"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE Officiul Organ Yugonluv Federation, S. P.--danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - • GLASILO ... -PROSVETNE MATICE J. S. Z. JT. — NO. 1564. .** •>•«•»». Ur.-.»k,, «. |wl, ,„, .„., .Mw. ■ I « I.I...-. III, »».I., Ik. A .-I wr (.HirtK uf M.rrk .1r«. Im. CHICAGO, ILL., 1. SEPTEMBRA (September 1), 1937. l'uL.Ilahni Weekly «t 2301 S. L»wnd»l« Ave. LETO—VOL. XXXII. DEŽELE PRED PRACOM NOVE SVETOVNE VOJNE BORBA MED JAPONSKIMI IN DRUGIMI IMPERIALISTI ZA BOGASTVA NA KITAJSKEM Sovjetska Unija sklenila s Kitajsko "ne--napadalni pakt" in vzajemnost Anglija in /ed. države potiskane vsletl svo jih rešitvi j v položaj, ki votli v vojno m- •V Aziji se gre zdaj spet zares. Ko je .Japonska udrla v Mandžurijo iu lovila v nji kitajske "bandjte", je protestiral le državni tajnik lloovrove administracije in protest je spi- na Kitajskem naj resnejša tekmovalka. P«) izgubljeni vojni ji je vzela njene "koncesije" in kolonije Japonska. Danes je Nemčija spet "velesila" in neguje le imperialistično (ropar- aal tako, da bi vanj privabil sko) politiko. Z Japonsko je Anglijo..Francijo in druge de- sklenila zvezo proti komuniz-žele, vključivši sovjetsko Ru- mu, kar no pomeni drugega sijo, za skupno .akcijo proti Japonski. Odzvala se ni nobena. Kršitev pogodb Devet velesil garantira nedotakljivost mej kitajske repu blike. Med njimi je Japonska na prvem mestu. Pa ti vzame zdaj Mandžurijo, potem še to in ono kitajsko deželo. Vse seveda radi imperialističnih motivov. V eni provinci so rude. v drugi gozdovi, v tretji polja itd. Ampak Japonska uradno ni vzela Kitajski nobene province. šla je delati le "red in mir", zato je lovila bandite in nič drugega. "Red in mir" je zdaj tak, da' mora kitajsko ljudstvo v podjarmljenih krajih delati za roparje, ki so za-popadeni v japonskem kapitalizmu. kot zvezo proti USSR. Zaradi te zveze je sovjetska Unija v nepriliki, kajti ne smatra se dovolj močno boriti se j istočasno na evropski fronti proti Nemčiji in njenim zavez- Ni denarja za stanarino Zločinstva italijanske invazije v Španiji atentat na človeštvo Mussolinijevi generali se vežbajo v klanju Spancev za njegove prihodnje osvojevalne vojne. — Tisoče ubitih in ranjenih. V Španiji je bilo v trinajstih. odnehal! Ko so španski fašisti! V Franciji, Angliji na Ce-mesecih civilne vojne ubitih s pomočjo italijanske armade Lkem in v skandinavskih demo-nad milijon ljudi in najmanj okupirali mesto Santander, so . ♦ * •• , A i u "od tri do štiri milijone ranje-1 v Italliji prvič uradno priznali, krat,c"lh (J('Zt'lah *e Jeze nad nih. Ta vojna bi bila končana da je v tej ofenzivi pomagalo 1 tenu M"^l»nuevimi provoka-v }>ar mesecih, ako je ne bi od 'dvanajst italijanskih Venera- i c'jami, a v vojno z njim se se-\ sega početka podprla vsled lov, med njimi taki, ki so se iz-; veda nočejo zaplesti, ker so svojih imperialističnih nakan vežbali za klavniški poklic v proti vojni razen za obrambo Mussolini in Hitler. j Etiopiji. Ko je bil Santander v slučaju napada. Mussolini to V Špani ji je izgubilo živijo- vzet, so vladni propagandisti i pacifistično razpoloženje pri-nje več italijanskih vojakov organizirali velika slavja v|dno izrablja. Hitler to vidi in kakor v Etiopiji, še veliko več vseh italijanskih mestih in na-|se pripravlja na svoje osvoje-pa je ranjencev, kajti tudi ar- vdušcvali ljudstvo, da je bila valne vpade. V Aziji divja Ja-mada španske lojalistične vla- ta zmaga dobljena edino s po- ponska. Svet je pač v zmedi in de ima moderna vojna sred- močjo italijanskega moštva in iz nje ne pride, dokler se ne o-stva, ne samo Mussolinijeva italijanske vojne opreme. "No- prime socialističnega načrta za bena sila nas več ne premaga", preureditev ekonomske ured-so vzklikali. be. N« »liki v »redi. sedeča na trotoarju, je 87 letna Sara Millrr v Atlantic llieam, in proti Japonski, ki i CitjfiM, N. J.; njen 90letni moi Solomon sedi ob zidu in se pomenkuje v Aziji in na svetu sploh zdaj neo'porečno prvovrstna miiita-ristična sila. Čemu vojna radi Kitajske? Povprečen človek se morda čudi, čemu jo sploh treba kakšne vojne radi Kitajske. Za pravilno razumevanje pa je treba vedeti, da je Kitajska sicer nerazvita, toda na prirodnih bogastvih silno bogata dežela, kakor je na pr. sovjetska Unija. Te njene pri rod ne zaklade je doslej izrabljal, v kolikor jih je potreboval, naj- po lica jem. Bila sta izgnana is stanovanja, ker ne moreta plačati stanarine. ZVEZA UČITELJEV USTANOVAM TE DEŽELE "SILNO NEVARNA" "Najbolj komunistična skupina, katere se je treba ne le varovati, ampak zatreti dokler je čas!" V Madisonu, \Vis., je imela še institucija, ako jih obdržite redno konvencijo unija učite- v službi Japonska nadvlada nad Azijo Japonska vlada je prod par leti sporočila svetu brez ovinkov, da spada "Azija Azija- trebnih rud, gozdov, tom". S tem je hotela reči, da nih polj itd. ljev in profesorjev. Slednjih je v nji več kakor prvih, ker so bolje organizirani. Imenuje se Te vrste "patriotični" vbrizgi niso monopol tega človeka. Italija. /e nad tisoč ubitih italijanskih vojakov so prepeljali iz Španije na italijanska pokopališča. Vsaka mati ubitega vojaka dobi iz Rima kolajno v priznanje za sinovo hrabrost in. nji v zahvalo, ker je rodila takega sina. Nekatere plakajo in so ponosne na kolajne. Drugo se vprašujejo — čemu vse to? Zakaj se naši sinovi sploh tepejo v Španiji? Še bol j pa protestirajo ranjenci, kajti ti lahko govore, ako niso ranjeni v glavo. Pa pripovedujejo materam: "Saj sploh vedeli nismo, da nas ženejo v Španijo! Tam pa taka vojna! Tepli smo se da jo kaj, pa nič no vemo, za koga in čemu." Prvič po pričetku civilne voj- ITALIJANSKA VOJNA MORNARICA POSTALA RESNA TEKMOVALKA sama v svoji deželi nima po- ipada Japonski, kajti ona je edina azijska velesila. Azija kot je bila konstituirana doslej, ni bila posebno nevarna nobeni deželi. Toda če si Japonska osvoji najvažnejšo kitajske teritorije, in obvlada kitajsko obrežje, bo postala mogočnejša kot katerakoli druga država na svetu. Tri velesile najbolj prizadete; Največ ima igubiti na Kitajskem Velika Britanija. Direktnih investicij v industriji in v posojilih ima precej nad milijardo ameriških dolarjev. Ze-dinjene države nimajo toliko vlog, pač pa z Azijo ogromen trgovski promet,, ki ga hoče prevzeti in kontrolirati Japonska. Na tretjem mestu je Francija, ki ima v Aziji tik kitajske svojo kolonijo. Za temi tremi velesilami so v Aziji zelo zainteresirane Ifolandska, Belgija, Italija in še nekatere druge dežele. Nemčija potisnjena v stran Nemčija jo bila Angliji pod kajzerjem v Aziji in posebno bolj angleški kapitalizem. ;Ja-,,.Amer Federation ()f T(.ach_ ponska pa jih nujno rabi, ker i „ . nnA „. _r ers . Ima 22,000 članov* Kon- bombaž-' vencija je sklenila dati vprašanje pridruženja k OIO na referendum. Novi odbor je za ločitev od AFL in za pristop v C. I. O. Delegate te učiteljsko zveze je v lobiji dvorane, kjer so zborovali, opazoval tudi poglavar organizacije Klk.s. On je profesionalni patriot. Piše se Charles Spencer Hart in njegov ti-tel je "grand exalted ruler of the Elks". Prisluškoval jo po-, menkom med delegati in nato šel na banket vviseonsinske podružnice "Elks", ki je imela istočasno kakor zveza učite- kajti poslužuje so jih "Father" ne s(> Je pripetilo, da je itali-Coughlin, ki je vsled živčno janska cenzura prošli teden, prenapetosti in znoritosti zbolel, poslužujejo so jih rakotirji VREME IN POLOŽAJ Ko seje Japonska razvila v mogočno imperialistično državo, so njeni bogataši lahko brez zadrege vpraševali: "čemu naj azijska prirodna bogastva izrabljajo Evropejci in A-meričani, namesto da bi dobički in koristi od njih ostale v Aziji?" Ali z drugimi besedami, japonski kapitalizem je postal evropskemu in ameriškemu na evropskem trgu naj resnejši tekmec. Ne le to, kajti če si osvoji Kitajsko, bo dom in i-ral vso svetovno trgovino, prvič vsled cenejše produkcije, kar v konkurenčnem sistemu veliko pomeni, in drugič vsjed narasle moči japonske vojne sile, katera se že zdaj postavlja po robu vsem državam, češ, ako si upate, udarite, mi smo pripravljeni!" USSR logična nasprotnica Najbolj resna nasprotnica japonskega imperializma je— naravno — sovjetska Rusija. Prvič radi Sibirije, ki bi jo radi (Nadaljevanje na 2. strani.) po zavzetju Santanderja dovolila italijanskim listom odprto v delavskih unijah"; ^prijatelM j priznati, da je vojna v Španiji delavstva" na političnih me- l>rotl ustavni španski..vladi v stih, kapitalistični časopisi,!resnici Mussoiinijeva vojna, in . . .. predstavniki vlade itd. .jnaglaAali, da bo on zmagal v i'aju vojne svoje kolonije ,nji. pa naj store ostale dežele prometno zvezo z njimi. Učiteljski poklic jo v tej do- kark()li jim drago. On ne bol O stanju italijansko vojne zeli izmed vseh profesij naj- _ ^--- mornarice in graditvi novih slabše plačah. Pa je naravn >. Cilj Mussolini je ve Italije je 36 torpedovk in 98 podmornic. zgraditi tolikšno vojno morna- "Vittorio Veneto" je največja rico, da bo v Sredozemskem , • , • . ... morju najmogočnejša. Ako ho- W,Jm , uij \kl Je b,la Z*raJe" če d uče uresničiti svoje nadalj- na v ladjedelnicah pri sv. Mar-ne imperialistične ambicijtujnu Tu so bile zgrajene vojne je tako brodovje potrebno. An- ladje "Trieste", "Fiume", 'Ca-glija.se dobro zaveda, kako dorna". "Attendolo" in "Cari- ne vam a je postala Italija angleški "življenski žili" v Sredozemskem morju, zato so mrzlično oborožuje. Tudi v Franciji so nervozni radi vsestranskega m i 1 i t a r i z i ra n j a 11 a 1 i j e. Fra n c o- j "1! ski minister vojne mornarice je nedavno v parlamentu dejal, da bo italijanska oborožena moč na morju kmalu tolikšna kakor francoska, dasi potrebuje Francija veliko večjo mornarico, če hoče varovati v slu- m r • i , ,. Padanje rojstev v da se profesorji hudujejo radi J tega. Vidijo, kako prejema Italiji kak Cirtlcr stotisočake za svo-1 V prvi polovici leta 1037 je jo nadutost,.-dočim mora biti; bilo v Italiji rojenih 494,519 znanstvenik zadovoljen, če do- otrok, ali 3159 manj kakor v bi 30 do 50 dolarjev na teden, isti dobi loto poprej. Umrlo jo Pa je popolnoma naravno, da v prvih šestih mesecih 293,562 so jezni na sistem, ki takšno ljudi, ali 27,956 več kakor lani razmerje omogoča'. Omenjeni v istem času. Izgleda, da "ruler" je to zgražanje poslu- j dučejeva in papeževa propa-ljov konvencijo v Madisonu. V *al. se razkačil in nato ozmer- jganda za množitev italijanske-svojom govoru pred člani svo-jial konvencijo zveze učiteljev j ga prebivalstva nič kaj ne us-je organizacije je "grand exaU i da kaj! peva. To je za fašizem slabo ted ruler" med drugim dejal :| Stvar seveda ni smešna, k'ij- j znamenje. in bakli'. Združene ladjedelnice (Cantieri Riuniti deli' Adfiati-co) so zgradile do sedaj 1209 ladij od teh 746 za trgovsko mornarico v skupni tonaži 1,-517,694 ton in 192 vojnih ladij s 365,029 tonami, tor še 201 pomožnih ladij za vojno mornarico s 31,429 tonami. Združeno ladjedelnice obsegajo 4 ladjedelnico, 1 strojno tovarno, 1 livarno ieleza in brona, letalske delavnice, delavnice za mostove in žerjave ter elektro-mehanske delavnice. "Vittorio Veneto" je 230 m dolga in ima vojnih, ladij v Italiji list "Istra" sledeče: "Nikoli še nisem videl bolj komunistične skupine, kot so delegati unijo učiteljev . .. Oni so silno nevarna skupina. Ne vem, koliko takih učiteljev je vpo-slenih v vaši državi (v VViscon-sinu), ampak jaz vas svarim pred njimi . .. Izženite jih . .. Zanje ne sme biti mosta v našem demokratičnem sistemu vlade . . . Razbili nam bodo na- ti organizacija, kateri na.cei;u je "grand oxalted ruler of tlie Elks", je že več let najfanatič-nejša nasprotnica vsemu, kar označujemo za delavsko gibanje. On reprezontira takozvani srednji sloj, s kakršnim je prišel v Italiji na krmilo Mussoli- stavka pri .Bethlehem" Steel v Johnstovvnu. Pa tudi v War-renu, ()., v Voungstovvnu, O., in v mnogih drugih krajih. Za delavce jo več kot koristno, ako ta dejstva za|>opadejo in se organizirajo proti svojim ni in v Nemčiji Hitler. Srednji sovražnikom in "prijateljem" sloj se da zlahka zavesti. V tej strogo s stališča svojih intere-deželi je to pokazala posebno sov, ne samo za slepomišenje. 35,000 ton. Oborožena bo z poroča najmodernejšimi topovi, ki, so I popolnoma italijanske kon-V nedeljo 25r julija so spu- strukcije. Imela bo baterije ve-stili v lad jedelnici sv. Marka v likega kalibra za streljanje na morje veliko oklopnico "Vitto- daljavo, baterijo za streljanje rio Veneto". Enako ladjo, ki na podmornice in baterijo pro-1)0 imela ime "Littorio", bodo ti letalom. Postavljeno bo več spustili V kratkem v Genovi. S katapult za spuščanje letal; tema dvema ladjama se bo šte- Gonilni stroji so zgrajeni v to- vilo novih in modernih linijskih ladij zvišalo na sest. Kaj- varni pri sv. Andreju. Ladja bo imela 4 vijake. Za spušča- ti štiri stare oklopniee so po- nje v morje so porabili čez 30 polnoma modernizirali in pre- ton masti, ki so jo morali stal-novili. Stanje italijanske mor- no držati pod ledom, da se ni narice bo sledeče: 6 linijskih stopila. Največja ladja, ki so ladij, 19 križark po 10,000 ton, jo zgradile ladjedelnice pri sv. 12 križark po 5 do S,000 ton, Marku je bila "Conte di Sa-15 izvidnih ladij, 44 rušilcev, j voia" s 48,000 tonami. Na Kitajskem ciklon; v Španiji treskanie; na Japonskem megla; v Franciji vetrovno; v Jugoslaviji pasji dnevi; nad Anglijo pretoči oblaki; v Nemčiji slaba letina; na Poljskem Pasji dnevi; v USSR špijonska epidemija; v Italiji čakajo nevihte; v Zed. državah kongresne počitnice; za Roosevelta pasji dnevi; v "metropoli" dopis-niško grmenje; v Lemontu pomanjkanje kupcev za čudeže; v "Ameriški Domovini" suša; v "Am. Slovencu" besedna povodenj. Bogastvo, ki pomeni pomanjkanje v tisočerih družinah Ameriški multimilijonar An- raznim drevv VV. Mellon v Pittsburghu, ki je prošli teden umrl, je bil eden izmed peti-h najbogatejših ljudi v tej deželi. Njegova imovina* je segala že v milijardo, toda jo je pozneje nekaj razdelil svojcem, cerkvam, šolam itd. ustanovam, katerim je naročil, da se naj bore proti dedščinskemu davku, če bi ga zvezna davčna oblast zahtevala. Mellon je bil z njo v boju ves čas Rooseveltove administracijo, ker ga jo na sodišču Kast Libertv je dal štiri milijone dolarjev. Za oljnate in druge slike je dal ^19,000,000 in za zgraditev galerije slik v VVashingtonu $10,000,000, da si s tem napravi spomenik kot "podpornik umetnosti". Od lo- Koliko znaša njegova imovina sedaj, ni še točno precenjeno, toda njegov pravnik je dan po Mellonovem pogrebu izjavil, da je izredno visoka. Nekateri cenijo, da znaša nad pol milijarde. Svoji služinčadi je za p »stil $180,000, ostalo imovino pa tožila, da ne plačuje dovolj do- ta 1930 do 1937 je prispeval v hodninskega davka. razne takozvane dobrodelne Na svoja dva otroka je Mol- namene nad $70,000,000. Za Ion že v življenju prepisal za volilne kampanje je trosil što-68 milijonov dolarjev prvovrst- tisoče dolarjev, nih bondov. Z nikakršno prid- Vsi ti zavodi, ki jih pod polnostjo ne bi zaslužila teh mili- jo kapitalisti, vračajo usluge s jonov, tako pa so jima kar pa- podpiranjem in zagovarjan je m dli v naročje. izkoriščevalnega sistema. Za gradnjo nove presbiteri- Ogromno Mellonovo boga-janske cerkve v predmestju I stvo so ustvarili delavci v nje- govih industrialnih podvzetjih in rudnikih. Mellon je hil vedno 1 jut nasprotnik delavske organizacije in zaveden član svojega razreda, katerega je ščitiljia vladnih mestih — kajti bil je finančni tajnik v treh kabinetih — in kjerkoli je mogel. Tisoči, ki so delali zanj, so danes vsled izgaranosti brez zaslužka in sredstev. Toda Mellon je milijone rajše razmetaval po nepotrebnem, kot pa da bi svojim delavcem dovolili dostojno mezdo in izboljšal delovne razmere v svojih podvzetjih. Tak jo kapitalizem. Krivičen, kakorkoli ga obračate. SPOZNANJE, KAKRŠNO JE ŽE DOLGO POTREBNO! Na konvenciji avtnih delavcev v Milvvaukeeju se je John L. Lewis zelo hudoval nad ameriškim časopisjem radi njegovega hujskanja proti organiziranim delavcem v CIO in lažnjivega poročanja o stavkah. Dejal je, da je ameriškemu delavstvu potreben en skupen list, ki bi pisal rernico o delavskem gibanju in se bi ga razširilo po vseh Zed. državah. Ameriškemu delavstvu je potreben ne samo en tak list, ampak prav tako delavski dnevniki in tedniki v posameznih mestih. Skrajno potrebno je že bilo, da so se velike unije pričele resnejše zanimati za zgraditev svojega časopisja in Lewisova izjava na omenjeni konvenciji ni prišla prav nič prezgodaj. Slovenrki delavci se zavedajo važnosti svojega tiska že desetletja. "Proletarca" so ustanovili vsled tega spoznanja in nujne potrebe. Ostali so mu zvesti in ga podpirajo s pomočjo prireditev, z nabiranjem naročnikov in s prispevanjem v tiskovni sklad za kritje stroškov, ki so pri takem delavskem listu zmerom višji kot pa dohodki na naročnini in oglasih. Zavedni delavci, nadaljujmo z agitacijo za svoje glasilo PROLETARCA. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ildlja Ju g oslova nt k.« DrlavJi« Tiskovna Druib«, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjeiuh drž§vah /a celo l«(o $;i.00; /.a pol let« $1.75; za četrt Ma $1.00. Inozemstvo: la edo leto $3.50; m pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo hiti v našem uradu najpozneje do pomleljka _ popoldne M priobčltev v številki 4ekočeg» trdna. P lt O I. E TA H E C Publiflhed avery Wednesday by th" Jugoslav Workmen's Publishinjj Co., Inc. Kslablished 1lM>6, Editor Frank Zaitz. Business Manager Charles IV>gorelec. Awt. Kditor aml Asst. Husiness Manager Joseph Drasler. SU BS( Kil TI ()N RA TBS: Unitfcd States: Ono Year fU.OO; Six Month« $1.75; Three Month« $1.00. Foreign Countries, Ono Year $M.50; Six Montha $2.00. PKOLUTAREC 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKVVELL 2S64 DELAVSKI IIV\ Ameriška delavska federacija pravi, da bo praznovala le-todnji Labor Day dne tt. septembra v znamenju napredka. Zatrjuje, da ima tri in pol milijona članov in velike finančne vire za nadaljevanje organizatorične kampanje. islani unij, ki so od A. F. ot L. odstopile ali bile črtane, v gornjem številu niso vključeni. C. I. O. enako izjavlja, da imajo unije pod njegovim okriljem tudi že nad tri milijone članov. V tej deželi ni bilo v unijah se nikoli toliko delavcev, kot jih imata zdaj ti dve skupini. Poleg teh so še bratovščine železničarjev, ki niso pridružene nobeni skupini. * C. I. O. si je zelo stabiliziral tudi svoje finančne vire. Doslej se je moral za dohodke naslanjati največ ha unijo premogarjev U. M. VV., ki mu je prispevala in posodila za organizatorične kampanje v masnih industrijah nad milijon dolarjev, in na AC\V ter ILCVV, ki sta tudi prispevale in posodile več sto tisočakov. Zdaj prejema C. I. O. znatne vsote tudi od novih unij, posebno od unije avtnih delavcev, katera trdi, da ima že 100,-000 članov. Dne 150. junija je imela v blagajni nad $400,000, ob začetku leta pa samo $"4.000. Napredek torej v članstvu in v financah. Kljub velikemu zvišanju števila članov obeh unijskih zvez in vzlic agilnim kampanjam za organiziranje ostalih delavcev pa ameriško delavstvo na svoj državni delavski praznik nima vzroka, da bi se radovalo. Kajti vse organizatorične kampanje se vrše v znamenju boja med AFL in CIO, v katerem si ena kot druga skupina v ničemer ne prizanašata. Na konvenciji unije avtnih delavcev prošli teden v Milwaukeeju je J?>hn L. Lewis dejal, da je \Villiam (Ireen izdajalec delavstva in zaveznik kapitalistov borbi za preprečenje organiziranja'ameriškega delavstva, ki hoče v unije, ker ve, da so mu v korist v naporih za izboljšanje žjvljcnskih razmer. "Uradniki A. F. of L. so brez Časti," je dejal. "A kljub svojemu zavezništvu z mogočnimi korporacijami nalog CIO ne bodo- preprečili," je konstatiral. 'Uzdajalec je sicer nadloga, kot je bolha psu, ampak jo lahko stre. Enako bodo odvrženi judeži, ki pod krinko unijskih voditeljev izdajajo ameriško delavstvo v interesu korporacij." Na druyi strani je (Ireen in ostali voditelji njemu lojalnih unij, ki trdijo, da je CIO komunistično gibanje, da se poslužuje nepostavnih načinov v stavkah in da vsled tega ščuje proti sebi javnost in zakonodaje, katere bodo s svojimi novimi postavami proti CIO lahko pozneje ovirale vse unije. Vsled tega je Le\vis izdajalec in zavodnik ameriškega delavstva, ne pa vodstvo A. F. of L., rohni (Ireen. / Navzlic temu boju obe zvezi unij napredujeta in to je dobro. Med njima ni posebnih načelnih razlik. Glavna sporna točka je oblika organizacije: ali naj se delavci družijo po strokah, ali po industrijah, v katerih so zaposleni. Ko se unije CIO utrdijo v doslej neorganiziranih obratih, bo morala AFL to dejstvo priznati in pristati na predloge za sporazum in zopetno združenje v enotno federacijo. Sedanja tragična borba je posledica razmer in konservativnosti slare AFL. A tudi CIO ni nikako ekstremistično gibanje, kakor ga skušajo predstaviti kapitalistični propagandisti in voditelji unij AFL. To, da CIO svojo organzatorično in politično nalogo boljše razume kakor AFL, je dobro za ameriško delavstvo. Zato tudi toliko krika in vika med vsemi, ki se boje, da se bi ameriško delavstvo organiziralo industrialno in politično in dalo slovo podpiranju kapitalističnih strank. Čiščenje v Rusiji Poročila iz Moskve o čiščenju, premestitvah, odslavljanju in eksekuci.iah so svedok, da je opozicija v vrhnjih plasteh proti sedanjemu režimu večja, kot pa se je prvotno domnevalo. Tudi "trock ijevcev" in "špijonov" je več kot smo sodili iz prvih obravnav proti njim, ako je res, da je vsakdo, ki je kaj zakrivil, pokvaril, sabotiral ali pa onemogočil uspešno izvršitev kakega pod vzet ja trockijevec, sluga Japonske, zaveznik Hitlerja in Spijon. Prizadeti so ravnatelji, komisarji, uredniki, načelniki kolektivnih farm, inženirji, profesorji itd. Skoro vsi, ki so bili odstavljeni, obsojeni v smrt ali pa v Sibirijo, so prišli na svoja odgovorna mesta kot člani komunistične stranke. Po odkritju njihove nezvestobe ali nesposobnosti so označeni za izdajalce stranke in ljudstva. To odkrivanje in čiščenje jc ugledu sovjetske Unije v inozemstvu veliko škodovalo. Tudi prestidž sovjetske armade je padel, kajti če se vlada ne more zanesti niti na svoje maršale in generale in jih mora pobijati radi nezvestobe, kako se naj na tak vojaški aparat zanese v slučaju vojne? Vlada v Moskvi Ve, kakšno je mnenje po svetu o njeni kampanji za iztrebitev špijonov, sabotažnikov in zarotnikov z odgovornih mest, a se zanaša, da bo to kampanjo uspešno izvedla, dosegla na to kaj velikega in si prestidž zopet dvignila. Ampak mnogi so skeptični in smatrajo, da vlada označuje za "rušilce" in izdajalce tudi one, katerih edin prestopek je, da žele pravico kritiziranja, ne pa samo poslušati in delati. "Viteštvo" v moderni dobi Starodavni vitezi v ovojih vojnah navadno niso pobijali starcev, žen in otrok, ker je bilo to nečastno. Hitlerjevi, Musso-linijevi in japonski "vitezi" pa imajo največje veselje moriti iz varnih višin neoboroženo ljudstvo, mesta pa spreminjajo v razvaline. Na slik' je Nankingška ceita ( Nanking Road) v Sanghaju, ki vodi skozi del mesta, kateri jc pod upravo velesil, v prvi vrsti Anglijr in Zed. držav^ Imenujejo ga "Internat ional Srt tlrment" (Mednarodna naselbine ). V njemu prebiva okrog milijon ljudi. Francija ima v Sarghaju svoj del mesta. Sani(haj ima 3,500,000 prebivalcev. Imenujejo ga za peto največje pristani če na svetu. V sedanji vojni je bilo v Sanghaju ubitih izmt-d civilnega prebivalstva že tisoče ljudi, med njimi tudi nekaj Američanov, Angležev in drugih tujcev. Borba med japonskimi in drugimi impe-rialisti za bogastva na Kitajskem (Nadaljevanje s 1. strani.) < uojili japonski milita rist i, in dala ni. torej proti mednarod-drugič radi svojih tradicional- ni m zakonom dvojni zločin! nih vezi, ki -jih ima Rusija z Ako bi bila Anglija prote-Azijo že oddavna. stirala tako energično proti na- Ampak Rusija se vojne z Ja- padom na civilist*' v Španiji,« ponsko ogiba, prvič, ker šmarna- prebivaMm Ktiopije, bi ji tra, da bi z njo, tudi ako /ma- lahko verjeli, da res brani med-ga, le malo pridobila, drugič narodne zakone. Toda v tem pa bi s tako zma.ro pomagala slučaju se je izkazalo, da jI je le drugim velesilam, na pr. Ve- več za milijardo investicij kot liki Britaniji, Zed. državam, pa za napad "na civiliste". Ti Franciji, Italiji itd., ki imajo v so ji le za pretvezo, da je ]a. Aziji svoje kolonijalne posesti, hko pognala proti japonskemu Vzlic temu bo Rusija morala imperializmu protest svojega po Japonski ali udariti prednic imperializm u ona plane van jo, ali pa skleniti Vojna v Aziji neizogibna z njo tak sporazum, ki bo po- Ameriški predsednik Uoose-menil odpoved rusnega eko-| V(.,t jfl ^,asnm p(,stave dolžan nomskoga in pol.-,enega vpli^roymm"nevtralnost /iC,l dr- IVAN CANKAR V RAZPRAVAH KAJ JE IN KAJ NI BIL Čezdalje več zanimanja za najodličnejšega prvaka na slovenskem pisateljskem polju V starem kraju r/.tlali Cankarjeve' spise v novih knjigah. V "kulturnem" vrtu v Clevelandu .ho mu pontavili s|N»mvnik. Ti*ti pa. ki tudi berejo Cankarja. njemu v sloves ustanovili "Cankarjev Glasnik". Revija "Njiva" v J&zni Ameriki se Cankarja spominja s članki v vsaki številki. Ivan Cankar je umrl zlomljen telesno in uničen duševno v dneh. ko v Tivolski park ali kam drugam na travo. Tanf sem prebiral romantično knjigo, ali pa sem gledal v nebo. Nekoč se je nanizalo tako precej lepih dni, ki sem jih jaz p resa nja ril na travi. Pa se je potem enkrat vreme nekoliko skisalo in šel sem po dolgem času v šolo. 7x je končava la svetovna vojna. Am- j na pratrU me sreča nemški'pro-pak tisti Cankar, ki je ustvarjal svo- f Kam? Saj ste izključe- je duševne proizvode, nikdar nci ' J umre. Julija 1916 j«; bil pri njemu s Jli! — N« stopnicah me sreča svojim pi jateljem Albert Širok. O d rugi:..Cankar, izključeni ste, tern svojem posetu ^laja sledeče nič nimate več opravka v Šoli! — Jaz pa grem kar naprej v razred. Ko me študenti ugle-dajo: hrup. Vse mi hiti nasproti: O Cankar, zdravo, zdravo! — Zares, kakor sem bil Mump*. radi so me imeli vsi. — Pozvoni. Jaz sedem v svojo k loj) in čakam. Pride profesor; ne pogleda me, kakor bi me ne bilo. — Pride drugi — ravnotako. vtise: Še nikdar se nisem počutil tako zdravega. Krepak, kakor bi bil pravkar stopi) iz kopeli, bi se lovil rad kakor otrok po travnikih, plezal po drevju in vriskal. — Pokrajina se je bleščala vsa v solnčnem mleku. Raz drevje je kapljalo to mleko, z veje na vejo, na grmičev- je in se pretakalo v potoke Nihče se ne briga zame. nihče me ne izprašuje, kakor bi me ne bilo. Šele kasneje pri konferenci se je zavzel Leveč zame in je poskrbel, da so me nanovo vpisali." Vse to je govoril Cankar / veselim nasmehom, obmolknil je le za hip in nato je nadaljeval z razposajeno hitrico: "Da. Leveč-, ta je bil zlata duša. Vsi smo ga imeli radi kakor očeta. Nestrpno smo čakali n jegovih ur. Pri njem ni nihče zdehal, pri njem ni nihče klel. — Mene je imel posebno rad. — Včasih sem prišel v šolo „Zadnjič se je ovila pot, na-!broz ZVezka in knjige, pa me ravnost proti vrhu je okrenila!je nahrulil: glavo. Za sabo sva slutila zve- ,, , 4 * . , . . — ( ankar, že zopet nimate nece mesto, pred nama je rast- zvez]<.1 la cerkvica. Kar naenkrat se je pojavil Cankar pred nama. Vihteč palico nemirno po zraku, je sto-; pal živahno navzdol: spočit, zdrav, svež. , , ... .. . . kupim cigaret. \ rnern se brez Odzdravil je, ustavil se jc in zvozj• rebrno kačo Save. Cankar je nadaljeval smehljaje : "Pravzaprav sem bil zloben takrat. Z vsako slovensko nalogo, ki nam jo je dal Leveč, nisem bil zadovoljen. Pričkal sem se z njim, dokler si ni-sem priboril pravice, da pisem popolnoma proste spise."Včasi pa sem moral vendarle pisati isto nalogo kakor vsi drugi. Ob takih prilikah sem bil jezen in v takih nalogah sem se navadno iz vsega delal norca. Kna taka naloga je bil prost spis o Savi. Zaman, sem se lagal, da Save ne poznam, da sem jo le enkrat videl samo za hip in slabo razpoložen in jo drugače poznam samo z zemljevida. Nalogo -»em morat~pisati. In zbral sem vso svojo klepetavost in z vso svojo virtuoznost,jo sem opisal — modro vi j ugo Save na Zem-Ij evidu. Razgled z ljubljanskega grada je bila druga taka naloga. To sem pisal s pravim užitkom. Podal sem najprej jutranje razpoloženje, nato sem opisal vse svoje hrepenenje, da vidim Ljubl jano enkrat vis »ko z gradu skozi kristalno ozračje jutra v prvih žarkih mladega solnca. — še v mraku sem lezel previdno na grad, nič se nisem oziral na mesto, da bi si ne sk varil 'poznejšega utiša, še malo, pa bom na vrhu. Vzhod je krvavel. Srce mi je bilo od pričakovanja, še par trenot-kov —" Cankar je zaril -palico v prah, ustavil sc je in je govoril s stopnjevalno napetostjo: "še par trenutkov in videl bom belo Ljubljano, čisto in neoskrunjeno od dima in prahu. — Prvi žarki so že lili od vzhoda. Še trenotek! Zdaj! Željno pogledam navzdol: povsod sama megla, megla." Zasmejal! smo se. da so od-frčale ptice z bližnjega drevja, in smo šli veselo dalje. — Moj prijatelj je bil radoveden, kaj je rekel Leveč taki nalogi." "Nič," se je smejal Cankar, "nalogo je prečrtal in dal mi je — odlično. Mt uda sem bil v peti realki takrat. Leveč nam je dal za domačo nalogo spis o Kaclja-narju. Vsi so oddali nalogo razen mene. Leveč je bil hud. — Cankar, kje imate nalogo'/ — — Spisal sem jo v verzih.— - — Oddajte jo! — se je bolj razhudil Leveč. Drugi dan se je Leveč jezil na nekatere, da. nič ne poslušajo. Aha. sem si mislil, treba bo, da sc malo poboljšam. Po končani uri me pokliče ven. Pripravil sem se že na pridigo. On pa pravi: Dobra je vaša naloga in izide v "Zvonu" — in pri tem mi je stisnil v roko goldinar. — To je bila prva moja pesem, tiskana v "Zvonu" in tisti je bil moj prvi honorai." (Dalje prihodnjič.) • žav čim ugotovi, da je izbruhnila vojna med clvema dežela-ma, ali pa civilna vojna v po--edini deželi. Proglasil jo je v li.ii. Proglasil jo je v si Španije in s tem pomagal fašistični kliki v Španiji. Toda glede Kitajske molči, ker so tu prizadeti ameriški kapitalisti, dočim v Ktiopiji in Španiji niso bili. Vojna na Kitajskem je prav tako mednarodna, kakor v Španiji. Razlika je le, da se v Španiji borita fašizem in demokracija drug proti drugemu, va na azijskem kontinentu. Pogodba, ki jo je I SSR sklenila s Kita jsko in je bila nedavno objavljena v Nankingu, potrjuje resnico, da se Moskva ;^aj7"itali j an ske" inVazije v tega zaveda, ne pa-bi sla rada KtinJ)ijo in s {vm pomagal Ita-po kostanj v ogenj proti Jup »n-ski za angleške in ameriške b >-gataše ali za kapitaliste katere koli druge dežele. Vzlic temu se bo morala pTej ali slej zaplesti v konflikt, ako Japonske one prej ne napadejo in premagajo. Cc to ne store, s,. Rusija zaveda, da bo ona na vrsti kmalu po porazu Kitajske. Anglija v »tiski Najbolj prizadeta je v kitajskem-japonskem konfliktu An- dočim je vojna na Kitajskem glija. Na Kitajskem ima nad tekma med japonskim na eni milijardo investicij in vrh tega strani, in med angleškim in a-kontrolira njen kapital na Ki-'meriškim kapitalizmom nadru-tajskem industrijska podvzet- gi strani. Kitajsko ljudstvo je ja. v katerih so udeleženi kapi- le tarča v tej borbi, talisti tudi drugih dežel. J:»- Kai naj »tori delavski razred? ponska hoče Anglijo izriniti iz Unija .delavcev ameriškega Azije. Najprvo seveda iz Ki- pomorskega prometa — oziro-tajske. ma nekateri njeni vodilni čla- Ko se je pro*li teden vozil ni, so prošlo soboto priporočili angleški poslanik pri kitajski "sedečo stavko" ladijskih de-vladi v Nankingu v šanghaj. so laveev na vseh parnikih, ki bi ga napadli letale; iz japonskih hoteli voziti municijo bodsi na vo jnih aeroplanov "ter ga ne- Japonsko ali Kitajsko. Ako ne varno ranili, enako tudi njego- hi bila ta unija močna, bi njene ve spremljevalce. Na strehah pretnje ne jemali resnim. Ker svojih vozil so imeli velike an- pa veliko pomeni, je pametne-gh ške zastave, kar jim pa ni mu delavcu žal. da se ukvarja nič pomagalo. In Anglija — s takimi pretnjami. Vredne ni-hočeš nočeš — je užaljena. T >- so niti penija. Cc ne bodo voda kaj naj stori? Protestirala žili municije eni, jo bodo drugi, j je in trdi, da je bil oborožen čv hočejo biti ti delavci pa-napad na njenega poslanika motni, naj se pridružijo, RE-naskok na človeka, ki ni bil SNO pridružijo gibanju, ki je zapleten v vojno in vrl\ tega za ODPRAVO vzrokov za Japonska sploh vojne napove- vojne. V NEDELJO 12. SEPTEMBRA GREMO K STEŽINARJU V WILL0W SPR1NGS Chicago, III. — Kakor vsako leto. se čitatelji "Proletarca" in drugi prijatelji delavskega časopisja tudi to jesen zberemo na pikniku, ki ga priredimo v nedeljo 22. septembra na Stežinarjevem vrtu v \Villovv Springsu. To je prostran, jako lep pikniški vrt, pripraven za šetanje, balincanje in druge igre. Imeli bomo dobro godbo in poskrbljeno bo, da bodo gosti čimboljše postrežem. Angleški odsek kluba (Social Studv Club) tudi obljublja. da poskrbi udeležencem še , posebno presenečenje. Podatki glede vožnje itd. bodo v prihodnji številki, na kar • opozarjamo. I Na čitatelje "Proletarca" v 1 Chicagu, Ciceru in okolici apeliramo, da se tega izleta gotovo udeleže in da povabijo 8 sabo znance in prijatelje. Ves eventuelni prebitek jc namenjen "Proletarcu"; to je list, ki jc vreden, da mu pomagamo vsak po svoji moči in ga o-hranimo. za nadaljne boje v prid delovnega ljudstva in v korist delavske izobrazbe. Pripravljalni odbor. Zahvala za naklonjenost Piknik Konference JSZ in PM dne 1. avgusta v zapadni Penni je zadovoljivo uspel. Hvala vsem, ki so pomagali, in udeležencem iz raznih krajev. Zabave je bilo v izobilju in vsi smo se zadovoljni razšli. J. Ambrozich. PLAVAC BREZ NOG Cl.urle* Zimmjf, »tar 4.1 Irt. jc vrirnk ▼ p!«vulatvu, d*«i jr brer F.no njegovih radnjih dimih podvrrtij jr bilo pUvanjc po rrki Mudton " Albunvj* v Nrw York —- tazdnlja 145 milj. -------t •! • ' ' VAI.E1UJAN riDMOGVI.Svj: v «• • • • ITMJEi^lfF Ml O >1 A X Poslovenil za <4ProIetarcaM TONE SELIVKAH V (Nadaljevanje.) Ulica ga je sprejela s tihim predvečernim teleatom in noge so mu bile lahke, polne pro-ine moči, kakor da bi jih nosile nove jeklene vzmeti. Hodil je počasi, izzivalno je dvigal flavo, kakor tla vse je več ko drugi, da, ta zavest ga je tako osvajala, tla je gledal po svetu z bleskom v očeh in vsi njegovi gibi so bili polni vedrosti. Ves ta proces ohole hoje, potem p« občutek brezhibni /a delovanja sleherne svoje mišice ga je upijanil s tolikšnim zadovoljstvom, tla niti pomislil ni, kam ga nosijo noge. Na Hreščatvku si je kupil časopis, sedel k mizici zuna j kavarne in si naročil kavo s pecivom. Z nepojmljivo in nenadno iznajdljivostjo je prekrižal noge, leno je mešal dišečo pijačo, in površno si je ogledaval sto in sto ljudi, ki so hodili mimo ograje z vso njihov ) uznovrstnostjo, opazoval je ves pogon cestnega prometa. Nato je odprl časopis na strani oglasov. — Se peciva! je zaklical deklici, ki se je približala. • Simfonični koncert v operi ga je najbolj mikal, saj se nikoli ni slišal takšnega koncerta. Sedel je v avtobus, četudi ni bilo daleč, ter izstopil na Vladimirski ulici. Kupil si je pri blagajni drago — na vsak način drago! — vstopnico in se nato sprehajal po zaokroženem foiyerju ves vesel vedno se menjajo-eih obrazov, postav in oblek. Oudiio je vplivala nanj množica. S svojim sumom in razgibanostjo je dramila že itak dovolj napete njegove živce in bilo mu je, kakor tla bi prvikrat videl toliko ljudi in z njimi vred občutil neko sorodnost, tla ga je vsega omamila radost tega živega sožitja z množico, če je sli-jal smeh poleg sebe, bi se tudi sam rad smejal. Nenadoma so mu bili vsi ti neznani obrazi ljubši od vseh onih, kar jih je tlo sedaj spoznal. Ko se je utapljal v goščavo čarobne množice, ki se je letu zb'rala, kakor da bi prišli na prikaz najlepši predstavniki človeškega rodu, je zagledal žensko. ^Ž^ljno je naprezal pogled, pretipal jo je skozi poz >rno prosojno obleko, razgalil je s pogledom še bolj njene gole roke in ramena, občutil je nasladno prožnost nog v svilenih nogavicah, ki so se gu-bile pod valovitim zgibom krila. Množica je izžarevala slast kakor razcveteno.pomladno drevo svoj duh ženitovanjskega cvetja, gnetla ga je z mogočnostjo svoje čutnosti skrite v globinah vseh teh bitij iii zdelo se mu je vse to le en sam samec in ena sama samica z vte-lešeno strastjo. Na koncertu je bil raztresen, pridavljen od silnosti množice. Bil je i>o prirodnem zakonu sam delec te množice, toda z nikomur se ni mogel razgovoriti. Užaljenosti, ki ga je z .jela vspričo te osamljenosti, se je čudil. Seveda, vsi ti okoli njega so sami kulturni ljudje, ki čitajo revije in prav mnogi med njimi bi bili počaščeni, če bi se seznanili z nadarjenim književnikom! A od njih ga deli široka meja, on jezdaj le neko postransko telo, ki je povsem slučajno padlo v središče tega drobno izdelanega organizma. O. tla bi imel vsaj enega samega znanca! Zdaj pa je kakor ( duh, morda celo dovršen duh, .ki se kljub \vsem željam ne more radovati resničnega, otipljivega bivanja na zemlji. Bil je samotar y zdaj pa mu je to napak hodilo. --'Pred začetkom se je zelo žalosten potikal po hodnikih. Množica je z lahkoto razbila njegovo ošabnost in tako brezskrbno ga je uničila, da je končno lovil le samo še ulomke svojih visokih misli o sebi. Sicer pa se ni ničesar zgodilo, le preutrujen je bil. Toda on je književnik, o tem ni govora in vsi ti rilci so mu deveta briga! Med njimi prav gotovo ni nobenega, ki bi bil zmožen svoja dela natisniti ! Iskal je kakršnegakoli razvedrila, tla bi se iznebil te razdvojenosti. Stopil je k mizici za loterijo, ki so jo prirejali po vseh gledališčih v korist dece. Tu je imel vsaj za denar pravico govoriti in ker se množica ni preveč gnala za osirotelo deco, ga je prikupna prodajalka zelo ljubeznjivo pozdravila. Srečko? Dvajset kopejk, prosim! Stepan je opazil dobitke: steklenice vina, sladkorčke, puder, nožičke, satu 1 je in vsakovrsten drobiž. Segel Je v vrečico in potegnil prazen listek. ZID, KI KITAJSKE VEC NE BRANI — Se eno bom kupil, je dejal. Loterija pa je hotela pomagati sirotam, zato -je bilo največ srečk praznih, kajti dobička bi bilo presneto malo, če bi vsakdo zadel steklenico vina za dve desetici. — še eno! Stepan st- ni vdal kar tako. Po četrti prazni srečki se je' zbralo okoli mizice /e precej radovednežev, "ki so opazovali veselo prodajalko ter mladega neutrud-Ijivtga in radodarnega gospoda. — Menda so vse prazne! je dejal s ponarejeno obupnostjo in se veselo muzal, ko je po šesti srtuki občutil na sebi toliko radovednih pogledov. — Oh, nikakor, le sreče jiimate . . . Morda jo imate' drugje!, .je navihano odgovarjala prodajalka, ko je v interesu komisije za javno pomoč prebadala fanta z zapeljivimi pogledi. Ko je potegnil deveto srečko, se je obrnil k opazovalcem ves rdeč od razburjenja in ko ga je razgrnil, ga je dvignil v zrak. Zadovoljen krohot je razvnel množico, listek je bil spet prazen. v 1 Zmagoslavno je pogledal po morju glav, ki so tiščale k prehodu, zadržavajoč začudeno ljudstvo, ki se je hotelo pridružiti omizju in od.bli*u videti visokega gospoda, ki prav-•kar kupuje že triindvajseto srečko brez uspeha. • _: Prosim srečko! je zazvenel zdajci ženski glas. Ko je Stepan brskal po svojem žepu, je s< glo drobno dekle v vrečico. Zadela je c u cel j ter ga svečano izročila Stepanu. Ljudstvo je vikalo od veselja in ploskalo in ,že. hitelo na svoja mesta. Drugi tlel simfoničnega koncerta je poslušal še bolj raztresen kakor prvi. Morda od sramu ali pa od vznemirjenja mu je.obr^z ves plamtel. Bedasto se mu je zdelo, da se je bil kazal za norca pred tolikimi ljudmi. V srce >e je naselila skrb. Tem lažje, ker sta mu od petih karboncev ostala le-dva srebr-njaka. Cueelj ga je najbolj mučil in vrgel ga je pod stol. Vrag ga odnesi! In kakšne-bodo posledice takšne zapravljivosti —? Po koncertu je stopil zelo potrt iz opernega gledališča in obstal poleg verande, da bi si prižgal cigareto. Ta njegov dvojni praznik se je klaverno končal. — Dovolite prižgati! je nenadoma zaslišal poznan glas in že je videl svojo soigralko pri loteriji. Brez slehernega vzroka se jo je zelo razveselil, isti hip pa že vznemiril. Kakor da bi zagledal nekoga, ki ga je že vse čase pričakoval in na katerega ga vežejo njegove najsvetejše nade. Dostojno je prižgal zadnjo posebno vžigalico in stopil poleg nje, — Že gori, je dejala, ko sta zavila skupaj v ulico Lenina. — Kad bi se vam zahvalil za . darilo, je rekel Stepan. — Toda vlekli jo boste le z dovoljenjem. — Prosim. Pogledal jo je ves poražen od njenega za-dirčhega glasu. Bila je majhna in drobna, segala mu je komaj do ramen, nosila je plosk klobuček. Ni bil zadovoljen, ko jo je tako primerjal s seboj, vendar pa jo je uslužno prijel poti roke, ko sta morala iti prek ceste. ' Blisnila je vanj izpod čela, potegnila svojo roko izpod njegove ter hodila s trdim, skoraj vojaškim korakom. — Zakaj molčite? je vprašala, ko je za-okrenila v gimnazijsko četrt. — Kako pa vas naj imenujem? je plaho vprašal Stepan. — Ne bodite radovedni! je surovo odgovorila. Imenujejo me Zosjka — je potem mi-leje dodala. — Zosja . . .• je pričel Stepan. — Kličejo me Zojska, Zojska — ga je nestrpno prekinila, gredoč k vhodu. Tudi Stepan .je stopil skozi vezna vrata,' ker se je nadejal, majceno poljuba na temnih stopnicah, da bo tako vsaj malo nagrajen za vso neprijetnost v gledališču in za zapravljeni denar. Toda dekle je menda uganilo njegovo željo, švignilo je tlo prvega nadstropja ter zarožljala s ključi. — Bon jour! mu je kliknila in izginila. (Dalje prihodnjič.) OGLAŠAJTE v PROLETARCU Skupna prireditev vseh slovenskih organizacij v Govvandi ,. . , Gowanda, N. Y. — V nede- enega razreda Zaradi tega vse ,jo 5 1)rim|e tukajšnja države na stahscu današnjega sloVenska JMi(J|)0rna dru5lva "Zarja Svobode'-' SNPJ, Sv. Jo- stenco. Cerkvena dogma, da morata biti gospodar in delavec, je konservativno geslo, ki uverava kapitalizem, da je'cerkev dober zaveznik kapitalisti- Na zemljevidu na vrhu je del severne Kitajike, kjer operira japonska armada. Tudi zid je zaznamovan na zemljevidu. Na kliki »podaj je obzidje pri Nankovškem prelazu, To staro obzidje, ki je največje na svetu, je včasi bilo za Kitajsko dobro obrambno sredstvu. Ampak moderni japonski armadi ni več v oviro. sistema družabnega reda, jako rade sklepajo zavezniške kon-kordatne pogodbe. Pri nas so razmere le neznatno drugačne. Razumljivo je, tla podjetniški razred želi kon-kordatno pogodbo iz navedenih razlogov. Nasprotuje ji pa pravoslavna cerkev bolj iz političnih razlogov. Pravoslavna cerkev je bila v stari Srbiji edina, ki je po svojih veljakih ime,-la vpliv v državi. V smislu konkordat ne pogodbe bi to pravico morala deliti s katoliškimi in pozneje tudi z drugimi veroizpoved ba m i. S tem srbska cer-I kev seveda ne more soglašati. Zato tak političen odpor. Političen, pravimo, ker med Srbi dejansko ni političnega verstva kakor je med nami. Iz teh razlogov smo zadnjič naglašali, da bi za ureditev verstev in verskih vprašanj popolnoma zadoščali navadni državni zakoni, ki bi verske svobode ne omejevali nikomur. žefa JSKJ, Združeni Slovenci SSPZ, Pathfinders SSCU in Go-vvanda Boosters SNPJ skupno s slovenskim domom velik piknik, ki bo pri nas zadnji v tej sezoni. Namen te skupne prireditve je, tla napravimo nekaj prebitka, kateri je namenjen za zboljšanje našega pik-niškega prostora. Ce nam bodo vremenski bogovi naklonjeni, se nadejamo uspeha. Ta skupna zabava se vrši na naših pikniških prostorih v Mentley\s Grove, ki so v najemu naših organizacij za dobo 5. let. Lani smo jih precej prenovili in povečali, a še ne odgovarjajo našim potrebam, posebno ne velikim prireditvam, radi tega je treba povečanja in predelav v prihodnjem letu. Skupni odbor omenjenih društev, kateremu načeljujeta neutrudna Lavvrence Andolšek in John Vehar, deluje z vsemi . . . . . močmi za cimboljsi uspeh te Danes je torej se vprašan ie, . ■ . •, K, , , ' . ' • prireditve. Aa nas vseh drugih 1% Jugoslavije ali bo konkordat služ pomir- ,. • ... , • , . . , f. , . ... i ,r rojakih pa je lezeee, da im jenju v državi ali ne bo. ver- . ' , ! .. r , . . , . 4 pomagamo, ako smo tudi mi za skopoliticni konkordat tega ' . . » . * Uspeh. Kadi tega jim moramo skoraj ne more doseči, napra- „ h . , .. • 11.»., . ,, , 111 na roko ne samo z udeležbo, vil bi bil pa to versk i za krm.1 S' kon kord atom so tangi rane politične pravice drugih cerkva, zlasti pa še delavskega razreda, ki zahteva tudi svojo kulturo." . Boj rudarjev za zvišanje mezde Jugoslovanski rudarji, upo- V nedeljo 15. avgusta so ru- lavstva, je proti njemu skusa-darji v Hrastniku praznovali j la priobčiti serijo člankov, ki 30-letnico obstoja sv7>je stro- pa so bili skoro v celoti cenzu-kovne organizacije "Zveze ru- rirani. ritatelji so jo vpraševa-darjev Jugoslavije". Udeležilo li, naj vendar pove, kaj je na se je je nad 7,000 ljudi. V po- stvari — tla-li je to le boj med vorki je korakalo 6,400 sodru- dvema tekmujočima cerkvama 8]enj v državnih rudnikih so gov in sodružic. — ali pa tudi boj med sodob- predložili zahtevo za 30"< zvi- * ! n ostjo in temno prošlostjo. Aanje mezde. Premogarji pri Hrvatski gasilci so izstopili, Za socialiste je načelen.i Terbovelj.ski premogokopzi iz Jugoslovanske gasilske zve- Uredniku imenovanega lista se družbi se tudi prizadevajo v je posrečilo spraviti v javnost pogajanjih z družbo za zbolj-članek, ki se glasi: "Ju gos lo va ns k a- n ar. ze. Vzrok je nacionalizem, oziroma trditev Hrvatov, da jugo-slovanstvo sploh ne obstoja, skup- pač pa le Srbi, ki dominirajo,, ščina je odobrila konkordat, ki in Hrvati, ki so kulturno in go spodarsko na mnogo višji stop nji kakor Srbi. List "Protiv Glavnjače",- ki izhaja v Parizu, poroča, da se je teror proti zavednemu de- ga je bivša vlada podpisala leta 1935 v Rimu. Boj za kon- kurdat se je razvijal petnajst za'"obli^aten jezik."v Za- šanje svojih razmer. * Italijanščina obligaten jezik V dalmatinske srednje šole je uveden pouk italijanščine let. Skupščina ga je odobrila, Krebu pa je bjlo Moft ustallov. senat pa se ne ker ga namera- ,jeno llruAtVo prijateIjev itali-va vlada predložiti senatu se-ijanske knjjKe * le pozneje. Odpor pravoslavne * lavstvu in hrvatskim naciona-j cerkve pa lii odnehal, čeprav Casopisa> ..Istra.. in Siidtiro-listom po sklenitvi pogodbe je predsednik vlade obljubil ,er Heimat" poročata, tla ni med Mussolinijem in vlado v. pravoslavni, da mu da vse one ,talija uvedla -e nobenjh jezi. Beogradu v Jugoslaviji silovito i pravice, ki jih jamči konkor- kovnih . kj jjh je ()b,iu. povečal. Navaja mnogo sluea- dat katolikom ter je tudi izpQ- bi,a> ko je po(lpi8ala trgovsko lev m imena žrtev tega terorja, sloval od nunciature v Beogra- jn pnIitit:no po^>dbo z jugoslo-* »du razlaganje nekaterih tpčk vanyko v,ado Qba £.asopisa •Jugoslovanska vlada subven- konkordata, ki jim pravoslav- menita> da je bi,a tista Muss0. cira list "Novi Iseijenik , ki iz- na cerkev ugovarja. Vse ,to gi- iinijeva obljuba samo papir- " — banje oziroma nasprotovanja v nat(. vn>(lnojitL ^polnil je on zakulisni borbi ni omejilo. nikoli ne bo Konkonlatne pogodbe so '__ srednjeveškega Izvora. Prvotno so rabile države krist.jan- stvo, ko se je to prilagodilo ta-, Chicago, III. — Na seji slo- ampak pomagati tudi pri delu, ki ga je na takih prireditvah vedno veliko. Vršila se ne bo v korist kakega posameznega društva, ampak za skupne namene vseh omenjenih društev. Zato je dolžnost nas vseh, da pomagamo. Plesalcem bodo igrale Bergaritove hčerke iz naselbine Lisbon, O. To je orkester svoje vrste. Sama mlada, prikupna dekleta. Enkrat so že igrale pri nas in nastopile so že v mnogih drugih slovenskih naselbinah, v vseh z največjim uspehom. Znajo ustrezati s svojimi plesnimi komadi starim in mladim. Ker bo naslednji dan praznik (Labor Da.v) pričakujemo veliko udeležbo tudi iz zunanjih krajev. John Matekovich. haja v Zagrebu. Izdaja z dne 1. avgusta ima 22 str. magazin-skega (tabloid) formata. Posvečena je izletnikom 'Srpskog narod nog saveza, Hrvatske Bratske Zajednice in drugim, ki .so prišli na obisk v Jugoslavijo. "Novi Iseijenik" .ie kajpada poln patriotičnih vzklikov — fraze brez vrednosti, razen za zavajanje. Kot že i>o-ročano, pa ta obisk ni končal tako sijajno kot so režimovci hoteli, kajti predsednik HBZ Butkovič se je "spozabil" in govoril tako, da si je za nekaj časa izposloval ječo za svoje stanovanje. * Uradna izjava o smrti patriarha pravoslavne cerkve V Jugoslaviji Patriarh pravoslavne cerkve Varnava je umrl, ko je bil 'boj proti konkordatu, ki ga je sklenila jugoslovanska vlada z Vatikanom, na višku. Njegov pogreb je bil spremenjen v demonstracijo proti vladi in papežu v Rimu. Pravoslavni propagand isti so širili vesti, tla so patriarha zastrupili najeti ljudje. Vlada je tem govoricam odgovorila z diktatorsko objavo, ki so jo morali priobčiti vsi politični časopisi v Jugoslaviji. V nji pojasnuje poseben zdravniški odbor, da je njegova svetost patriarh Varnava umrl naravne smrti. — Nasprotniki konkordata še vseeno vzlic tej ugotovitvi trdijo, tla je Varnava podlegel vsled jeze na konkordat. * Kaj je konkordat? Na Slovenskem in Hrvatskem so se ljudje vsled spora radi pogodbe meti Vatikanom in Beogradom živahno spraševali, kaj sploh je konkordat. "Delavska Politika", ki je glasilo slovenskega socialističnega de- Seja kluba brezposelnih TISKOVNI FOND PROLETARCA VIII. IZKAZ Cleveland, O. Frank Barbič $1. Chicago,"III. Frank -Utlovich $5. Cleveland, O. Math Pftrovich $3. Springfield. lil. Klub št. 47, JSZ, $8.00. Cleveland, O. Pevski zbor "Zarja" $20. (Poslal John Krebel.) McKees Rocks, Pa. Jacob Ambro-zich $1. Bon Air, Pa. Bon Air lovski klub $2. (Poslal Louis Skedel, tajnik.) Library, Pa. Geortft* LilK>vshek 25c. (Poslal Anton Zornik.) Chicago. III. Dr. John J. Zavertnik kratnemu gospodujočemu raz- venskega kluba brezposelnih, $5.oo. redu. Katoliška cerkev je sča- ki je pridružen k Illinois Work- No- Chicago, lil. John Artach $1. soma pridobila tako velik vpliv er s Alliance. bo poročano o n?Z7cČa°\0' .>Mik<' ,PTrelw . , • -i , , , . . , (Poslal ( harles Pogorelec.) v nekaterih državah, da je la- pohodu v \\ ashington in o ob- sheboygan. Wi*. Anton ivbevec hko preklela vladarje in odve- Lskih naših deputacij pri zve- $1, Frank stih $1. (Poslal Frank zala državljane pokorščine, j znih oblastih. Pohoda in de- stih-> mogočni nemški cesar je po- monstracije se je udeležilo ti- 41?t!roi/ti,M1ic,h,I ,Khv JSZ' , . V -i i i • i . , ., i . $10.80. (Poslal John Zornik.) kleknil pred rimskim pogla- soce brezposelnih, ki so pnsli skupaj v tem izkazu *00.05, prej- varjem in rimske cesarje v VVashington iz vseh krajev »nji izkuz $181.48, skupaj 1241.53/ (nemške) je kronal papež, ameriške unije. Ta seja bo v siaI sta se morala ozirati druga na redu bo tudi več druirih zadev. John Chesnik, Strabane. Pa.) drugo. Seveda so obstojale ta- Joe Oblak. krat tudi že tozadevne pogod-i ----—- be ali diktati. Lewi» V radiu _ . , ., . . Z napredkom človeštva in ! Iz »ovjetskih univerz je le-' odporom proti strašnemu te-1 bo govoril v tos graduiralo 90,000 študen- rorju (inkvizicija, suženjstvo, radiu skozi postaje Columbia tov, leta 1935 jih je graduira-tlačanstvo) st» pa jt li vstajati Broadcasting kompanije v pe- lo 75,000 in leta 1934 pa le 38,-novi duhovi, ki so zahtevali tt>k olj zvečer, vz- 000. Med letošnjimi graduiran- hodni čas. Sovjetski graduanti svobodo in pravičnejše družabne razmere. V boju proti novemu duhu sta bila cerkev in država sicer edina, vendar se pa splošnemu napredku, iz katerega se je razvil tudi liberalizem, nista mogla upirati z uspehom. Svobodomiselnost je uničila domala vse nekdanje vezi med cerkvijo in državami, ali vsaj zrahljala toliko, da cerkev ni imela več diktatorske moči nad državami. Priče.tek tega preobrata spada zlasti v dobo francoske revolucije. V dobi svobodmVa liberalizma se je začel razvijati moderni kapitalizem kot naslednik fevdalizma. Kapitalizem! se je razvil z vsemi svojimi sla-j bost m i tako, da dane« ne more več zadostiti potrebam človc-. ške družbe. Grozi mu nevarnost novega duha socializacije in socializma. Zato se vrača nazaj k cerkvenim pogodbam, = ki naj mu bolj zasigurajo eksi- ■ ci je nad 22.000 tehnikov. NASE PRIREDBE Primlilev v korist ^Prolelarca" in socialističnega kluba v soboto 11. septembra^ LATROBE, PA. Piknik kluba št. 1 JSZ v nedeljo 12. sept pri Ste-zinarju v WIIJLOW SPRIlMiSU v korist "Proletarca". Prireditev kluba Št. 1 1» JSZ v korist "Proletarca" v soboto 16. oktobra, STR Ali ANK, PA. V soboto .'tO. oktobra prireditev kluba št. 1 I JSZ v korist "Proletarca", BRIIHiKPORT, OHIO. Dranmska prireditev kluba št. 1 JSZ v nedeljo 17. oktobra v dvorani SM'J. CIIICAKO, ll.l . KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE / • t KOMENTAR JI IZGUBI IFN* P,TC^f » FT\I n Ameriški Jugoslovani se "a-merikanizirajo"; ali pa bogate; morda oboje, kajti tožb/ za odškodnine v tisočakih se med njimi mitoze, &e celo "Radnički Cllasnik" je dobil čast, da je tožen kar za $-•">,- 000 odškodnine. • * Delegati na konvenciji unije avtnih delavcev v Milvvaukeeju so prejemali po 11 dolarjev na dan. Mnogi so jih vredni, a vsi ne, kar je lahko pravilo tudi za vsako drugo konvencijo.. # "Am. Domovina" vprašuje, za katero stran bodo pobirali slovenski socialisti v vojni med Japonci in Kitajci. Socialistom ni treba pobirati ne za eno ne drugo, kajti Japonski bo pomagala z materija lom Nemčija. Dobi ga kolikor hoče tudi v Zed. državah in še marsikje-. Kar se tiče Kitajske, ji je dala visoko posojilo Anglija, zalaga jo tudi z municijo in 'istotak > Zed. države. Je pa na Kitajskem v stiski nekaj misijonarjev. Morda prične zanje kolek-tati "A. D." * Iz "Nove Dobe" z dne 2">. avgusta je razvidno, da se je Marv Bernick potožila proti odloku porotnega odbora J. S. K. J., kateri je odločil, da društva imenovane jednote ne smejo biti včlanjena in gmotno ali drugače podpirati Prosvetno matico. Odgovarja ji tretji glavni .podpredsednik JSKJ Frank Okoren iz Den-verja, Colo., ki pravi, da ima pravico tolmačiti nejasne točke v pravilih glavni -odbor. Okornov odgovor obsega približno eno kolono prostora. Iz njega citiram le ta odstavek: "V informacijo sestri Bernik in vsemu ostalemu članstvu in da ne bode glede tega nepotrebnih mogočih argumentov med članstvom, naj bo tukaj povedano, da je glavni odbor na svoji seji dne 1. februarja 1937 tolmačil naša pravila tako, da je podpiranje Prosvetne matice z društvenim denarjem kršitev pravil naše Jednote." Gl. odbor JSKJ .smatra Prosvetno matico za politično u-stanovo, ker deluje pod okriljem politične organizacije (J. S. Z.). Tolmačenje, da je Prosvetna matica pod okriljem socialistične stranke, je napačno, kajti ta nima nad njo nikake kontrole in jo ne išče. Prosvetna matica služi prosvetnemu delu med slovenskim delavstvom in to delo vrši strogo s stališča delavskih razrednih interesov. Druga ugotovitev proti Prosvetni matici je, da je "deloma proti verska", če bi bila verska, bi proti nji bržkone ne bilo nikakih obtožb, ker so naši napredni rojaki tolerantni in društvom dopuščajo ravnati se po sklepih večine članov. — N. N. * "Vsa čast slovenskim ženam in dekletom, ki so se pričele tako resno in živahno zanimati za naše narodne noše. To in pa naša narodna pesem je edino, kar nas še napravi ia Slovence v tujmj," To ugotavlja "tet k a v metropoli". Ampak Slovenci .si ne bodo s takim "slovenstvom" napravili prav nič dobrega u-g!eda. * JSKJ je imela že dve mladinski konvenciji in se ponaša, da je napravila z njimi velik uspeh za naraščaj organizacije. Prošla mladinska konvencija je dala priznanje za to glavnemu tajniku Zbašniku in ga imenovala v posebni resoluciji "oče mladinske konvencije". Res izgleda, da je na tem polju JSKJ pionirka med Slovenci in tudi uspešna. Ampak pr >-ti glavnemu tajniku bo precej nevoščl iivosti. Ka jti je še nekaj drugih, ki si laste zaslugo za ta uspeh in pravijo, da jim priznanje pripada bolj kakor, njemu. Sicer pa je vseeno, ena resolucija več ali manj. * "Glasilo KSKJ" se zahvaljuje "Ameriški Domovini" za u-redniški članek o sijajnem napredku jolietske organizacije. tVk bi se Pirčevim bolj priletel. Na »liki je šest ruskih letalcev, ki so se pred nar tedni dvignili v Moskvi v zrak da izvrše neprekinjen polet preko severnega tečaja v San Francisco. Ko so prešli preko tečaja, je njihov radio brzojav utihnil. Vsled kake nesreče z lrtalom~*so se morali -spustiti na tla, na ledene plošče na arkoku. I ejo jih ameriški 'in sovjetski letalci, a dozdaj hrez u.peha. Potrebščin so imeli s seboj za 45 dni. Tretji od leve- na desno je "sovjetski Lindbergh" Sigisntund Levanrvski, ki je bil pilot in poveljnik posadke na tem poletu. TO IN ONO Cleveland, O. — Ker nisem tako nadarjen dopisnik, kot je precej naših drugih po metropoli. sem mislil, da bi za enkrat nič ne poročal, kako se nam godi tukaj. Ampak če vam bi ne, pa morda ne boste izvedeli, kaj se dogaja med nami v naši veliki vasi. Dvomim, da bi kdt> drugi poročal, ker so včasi rudi socialisti boje svoje lastne sence, ali |>o domače rečeno, svojega lastnega glasila. In tako ste iz naše slavne metropole brez poročil. Najprvo moram omeniti, tla imamo vsak prvi petek v mesecu sejo, in sicer v Slovenskem delavskem domu. kateri še veti no stoji na 15385 \Vaterloo Rd. Soba, kjer zborujemo, je izobraževalna, ker je v nji čitalnica. Tako smo tudi mi nao-braženi, posebno še jaz. kajti ljudje pravijo, tla preveč vem. preveč pišem in tla ne vem kaj govorim in še manj pa kaj pišem. \Vell, kaj morem pomagati. če sem pa v izobraževalni sobi! Zakaj ne bi imeli seje raj še kje drugje in na kak drug dan namesto v petek, ko mora človek ribe jesti, tla se mu um še bolj bistri! Ta petek pade na H. septembra. Torej seja bo tretjega, in dejal bom, tla ob 8. zvečer, akt) pridemo skupaj. Upajmo, da bomo vsi na mestu ob pravem času. Kaj bomo vse ukrepali, ne vem. Lahko bi veliko, ampak bi moralo biti tudi veliko članov na seji, tla bi malo debatirali, ali kot pravi Jože Durnov, tla bi imeli nekoliko diskuzije, malo tega, malo o-nega. Ampak če se nimaš s kom kregati, kako se boš kregal? Imeli bomo tudi volitve, kdaj, vrag vedi, ker nihče ne pove datuma in jaz g-a tudi ne vem. Vem pa. da je naš Louis Zorkt) kamlidat v mestni koncil. Plača mestnega zastopnika je $3,000 na leto. Zorko pravi, tla je to zanj preveč, zato bo v" slučaju izvolitve prispeval od svoje plače tisoč dolarjev "Proletarcu". t e se Lojze le ne premisli in bi dar razdelil. na primer neka j domače-' mu podjetju, pa tudi urednik "Napreja" išče finančno podporo. Nu. pa bomo že videli kako bo. kt> pridemo tja, je rekel "ta slepi". Naš sodrug ima tudi tekmece. Eden izmed njih je Krank Somrak. N jegova 'phitforma je "Dr. To\vnsend*s Plan"—to se pravi, za penzije po $200 na mesec. Zalo bom v njegovi vvardi volil zanj. Prejemal bom po $2h boy .<400 mesečno. Najel si bom mlado sobarico. Socialista pa bom obt sil na kljuko. Z mlado služkinjo bova plesala "štajeriš" in "jodel" z Gorenjske. Da ne pozabim povedati. Tudi v naši vvard: imamo socialističnega k aml iti a ta v mestni -vet. To je s. Edlvard Simp-son. Ne vem. čemu ni kampanjski odbor tudi njega omenil. Saj je član in -odmiri moram » skupaj držati. Seve. mi tukaj ne pripadamo k farmer-labor part.v, ker v mestu ne smemo rediti krav. Mogoče pa je, da bo to dovoljeno po volitvah, dasi ni>em opazil, če ima kdo izmed kandidatov tako zahtevo v svojem programu. \Vell, jaz Lom glasoval za Kdia, ker je socialist, linijski človek in menda še predsednik po vrhu. Torej volimo Simpsona za zastopnika "2. vvartle v mestnem svetu. Toliko za danes. Bom pa v drugič še kaj povedal, če bom zdrav. — Frank Barbič. Registriranje članov soc. stranke ni še končano. - Vprašanje asesmenta Tajnik kluba št. 115 JSZ s. J. Plachter je nam pisal t) cir-jkularriem pismu in gbi-»vni-jcah. ki so"jih 'prejeli socialisti-čni klubi v Michiganu od svoje državne organizacije. Njen tajnik je Hy Kis h. Ta klubom sporoča (njegovo pismo je datirano IS. avgusta), tla je registriranje članov končano. Kdor se je registriral, je član. K ti »r se ni, ni več član. piše Hv Fish. Naj tu pojasnim, tla je doba za registriranje podaljšana in traja do 1. oktobra. Na-i tajnik; naj skrbe, tla dobe podatke od vseh članov, in če p >tre-bno, naj jih sami prepišejo s prestopnih kart. V istem cirkularnem pismu se tajnik državne organizacije | pritožuje, da je n jen urad v veliki stiski za gmotna sred t -tva. Niti toliko jih nima, tla bi se moglo opravljati potrebna rutinska dela. Zato" apelira na člane, tla naj prostovoljno prispevajo, meti tem pa je bil v teku referendum za zvišanje članarine članov v Michiganu. Zvišanje asesmenta je bil > predlagano na podlagi dohodkov posamezne družine (ne posameznih članov!) (Based i on nionthlv income per fam ly.) ("Man iz. družine, kater ima do $100 dohodkov na nv sec. bi plačeval 1 .odstotek; o <1«»1 d o $200 dohodkov na me sec bi plačeval 2". In tako na prej: či-mvišji dohodki, višji jt odsfotek za asesment, od katerega bi prejemali okrajne organizacije in klul»i 1"» odstotkov, državna organizacija" tto odstotkov in glavni urad soc. stranke pa 20 odstotkov. Ta sistem v tforiii ni napačen. Ampak ni izvedljiv, da-i je bil letos in lani predlagan v mnogih soc. postojankah. Pred leti so z njim poskušali komunisti, pa so ga opustili. Kako je to glasovanje izpadlo v Michiganu." mi zdaj* ni še znano. S. Plachter poroča, da je ,klub št. 11"» omenjeni načrt za plačevanje asesmenta soglasno zavrgel, rlani so bili mnenja, da akt) ga večina stranke v Michiganu sprejme, bo nazadovala v članstvu, /a .taksen sistem plačevanja asesmenta se navdušujejo največ dijaki in stični, ki niso zaposleni in ne bi bili prizadeti. S. Plachter pravi, da kar se našh članov tiče. so obremenjeni .z asesmenti za društva, s priredbami, z vzdrževanjem slovenskih domov in ob enem prispeva jo "za uni jo, za strankine aktivnosti, JSZ itd. V "Proletarcu" je bilo že pojasnjeno, tla .je asesment za .nase člane v bistvu isti kakor 'oslej. Tak je naš dogovor s rankinim akcijskim odborom i tajniki državnih organizacij > bili > t"ni obveš, eni. Več na-tulil dobe naši klubi od s. Ch. 'ogoreka, ki se vrne te dni z Kansasa. - Frank Zaitz. tajnik slovenske sekcije JSZ. boto .'50. oktobra* Je v teku. Vstopnice bom. razposlal vsem našim naprednim rojakom, in apeliral nanje, da jih razpr >-dajo in agitirajo za čimboijšo udeležbo. * Včasf je imel urednik "Proletarca" več dopisov kot pa j" bilo prostora zanje. V nekem poročilu pa sem bral, tla so zdaj nekako ponehali. Mogoče sem pri Te)n tudi jaz nekolik • prizadet. Ampak sodrugi in sf>mišl jeniki. "Proletarec" je list. ki ie vreden vseh vaših poročil. Oimveč boste pisali vanj, toliko zanimivejši bo, in pri agkat i i; za nove naročnike t > -tZato pa. poročiijmo o vseh važnih stvareh, ki se do-gaja.io meti nami, v "Proletarca" in tudi razpdavljajmo v njemu. * Seja federacije SNPJ dne 22. avgusta je bila zelo stvarna in plotlonosna. Precej diskuzije je bilo^tudio delavskem gibanju. Zastopnikom je bilo priporočano, tla na i sodelujejo z Louis Zorkotom, kadar pride sem, kajti on ni samo aktiven v delavskem gibanju pač pa tudi kot društveni delavec v SNPJ. Prihodnja seja federacije bo 26. decembra na Maynartlu. * V "Proletarcu* vidim, tla Chas. Pogorelec ne agitira sam, pač pa tudi njegova družica. I'a tudi uspešna ysta v agitaciji. čeprav sta na medenem potovanju. Seveda, dva skupaj sta vedno uspešnejša kakor en sam. Tako nekako pravi pregovor. Tudi za "bečlarja" Zor-kota. ki pride sem na agitacijo. bi bilo priporočljivo, da si na.ide družico, ki mu bo pomagala. Tako bi ona dva a/ftirnla z vzhoda, Chas. pa od zapada, pa bi Proletarec kmalu dobil 500 novih naročnikov, katere je treba, da začnemo spet izdajati na 8. straneh. Joseph Snoy. Poskusi za organiziranje angleškega soc. kluba Sharon, Pa. — Pri meni »e jc nedavno oglasil organizator soc. stranke i/. Pittshurgha. žele sklicati shod v svrho ustanovitve angleške Socialistične po-toianke v tem me*tu. nas pa vprašajo za sodelovanje. <"> s« bo vršil, bo oznanjentrv lokalnih listih. Izgleda, tla so so z*, •eli tudi Amcrikanci zavedati kaj je delavcem najbolj iztrebilo. ako si hočeio zbolifofi svoj položaj, — Jot. Cvelbar. Razočarani Levvis Poročajo, da ie John L. Levvis z-demokratsko stranko jako nezadovoljen. $600,000 je vložil vanjo, demokratski kongres pa je bil tako nehvaležen, tla je zavrgel vse, kar je podpiral (TO. Morda se bo Lewis izpametoval in ne bo več trošil .delavskega denarja za demokratske kandidate. Gibanja za "svobodo" Japonci so kupili v severoki-tajskih provincah'nekaj kitajskih veljakov, ki delujejo /.(faj med ljudstvom z geslom, "bogastva severokita jskih dežel spadajo prebivalcem teh dežel in ne vsi Kitajski". Takih trikov se poslužujejo imperialisti vsepovsod. i» ii i n i: II n c K LI 1IOV •Ja K* /jm Latrobe, Pa. Tu se bo vršila v soboto 11. septembra prireditev angleško poslujoče socialistične organizacije. Polovica morebitnega prebitka gre v podporo "Proletarcu", ker ga smatramo za list. ki zasluži podporo TCDI TISTIH delavcev, kateri ne znajo našega jezika. Sloven-skirrkdelavcem je 1 i-t zelo vs«č, mnogi drugi pa čita.io angleško stran in pravijo, da vsebuje na takt) malem prostoru-res dobro izbrane članke in poročila. Torej na svidenje na naši prireditvi v korist delavskega gibanja. — P. Vprašanje čemu se demokratska stranka, ki ima v kongres^veliko večino, tako zelo branr* razpravljati in sklepati o predlo- gih za odpravo uposlevanja otrok v industriji? ZLET V VVILLOVV SPRINGS i ■ NA PIKNIK V KORIST l •PROLETARCA^ v mimi.io i*j. si:i»ti:mikka \ V STEŽINAKJEVEM VKTL ! RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — V "Proletarcu' sem čital, tla pride v na-I se kraje na agitaci jo s. Louis Zorko iz Clevelanda. To m-e je zelo razveselilo. Od moje stra-i ni mu bom nudil vso mogočo kooperacijo in gotov sem, da bodo z njim enako sodelovali tudi drugi sodrugi in somišljeniki. V resnici so v naši dolini, kar se premogarjev tiče, že ; dolgo slabe razmere, so pa v okolici malo boljše. Ampak ne-■-glede na razmere ne smem » pod nobenim pogojem dopustiti, tla bi "Proletarec" šel navzdol in žagazil v opasnost za ob-toj. Jaz sam bi rad šel na agitacijsko turo za ta list, kot ognemo! v s, sem to storil pred leti, ampak nagiba večina, zdaj nisem za drugam kakor na ^ran. katero sem pro- za v šaro; to me dostikrat ža- lW»r«l na zadnjem zboru, losti. Vaa j tako sklepam po mnenjih. * iki jih izražajo na zborovanjih in v dopisih. Zato pa ie zbor o našem časopisju v splošnem, o Cankarjevi ustanovi itd. Da bi >e kregali? (Vnju ti< ki! Saj se lahko stv arno zboruje, zat > pa proč s frakcijami! Ne pre-pirajmo se radi .frakcij v soc. strank* se mi meti seboj. Naša naloga je iačati klube JSZ. širiti "Proletarca". "Majski Glas". 'Ameriški družinski koledar". knjige Cankarjeve družb«'. pomagati v uni.iskih bojih, vršiti socialistično vzgojevalno tlelt) na političnem polju, biti aktivni v naprednih podpornih društvih in sodelovati povsod, kjer je to v interesu našega gibanja. il na zadnjem zboru v manjšini. In trudil se bom in agitira I vzlic bolezni, dokler bo JSZ zastopala pro- RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. L«wnd It Ave. Chicago, 111. Tal. Cra wf ord !38w Pristna in okusna domala jedila i Cena smerne. Pnttreiba točna. V sledečrm aeznamu io priredb« klubov JSZ, konferenčnih orgaau«. cij in socialističnih kulturnih društev: SEPTEMBER LATROBE PA. — Prireditev ? korist "Proletarca" in soc. klaka ▼ soboto 11. septembra. CHICAGO. ILL. — Piknik klaks st 1 JSZ v nedeljo 12. »cpt. y korit* "Proletarca" pri Stežinarju v WiHow Springsu. OKTOBER STRABANE. PA. — Priredite? kluba št. 11S JSZ v soboto 16. oktobra v korist "Proletarca". CHICAGO, ILL. — Dramska pri-redite* kluba št. 1 JSZ t nedeljo 17. oktobra. BRIDGEPORT, O. — Veselica » korist "Proletarca" v soboto 30. oktobra v društveni dvorani. NOVEMBER CHICAGO, ILL. — V nedeljo 28. i novembra spevoigra soc. pevskega zbora "Sava" v dvorani CSPS. DECEMBER CHICAGO, ILL., — Dne 31. da- crmbra Silvestrov« zabava kluba it. 1 JSZ v dvorani SNPJ. i 1938. CHICAGO, v nedeljo 13. febr«-arja dramska predstava. CHICAGO, v nedeljo 10. aprila koncert "Save". CHICAGO, v nedeljo 1. maja prvomajsko slavje. (Tajnike klubov in kulturne odsa-ke klubov ter tajnike konferene prosimo, da nam sporoče »»e »voja prireditve za uvrstitev v to kolono in da nam pošljejo popravke, ako M podatki o priredbah napačno »ab«* leieni.) PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK »PROSVETA Stana sa calo leto $6.00, pol lata #3.00 19 Ustanavljajte nov« drufctva. Des^t članov(ic) Je tr»»b« t% n«»vo društvo. Naslov za list I* £H tajništvo j« t 2657 S. Lawndale At#. CHICAGO, ILL. gra m daj. j n cilje kot jih Prinrnv in I no tlelo za "Proletarcu", Prosvetni matici, ditev v korist 'Proletarca ose prire-v so- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH . SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 18.»8 N. IIALSTE!) STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 "ROLETAH E C SE TISKA PRI NAS. IVAN VUK: V deželi slastnih pyrogov in vročih blynov » • Odlomek iz »pominov na tnamlnico r Runi ji bolj Proletarec, September 1, 1937. PREDSEDNIK ROOSEVELT ZAVRNIL BREZPOSELNE (Nadaljevanje in .konec.) Na blyni! Kdor tega ni poskusil, si ne more predstavljati. Bilo je kakor na veliki svatbi. Belo po-frnjena velika miza je bila | fa ™a8,a ♦ in (,a sm'> to Mi-LiJi^oin ftiroki. leseni, le- ,l"Ho\i<'j z našo ljuhk-» M ar ju .*ko, Fjodorom in Koljo ter z energično stresal / njo. Zvončki na pripregi so pn žvenltljali kakor /. nekakim povdarkom, da je danes masel-nica, "praznik ruskega sirove- preohložena. Široki, leseni, lepo izrezljani in pobarvani krožniki, so bili polni pyrogov weh vrst, odlično speven i, v raznih oblikah, napolnjeni z marmelado. Kar sami so vabili, da bi vgriznil. Samovar je po-idravljajoče iumel na mizi. pred nami so stali mali lončeni, keramično lepo izdelani krožniki. Na njih bomo jedli b!yni. Pred vsakim je stal lonček s smetano, posodica s sirovim maslom in čašičke z vodko. Ko sem to videl, sem si nehote pomislil, da je to bogastvo in Kolja je videl najbrž ta • moj pogled, zato je rekel: "Danes je zadnji dan masel-nice. Praznik, ko mora vst\k hiti vesel. Ni to zvezano s kakšnimi velikimi stroški. Mleko imamo doma. in tem sirovo maslo. Moko tudi pridelamo, "ki-selj" naredimo sami, pa tudi vodko, če ni drugače. Samovar kuha sam, čaj. no tega moramo kupiti. So, res je, ki nimajo tega, ali malo. Pa vsak sosed pomaga svojemu sosedu, če je v zadregi, in če nima maselni-ce, da priredi in praznuje ma-selnico. Tako mora biti. Kaj pri vas v Evropi ni tako?" V tem hipu je prinesla na širokem krožniku Marija Mihaj-lovna, v belem predpasniku in rdečih lic, blyni. Pogledata me je s smehom in pristavila: hvropejcem tam od nekod, kdo ve (»d kod .. ." Na nckitliko vzvišenem prostoru pred cerkvijo so se zbirale trojke, eno- in dvovprežnlki. Najboljši v prvi vrsti, za tem drugi, da se ne ovira dirkanja. Na znamenfe zdrvi vse po cesti sredi vasi. Zvončki einglja-jo, trakovi na trojki in na pripregi sumljajo, smeh ori iz sani, pesem, harmonika, balalaj-ke . . . Zdi se mi. da sem na velesejmu, na veseličnem pro-storu, kjer je vse razigrano. . . Marusja se je sklonila k meni: "Kako se vam zdi?" Videl sem v njenih očeh škodoželjni nasmeh, kakor bi mi Demonstracija brezposelnih v Wa»hingtonu, k«tr> 10 je organizirala American VVorkert' Alliance, je ame-i »ko javnost opozorila, da je to ie vedno nerešen problem. Zastopniki brezposelnih so prišli v zvezno glavno mesto iz vseh krajev, dn protestirajo proti odslovitvam brezposelnih iz VVPA in proti ukinjenju podpor. Po-rlali so deputacijo s svojimi zahtevami tudi k predsed- riku Rooteveltu ki je ni sprejel, pic pi ji jc prečital predsednikov odgovor, njegov tajnik. Koosevelt pravi, da so bile odslovitve tisočerih delavcfv iz VVPA potrebne radi ekonomije. Pravi, da se morajo za brezposelne in za podpiranje bt-dnili v bodoče bolj brigati občine, posamezne države in pa privatne dobrodelne družbe. Na sliki »e tabor brezposelnih v We»t Potomac parku v VVashingtonu. ki m; coal A clear, convincing and complete pieture of coal mining camps and the conditions of slavery and misery that exist there By UPTON SINCLAIR Just as Mr. Sinclair gives a vivid pieture of the rtock yatdr, of labor ccnditions and cf Ihe ache of poverty in THE JUNGIF:, so in K'NG COAL he writes with equal pcvver of the ccil mining camps. Alexander Harvey vvrites: "The setting is vividly realized. We get- ever/ odci r the mineš and the squalor and dread of the terri-ory over which de. potism extend»." A. Germer, National Organizer of the United Mine VVorkers, vvishes that "every wcrd of it could be burned into tho heart of every American For interesi of story and importance of subject KING COAL is probbaly its author's most valuable work. 396 PAGES--- $1 25 riKOLi:TAiu:r 2301 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. (Send for Bookict) la na desno stran. "Vidite?..." Smejala se je. Jaz pa sem hotela reči: "Vidiš m>. ti) je videl, kako so zdrčale v div- maselniea, pa ne vaš "Pustoj jem diru .sani in se prevrgle. vtornik". Naredil sem resen In.vsi, ki so sedeli v saneh, so obraz in rekel: ae zarili v sneg. Sedeče "lepo- "Seveda, izvrstno. Pa ne za tiče" so z vriskom odletele v vsakega." velikem poUikrogjj v globoki "Kako ne?" sneg in za trenotek izginile v 'A tisti, ki nima k >njcv?" Tlesknila je s prsti. jvstale, stresle s sebe sneg in "Kes, FVropejec ste. Zato skočile v -safii ln sani so zopet t etra ne razumete. Veste, Ivan oddrvele po cesti, kakor da se Bodočnost Hrvatskega Doma v South Chicagu na tehtnici Franeevič, tisti, ki nima konjev, ali niso dobri za dirko, tistim dajo sosedi svoje konje, da se vozijo. Mora' se na ma-selnico vsak voziti, vsak mora biti vesel in'dobre volje. Da ni- Hrvatski dom v So. Chicagu Chieagu sledeče: je veliko poslopje s prost >rn > ".)ugoslovanskim društvom dvorano in z manjšimi dvora-1 v So. Chicagu se s tem daje . . . nami v pritličju. Hrvati so vlo-! na znanje, da imajo sedaj iz- njem I a takoj so s. opomogle. m vanj kj(kih $70 000 svoje. r(H,MO |,.|m pnliko,' da pridejo ga denarja in vrh tega so mo- do -kupnega društvenega do-ra 1 i vzeti še precejšnje posoji- ma ter svojega narodnega in lo, ki ga je v počet k u T. To jc-ru-.^Mmom. ru.ki Ijn.lto. Da.1 | ,)ru|rj vzrok j(1 ,)jla nes|o>,a v som prikima! in >n;-; hrvatski nasrll.ini in v vodstvu Nisem namreč vedel. Da bal čaj kaj naj odgovorim., pa je vprašala: £ "Je li maselnica podobna va Mi» rusj a maslo, da praznuje ska maselnica." (\itil sem. da je nekaj na jeziku zadržala. In v njenem pogledu se mi je Zdelo, da je ležalo: "Pa ne vaš evropejski "Pu- ^emu "Pustoma vtorniku"?" stoj vtornik'." • Skrila je lice v skodelico ča- Vražje dekle, Marusja. ia in se smejala. * "I)onnerwetter", sem pomi- Sani, cela vrsta, drve po ce- ča mrazu. Okrogel, zdrav vesca. ki so'rodila vsakovrstna nosti, da celo mikavne razpo-' obrazek je vesel in smejoč, i sad je in je bil smeh in veselje prepeva s spremljevanjom har-jreden irost človeka, monike ali balalajke narodne Prijetno mi je bilo v duši: pesmi. C v tako gledam kmečka | "Kako je s teboj, Marusja, ruska dekleta, se mi zdi. da so Marija Mihajlovna? — Se se nekak ruski simbol ruske ma* selnice. vadno sede v saneh mladi parčki, ženin in nevesta, prijateljice pa tudi cele skupine mladine po 12 oseb. Zopet | tam šolski .otroci, cel kup. Na j obeh straneh ceste pa stoji j gost špalir vaščanov in vaš-čank. vse smejočih, se vesele-čih, pozdravljajočih, vriskajo-čih. ter presojajo, kdo b-olje vozi, kateri konji so iskrejši in katera je lepše oblečena. Tam za maši m i sanmi je skupina mladine. Halalajke igrajo. Zbor deklet in fantov poje vri-skajoče, a vseeno ubrano in lepo: Gajda, trojk*, snjoir puši«tij nor morn/.najn krug^m. 4 jrvjetit mefjao 5Probri*ti7., mritnja paro^ka vdvojom. In v gostem špalirju gleda-vodilnem mestu. Trije iskri ko-! jočih slišim neka j glasov, ki so nji, zapreženi vštric, so dvigali jo ubrali s pesmijo, donečo iz I več zadnja kriza. Jeklarska in- potrebam in v prvi vr-ti p«»tre- Jt' ma!e Jdustrija je bila skoro docela v zastoju in hrvatski delavci v Hnatskega doma. SNPJ je dom prevzela, ke r bani hrvatskih društev, ker hrvatski narod tvori pretežno večino v ondotni naselbini, in da je T)il v glavnem v ta namen zgrajen. In društvenim svrham bo služil najbolj, ako ga društva sama lastujejo. Zato je ga je v takih okolščinah m >ra- sklenil ponuditi Hrvatski dom la. Zdaj, ko so razmere neko-j najprej društvom in po poseb-I liko boljše in delavci več ali no nizki ceni, in da se bo druge nianj spet zaposleni, je glavni kupce vpo^tevalo še le potem, odbor SNPJ sklenil Hrvatski ako bi -e društva ne hotela za-flom prodati in hrvatska dru-1nimati. št v a imajo prednost. "Prosv>-i Za ceno-in hadaljne int'>r-ta" z dne 25. avgusta piše pod macije je vprašati v glavnem Ameriko, mogoč. Mtjeno«ti, nisem videl nikdar prej v Evropi in nc zdaj, ko sem zopet tu. Fjodor je prijel za balalaj-k«, zabrenkal nekaj o "Volgi. Volgi .. » nato pa pogledal Marusjo. In Marusja je razigrano zapela ljubko narodno P€sem: "Poj la*točka, poj! Sfrdce uspokoj! Ti mnjr pjp^n povtori pro nl«f|o<4t Ijtibvi! Eh, ta glasek, lep sopran-ček ruskega kmečkega dekleta nii še zdaj včasi zazveni po «e«ih in sam sebi tiho zapolni kakor bi prisluškoval nekemu iz daljine: "Poj lastovka, poj, 5f»rdrr uspokoj ...! Zunaj so požvenkl javali zvončki trojke. . "Halo", jr za k lic al Fjodor Mihajlovič. "Trojka je pripravljena. Sedite " ^n sedli smo. Marusja, jaz >n Kolja. Fjodor pa spredaj na spominjaš Evropejca z njegovim "Pustojim vtornikom"?" Priredba druš. št. 275 SNPJ bo 5. sept. Bridgeport, O. — Zadnjič | sem napravil v poročilu o pripravah za priredbo društva št. 27"» SNPJ na Maynardu pomoto v datumu. Slavje 20-letnice tega društva se namreč vrši v nedeljo 5. septembra in ne na Labor Dav f>. sept. Pričakujejo veliko udeležbo tudi iz okoliških krajev, (»lavni govornik bo Fred A. Vider, tajnik SNPJ. Prireditev se prične ob 1. pop. Vsakdo, ki more, se je naj udeleži. — Jos. Snoy. O obiskih, agitacji za "Proletarca" itd. Sharon, Pa. •— Pred par tedni sem prejel — in najbrže 1 tudi drugi — apel iz upravni-stva za pridobivanje naročnikov "Proletarcu". Tedaj nisem mogel storiti ničesar, ker sem bil bolan. Tudi sedaj nisem še nopolnoma zdrav, a vendar toliko, da spet delam. "Proletarcu" bom skušal dobiti nekaj novih naročnikov, neglede na izgovore. ki jih imajo ljudje. Agitatorja-^ izgovori ne smejo uplašiti in ga izgnati iz hiše, pač pa mora ljudem dopovedati, čemu izhaja ta list, za ko-j ga in kako se bojuje, in kdo ga vzdržuje. Proti takim argumentom ne bodo'držali nikaki izgovori. Vsakdo izmed novih Na severnem tečaju je bilo, i traja tedne in mesece. To je naročnikov naročnino sam obali pa skušalo priti, že mnogo] t udi eden jrlavnih vzrokov, da|novrže ob prvem poteku, ako | prelist-il ' na*'ovorn "izredna prilika za uradu jednote, 26^7-50 South mi i jugoslovanska društva v So. Lavvndale Ave., Chicago, 111. POSTAJA SOVJETSKE UNIJE NA SEVERNEM TEČAJU raziskovalcev. -Zadnjo pomlad pa se je te naloge'lotila z vs > resnostjo sovjetska Rusija, ker hoče ugotoviti, če bo mogoče ustanoviti preko polarnih krajev reden zračni promet s se- i<) mouli Japonci leta 1905. vso ru-kn floto uničiti. V bodoče ne bodo več na to navezani, ker bodo mogli v mnogo krajšem času premestiti svoje brodovje iz Leningrajskega zaliva list čita z razumom in se zaveda važnosti delavskega, tiska in delavske organizacije. * Večkrat sem si želel pose-. titi naselbini La Salle in Chica- verno Ameriko. Zanimanje za'^', novi kanaJ v RoIn "J^-10 Ko. kjer živi mnogo rojakov iz prostrane krajine na vrhu zem-1,n 0(1 tam 1,0 S,\V(>r1mim ^^ moje šentjernejske fare na Do-1 je je tudi vsled naravnih bo- n.(,mln?nr,U tna V3!ho mel.i. Tako hočejo tudi svoj le:,sva znanco in prijatelje v La obrežje je najkrajša pot preko severnega tečaja. kako soboto "udrem notri". Kadar ste na obisku v Chicagu, ogljete si tudi SDC. Ne bo vam žal. Pozdrav vsem, katere .sva obiskala, in onim, s1 katerimi sva se seznanila. Joseph in Josephine Cvelbar. Nepotrebna konzularna zastopstva Sovjetska vlada smatra, da imajo tuje dežele v Rusiji vse preveč takih konzulatov, ki jih ne rabijo (s tem misli, za drugega, kakor špijonažo). Vsled tega je vlada v Moskvi sporočila Japonski, da naj odpravi svoj konzulat v Odesi, in v Novosibirsku. Za vzrok navaja, da nima Japonska v teh teritorijih sovjetske Unije nikakih interesov. * Socializem ne bo nikoli zmagal! Ali res ne? čemu potem takem med kapitalisti vsepovsod pred njim tolikšen strah? taNki promet usmeriti proti Sa„u jn v chicagu. V La Sallu _ ti Ameriki po naikraisi poti, pre- sefn se S(>A(l, tlJ(li s svojim bra. "D P" niš,' n teh ori/-,de 1 kn U^'i]l\< kar S(! ,c Irancem, ki ga nisem videl že "i n H h med dru iT i m • ^ smatral° 7'a let. Vedel sem. da je v A- ,anJ,h nU(I ,hU"m; nemogoče. Dne 2. marca je v morikit toda ne kjc. Vsem v La "Pred vojno je bilo Severno i Moskvi startalo 5 specijalnih ^allu se zahvaljujeva za pri- ledeno morje še popolnoma m raziskano in se je smatralo, da je večno pokrito z ledom in da za kak ladijski promet sploh ne prihaja v poštev. Najsmelejši raziskovalci so koma i prodrli v Karijsko morje. Hrabri sovjetski raziskovalci, pod vodstvom profesorjev Samojlovt in Schmidta. so pa s pomočjo naj bol jših Jedolomilcev, kakor in postrežbo. Opato- vimi pomočniki, por! vodstvom ' jjui)n0}4t bova z veseljem vrni-prof. Schmidta, ki. so poleteli j ]a vsakrmu< ki naju pride ob- -o "("'el juskin' Krasni" in avioijov z 10. geologi in n 1 jaznost vimi prof preko ArhanjreNka. Karijske- iskati v Pennsvlvanijo. ga morja, Nov«; Zemlje in Ru-dolfovega otoka na Severni tečaj, kjer so se spustili s pado-hrani in tam uredili letališče ln brezžično postajo. Severni tečaj bodo izgradili v eno izmed letalskihv posta j na dolgi zračni poti iz Moskve v San Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURb: At 3724 W. 26th Streft 2:00—4:00; 7:00—8:30 I)aily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. I>aily Tel. Canal 1100 W<"dnesday and -Sunday br appointmonta only Retidence Tel.t Crawford S440 If no iniw«r —- CaM Auttin 570C I! Ill I "'■ Nazaj grede iz La Salla sva se ustavila v Chicagu in si o-gledala prenovljene urade S. N. P. J. in pa Slovenski delavski center, kjer je urad "Proletarca". Zares lepa stavba s prostranim vrtom, in poceni. S tem posestvom ne more biti ni- -BARFJINCIC & SON i ■ i _ Tal 1475 POGREBNI ZAVOD ■ 424 Rroad Street ■ JOHNSTOVVN, PA. drugi, končno dognali, da je Francisco v Ameriki. Na Rudol« j/4ril|)0; Urednik Frank fovem otoku se že nahaja letališče in brezžična postaja, ki so tutli severno ledeno morje mogoče v gotovih mesecih v letu prebroditi s posebnimi, za to jih Rusi v polarnih krajih zgra-plovbo zgrajenimi brodovi. To rlili že blizu HO. Tako si človek ie za Rusijo velike važnosti, vedno bolj osvaja svet. Kmalu ker ni imela dosedaj n »bene bodo beli madeži popolnoma izginili z zemeljske oble. nišči ob Tihem oceanu, kak>r; Dozdaj «o napravili iz Mo-sf> Vladivostok, Komsomolsk skve tri letalske poskuse preko I ob izlivu reke Amurja, s Saha-1 severnega tečaja" v Ameriko, bliskovito dalje. • I sreč. kakršne se dogajajo po-!linoni in Kaničatko, ampak so I Predzadnji se je posrečil po- "Vidlte. Ivan Franeevič", jvsod po svetu, ne da bi d rt t i? o d mogle njihove ladje tja iz Kv-|polnoma, pa tudi prvi, s to raz-Zakftj glavo je dvigal višje me je opomnila s komolcem radi nezgod koga obsodili v rope samo skozi Sueški prekop liko, da se je moralo letalo na svojih dveh tovarišev in I Marija M Um j lovna in pokaza-| mrt. in Indijski ocean in ta vožnja svoji neprekidni poti iz Mo- Sovjetake ekaekucije Kksekucije v sovjetski lTtiiji so na dmu nem redu. Ali je res [direktne zveze s svojimi prista toliko "razbijačev" in špijo- Jrlave, tiho hrzali. Priprega je sani. Kako, ali vsi, nisem mo- nov, kot trdi oblast, ali j>a ljubila vsa v trakovih, na glavi tfel slišati, ker so sani zdrčale-di obsfijaio v smri zaradi ne-»rednjega konja je bila pono- bliskovito dalje. • I sreč perjanica. In konj je to ču- PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK ORILL, predsednik 1727 1731 W. 21.t STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU NaAi vozniki pobirajo perilo no v.«rm mestu, Cittru In Bfrwynu in dovalajo čistega n» dom TOČNA POSTREŽBA PKLO JAM("ENO Telefeni. CANAL 7172-7173 A A Yugo«l*v Weekly DevoUd to the Interest of the VVorkers OFFIOIAL ORGAN OF « Yugoslav Federation S. P. i----- - PROLETAREC BU)UCAT10N, ORGANIZATION OO-OPERATIVE C O A! M ON VV tlALTH NO. 1564. Paklish«! wmk\y mt 2301 S. Law*daU At«. CHICAGO, ILL, SEPTEMBER 1, 1937. vou XXXII. PLEDGE ALL POWERS OF UAW TO UNIONIZE FORD Ali man povver and ull reaources t<» unionize th** Ford Motor Co.—thi« vvas the pledge put forvvard by the internationl convention of the Un t-ed Automobile vtrorkers, Roars from the throat« of 1,200 delegate«, coupled -\vith vvild demonstrations, renevved time and again during the aeasion, fortified that pledge. Homer Martin, read ng his annual report, flung this challenge to Henry Ford: "Henry, if you vvant to continue to make and seli automobiles in America, youM better get ready to put a union label on those "Forda!" The crdwd went wild. It took 10 minuten before they quieted dovvn. Finally, Martin «lran.atieally raised his hands, calling for silence, an«! the crovvd slowly tiuieted down. "And that, my friends, is the drum-beat of the funeral tlirge of the open shop in the automobilf industry," he continued. They Changed Their Minds "We have s.gned an agreement," he said, "with every single manufae-turer of automobiles in the United States, vvith the exception of the Ford Motor Co., aml let me say vve have vvorking agreements with some of the outlying plants of this eom-pany. "I remember that once Mr. Sloan (Alfred 1*. Sloan, president of Ge- neral Motors) su iti he \vouUl never recognize a union/ Mr. Sloan change«! his m ind. "On another occasion Mr. Chrygler (Chrysler Motors) said he vvould never recognize a union. Mr. Chrya-ler change«! his mimi. Mr. Ford ha.* said he vvoub! never recogn ze a union. Novv, Ford, or somebody for him, alrea«ly has change«! his mimi. Ford will further chunge his nund." Spy System Out w it trd In another seetion of his report, Martin declared that "the history of the Ford Motor Co. in reiation to la 1 bor has been a history »»f ruthless «1 s-crimination and wooden-headed «>b-*tinacy against recogmtion of the elemental rights of hia vvorkers." D«*scribing the Ford spy system, he added that in spite of th s espion-age "thousands «>f Ford vvorkers are today members of the United Uuto-inobile VVorkers." For nearly four hours, Martin vvent on vvith his report, cover ing ali problem« facing thc union. Women's Brigade Honored Heroines of the fuined automobile strikes «»f the past year-r—the members of the Women's lir gad«* vvho braved tear gas, police clubs and bullets to protect their strikers — were signally honored by the convention of the United Automobile VVorkers. THE WAGE AND HOUR BILL By LOUISE B. JURSEY LEWIS ON AIR SEPTEMBER 3 John L. Levv s, chairman of the Committee " for Indtistrial Organization, vvill deliver a radio address Fri-j day. September 3, 19.17, from 9:30 The vvage and hour bili vvhich vvas to k> p m Ka^tern Standard Time, put aside by congressmen vvas partly over a coa.st-to coast netvvork of the to be expected. The Southern repre- Columbia Broadcasting System. sentative's had staved away delibe-1 _ rately from sessions vvhen the bili I vvas up, so that it couldn't even be A t tiir /»ak l\/rk iti/Mi i called to vote upon. »and therefore Al I Mt LUlNVtNIKjN couldn't have possibly been passed. This they probably considered as the eas est way out, yet, it is one of the most stupid things they could have done. It seems to be quite plain that IN FUNT, MICHIGAN On August 14, I attended the Convention for the proteetion of Civil Rights held in the National Army in their real" motive for'staying awa"y! ^'"u' «Pon*orol bV the from sessions vvas because they vvere afraid to face the facts. Their argument* against the vvage and hour ! Michigan Conference for Proteetion of Civil Right< aml the Flint local, No. 156, United Auto VVorkers of bili vvould inevitably have been so j ^J0*; stupd and vvithout foundation that they, vvithout a doubt, vvould have looked silly in the eye's of the puhlic. Thus, for this reason it vvas better for them to ignore the sessions than to have attend them. * Senator Black from Alabama, vvho vvas recently appointed to the Supreme Court Bench by Pre identi , , . , ;— - , -Ro6sevelt vvas the oniy liberal South- b>* "nanizat ons and indivi ern Senator vvho stuck to the wage I ,,uals a »at.on-w.de and hour bili to the last. Yet, the for the capital st papers are trving to link , ^ him vvith the Ku Klux Klan. and' . 1 was, the fL1<)OT for a short everything else that could posaibly ! t,me ar!d on the .njustice done be to his diseredit. And. vvhat is i to ,>ur, at (h,ca*° on ,Mt" more, many people believe their m°nfl Da* aTU of the ^oronera Jury falsehoods ' whlch returned a verdict of "juatifi. The Conference vvas a great sue-cess with 612 delegate* registered for the session and manv proniinent speakers from fraternal organizations, unions and other organ zations. Telegrams were reče i ved from (iov-ernor Fr. Murphy of Miehi^ran and from (»overnor Klmer A. Benson of Minnesota. More than $800 vvas cam- proteetion of Civil Hovvever, the vvage and hour bili • is far from being completely dead. It vvill come up again, and our Southern gentlemen vvill have to face it. For it is a reform that is ab*olutely able homicide." The crovvd cheered wildly and I vvas >?lad to come back to teli our boys at Republic Steel how the rest of the vvorld feels about us. necesxary, and especially, much more i Another one of our strikers vvho in the South, than in the North. »ttended the ( onference vvas rece.v- _________led vvith a ^rreat round of api»lause. He is Mitch Kruu-a. Mitch vvas in the % % II V I ' t niarch on Memorial I>av, vvas im ■ • shot in thi, ht>a<1 tht.n c|uW)Wj 1)V thay vvhieh ri^ht, under the Constitution of the United States, they ar«- sup-posed t<» have. The Violence vvas not caused hy the strikers tho the press is doing ali in its povver to have the public bel eve the opposite. The I^aFollette investigatiOn Committee returned their verdict # of guilty of murder agaihst the Chicago pol kje. The Peoples Own InVestigation spon so red hy the ChicaKo Ctizen-Ri«hts Conimittee and tlu- Chieax<» Civil Liberties Committee throutrh th«* Citizens Joint Conimis-ion of In-41u ry just complete«! a full impartiul investujation of the MemoMul l>ay riot near the Republic Ste«-I Plant and made its report to a record ert>w«l Tuestlay, August .'Jl.st at the Medical and Oental Art- liuilding Auditorium in Chicago; The Jo nt Comini> i«»n of In«|uiry is composed of the follovvuig members:. Pr«»f. Maleolm P. Sharp, 1'niv'ersitv of Chicago. Lavv School. Rev. J. VV. R. Maguir«», St. Viator'> College. Prof. Kari I>«-an Howanl, North-vvestern University. R«-v. Krnest Fremont Tittle, Meth od ust Minister. Prof. Paul II. l)«>Utflas, 1'nivers ty of Chicago. A survey of im|H)rtance of thi-matter to ali civic-mirutvd peojde vva-made by the follovving proniinent Chicagoans: Chairman: VVilliam K Rodriguez, Counsel, Ch eago ( vil I.ibertie-Committee. Speakers: Nicholas Fontecchio, \ -si^tant Regiopal Oiivctor S. VV. O. <'. Malcolm P. Sharp, Chairman, Citizens Joint Comtnision of In<|uiry. George Qu lici. Not«*«! Trial Lawyer. Me.ver In-vin, N«»velist. Vlfred K.i-min. Secretary. Nat «»nal I^awyers (ruild, Chicago C Kap ter. To hring a true pieture to the people of Chicago and of the vvhole country of (vhat happened at South Chicago on Memorial l>ay i- the vvork of this Comm ssion. "Now It It Up To Chicago" i. the mes-age from Senator Robert M. Follette. Know VVhat You Are Voting For At the laeleetion the |»e*»ple of Chicago voted into povver the administration under vvhich they are novv sufferin^ — they are clubbed. gassed and shot vvhen they str ke, they are n«>t allowed t«» >ee the pietures of vvhat aetually hapjH'ned on Memorial Da.v, they cannot learn th«' truth through the daily press, in general, the vvorking class is getting the worst end of every deal. VVill the Memorial Da.v Massacre be a lesson to the ped p le or vvill the.v Our Doings Here and There By Joseph Drasler i r^K' iiim,,M 1 VEARCH LIGHT \ ii- tor.s ut* our off <'e last week vvere: Mr. and Mr«. John Artach. No. Chicago; Steve Bozich, Anna ^vigel, A|{ne« Urbančic, and Jennir* Oblak, Milvvaukee; Stoyan Mraton. Detudt, Mich. Stoyan vvas on hm vva.v back home after a trip out w«'*t. !!«• expect t«» nsoring a picnic for the benefit «»f Pro I« ta* rec, . j Sunday, Sept. 12, Branch No. 1. is; sp«»n oring a picnic ali proce«*ls t«» g«» int«> the Susta n;ng Fund of Prole-ta rec. It vvill be out at Stezinar's ti rove in VVillovv Springs. October 16, Branch No. 1 1 S, n Cano.^burg, Pa., is }m>ii oring a piC nic for the benefit of Proletarec. Saturday, October 30, Branch No^ II, in Bndgep«»rt, Uho is ipiin.soring a pict.ic t'«ir tlu- li«-nefit «>f Proleta-ree. __ * One of the shortest meeting in a long long time hehl by Brani h No. 1 last Friday. VVe «liscusse«l ou. coming .picnic on September 12, vvhich is being sponsore«l for th«* Sustaining l"un«l «»f Proletarec. Cook C«»unty delegates reported on th«< party situation in Co«»k County w,here at a special meeting «»f the County K\et utive t>ie Tr ot-kv it«-members «»f the committee were !«•-placed by four nevv members. A nevv County S<*cretary has als<» been elected and th«- eounty office ha- been moved to 54V Ramlolph Street vvhere the national office and the stat«- office are loeated. AH Branches in the county vv 11 be notified shortlv of the nevv secretary uith whom they vvill transact busi-nes from now on. Ali th«' Branch members vvere in-vit« d out to SaVa'* outing Sunday, Atigust 2i>. Tvvo member« of the Y. P. S. attended the meeting and ap|H*al for help m putting aeross th«'ir picnic being N|Minsored to raise funds to >« n«l delegate« t«> the V. P. S. L. Convention. $2.10 vvorth of tickets vvas purchased «jut «»f the Branch tr«a-sury, A t last yeam picnic for the benefit of Proletarec alniut 150 dollars vvu raised. VV ith the full cooperation of ali our membership the same can !>«• done this yeur. I.....Vt Donald Lotrich ;«'i*ve this R T2th picnic of Branch No. 1, out at St«/.inar's (»rove in VV i I lovv Springs. The picnic »eason is fa-t coming U> an en«l. There won't be many more altih thi.s one s«) let's aH attend. t^uit«' a fevv of «>ur most aetive members imi-mmI out on the last picnic and they r«*a!ly missed a good time. Ali th«- proceeda from this picnic vvill go mt«j th«* Sustaining Fund of PROI.KTARKC vvhere it is very bad-ly nevded. As in past years, our younger comrade« vvill have to piteh in if vv e vvant really put this pic-ni. aaros-. Ali members vvho, vvill drive out to th«- grove vvith their ovvn ears should first stop at the Slovene Labor Center and pek up some of the crovvd if you have room for them. This cooperation at the last picnic w«>uld have helped us »juite a bit. Branch I, JSF held its regular and China asking them to stop th meeting lft Friuay n.ght and re-! vvar, or rather, teli ng them not*t« vievved the vvork of t ho past month vvar. That's vvhat diplomacy and A. and c ha rte d duties to perform for | plomat^ are made «>f in this day age. Secretary *Hull must be fih aware of what Japan vvants-in Cbin«. S«'cretary H ull must be fullv that China di«l not go to War ^ Japan, only in self defense, and th*t Japan criminally attacked the Cfc. nese land and f>eople; Wel|, wht then, a>k China not to vvar?' Wby not teli Japan U> stop or »uffer th* conse«|uences. Of course, we don't vvant to se«- America embroiled in i vvar .n the Orient. '1 here U no nce4 in it unless it would be to erush J». pa nese imperialism, vvhich is interni-tional capital sm vvhich is uucking th« life blood of China.' Neverthelem, firmness .should rule and miliurisu plans as outlined aml secure a lot of ' be taught to respect lavvs and tretu th<« future. VVe talk«;d about th«* County .situation of the Party, at length. 1>«-I«'gates r«*porte«l that sa-tisfanutt,,,*S ar* ^ OUt,theiJ donatiotis an«l supplies free a large sum can b«- raised t«» ti«le Proletarec over th«* summer lu 11 period. The admission vvill b«* free. Kver so many can get into St«*z nar's (»rove. B«'-;or and les. If they don't then lavv nothing and agreements less. nw»ni It is as plain as day that the li-beral forces were getting too stron« in Japan so the militarist« had to shut them up and off with aeta of aggression and vvar to ileclare a mili. tary rule and emergency decrees. It Socialist paf»er, vve'11 go outand agt-j** plainly seen that Japan cares not Plaving soldier vva* once a mere childhood past me but today govern-ments are making it a d« adly part of each hoy's traming vvith hunf Italy, (I«*r-many, Japan and Kng!an«l mobilizc«! to learn the art of soldiering. Ka-cist iiaiv snatehes boys almost from the cradle to train th«'.n for the ii n.y. Nearly a half million ch hlren have been enrolled in th«> Balilla. Mussolini's y«»uth organization. Ali th«. >e boys are under eight years of awe. 11 a 1 > s dietator plans to educate them so they will knovv much about simliering vvhen they enter the army a» 1 T> years of age. Mil.tary service is compul.sory in I'taly and men a.-« tate for a large crovvd and get it, too, and thus help promote a worthy cause, the cause of P n) le ta rec, the champion of vvorking class id«*als. * Last Sunday vve stopped off at KobaTs Cardens ,n Clarendon Hills vvhere Lodge No. 141* held an outing aml vvere surprised at the size of the plače and its entire accommodations ^ an«l makeup.. It is s.tuated on a j little hill at 55th St. and Clarendon Slov.ene settlements through- Mills Rd.-and overlooks much of the •»tate of Kansa-s vvere visited surrounding territory. A fine b g jH-ar orchard is heavilly with luscious j>ears. Tvvo ballina courts are conveniently arranged and plenty of parking space Is available for cars. Inside he has a large din.ng and dance room and an up to date bar vvhich adjoins his old general store. It looks like Valentine Kobal has a bright future ahea«l of him at his developed Kobal Gardens. * It is to laugh vvhen vve r«-a«l that Seeretary H ull sent a note to Japan The out th« luM vv«-« k by Charles and Ann Pogo-.elec vvho have spent the previous four vveeks in Colorado. Kansas is their last stop before coming back to Chicago. IKOVS TO KILI called for service go out «>n eleetion da.v aml vote for nn administration vvhich the guilt.v are allovved free? — Mary Grubish. again under to go old as 70 ma.v be in un emergency. In Ja|»an the long lines of mere bubes in uniform shout "Banzai" ('viig !if«-) t«) the emperor as they raise their guns in the air. Japan p'<»v des strenuous military training, teaching her youth that death in battle is one of th»* greatest privi-leues of u lo.val Japaneae. VVhile England «Ioes not yet or-ganize futur«« fighlers on a large - ale, officers' tytining corps aie reci uited in most Brit sh schools, vvhere fi.ndamentals of treneh vvarfa.e an«l artillery «lefehse are taught. Knglish boys may be seen learning to fire cannons near iKiver, Britan's port o" the Knglish channel, vvhich may h« attacked by long-range guns or from the air in the next conflict. M«anwhile, as rumors of vvar aie rumpant thr«»ughout Europe, the youth of the cont nent are on the march.—Milvvaukee Leader. for its good citizens or else it wouW-n't sen«! hundreds of thousands df them off to the slaughter. Japan is doing vvhat Hitler, and, before him, Mussolini have done and are stili ay, it's your life you have to live. Live it rijfht but don't live it so that others must overladen pay for your biainlessneas, your carelessness, your indifference. The times demand that you think and think right. Or else, you vvill periah and vvith you, vve go, too. * A t this t me vvhen the wor!d h« almost forgotten the six Russian »ir-men wh«> have been lost vve take time to vvish for their safety and express our words for their bravery. We hope they n.ay yet return to our ci-vilization. IIIIS THAT By John Matekovich DONT BE TOO SUPxE ABOUT THAT! The National R«»search Board ha< issued a report vvhich in substance is a vvarning that invention vvill continue to displace labor at a svvifter pace in the future than it has moved in the past. And a heavy proportion of the expected changes vvill come in agriculture thus throvving a popula-tion unaccustomed to mo«!ern in«!us-try on the labor market. Biggest of ali these coming changes is that vvhich vvill made by the cotton picker, vvhich is novv in sight. A picker can be made for about $1,000 vvhich vvill pick 5,000 pounds of cotton a day. The average human picker picks about 150 pounds a day. This invention, if placed on the market, vvoul«! soon displace at least three-quarters of the piekers vvho se labor novv furnish«*s a large part of the support of eight or nine million people. C«>al mining and coal loading ma-chines are displacing human lalH»r, and crop research means that large crops can be grovvn on fevver aeres by fevver men. Central steam heating plants in cities vvill displace any number of janitors. Aviation and automobiles ma.v kili the jobs of many railroad work«*rs. cops but he l.ved to teli the story. He tohl the crovvd,* "Vou h«;re in Michigan hav«. a niče jail. I hope Chicago get s a nevv »ne b.v th«* n«'xt tin.e I go there because ours is terrible." "I am going to stay on that picket line," he said, "if it takes another year to g«>t vvhat vve are after—the right to bargain collectively aml Civil Rights." - Mar y Grubiah. RIGHT THINKING The most important part of your job is to think. Nothing but right thinking can achieve the suecess to vvhich you aspire. Vou vvill begin to improve vvhen you begin to think. (\»n«tructive thoughts are the rung.< in the ladder of every career. VVith them, we can lift ourselves upvvard. The more rungs we have, the h gher we are able to rise.—Pest,alozzi. WHO CARES? Congress is schefluled to adjourn , fometnne in August, RAIL BROTHERHOODS VOTE STRIKE DATE Alexander Fr Whitney, president of the Brotherhood of Railroad Tra nmen, a n nou need that- officers of the "Big Five" rai!way brother-hoo«!s, meeting in Chicago, had agreed to call their men out 4>n strike. Whitney said the agreement as to the ilate of t h«- proposed strike haf the decision of the brotherhoods to call a strike tol-lovved collaj>se of n «»t ion s Im--tween the unions and the carriers over a 20 per cent vvage inerease sought by the vvorkers. An agreement to accept f«'«b'ral mediation precluiied such aetion for thirt.v r vvith tlu* German Nazi from h«*.«' an«! abroad. I am n«>t pen insijt to the people «>f one of the greatest citu\s of the vvorld. * Con« t i t u t iona I Parley to A»k For a Few Change« Political leaders appear agreed on at least one point in connection vvith Nevv Vork's 1i>38 Constitutional Convention—n m n imuni of propos«^! changes f«>r consideration of the eleetorate. Among proposals expected t«» receive convention attention are: 1. Lt^galizati«/n of Pari-mutual bet t ing. 2. A definite policy to r«»«juire state off.cers to pay state income taxes. 3. Doubling the present one year term for assemblymen. 4. Four y«>ar term f<>r governor. 5. Permission for sheriffs to sue-ce«'«l themselves. V«)t«>rs of Nevv Vork state should strongly oppose the three last proposals because they are nothing more than political tricks vvhich vvill, in the end, serve the big intereats and not the vvorking class of people. America leg« behind Italy. We have school children 10 yeari old vvho don t even know how to thruit a bayonet. * Mr. Hoover is staging a come-bacV VVonder if he knovvs that they never come back. * Toda.v vve hav«» leagues for the light to w«»ik aml for putting m*n back to vvork. VVhere vvere they in 11)32? * Portugal br«»aks diplomati« reli-tions vvith Czechoslovakia because latter vvill not fulfill contract f«r machine guns vvhich former vvould give to general Franco to kili defeod- era of Spanish democracy. * Just as soon as John L. I/evvis nounced that he vvill not tolerate congressmen aml senators vvho are vvorking against labor policies and that he may vvork for the establish-merit of a Thir«! part.v, leaders of the American Federation of l>abor warn him to be careful because their membership vvill not line up vvith a Third party. B«»y! Oh! Boy! A. F. of L leaders are su-re som*' leaders of American labor. They are rea«ly ^ cond«>mn any other labor j»arty. VVf"» just a^- always! V * I The Democratic part.v vv II be t* greatest l«»s«-r vvhen a Farmer-Labor part.v emerges, the bal lot.s shovv. Tw« Democratic voters say they would join for every Republican voter vvh*1 sa.v s so. La>t Februar.v the Institute <»f Public Opinion found that 18* of the voters thought that the.v w«>ul*. of they in a labor ttru«-see a capitalist another are that Both sides suffer tle but you never with his face smashed by capitalist. Only workers f oolish. * Kxample of BROTHERHOOD AMONG MKN — Italians killing Russians in Spain to give German* a supply of iron. * I AMKRICANISM: Demanding a federal hamlout for every local project or need; seohling the g«ivern- "A Lil i le Uork" By GEORGE DU MAURIER A 1 t tle vvork. a little play T«» keep us going an«! so, g<»o