. Mladina ga je namreč opozorila na to, da g. dr. Gosar prav za prav ne vidi nikakega izhoda iz današnjih stisk. Prav tako ga je neki profesor opozoril na dejstvo, da je njegova gospodarska znanost znanost, ki ne more delati uikakih zaključkov za bodočnost. Zadnje predavanje pa je demantiralo vsa taka mnenja in dokazalo, da ima g. Gosar pozitiven program, katerega glavne zahteve so: organična občestvenost socialnega življenja, samouprave v vsem javnem življenju, svoboda stvarne in pozitivne kritike, vzgoja najboljših ljudi, žrtvovanje za celoto. S tem svojim pozitivnim programom je pridobil .g dr. Gosar celo svojega najhujšega nasprotnika, ki je izjavil, da bo iskreno pomagal g. dr. Gosarju, če se v resnici hoče boriti za uresničitev gornjih zahtev. Prav tako je ta glavni nasprotnik dr. Gosarja presunljivo pozval svoje tovariše, nuj se pogumno bore za resnico, ki so jo spoznali, pa čeprav bi se morali za to žrtvovati kot stari kristjani, Galileo Galilei, Giordano Bru- no.- -Pri -zadnjih njegovih —besedah je- nastala mrtvaška tišina, ki je pričala o globokem poštenju slovenskega človeka in njegovi nepokvarje-nosti, fkljub dejstvom, ki na videz dokazujejo nasprotno. ** :i Ta; socialno-gospodarski tečaj je v resnici uspel nad vse pričakovanje lepo in želeti je, da bi kr. banska uprava dala še večkrat na 'razpolago vsa materialna sredstva, s katerimi bi omogočila ttidi drugim slojem slovenskega naroda, da si pojasnijo življenje, ki jih obdaja. Generacija, ki prihaja, govori: Naša dolžnost Izraz emancipacija je 'kot borba za enakopravnost prešel v vsakdanjo uporabo tako, da so nam odVfeč vsf^iri čliinki in razprave z- večno istim tarnanjem o zapostavljanja, podcenjevanju in izrabljanju žen v službah, da nas ne presenečajo niti več delegatke v Dubrovniku, ki ne vedo kam bi z gospodinjsko profesijo. Borimo se za priznanja svojega tlela, ki naj bo enakovredno moškemu. Pri tem pa pozabljamo na tisto prvotno razlago, ki označuje emancipacijo za svobodo — osvoboditev. Tu mislim notranjo sproščenost in samoniklost, ki nam v tolikih primerih manjka, ki pa je nedvomno borbi za priznanje naših fizičnih izdelkov polno enakovredna. Dekleta se predajamo študiju kot delavke tovarniškemu mehanizmu, zlasti še, če smo v to poleg nezainteresiranosti samo moralno ali direktno prisiljene. Saj dobiva uradniški oče za hčer-akademičarko posebno mesečno doklado; pa tudi sicer: kam naj gre? Izrecno ženski poklici zahtevajo študijo v inozemstvu, ali vsaj prakse, ker takih šol pri nas sploh ni, ali pa se smatrajo za manj vredne; do uradniške službe pa matura sama ne vodi — zlasti žensk ne in končno ostane pot odprta samo'Še na univerzo. Tu pričnemo z delom. Vse obložene s knjigami in skriptami se preriVaMo ‘kkozi suhe stavke, ki si jih s svojim nezanimanjem zgoščamo v kar Vlaj težje metafizične formule. Ko se nam zdi, da smo se nalogi dneva oddolžile, je kdričan ves notranji napor, tedaj postanemo proste in sc moremo svobodno predati najvažnejšemu odlomku svojega životarjenja: družbi, kinu, jazzu, modi. eventualno domačim opravkom — mehanizem je dovršen. Ona individualna notranjost je ostala nedotaknjena ves dan in naravno, vse naslednje. In ravno tu je, kjer nam je treba svobode, one notranje osvoboditve od vseh zunanjih vplivov, ko se bomo gotovi duhovni stvari pttsVetile docela in vise, ne samo nekatere. Ni nujnb, da se koncentriramo izključno na študij, ki narti itiofda ni pri srcu,' čeprav metianižem tudi v tem slučaju ni potreben in je popolnoma zgrešen. Dolžnost naša pa je, da svoje zanimanje usmerimo v določeno smer duhovnega izživljanja, ki nam je pač najbližji in nam more nuditi notranje zadovoljstvo. Laviranju si ne moremo vsiliti, to je jasno, moremo ga pa dobiti na smiselni podlagi, ko spoznamo, da obstojajo poleg zunanjih dogajanj najbližje okolice, mnogo važnejši občečloveški problemi. Šele, če bomo spoznale nujnost take individualne aktivnosti, bomo postale notranje svobodne — emancipirane. K. • 1 i ■ t •« tv-?r ■y'JUE Ww .»n„•. • Navezani nismo na nobeno polit, stranko in zato ne prejemamo nobenih podpor in nimamo nobenih fondov. Naročnina zn list, ki jo boste poslali, je ves naš denarni vir. Zato V n* prosimo, da storite to takoj, če se boste odločili, da ostanete naš naročnik. Če Vas le malo zanima, kako danes živi mladi svet, kaj dela in kaj misli.— boste ostali. Se: Aere perennlus Glasbeni Matici in njenim jrromovnikom se res silno mudi postavljati spomenike živečim. Kako malo pa so ji mar umrli glasbeniki, pa nam priča drugi grob v drugi vrsti za Kollmannovo grobnico pri Sv, Križu. Akademiki stopite letos na Vseh svetnikov dan tja ... Ne pozabite prinesti s seboj svečke in trnjev venec. Vse ostalo, kar bi hotel napisati tukaj, naj Vam pove sam grob. Slišali boste, kako tulijo celo grobovi nad spomeniki, ki si jih postavljajo velmožje pri današnji Glasbeni Matici. 'T) Dokumenti na 4. Zakon o odpravi Če je bila ustava, ki smo jo priobčili zadnjič, podlaga vseh političnih izprememb, ki jih je prineslo revolucijsko leto za kratko dobo narodom v habsburški monarhiji, je bil zakon o odpravi tlačanske osnove največje socialne reforme, ki jo je doživela država v moderni' dObirZit sloVtHškO ljudstvo je pomenil ogromno, saj je bila vsa fevdalna mreža nad njegovim ozemljem nemška. Slovenskemu kmetu je bila prvič zagotovljena njegova zemlja. Dogodek, ki je Vzbudil silno komentarjev, da so se po podeželju širile najbolj fantastične govorice. Kmetje niso mogli verjeti, da je vse to res. Zakon je bil seveda objavljen že takrat tudi v slovenskem jeziku. ' :• ' * Mi Ferdinand Pervl, ustavni Cesar Avstrijski Itd. Itd. Smo po naklepu Svojih ministrov soglasno z ustavnim deržavnim zboram sklenili in ukažemo kakor sledi: P e r v i č. Podložtvo in zaveza med gruntnimi gosposkami in podložnimi ste z vsimi postavami, ki to zavezo zadevajo, nehale. Drugič. Grunt ali zemljiše je vsih dolžnost odvezan; vsi razločki med gosposkimi in kmečkim* zemljiši imajo nehati. Tretjič. Vse dolžnosti, dela in davki vsake baže, ktere iz podložtva izvirajo in podložno zemljiše zadevajo, odsihmal nehajo; ravno tako tudi nehajo vse odrajtvila v blagu (Natural), v, delu in denarjih, kteri izvirajo iz gosposkine grnntne oblasti, iz desetinskiga, varovavniga (Schutz), fogtijskiga, gorniškiga in soseskiniga gospodstva in ktere so se dozdej mogle odpravljati ali od kmetiškiga posestva ali od oseb; tudi je jenjalo plačilo za premenenje posestva (prepisi) med živimi in po smerti. Č e t e r t i č. Za nektere teh davkov, ki so po tem nehali, se bo odškodovanje dalo, za nektere pa ne. Petič. Odškodovanje se ne bo dalo za pravice in davke, ki iz osebniga podložtva, iz go-sposkinih in sodniških opravil in iz soseskiniga gospodstva izvirajo; zavoljo tega pa tudi iz tega izvirajoče dolžnosti nehajo. Šestič. Za tlela, za davke v blagu in v denarjih, ktere je posestnik grunta svojimu graj-šinskimu. desetiuskimu ali fogtijskimu gospodu ■ ‘ ■ „4.;, ■. i ■ . Veterinarska fakulteta JV- Beogradu________________________ Z letošnjim letom se je v Beogradu osnovala druga veterinarska fakulteta v državi in tretja na Balkanti. (Zagreb, Sofija). Njeno osnovanje je dvignilo mnogo prahu; debate za in proti so se pojavile tudi v dnevnem časopisju. L. 1920. je zagrebška univerza poleg ostalih fakultet dobila tudi veterinarsko fakulteto, ki je bila prva na Balkanu. S tem se je izpolnila stara želja Hrvatov. Saj je že Zemaljska vlada v Zagrebu osnovala veterinarski fond. ki se je uporabljal za izobrazbo veterinarskega naraščaja. Težava ob ustanovitvinove fakultete je bila predvsem radi prostorov. Na razpolago je bila stara P° kovska šola, ki je morala »začasnos sprejeti novo fakulteto!-pod streho. Kljub prizadevanjem zagrebške nniverze pa' je veterinarska fakulteta n? a sv°j'h »začasnih« prostorih vse do danes. Nasprotno pa se je Veterinarski zaklad 1. 1929. prinese v t ograd. Bile so potrebne težke borbe, da ga sedaj Beograd v anuitetah vrača. Letos pa se je osnovala še fakulteta v Beogradu. Y predlogu finančnega zakona najdemo naslednjo utemeljitev: da potrebuje vzhodni del države nacionalnih-'delavcev, ki bodo prosve-tili narod na kulturnem polju. Vzhodni deli, da imajo premalo veterinarjev, ker njihovi ljudje ne hodijo radi v Zagreb. Nasprotniki nove beograjske fakultete, med katerimi je tudi Jugoslovansko veterinarsko udru-ženje*, so kot glavni argument pro41 novi fakulteti navajali, da država š6 ene veterirfarske fakultete s svojim proračunom ne bo mogla dovolj dotirati, in da število veterinarjev, ki končujejo na zagrebški fakulteti povsem zadošča potrebi. ie preteklosti tlačanstva Iz 1.1848 mogel od raj tovati, je berž ko berž primerno odškodovanje odmeriti. Sedmič. Pravice V gozdih in na pašah kakor sužne pravice (Servituts-Rechte) med gospo-skami in med njih dozdanjimi podložnimi imajo z odškodovanjem nehati — soseskirtih gospodstev pravice (Dorfobrigkeit) pa cvetliče iskati (Blu-mensuch) in pasti (Weiderecht), kakor paša na prahi in sternišu imajo brez odškodovanja je-njati. Osmič. Komisija iz poslancev vsih dežela ima postavno osnovo izdelati in deržavniiriu zboru podložiti, ktera mora zapopasti praVila: J' a. kako Se ima odškodovanje nasprotnih pre-jemšin iri davšin zgoditi; ktere so v zakupnih (emfitevskih) pogodbah (kontraktih) ugotovljene ali pa v tacih, ki so zastran delitve lastnin storjene; b. kako imajo gruntne doložnosti nehati, ktere v tretjim razdelku morebiti niso imenovane; c. kako se imajo v sedmini razdelku imenovane pravice odpraviti ali pa poravnati;' d. kako in koliko bo odškodovanja plačati, in kako se ima iz premoženja zadetih dežel6! denarnica napraviti, iz kterri seš bo samo za zadeto deželo prerajtano odškodovanje poplačalo, pri kteri reči bo deržavno vladarstvo srednik; e. ali se bo za davšine in dela, ktere imajo po drugim, tretjim razdelku, in po čerki b. os mi g a razdelka nehati, ki pa v petim in šestim razdelku niso imenovane, kako odškodovanje plačalo in kolikšno. Devetič. 'Grajšihske gosposke imajo sodniško in politiško v.ladbo za ta čas do vpel jan ja cesarskih gosposk na deržavne stroške še dalje peljati. , -A is-1 •; v i c. H Desetič. Sklep, ki je v šestim razdelku zavoljo odškodovanja del in davŠin v blagu in denarjih izgovorjen, ne brani, ako bi po osmim razdelku postavljena komisija ta sklep s poznejšimi naklepi razločiti ali prikrajšati utegnila. Enajstič. Tudi siljenje vol in žganje pri graščaku kupovati, ima z vsimi svojimi dolžnostmi jenjati. Našim ministram notranjih uprav, pravice in denarstva je povelje dano, to postavo doveršiti. Dano v našim poglavnim in stolnim mestu na Dunaji sedmi dan kimovca tavient osemsto in osem in štiridesetiga leta, in v štirnajstim letu Našiga vladarstva. Ferdinand s. r. Slede podpisi ministrov. Padli so tudi očitki, da gre propagatorjem nove veterinarske fakultete za stolice. In vendar so-poleg teh še tudi povsem objektivni momenti, ki so dovedli do ustanovitve veterinarske’ fakultete. V Beogradu grade univerzo že vsa leta .po vojni. Sezidali so novo tehniško fakulteto, katere obseg je bil namenjen za vso državo, klinike, titd. Sedaj pa zidajo novo poslopje za pravno in juridično fakulteto. Brez dvoma spada v ta program tudi osnovanje nove veterinarske fakultete na beograjski univerzi. Nihče ne more oporekati Srbom pravice, da izpopolnijo svojo univerzo. Vendar ne sme biti zato niti hrvaška niti slovenska univerza manj dotiranu ali pa celo v nevarnosti pred demontiran jem. Drugo vprašanje pa je, če je nova fakulteta srbskemu narodu tudi res potrebna. Utemeljitev v predlogu finančnega zakona pravi, da je. Jug. veterinarsko udruženje pa, da ni. Dejstvo je, da je na jugu in vzhodu države manj veterinarjev, kot pri nas v Sloveniji in na Hrvaškem. Toda vprašanje je, če so potrebe na jugu države po veterinarskih strokovnjakih enake onim na severu. Na jugu je živinoreja še na precej nizki stopnji. Vzrok temu so na eni strani manj ugodne klimatične prilike. Še 6koli leta 1800 so pokrivali Srbijo skoro rieprodirni gozdovi, od katerih ni d lan os več ne diiha iiettluha. L. 1836. je srbska vlada dalapoziv, naj se gozdovi krčijo, da si pridobe nove zemlje: Pri tem so se požgali Ogromni kompleksi. Pozneje se je les posekaval in razprodajal. Posledica tega krčenja pa se je opazila tudi na klimi. Višina letnih padavin je močno padla pod BOO mm, kar predstavlja pogoj za ugodno .uspe.vanje> živinorejci, ’tTako. danes predvsem primanjkuje živini hrane. (Teža goveje živine pri nas ca 500 kg, v Srbiji ca 200 kg.) Poleg tega ne poznajo na vzhodu in jugu države hlevov in je živina stalno pozimi in poleti na prostem. Delo veterinarja v teh razmerah je samo preprečevanje kužnih bolezni. Živina, ki oboli, je radi slabega krmljenja, itak takp malo odporna, da je vsako zdravljenje brezuspešno. Razumljivo je, da je v takih okoliščinah potreba po veterinarjih minimalna in da se teh razmer ne da zboljšati s »prosvečivanjem« naroda na kulturnem polju. V^k. žut objektivnosti v mladi generaciji V teh tednih smo priča pojavu, ki je vreden, da ga zabeležimo.' ' Gre za medsebojno razmerje mlade generacije. Kakšna je? Koliko srčne kulture ima? Ali je njeno prepričanje naprodaj? Ali se menja od danes do jutri? AJi pa. se morda s skrbjo pripravlja na delo v življenju, tehta, kako bi malemu izkoriščanemu narodu ustvarila čim boljše življenje pod tem božjim soncem, ljubi in išče. Kakšna so nje srca in koliko vere je y njih? Jesanjarska ali realistična, poštena in zvesta, ali pa je njeno orožje laž in morala taka, da ni vredna piškavega oreha? Prav v teh dneh o-rabiti čisto navadno brezovo olje, ki se še nahaja v šibi.«;, . Imamo par pripomb, draga tovariša v lepem časnikarskem poklicu. Predvsem, odkod vesta, da naš narod s težavo vzdržuje univerzo? Take govorice so razširjali za prejšnjih hudih režimov po parlamentu nekateri naši poslanci, pa takrat kljub prizadevanju niso mogli prepričati Srbov, da je res, kar govore. Ko smo potem sami preštudirali svoje račune, smo videli, da naš narod res s težavo vzdržuje nekatere stvari, da pa med temi ni domače univerze. Ta dobiva zelo malo od vsega, kar dajemo. Moramo vas opomniti, da ni dobro, če razširjate take neresnične vesti, kajti če boste govorili še vi, bodo v Beogradu počasi prepričani, da naš narod res s težavo vzdržuje univerzo, pa Vam bodo ustregli, da je ne bo več treba. Potem bomo lahko znosili kam na Dunaj ali pa v Gradec še tiste solde, ki sedaj še ostajajo doma. Vidite, treba je na vse strani premisliti kar se napiše, ne kar tako tjavendan. Kar pa se tiče zdravila za rdečico, imate pa seveda popolnoma prav. Samo nič novega nista povedala, saj vse to ljudje že davno vedo ... Nista nič slišala, kako so delali v srednjem veku z ženskami, ki so jih imeli za čarovnice? Ali pa še prej, kako so hudobni Rimljani mučili prve kristjane. Politika Že od kar je v opoziciji, piše »Jutro« o slovenskem in o jugoslovanskem narodu. Večkrat celo o krivicah, ki se gode slovenskemu narodu. Ker ne moremo biti istočasno dvoje, prosimo »Jutro«, naj nam vendar že enkrat točno iz-diferencira ta dva pojma. Listnica uredništva Prihajajo nam razni dopisi, ki predlagajo, o čem naj pišemo in kako naj pišemo. Ko uredni- štvo ne more s pismi odgovarjati dopisnikom, jih naproša, da ne pozabijo enega: da bi tudi samo često želelo, da bi moglo pisati drugače kot more. D= A. KANSKT KEMIČNA TVORNO KEMIJA FIZIKA MEDICINA HIGI3ENA LJUBLJANA, KREKOV TRG 7 TELEFON 20-88 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik in predstavnik konzorcija Modic Lev. — Tiskarna »Slovenija« v Ljubljani (predstavnik A. Kolman).