VESTNIK
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov
P. b. b.
LETN!K XLt.	CELOVEC, PETEK, 9. MAJ 1986	ŠTEV. 19 (2275)
Predsedniške volitve 1986:
Prvo metjenje si! hret odtočitve
Pri tetošnjih predsedniških votitvah je v Avstriji skupno 5,436.726 vo!i!nih upravičencev. Votitna udetežba zadnjo nedetjo je znašata !e 89,5 % in je bita najnižja od vseh dosedanjih predsedniških votitev. Poteg tega je 2,7 odstotka votitcev votito nevetjavno, tako da je bito vetjavnih gtasov oddanih te 4,719.966. Od teh so dobiti posamezni kandidati (vrstni red po uradni gtasov-nici): Kurt Stevrer 2,061.162 ati 43,7 %, Kurt Watdheim 2,343.387 ati 49,7 %, Otto Scrinzi 55.940 ati 1,2 % in Freda Btau-Meissner 259.471 ati 5,5 % gtasov.
Na podlagi tega izida nobeden od kandidatov ni dosegel predpisane večine in bo zato potrebna še druga volitev, pri kateri bo odločitev padla med kandidatoma, ki sta tokrat zbrala največ glasov - torej med Stey-rerjem in Wa!dheimom. Čeprav se O VP iz taktičnih razlogov zavzema za predčasne volitve 25. maja, bo po vsej verjetnosti obveljal že od vsega začetka med strankami domenjeni datum: 8. junij.
Najkrajša možna ocena nedeljskih volitev pokaže naslednje značilnosti: # Steyrer je svoj položaj od prvotnega izhodišča sicer uspel bistveno izboljšati, vendar je ostal vidno pod običajnim nivojem SPO, kateri je precejšen del volilcev tokrat izrekel „nezaupnico". Vzroki so gotovo zelo številni in različni, posebno vlogo pa so nedvomno igrali pojavi, kot so težave v podržavljenih podjetjih, brezposelnost, škandali itd.
!iid votitev no Koroškem
Čeprav izid nedeljskih volitev na Koroškem v glavnem potrjuje splošni trend, se le nekoliko razlikuje od vsedržavnega razvoja, kar pa je v veliki meri pogojeno z razlikami, ki jih že tradicionalno beležimo med državno in deželno ravnijo. Tako na Koroškem socialistični kandidat še vedno občutno prednjači pred OVP-jevskim, vendar ni mogoče spregledati, da je delež SPO tokrat padel pod 50 %. Druga ..značilnost", po kateri se Koroška razlikuje od ostale Avstrije, je odstotek glasov, ki so bili oddani za Scrinzija: medtem ko državno poprečje znaša le 1,2 %, je na Koroškem zbral še vedno 2,8 % glasov.
Ravno pri glasovih za Scrinzija je opaziti še vidne razlike med Koroško kot celoto ter občinami v južnem delu dežele, kjer je odstotek nemškona-cionalnih glasov daleč pod deželnim in v mnogih primerih celo pod državnim poprečjem. Na drugi strani pa je delež, ki ga je na tem ozemlju dosegla Blau-Meissnerjeva, ravno obraten ter vidno presega odstotke, ki jih je dosegla na deželni ali državni ravni.
Ne nazadnje pa je polom, ki ga je doživel Scrinzi zlasti v dvojezičnih občinah, občutna klofuta tudi za Hai-
derja: Tik pred volitvami je Haider pozival, daje treba Scrinzija nagraditi tudi za- njegovo zadržanje v narodnostnem vprašanju - poraz, ki ga je doživel Scrinzi na južnem Koroškem, je torej zaslužena ..nagrada" zanj in za Haiderja.
#	Waldheim je imel koristi ravno od tistih pojavov, ki so socialističnemu kandidatu škodovali. Poleg tega pa mu zadeva z njegovo preteklostjo nikakor ni škodovala temveč nasprotno koristila, saj je pri mnogih volilcih sprožila efekt, da so se z njim solidarizirali (in s tem v mednarodni javnosti še poudarili madež Avstrije zaradi nacistične preteklosti).
#	Scrinzi je skupaj s svojim nacionalnim taborom popolnoma pogorel in to je morda najbolj pozitivno na izidu nedeljskih volitev. Očitno je, da mnogi od tistih, ki imajo še določeno povezavo z nacistično preteklostjo, niso iskali ovinkov, marveč so se odločili neposredno za Waldheima. Scrinzijev polom bo moral zlasti pri FPO izzvati resne preudarke.
#	Blau-Meissnerjeva je na prvi mah uspela zbrati kar presenetljivo število tako imenovanih ..protestnih" glasov, kar jasno kaže, da se krepijo sile, ki odklanjajo okostenelo politiko etabliranih strank. Če bi uspelo te sile združiti tudi pri parlamentarnih volitvah, bi to za stranke brez dvoma pomenilo pozitivno obogatitev za politično življenje, za stranke pa resen izziv.
Po nesreči v ČemobHu:
Potrebna je večjo poinjo
V ponedeljek prejšnjega tedna so naprave za merjenje atomskega žarčenja pokazale vrednote, ki so nad naravnimi. Kmalu je bilo jasno, da ima to realno ozadje: v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil se je pokvaril reaktor, okolico so sovjetske oblasti evakuirale, v sosednjih krajih in deželah pa je okolje izpostavljeno žarčenju, ki ga prenaša veter, obremenitev pa se ojači še posebej, kadar dežuje.
Tudi na Koroškem je mogoče zaznati posledice te nesreče, čeprav zatrjujejo strokovnjaki, da
stopnja 3 na osemdelni skali, kakršno so merili kot najvišjo med drugim tudi v Šentjakobu, še ne ogroža zdravja, čeprav seveda presega naravno sevanje. Kljub temu pa pristojne deželne oblasti priporočajo večjo pažnjo: otroci naj se ne igrajo v peskovniku, šolarji naj ne telovadijo na prostem, starši naj predvsem male otroke zvečer dobro umijejo. Prepovedana je med drugim tudi prosta prodaja mleka s tistih kmetij, na katerih kmetje krmijo živino s svežo travo, prepovedana pa je tudijavna prodaja zelenjave, kije zrasla na prostem.
Fried in Koko! broin v Ceiovcu
Odmevno ttterarno branje v okviru „koroške vigredi" smo doživeti prejšnji teden v Cetovcu. Pristuhniti smo pesmim Ericha Frieda. Andreja Kokota in Ctaudie Hahm. Več o prireditvi preberite na 3. strani.
Bo Koide! pMsedtn!
i nncionninegn no protestnega konjo? Haiderju grori irkiiučitev ir stranke
V torek popoldne je zvezno predsedstvo avstrijske svobodnjaške stranke skteniio, da bo naznanilo predsednika svoje koroške deželne organizacije Jorga Haiderja pri strankinem razsodišču. Ista usoda naj bi doletela celotno koroško predsedstvo, če ne bo odstopilo od svojega sklepa, da prekine svoje odnose z zvezno organizacijo.
Predsedstvo z Norbertom Stegerjem na čelu zahteva obsodbo koroških funkcionarjev. Ne izključujejo niti Haiderjeve izključitve iz stranke. Zvezni sekretar FPČ Grabher-Meyer je po seji zveznega predsedstva označil Haiderja kot peto kolono ljudske stranke znotraj FPO. Kajti ..stranki škodljivo zadržanje" koroških svobodnjakov v trenutni situaciji koristi edinole ljudski stranki, ki bi z vsemi sredstvi prišla rada na oblast.
Diskusijo in nervoznost znotraj avstrijskih svobodnjakov je povečal še rezultat zadnjih volitev. In to v dvojnem smislu. Dobri rezultati za zeleno kandidatko Meissner-Blau naznanjajo, da preti FPO nevarnost, pri bodočih volitvah zdrkniti po velikosti od 3. na 4. mesto. Na drugi strani pa je občuten poraz nemškonacio-nalnega kandidata Scrinzija oslabil Haiderjevo pozicijo znotraj stranke.
Od 6. oktobra naprej, ko so se na celovškem ..freiheitskommersu" zbrali vsi nem-škonacionalci srednje Evrope da bi med drugim podprli dr. Scrinzija, je Haider upal na okrepitev ultradesnega tabora znotraj stranke in v Avstriji nasploh. Vendar je škandalozno zadržanje Waldheima, ki se ne more več spominjati na svoja leta med drugo svetovno vojno, imelo tudi
pozitiven efekt in moralično in organizacijsko zdrobilo zalet tega tabora.
Ni čudno, da je dan po volitvah Haider govoril o potrebi močnejše povezovave s prostestnimi volilci. Pred volitvami pa je še močno ljubimkal predvsem s protimanj-šinskimi silami. Ali to niso najboljši znaki, da se bo Haider v naslednjih dneh na svoj oportunističen način prilagodil starnki in se spet znotraj nje skušal uveljavljati. Ne pa izven nje?
KHB kotiKretHirn
napad na dvojeiično šoto
,.Po razgovoru z zastopniki v dežeinem zboru zastopanih strank smo zdaj spisati predlog šolskega modela," je dejal predsednik KHD Feldner na tiskovni konferenci, kjer je predstavil ideje KHD za šolsko ureditev. Kaj nudi ta ,.model" novega? Ponavlja zahteve iz referenduma KHD in jih kar konkretizira. Posledica za dvojezičen pouk? Skoraj povsod naj bi uvedli za tiste, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku oddelni pouk; torej poleg ločitve dijakov tudi na organizacijski ravni poslabšanje kvalitete pouka. Več v naslednji številki.
PRERERtTE
na
strani
2 Tako so v nedeljo votiti v občinah na južnem Koroškem
2	Kmetje se pripravtjajo na kmečkozborske votitve
3	SPD„Zarja"v Žetezni Kapli dobito tastne prostore
4	Koncert „Gtasbeni poteti" v Cetovcu
5	To in ono iz ptaninske dejavnosti
6	Branje za naše najmtajše
8 Športne vesti: Nogomet - Šah -Namizni tenis
Oh oMetnici podpisa dtinvne pogodbe:
Quo vodiš, drugo ovsKijsko repubiiho?
4/ /c? je miui/o, odkar se je konča/a morija drage .svetovne vojne; J/ /er ho ndndo, odkar je h da na Dunaja svečano podpisana avstrijska državna pogodba, s katero je A vstrija spet dobi/a .st'o jo popo/no svobodo in neodvisnost.
Dve ob/etnici, ki sta /ned seboj tesno povezani in prav v medsebojni povezavi predstav/jata pomembno zgodovinsko pre/omnico za avstrijsko državo d: s tem rudi za s/ovensko narodno skupnost rta Koroškem.
Druga avstrijska repub/ika je tte.spotuo rezu/-tat zmage protifašističnih si/ nad /taetjd.sdzmotu. Tisti, ki se prav v današnjem času po vsej Avstriji hva/ijo. da so med drugo vojno /e izpo/njeva/i svojo do/žuost, morajo vzeti rta znanje, da so jo bote a/i nehote izpo/njeva/i za /Viderjevo ve/e-uemško idejo.
.Sad aktivne ude/ežbe koroških .S/ovenrev v protifašističnem boju je č/en 7 avstrijske državne pogodbe, ki nam zagotav/ja obstoj in razvoj na re/otnem ozem/ju naše avtohtone nase/itve. Ko pa v tej /uči 3/ /et po podpisu državne pogodbe ocenjujemo po/ožaj s/o venske narodne skupnosti in se sprašujemo, kaj je drttga repub/ika priues/a koroškim .S/ovencem, je bdanca /ahko samo ttegadv/ta.
Od ukinitve obveznega dvojezičnega šo/stva, občutne omejitve možnosti uporabe s/ovenskega <! jezika na sodiščih in uradih, bruta/nega napada na dvojezične krajevne napise, vrste bombnih atentatov na ttaše spomenike, diskriminacijskega preštevanja manjšin pa do sedanjega napada na ostanke dvojezične šo/e /ahko s/edimo po/itiki kapitu/aetje pred desničarskim šovinizmom in ekstremizmom. 3e več, z zakonom o narodnih skupinah, ki ve/ikemu de/tt koroških .S/ovcncev ottentogoča javno uporabo materinega jezika v domačem kraju, je avstrijskemu zakono.daja/cu ob botrovanju desničarskih skrajnežev ttspe/o vnesti sta/ni narodnostni konf/ikt na bazo, v vasi, v občine, se pravi med /jttdt tta terenu.
F tej /uči moramo videti konj/ikte v posameznih občinah /Fe/ikovec, Žitara vas, Že/ezna Kap/a. čdobasnica, .Šentjakob, bistrita v Rožu, bekštanj, pa ce/o .S'c/c in bi/čovs, da ne navajamo še drugih primerov), ki so naravnost programirani v zakonu o narodnih skupinah. Taki. in podobni konj/iktise bodo nada/jeva/i-in prav' to že/tjo nemški naviona/isti.
Kako ma/o so avstrijski po/itiki priprav/jeui učiti se iz napak pretek/osti in kako prev/aduje oportunizem povsod tatu, kjer gre za vo/i/ne g/a-
sove, se nazorno kaže v razpravi o dvojezični šo/i. Potem ko se je najprej koroška TPD izrek/a za /očen pouk, se ji je kma/u pridruži/a tudi OFP. Posebna koroška pedagoška komisija, ki jo sestav/jajo zastopniki vseh treh koroških deže/-nozborskih strank, pa se je interno menda že izrek/a za mode/ /očeuegapouka z omejitvami v tistih krajih, kjer je ma/o prijav.
Mode/ de/no /očeuega pouka, ki bo po vsej verjetnosti kma/u posta/ p/atforma tristrankarskega barantanja, bi občutno poveča/ in tudi na šo/-skem področju omogoči/ sta/eu narodnopo/itični konf/iktni poiencia/ po vaseh in občinah. .S tem pa bi nasprotniki koroških .S/ovencev dobi/i v roke dodatno orožje za uada/jevaujeprisi/ue asi-mi/acije it: zdesetkauje dvojezičnega pouka.
Jasno in razum/jivo je, da se moramo koroški .S/ovetui takemu razvoju od/očno upreti.
.Spričo zgoraj povedanega pa je ob ob/etnici podpisa državne pogodbe povsem na mestu vprašanje; (juo vadiš, druga avstrijska repub/ika.?
Fetiks Wieser
predsednik Zveze slovenskih organizacij
na Koroškem
Izid nedeljskih voHtev v dvojezičnih občinah južne Koroške
Bolj kot vse besede o izidu voiitev govorijo števiike. Zato tudi tokrat objavijamo razpredelnico. v kateri navajamo za občine dvojezičnega deia dežeie števiične podakte za vse štiri kandidate, dodajamo pa tudi še podatke iz ieta 1983, in sicer števiio giasov ter odstotke, ki so jih pri tedanjih državnozborskih volitvah dobite posamezne stranke oz. voiiine skupine.
Primerjave med ietošnjimi predsedniškimi ter tedanjimi državnozborskimi volitvami seveda niso možne, vendar le dajejo nekoliko bolj razumljivo sliko o razporeditvi sil. Poleg letošnjih podatkov za socialističnega kandidata Steyrerja navajamo podatke iz leta 1983 za SPO. pri podatkih za Waldheima takratne podatke za OVP. pri Scrin-ziju navajamo številke tudi za FPO iz leta 1983, medtem ko smo pri kandidatki Blau-Meissner poleg letošnjega števila glasov in odstotkov navedli še ustrezne podatke iz leta 1983, in sicer za vse tri skupine, ki so na Koroškem kandidirale poleg treh deželnozborskih strank, KPO, ALOin VGO.
Za točnejšo analizo letošnjega odločanja volilcev v primerjavi z njihovo odločitvijo pred tremi leti bi bilo treba upoštevati seveda tudi število neveljavnih glasov ter volilno udeležbo, vendar v tem okviru vseh teh podatkov žal ne moremo objavljati. Kljub temu smo prepričani, da si bodo bralci tudi že na podlagi te razpredelnice lahko ustvarili dovolj jasno sliko o tem, kje so večje in kje manjše razlike med volilno odločitvijo zadnjo nedeljo in rezultati iz leta 1983.
V razpredelnico smo poleg dvojezičnih občin vključili tudi še obe veliki mesti Celovec in Beljak, na koncu pa navedli še skupne podatke za celo Koroško. To omogoča primerjavo rezultatov iz posameznih občin dvojezičnega ozemlja z deželnim povprečjem.
Razgovor na Dunaju
V smislu zadnjega razgovora predstavnikov obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev z zveznim kanclerjem dr. Sinowtzem začetek februarja tega leta je bila ustanovljena delovna skupina pod vodstvom ministra dr, Loschnaka, ki naj bi v podrobnostih proučila nekatera odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Prvi sestanek te skupine je bil preteklo sredo na sedežu ministra Loschnaka. Poleg njega sta s strani Urada zveznega kanclerja sodelovala še sek-cijski vodja ustavne službe dr. Hol-zinger in referent za manjšinska vprašanja pri ustavni službi dr. Tichy. S strani koroških Slovencev pa sta se razgovora udeležili delegaciji ZSO in
NSKS pod vodstvom obeh predsednikov dipl. inž. Wieserja in dr. Grilca.
V triurnem razgovoru je delovna skupina proučila predvsem vprašanja otroškega varstva, trgovske akademije, prisotnosti sovenščine pri ORF-u in podpore kulturni dejavnosti koroških Slovencev. Predstavniki osrednjih slovenskih organizacij pa so opozorili tudi na problematiko dvojezičnega šolstva in pri tem ugotovili, da koroški Slovenci slej ko prej vztrajajo na skupni vzgoji v skupnih razredih oz. šolah.
Razgovor je potekal v konstruktivnem vzdušju in domenjeno je bilo, da se bo nadaljeval v mesecu juniju. Do tedaj bosta obe strani pripravili še nekatere dodatne predloge.
Občina	Steyrer		SPO 83		Waldheim		OVP 83		Scrinzi		FPO 83		Blau- Meissner		KPO 83		AL0 83		VGO 83	
	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs. %	
Bekštanj	2625	52,4	2773	59,2	2073	41,4	1296	27,7	80	1,6	389	8,9	231	4,6	49	1,1	110	2,4	70	1.5
Bilčovs	515	49,8	474	47,2	440	42,6	346	32,5	22	2,1	76	7,6	57	5,5	9	o,9	87	8,7	12	1.2
Bistrica, v R	994	58,5	1028	63,3	574	33,8	412	25,4	24	1,4	90	5,5	106	6,2	19	1.2	57	3,5	18 1,1	
Borovlje	2897	53,8	3148 65,2		2074	38,5	1136	23,5	97	1,8	317	6,6	317	5,9	61	1.3	93	1,9	73	1.5
Čajna	866	56,1	850	58,9	600	38,9	363	25,1	26	1,7	168	11,6	51	3,3	22	1,5	8	0,6'	33	2.3
Djekše	315	45,1	232	39.5	356	51,0	272	46,3	14	2,0	44	7,5	13	1.9	3	0,5	29	4,9	7	1,2
Dobrla vas	2078	55,3	2069	59,2	1481	39,4	1102	31,6	58	1.5	181	5.2	144	3,8	21	0,6	86	2,5	34	1,0
Galicija	557	49,7	520	50,8	506	45,1	393	38,4	11	1,0	65	6,4	47	4,2	2	0,2	38	3,7	6	0,6
Globasnica	516	51,6	499	52,1	389	38,9	273	28,5	6	0,6	28	2,9	89	8,9	5	0,5	147	15,3	6	0,6
Grabštanj	755	45,0	796	49,5	838	49,9	638	39,7	24	1,4	140	8,7	62	3.7	2	0,1	12	0,8	20	1,2
Grebinj	953	40,2	951	43,5	1271	53,6	1013	46,3	50	2,1	178	8.1	98	4,1	7	0,3	16	0,7	22	1,0
Hodiše	653	48,3	597	53,0	597	44,2	392	34,8	20	1,5	62	5,5	81	6,0	6	0,5	40	3,6	29	2,6
Kotmara vas	908	53,8	953	59,0	676	40,0	490	30,3	16	0.9	90	5,6	88	5,2	12	0,7	46	2,9	24	1,5
Otok	313	35,7	220	33,3	487	55,5	380	57,6	30	3,4	45	6,8	47	5,4	-	0,0	5	0,8	10	1,5
Pliberk	1877	49,9	1816	50,8	1467	39,0	1104	30,9	54	1,4	208	5,8	361	9,6	34	1,0	392	11,0	21	0,6
Podklošter	3066	52,0	2725	64,1	2499	42,4	946	22,3	108	1,8	302	7,1	219	3,7	135	3,2	53	1.3	88	2,1
Pokrč e	765	50,4	787	56,9	682	44,9	461	33,3	20	1,3	99	7,2	52	3,4	3	0,2	16	1.2	18	1.3
Rožek	498	51,1	513	56,4	404	41,4	253	27,8	12	1.2	73	8,0	61	6,3	7	0,8	52	5,7	1 1	1,2
Ruda	540	52,5	519	55,8	434	42,2	297	31,9	16	1,6	80	8,6	38	3,7	4	0,4	13	1,4	18	1.9
Sele	279	58,6	291	57,4	155	32,6	100	19,7	-	0,0	3	0,6	42	8,8	6	1.2	105	20,7	2	0,4
Straja vas	484	48,9	520	54,5	442	44,6	341	35,7	14	1,4	52	5,5	50	5,1	3	o,3	26	2,7	13	1,4
Suha	380	48,3	385	52,1	354	45,0	288	39,0	7	0,9	19	2,6	45	5,7	2	o,3	37	5,0	8	1,1
Škooijan	1387	48,7	1196	50,4	1262	44,3	861	36,3	51	1,8	149	6,3	148	5,2	13	0,6	134	5,7	19	0,8
Škofiče	776	57,4	771	62,3	509	37,7	332	26,8	16	1,2	86	7,0	50	3,7	8	0.7	23	1,9	17	1,4
Šmarjeta v R	. 387	50,4	395	58,0	355	46,2	222	32,6	11	1,4	26	3,8	15	2,0	4	0,6	25	3,7	9	1,3
Šmohor	2246	46,6	2142	46,5	2214	46,0	1556	33,8	166	3,4	795	17,3	189	3,9	11	0,2	42	0,9	57	1,2
Štefan na Z.	713	55,2	704	55,8	532	41,2	476	37,8	14	1,1	58	4,6	33	2,6	5	0,4	4 0,3		14	1,1
Šentjakob	1706	60,0	1751	64,1	946	33,3	561	20,5	32	1,1	175	6,4	159	5,6	61	2,2	155	5,7	28	1.0
Teholca	669	54,3	673	60,1	502	40,7	307	27,4	12	1,0	108	9,7	49	4,0	5	0,5	7	0,6	19	1,7
Velikovec	3511	49,4	3551	53,0	3175	44,6	2371	35,4	162	2,3	567	8,7	265	3,7	27	0,4	81	1,2	104	1,6
Vemberk	1431	54,4	1485	61,9	1068	40,6	618	25,8	48	1,8	228	9,5	83	3,2	10	0,4	21	0,9	38	1,6
Vrba	2265	44,6	2354	49,8	2343	46,1	1475	31,2	187	3,7	682	14,4	288	5,7	39	0,8	77	1,6	99	2,1
Žel.Kapla	1364	64,0	1358 65,0		632	29,7	496	23,7	28	1,3	73	3,5	106	5,0	41	2,0	102	4,9	21	1.0
Žihpolje	348	35,4	347	40,3	561	57,1	408	47,4	25	2,5	75	8,7	48	4,9	3	0,4	11	1.3	17	2,0
Žitara vas	852	58,7	802	60,3	478	32,9	352	26,5	34	2,3	54	4,1	88 ^,1		3	0,2	111	8,4	8	0,6
Žrelec	2054	55,0	2225	63,6	1464	39,2	870	24,9	70	1.9	256	7,3	144	3,9	29	0,8	54	1.5	63	1,8
Beljak meat(
18.522 50,9
19.906 58,0
15.111 41,5
9.598 27,8
853 2,3
3232 9,4
1922 5,3
459 1,3
286 0,8
891 2,6

25.902 44,3
28.272 50,6
27.055 46,3
19.609 35,1
1885 3,2
5190 9,3
3592 6,1
483 0,9
700 1,3
1667 3,0
Koroški
174.252 49,0
177.895 53,4
155.838 43,8
106.242 31.9
10012 2,8
35957 10,8
15.596 4,4
2508 0,8
4220 1,3
6381 1,9
16. novembra 1986 so votitve v kmetijsko zbornico:
Položaj kmetijstva je danes bolj zaostren
Petletno delovno obdobje koroške kmetijske zbornice se nagiba h kraju. 16. novembra 1986 bodo veleposestniki, kmetje in polkmetje volili svoje stanovsko zastopstvo na Koroškem. Skupnost južnokoroških kmetov je leta 1981 dosegla en mandat (ekonomski svetnik Ignac Domej iz Rinko!), drugega je le tesno zgrešila.
Slovenska kmečka zveza in Skupnost južnokoroških kmetov trenutno pripravljata skupaj s slovenskimi kmeti predloge za volilni program in izbiro kandidatov. O pripravah in o stališčih kmečkih zastopnikov bomo še sproti poročali. Tokrat pa smo se razgovarjali s tajnikom Slovenske kmečke zveze, diplomiranim agronomom Štefanom Domejem.
,S'/oven.sA/ vc.snnA. /Vovent/va bodo vo/hvc v Anicoj.sAo zbornico. KoAo sc .SVoccn.sAa ArnccAo zveza /n .SAa/mos/ /MŽMoAoro.šA/h Ametov priprav/ja/a na ?e pomembne vo/nve?
.&e/an Domej. Z osrednjima organizacijama smo se zmenili, da izvedemo na celotnem dvojezičnem ozemlju prirpavljalne krajevne sestanke. Na sestankih, ki smo jih že izvedli, smo poročali o delu kmečkega zastopnika v kmetijski zbornici in odprto in odkrito razpravljali o problemih naših kmetov in njihovih željah. Eden glavnih namenov je zbrati predloge za program Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) in sestaviti listo kandidatov. Skupno zborovanje konec maja ali začetek junija naj bi sprejela dokončne sklepe.
.S' F' KoA.šne že/je imajo Amefje m v čem se roz//Ao)e)o te vobtve ori prej.s-njib?
Domej. Položaj kmetijstva je danes še bolj zaostren kot pred petimi leti. Kajti v kmetijstvu imamo danes zaradi prevelike proizvodnje izredne probleme. V avstrijskem merilu je preveč žita, mleka, govejega in svinjskega mesa, za posestnike gozdov pa velja, da so nizke cene za hlodovino in lesne proizvode. Dodatno veljajo še večje omejitve za mleko, pri govedoreji in prašičereji, podražile so se tudi cene mineralnih gnojil, sledi pa povišanje dodatnega davka pri žitu (Verwertungsbeitrag).
Kmetje se sprašujejo, če se jim splača še kmetovanje. Smo ob točki, ob kateri dobiva določena samopomoč vedno večji pomen. Celotna svetovalna politika je usmerjena v znižanje stroškov za kmetijske izdelke. Kmetje ne bi več smeli še naprej vlagati v investicije.
.S'V. Ko/ so prob/em; s/ovensA;b A metov m AoA.čnc so opbove ze//e?
Domej. Težave so v prvi vrsti organizacijske. Izgraditi moramo šele mrežo zaupnikov in sodelavcev na južnem Koroškem. Imamo pa raz-
Prihližno eno leto že deluje Stefan Domej kot tajnik Slovenske kmečke zveze.
lične pogoje kmetovanja npr. v centralnem predelu (okolica Celovca in Podjuna), kjer je težišče na poljedelstvu, koruzi in žitu ter prašičereji; medtem ko morejo v hribovskih predelih (Železna Kapla, Sele, Karavanke, Gure, Rož in Zilja) kmetje obdelovali predvsem le travnate površine.
Kot enega izmed glavnih problemov ocenjujem strukturno slabo pospeševalno službo kmetijske zbornice. Kmete so silili preveč v velike investicije, premalo pa v osnovno usposobljenost. V občinah Železna Kapla in Sele danes samo še nekateri kmetje proizvajajo mleko. Kmetom pa ne bi bilo treba hoditi v dodatne službe, če bi bilo več živinoreje, preživljali se bi s kmetijstvom.
Vzroki so gotovo tudi v načinu pospeševanja. Tega področja niso hoteli intenzivno pospeševati. Ni bilo pravega zaupanja do kmetov iz tega področja, tudi zaradi tega, ker so bili Slovenci.
.S'F. /tb Me pr/ho/ote v nasprotje s preve/ZAo Ametp.sAo proizvodnjo, če zahtevate oArepdev Arnetij.stva v naših predebh?
Domej. Seveda prideš v nasprotje. Toda naše kmetije morajo biti ekonomsko sposobne, kajti če bo ravan naše proizvodnje padala še- naprej, bodo stroški proizvodnje še večji in se bo položaj še bolj poslabšal.
Če vzamemo Koroško kot zaokroženo celoto, potem ugotovimo, daje na Koroškem premalo mleka, premalo svinjskega mesa; preveliko produkcijo v Avstriji povzročajo Zgornja in Nižja Avstrija in Štajerska.
SV. Katere možnosti preostajajo s/o venskim Ametom ?
Domej. Kmetu moramo nuditi stalno informacijo o sprotnem dogajanju v kmetijstvu in jih strokovno
Tržaški kmetje so za novo kmetijsko poiitiko
Položaj v tržaški pokrajini, v Furlaniji in sploh v Italiji je obravnavala konec aprila Kmečka zveza na občnem zboru v Opčinah pri Trstu. Ta nadstrankarska, demokratična in avtonomna organizacija večine tržaških kmetov je obravnavala tudi probleme, ki se neposredno tičejo obstoja slovenske narodne skupnosti v Italiji. V resoluciji ugotavlja Kmečka zveza, da je za krizo kmetijstva predvsem kriva politika EGS. Čeprav je Italija deficitarna v kmetijski proizvodnji mora kljub temu nositi velik del bremen, katere ji skupnost nalaga zaradi presežkov razvitejših držav.
Slovenski kmetje kritizirajo tudi pomanjkanje državnega kmetijskega načrta, v tržaški pokrajini pa še posebej kritizirajo zgrešeno teritorialno politiko, ki ne upošteva specifičnih potreb krajevnega kmetijstva (kot se kaže tudi v uničevanju
kvalitativnih kmetijskih površin za druge gospodarske projekte). Tržaški kmetje nasprotujejo tudi izgradnji termoelektrarne. in opozarjajo na pomanjkanje vodovoda in cest, kar onemogoča razvoj kmetijstva.
Zaradi tega je občni zbor zahteval novo kmetijsko politiko, ki omogoča kmetijstvu enakopravno vlogo za skladen družbenogospodarski razvoj. Glede narodnostnega značaja velike večine tržaških kmetov, pa v resoluciji Kmečke zveze zahtevajo nujno uzakonitev globalne zaščite za slovensko narodnostnoskupnost v Italiji, ki naj zagotovi enako zaščitno raven na vsem teritoriju. kjer Slovenci prebivajo; „da nas zaščiti globalno, jezikovno, v šolstvu, kulturno in gospodarsko ter da nam zajamči ohranitev našega narodnostnega teritorija," je rečeno zaključno v resoluciji.
vežbati. Predavanja, demonstracije in izleti so le skromni začetki v to smer. S temi strokovnimi predavanji je kmeta treba zainteresirati, ga spraviti k razmišljanju. Znano je na primer, da je pod enakimi pogoji možno doseči pet- do sedemkrat večjo proizvodnjo, če gospodar Spremeni npr. oblike, način kmetovanja. Možno je tudi izboljšanje tehnologije v obratih. V tem so skrite še marsikatere možnosti. Toda o tem je potreben obširnejši pogovor.
.SV. .S/ovcn.tAc Anteb/.sAe .šo/e trenutno nt. KoAo, ntis/if, .se t/o oAre/r/t/ .stroAocno /zo/nažfvan/f s/ovcnsA/b Anretov no Koro.fAern.
Domej. Mislim, da naj bi bil cit slovenskih kmetov strokovni izobraževalni center, ki naj bi pripravljal razna predavanja, zimske tečaje. S takšnim dlcom bi morali zgraditi mrežo med ljudmi, povečati povezanost, na tej podlagi pa konkretneje razmičlajti o ponovnem delovanju kmetijske šole.
.SV. O Aevt/nt/t vpra.fonj/h Amet/j-stvo bo moro/o teč/ .še bo/j ž/vo /ovna
razpravo. Ob Aonco morr/o Se enArot A i'o//ti'om. KoAScn pomen /mojo priprave no vohtve za zgoraj omenjene težnje .s/ovensA/h A meto v?
Domej. Volitve v kmetijsko zbornico imajo za slovensko narodno skupnsot v celoti, kot tudi za kmete v posebni meri, prav velik pokmen. Zastopnik v kmetijski zbornici lahko nastopa kot glasnik vseh teh želja in ciljev. Kajti naši kmetje prav tako vzdržujejo kmetijsko zbornico, ki ima tudi nalogo svetovati kmetom. Toda ona ni pripravljena dajati nasvetov v slovenskem jeziku. Mislim, da ima celotna družba dolžnost podpreti te naše težnje. Kajti pospeševalna pomoč naj ne hi bila samo ckonos-mka, ampak tudi kulturna: ohranjuje naj tudi kulturo in identiteto kmetov, s tem pa jezik. Ravno v tem smislu se mi zdijo volitve v kmetijsko zbornico jeseni izrednega pomena. Združiti moramo vse sile, da bomo prišli do čim boljšega rezultata, da bi morda dosegli celo dva mandata.
(S Štefanom Domejem se je pogovarjal Vinko Wiescr).

SPD „Zarja" končno pod lastno streho
Večina naših podeželskih prosvetnih društev deiuje v žeto težkih pogojih, večina nima svojih prostorov, v katerih bi tahko razvijato svojo kul-turno dejavnost. Med njimi je bito tudi SPD ..Zarja" v Železni Kapii. ki, kot vemo, sodi med najboij deiavna društva naše narodne skupnosti. Zato je tembolj razveseljivo, da je kapelško prosvetno društvo končno prišlo do lastnih prostorov, katere so prejšnjo sredo izročili svojemu namenu.
To je za SPD „Zarja" in vse, ki se čutijo z njim povezani, bil povod, da
SAK-p)es
s kulturnim programom
programom (poje MoPZ iz Borovelj)
v nedeljo 18. maja 1986 ob 20.30 uri v dvorani mestne hiše v Borovijah
'graansambe!
VILIJA PETRIČA
Prisrčno vabljeni
tega svečanega trenutka ne zamudijo, da tako izrazijo svoje zanimanje za kulturno dejavnost v Železni Kapli. Seveda so bili to v prvi vrsti člani in kulturne sekcije društva. Pevski zbor in tamburaši so za to priložnost pripravili kratek kulturni spored, predsednik Miha Travnik je pozdravil številne goste ter izrekel zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je društvo prišlo do lastne strehe in bo tako lahko še bolj temeljito pripravilo svojo osemdesetletnico, ki jo bo praznovalo prihodnje leto. Posebno je naglasil velik prispevek tovarne celuloze Obir na Rebrci, grofa Turna, Slovenske prosvetne zveze, posebno pa kapelške Zadruge, ki je v svojem novem poslopju omogočila, da ima tam tudi „Zarja" svoj dom. Miha Travnik se je zahvalil tudi vsem tistim, ki so s svojim delom doprinesli k ureditvi društvene sobe. V tozadevnem poročilu Mihe Kuharja je prišlo do izraza s kakšno požrtvovalnostjo so ljudi delali in pomagali, da so ures-ntčtli zastavljeni cilj. To je prišlo do 'zraza tudi iz ust govornikov, zlasti grofa Turna, ki je društvu podaril les
za oblogo stropa; slednji je menil, da mu koroška domovina pomeni prisotnost dveh kultur, dveh jezikov, ki deželi dajeta poseben pečat. Zato je jezik in kulturo slovenske manjšine treba čuvati in ohraniti, je Turn med drugim menil, in da je zaradi tega tudi radevolje prispeval svoj delež k ureditvi društvenih prostorov. Tudi Peter Kuhar, ki je spregovoril v imenu tovarne Obir, je dejal, daje podjetje s svojo pomočjo pokazalo razumevanje za kulturno delo „Zarje" ter njenega doprinosa h kulturnemu življenju v Železni Kapli. Tajnik SPZ Janko Malte je dejal, da se naša osrednja kulturna organizacija zaveda poslanstva slovenskih društev na podeželju in je zato široko-grudno podprla prizadevanje „Zarje" da po osmih desetletjih delovanja vendarle pride do svojih društvenih prostorov. Janko Malte je ob tej priložnosti predstavil kaseto s posnetki pesmi ansambla ..Korenika" iz Podjune, pri tem gre za skladbe Hanzija Artača in besedila Milke Hartmann, ter za posnetka tamburaškega zbora, ki predstavlja del svojega mednarodnega sporeda, med drugim tudi skladbe vodje D. Efrendija/ M. Aza-riana.
Slovenskemu prosvetnemu društvu „Zarja" čestitamo k uresničitvi dolgoletne želje in želimo, da bo v
OBIRSKO
H!. STRELJANJE NA OBJRSKEM s puško na zračni pritisk
v ponedeljek 19. 5. 1986 od 9.00 do 12.00 in od 12.00 do 19.00 ure pri Jerebu na Obirskem. Zabavali bodo domači godci. Lepe nagrade!
novih prostorih lahko še bolj prispevalo h kulturnemu razvoju v Železni Kapli in okolici. Na našem posnetku predsednik Miha Travnik (levo) med svojim pozdravnim govorom in udeleženci otvoritvene svečanosti (desno).
Nove prostore „Zarje" je blagoslovil kapelški župnik Poldej Zunder, ki ga poznano tudi kot odličnega režiserja.
Lirika, ki poziva in zadene
Fried in Kokot stAtra!a v okviru „koroške vigredi"
Z leve na desno: Claudia Hahm, Erich Fried, Andrej Kokot. V ozadju Obir-ski ženski oktet, kije da) giasbeni okvir liričnega večera.
Okoli tristo ljudi se je na večer po prvem maju zbralo v dvorani celovške Mohorjeve, da bi prisluhnilo dvema pesnikoma, avstrijskemu državnemu nagrajencu za literaturo, Erichu Eriedu in Prešernovemu nagrajencu Andreju Kokotu. Fried pa je predstavil poslušalcem tudi nenapovedano mlado Nemko Clau-dio Hahm, nadebudno avtorico z močnim stremljenjem po svobodi.
Žc pred dvemi leti, ko je Fried prvič bral v Celovcu, se je s tremi pesmimi dotaknil tudi slovenskega vprašanja na Koroškem. Tokrat je organizator ..koroške vigredi" Del Vedernjak napovedal dvojezičen literarni večer s tem avstrijskim pesnikom in prevajalcem, ki ga imenujejo tudi živo ..pesniško vest". Kajti ni mnogo avstrijskih besednih umetnikov. ki s svojimi besedami tako vztrajno nastopajo proti vojni, zatiranju, uničevanju in diskriminaciji.
Gotovo smo mi dvojezični koroški Slovenci imeli več od tega literarnega večera. Saj smo slišali Ericha Frieda pesmi tudi v slovenskem prevodu Andreja Kokota, in Kokotove pesmi tudi v nemškem prevodu (večino jih je prevedel sam, nekaj pa Peter Ker-sche). Vsak jezik ima svojo barvo in svojo izrazno moč. K temu sta prispevala tudi interpreta, Herbert Mako, ki je odlično bral Kokotove pesmi v nemščini, in Marjan Srienc, ki je -deloma morda preveč patetično -bral Friedove pesmi v slovenščini. A tudi nemškogovoreča enojezična publika je pokazala visoko mere strpnosti in spoštovanja do drugega jezika v deželi.
V kratke verze povezane lirične Friedove besede razkrinkavajo oblastneže, razgaljajo hladnokrvnost razvitega sveta, kritizira vodilne cerkvene predstavnike, osmeši tiste, ki se mimogrede hočejo oprati grehov iz preteklosti. Prav tako pa poziva 65-letni umsko izredno vitalni avtor svoje nasprotnike naj se oprijemajo humanosti in svari prijatelje pred napakami, kot naprimer v pesmi Raz-
lika: „Fašist, ki ni dosti več kot fašist, je morda fašist. Toda antifašist, ki ni dosti več kot antifašist, morda ni antifašist." Neizprosno pa se upira tudi proti skrčevanju pravic narodnostnim skupnostim.
Pozornost pri nemškogovoreči publiki pa so zbujale tudi pesmi prevajalca in pesnika Andreja Kokota, katerega pesmi bi ta večer marsikdo v tiskani obliki rad odnesel domov, če bi bila katera pri roki. Če Andrejeve pesmi po svoji obliki in vsebini poslušalca ne kličejo k tako aktivnemu poseganju v družbeno dogajanje, kot Friedove pesmi, potem v svoji osredotočenosti na stiske, v katerih se nahaja slovenski človek na Koroškem, dostikrat ostro zadenejo v črno. Brez velikega govorjenja, a s tem večjo natančnostjo zlije razočaranja, žalost in upanja v lirične posode. Kljub raztrgovanju govorice, kljub grozeči narodni smrti se upira, vztraja, in išče sledove hotenja, se oprijema tihih upanj na boljšo bodočnost.
S svojimi toplimi in pozitivnost odobravajočimi pesmimi pa je na svoj način izstopala edina ženska ob podi-
ju: Claudia Hahm iz Wupperta!a. Ni govorila samo o vesoljskih nevarnostih današnjega časa („enkrat moramo vsi umreti, toda ne vsi na enkrat!"), s pesmijo o svobodi je globo^ osvobajala tudi sebe, kajti njen odnos do življenja je strnila v enem stavku: „kaj se pravi moram ljubiti -ljubim!"
Razprava, po literarnem branju je tekla predvsem med poslušalci in Erichom Friedom, kije ljubitelje svojih pesmi opozarjal predvsem na to, naj ne jemljejo prispodob iz njegovih pesmi preveč dobesedno. „Kajti kdor jemlje prispodobo o ,petih minutah pred dvanajsto' dobesedno, bo resig-niral". Osebno jo razume kot poziv za povečanje aktivnosti. „Saj je teh 15 milijonov otrok, ki umirajo letno na zemlji, že del 3. svetovne vojne. Toda nikoii ni prepozno začeti se upirati!"
V zvezi s slovenskimi avtorji na Koroškem pa je menil, da hoče edinole povedati, naj se ne bavijo samo z lastno usodo, temveč tudi z vsemi drugimi vprašanji časa. „Toda najvažnejše je to. da se pisateljem in pesnikom ne daje nobenih predpisov!" v.
Minister Kmec! bi! na pos!ovi!nem obisku pri Stovenski prosvetni zvezi
Dolgoletni minister za kulturo pri izvršnem svetu SRS dr. Matjaž Kmec) je tik pred iztekom njegove mandatne dobe obiskal sedež Slovenske prosvetne zveze, kjer se je od vodstva naše centralne kulturne organizacije poslovil kot vodja kulturnega resorja pri vladi našega matičnega naroda. Pri tem je bito ugotovljeno, da je SPZ z ministrom Kmeclom imela dobre stike, kar se je odražalo tudi pri kontaktih z drugimi kultrurimi organizacijami in ustanovami v Sloveniji.
Dr. Matjaž Kmecl bo tudi v novi funkciji kot član CK ZKS ohranil stike s koroškimi Slovenci, posebno pa kot znanstvenik in
profesor na univerzi Edvard Kardelj, kjer bo spet obravnaval slovensko literarno zgodovino: kot tak bo del svojega znanstvenega dela posvetil tudi koroški književnosti. kateri je že svojčas pripomogel, da je v Sloveniji bila deležna širše pozornosti in obravnave.
Dr. Matjažu Kmeclu na novem delovnem področju želimo mnogo uspeha in seveda tudi, da bo kot politik in kulturnik pogosto prihaja) med nas.
Novi minister za kulturo pri IS SRS je postal Vladimir Kavčič, ki ga naše kulturne organizacije poznajo kot bivšega predsednika Kulturne skupnosti SRS.
Ivan Jan
O resnični podobi škofa Rožmana
Res jim jc pomagal s svojim vplivom pri italijanskih oblastnikih. Toda zakaj? Večkrat tudi zato, da so se potem vključevali v vaške straže, v belo gardo, v MVAC! Namen posvečuje sredstva! In vse v znamenju boja za vero in Boga! Čudna dobrota!
-	Opisano je bilo. kako je ob zadnji priložnosti neprijazno sprejel emi-sarja OF dr. Staneta Mikuža. In ne le to: na noben poziv ali prigovarjanje vodstva OF sploh ni odgovarjal. In narodna nesreča jc bila po njegovi krivdi vse večja.
-	Kako se je ta .dobrote polni' škof mogel tako grobo vesti nasproti množicam ljubljanskih žensk, ki so zaradi preganjanj in mučenj njihovih sorodnikov iskali pomoč pri njem - na primer februarja ali 21. junija 1943. Februarja jc sicer nekaj obljubil, a ni storil ničesar. Junija, ko so ženske zahtevale, naj bi škof posredoval glede izboljšanja za 23.()()() slovenskih otrok, mož in žena, ki so trpeli in umirali po italijanskih taboriščih, jih ni hotel sprejeti. Naletele so na zaklenjena vrata. Saj so škofa tedaj žc
poznale, vendar so jih najbolj prizadeli zaničljivi obrazi škofijskih dostojanstvenikov znotraj oken. Nato so priropotale poklicane gasilske cisterne. Zdaj so ženske, ki jih je bilo najmanj 2500, začeli oblivati močni curki
-	in zaradi njih so se morale umakniti. Škofovo obnašanje in njegov ..mokri blagoslov" je ženske ranil in nepopisno razkačil.
- Veliko je še podobnega, a samo še eno, verjetno poglavitno. Iz škofovih rok, a predvsem z njegovo ved-nostojo, sodelovanjem in blagoslovom je škofijska kurija - in tudi drugi
-	tiskala vrsto propagandnih listov, brošur, knjig, molitvenikov. Taki so bili Slovenec, Slovenski dom, Slovenski domobranec, Bogoljub, Naši mučenci. Črne bukve. Kaj mora vsak Slovenec vedeti o OF, in tudi „201)7", to jc 200 vprašanj za domobrance, kar je bilo zastrupljeno s tolikimi lažmi, podtikanji in strahotno nečlovcškost-jo, da je škof še bolj obremenjen z odgovornostjo. To zato, ker tem vernim fantom in možem dovoljuje umor, uboj, mučenje - seveda .brez-
božnih partizanov in komunistov', katerih oblast ni od Boga! Nikjer ni zaslediti krščanskih načel kot so: Ne ubijaj, Ljubi svojega bližnjega... Temveč nasprotno in nezaslišano: V imenu Kristusovih ran naj pade partizan... Ah: ...ne pozabi, da imajo tudi partizani neumrljivo dušo, za katero je Kristus prelil svojo kri na križu. Obenem, ko pobijaš njihova telesa, rešuješ njihove duše!
A škof nikoli z besedico tega ni obsodil!
V	.Domobrančevem molitveniku' je tudi pisalo: ..Odlično nalogo sta tebi, domobranec, poverila Bog in narod... Boriš se, da se ohrani narodna vera... Boj, ki si ga začel proti komunizmu, je torej največja časovna potreba. Ker gre za najvišje božje in človečanske vrednote, je ta boj tudi sveta stvar..."
V	tem duhu je pisal in govoril tudi škof!
Čeprav se je tega nabralo precej, je ostalo še veliko. A da bo konec bolj človeški - kajti ljudje, ki tega niso doživljali, bodo le stežka verjeli,
kako nizko lahko pade s sovraštvom prežet in zapeljan človek - samo še nekaj misli o človekovi dobroti ali njegovih slabostih.
Zelo preprosta resnica je, daje človek dober in slab. Vsi smo taki, pač z različnimi poudarki. Toda - v prelomnih, pomembnih obdobjih in časih, ko se pred človeka postavi vprašanje, ali levo ali desno, ali z ljudstvom ali proti njemu, je silno važno, kam se postaviš! In škofova - njegovo obnašanje me je navedlo na te besede - tragika in s tem tragika številnih vernikov je bila, da je že pred vojno in nato vso vojno stal na napačni strani. On in njegovi. Proti pravim vernikom in domoljubom.
Škoda, saj so bili vendar številni pošteni verniki in neverniki prepričani, tako, kot omenjeni ugledni in spoštovani emisarji, „da škof sam po sebi ni slab človek..."
Viri in iiteratura, ki je služila za ta zapis so naslednji:
-	Proces proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Rosenerju, Rožmanu... - publikacija in Rupnikovi zapisi -1946.
-	Proces proti Rainerju v letu 1947 -,,7-D"- 1980-81.
-	Proces proti Bitencu, Kreku, Sokliču... 1948 - arhiv Gorenjskega muzeja.
-	Arhiv dr. Albina Šmajda, arhiv RSNZ.
-	Slovensko in gorejnsko domobranstvo, arhiv 1ZDG.
-	Slovencev, Slovenski dom. Slovenski domobranec, Bogoljub, Naši mučenci, Črne bukve, Kaj mora vsak Slovenec vedeti o OF. 200?, Domo-brančev molitvenik. Karawanken Bote izleta 1941-45.
-	Franček Saje: Belogardizem;-dr. Metod Mikuž: Pregled zgodovine NOB v Sloveniji 1 in H; ..Ljubljana v ilegali", IV. knjiga, 1970, str. 320: Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in njegova okolica med NOB. F. Saje: Nova resničnejša podoba belogardizma, Delo, sobotne priloge v času od 24. 6. do 16. 9. 1978; - dr. Dušan Biber: Gregorij Rožman in narodno izdajstvo -pisma škofu, škofova spomenica 12. septembra 1942 in pripombe. Delo, 24. aprila 1976; - Franc Pristovšek: Proti zahtevam, ki bi lahko kvarile strpnost in sožitje med verniki in neverujočimi,
Delo,24. 9. 1984.
- Jesen 1942 - Korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča,
dok.št.37in51.	,,	,
(Konec)
Koncert „ Glasbeni po!eti" presege! vsa pričakovanja
Čestokrat mladino ne razumemo ati nočemo razumeti. Posebno moderno glasbo smatramo kot nekaj gtasnega, včasih četo nadtežnega. Toda mladini, ki se posveča glasbi in potom te-te žeti nekaj izpovedati, je treba prisluhniti! Med tiste brez dvoma sodi tudi Gabriet Lipuš, saj smo že večkrat imeti pritožnost slišati njegove gtasbene interpretacije, kijih je skomponiral, naštudirat in izvajat. Prvotno je nastopa) v duetu ati širši zasedbi, ati četo kot sotist. Že tedaj je opozorit na svoj resni pristop h gtas-beni umetnosti.
Njegova prvotna skupina se je, kot je pač že usoda mtadih študentskih ansambtov, razšta. Toda Gabriet Lipuš ni prenehat; 29. aprita je vabit na koncert „Gtasbeni poteti", v Mta-dinskem domu SŠD v Cetovcu, kjer se je predstavit z novo formirano skupino oz. ansambtom, ki gasestavtjajo Gabriet Lipuš, Janez Gregorič, Jurij Opetnik, Gunter Lenart, Gert Prix in RotfHotub.
Naj že kar na začetku povemo, da smo biti prijetno presenečeni. Prvič zato, ker smo stišati novo, izvirno gtasbo modernega značaja, ki pa ni
samo gtasno, marveč mtadi fantje s sovjimi sktadbami znajo tudi nekaj povedati. Drugič pa smo biti navdušeni nad izredno kvahtetno izvajanje tako vokatne kot inštrumentatne interpretacije posameznih komadov. K temu so brez dvoma doprinesti tudi kvahteta posameznih inštrumentov zlasti pa profesionalna tehnika ozvočenja, ki je doprinesla k odtični harmoniji skiadb. Razen tega je ohisko-vatec imet še priotožnost branja besedit posameznih pesmi, projiciranih na ptatno, in videti vrsto diapozitivov, ki so se vsebinsko vzktajati s posameznimi sktadbami.
Tako čtani ansambta na svoj način izražajo skrb nad raznimi napakami čtoveštva. ztasti kar zadeva naravo, humanost in seveda tudi tjubezen. Že pred nastopom smo povedati, da fantje sami pišejo besedita in metodije v stovenskem, nemškem in tudi angte-škcm jeziku. Lipuš se včasih postuži tudi besedit znanih stovenskih pesnikov. Ansambet sestavtjajo pripadniki obeh narodnosti na Koroškem, kar je že s tega vidika spodbudno, ker pogram, ki so si ga zadati, vsebuje medsebojno spoštovanje ter odpravljanja vsake nestrpnosti.
Zato mtademu ansambtu žetimo mnogo uspeha!
Zaktjuček kulturnih dnevov v Bilčovsu
V nedetjo 27. aprita je bit v avti tjudske šote pod gestom ..skupni pevski popotdan" zaktjuček prireditev res uspetih kutturnih dni občine Bitčovs. Spored so oblikovati pevci Stovenskega prosvetnega društva ..Bitka", Sanger-runde Ludmannsdorf. skupina z tovskimi rogovi in Landjugend-gruppc.
O otvoritveni prireditvi prvih občinskih kutturnih dnevov „Naša vigred", 12. aprita, smo že poročati. Tej je stedita še četa vrsta drugih prireditev. Tako je gtedatiški igratec Werner Stein-masst v četrtek 17. aprita v gostitni pri Miktavžu predvajal ..Pregrešne batade Francoisa Vit-tona". V soboto 19. aprita je bita avta bitčovske šote v znamenju pevskega koncerta Sangerrunde Ludmannsdorf. V ponedetjek21. aprita je univ. prof. cetovške uni-
verze dr. Gunther Stotz govorit o vzrokih pogostega gtedanja tete-vizije. V petek 25. aprita pa je bito ..pretežno vedro do veseto", pet je Adi Peicht, na ktavirju pa gaje spremtjat Erwin Zack, oba iz Mestnega gtedatišča v Cetovcu.
Kot zaktjuček kutturnih dnevov v občini Bitčovs pa je bit kot že omenjeno skupni pevski popotdan, ki so ga v avti tjudske šote obtikovati mešani pevski zbor SPD ..Bitka", Sangerrunde Ludmannsdorf, skupina z tovskimi rogovi in Landjugend. Povezavo sporeda so izvedti otroci tjudske šote z recitacijami pesmic.
Tudi zaktjučna prireditev se je odvijata v nabito potni avti tjudske šote. Števitno zbrano množico je v obeh dežetnih jezikih pozdravita občinska odbornica in odgovorna za kutturno dejavnost v
občini, Štefi Ouantschnig, ki je ob tej pritožnosti izrekta vsem sode-tujočim in vsem ki so kakorkoti prispevati, da so prvi kulturni dnevi občine Bitčovs tako tepo uspeti, iskreno zahvalo. Izrazita pa je tudi žetjo, da bi v tem smistu nadatjevati. Besedam zahvale se je pridružit tudi bitčovski župan Hanzi Ogris.
Spored prvih kutturnih dnevov v Bitčovsu je bit tako pester in bogat, daje zajet in razveselit vsakega posameznika, kar je vsekakor dober omen, da bo ta kut-turna prireditev v Bitčovsu postala tradicionalna.
Dvojezična občina Bitčovs je tudi s to dvojezično kutturno prireditvijo dokazata, da dvojezičnost v tej občini ni samo prazna fraza, marveč dejstvo, s katerim bo treba računati tudi v prihodnosti.
Prireditve
ŽVABEK
VIGREDNI KONCERT pod gestom „Žc ptički hrgotijo"
v soboto t)). 5. 1986 ob 20.00 uri v farni dvorani v Žvabeku
Nastopajo: MePZ ..Podjuna". Ptiherk ansambet Korenika. Šmihel oktet Suha
pevsko-instrumentalna skupina iz Zva-Prireditelj: KPD Drava
KONCERT
MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA „LIPA ZELENELA JE"
Sto in ena vigred Zdravka Švikaršiča -Zborovodja: Lajko Milisavtjevič
#	v soboto 24. 5. 1986 ob 20.00 uri v Kulturnem domu v Šentjakobu v R.
#	v nedeljo 25. 5. 1986 ob 20.00 uri v gostitni Hafner v Žvabeku
Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza. Krščanska kulturna zveza, SPD ..Rož" v Šentjakobu in KPD ..Drava" v Žvabeku
B1LČOVS
MATERINSKA PROSLAVA
v nedeljo tl. 5. t9S6 ob ]9.30 uri pri MiklavžuvBilčovsu.
Spored oblikujejo: šolska mladina otroške odrske skupine učenci glasbene šole mladinski pevski zbor Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu
SELE
MATERINSKA PROSLAVA
v nedeljo 11.5. 1986 ob 15.00 uri v farnem domu v Selah
Spored oblikujejo: Vrtnikov ansambel zbor predšolskih otrok učenci Glasbene šole zbor šolskih otrok dekliški zbor
igralska skupina z igrico ..Soviča Oka"
Sl ARŠt IZ OKOLICE GUN! - POZOR
Vsako sredo je med 15. in Ib. uro pri Cin-gelcu na Trati OTROŠKA LRA za otroke med četrtim in osmim letom Otroška skupina CtNGELC
GORNJA VAS
BINKOŠINI PLES
v soboto 17. 5. 1986 oh 20.00 uri v gostilni Hafner v Gornji vasi
tgra ansambel ..Panonija 85" in Friedbert Kerschhaumer. Polnočni vložek in srečo-lov. Prireditelj: KPD ..Drava" v Žvabeku
Ktnečka gospodarska zadruga Šentjakob v Rožu
Razpisuje mesto poslovodje
Predpogoj: znanje obeh dežetnih jezikov in trgovska izobrazba Pismena prošnja na Kmečko gospodarsko zadrugo Šent jakob v Rožn
OBIRSKO
POMLADANSKI PLES
pri Kovaču na Ohirskem v soboto tl). 5. )986 ob 20.30 uri Za ples igra: Agaton Trio Prireditelj: Alpski klub Obir
ŽELEZNA KAPLA
PLESNITEČAJ
namenjen tistim, ki že imajo osnovno znanje
v nedeljo 18. 5. 1986 ob 14.30 uri v gtavni šoli (telovadnica)
MATERINSKE PROSLAVE
#	V soboto 10. 5. I986ob20.30urivfarni dvorani v Železni Kapli
Spored: Igra ..Kraljeva nova oblačita" tamburaški zbor recitacije, otroški zbor
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Zarja" v Železni Kapli
#	V soboto tl). 5. 1986 ob 17.00 uri pri CingelcunaTrati.
Sodelujejo:
otroška skupina CINGELC mladinski zbor Borovlje učenci Glasbene šole Borovlje moški pevski zbor SPD ..Borovlje" Prireditelja: Otroška skupina Cigelc in SPD ..Borovlje"
#	V nedeljo H. 5. 1986 oh 10.30 uri (po maši) pri Kovaču na Ohirskem Sodelujejo: domači moški zbor
Eda in Silvija Velik obirskišolarji
Prireditelj: SPD Valentin Polanšek
#	V soboto tO. 5. 1986 oh 19.00 uri pr' Čimžarju v Dvorcu
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Zvezda" Hodiše
Vigredni koncert v Pliberku
Mešani pevski zbor Podjuna iz Ptiberka prireja že vrsto tet vigredne koncerte, na katere se vedno žeto vesetimo, ker vemo da znajo nastopajoči odlično zapeti in da se skupno z njimi povese-timo najtepšega tetnega časa -pomtadi.
Pevke in pevci Podjune z dirigentom Tonetom Ivartnikom na četu se vsako teto predstavijo s
..Pomagajte RDEČEMU KRIŽU, da bo lahko spet pomagat '
šopkom rož v obtiki pesmi, natrganih prav v tem tepem vigred-nem času.
Spored so poteg Podjune oblikovali tudi Mtada Podjuna in Šentanetski pavri. V soboto 26. aprita se je na koncertu pri Schwarztu zbrato vetiko tjubite-tjev stovenske pesmi in uživato ob njihovem petju. Po pozdravnih besedah predsednika pevskega zbora Podjuna ravnatelja Hermana Germa, je zadoneta pesem iz grl teh martjivih pevcev in nas navdušita. Še posebno topto pa
naju je bito pri srcu, ko so doživeto zapeti pevke in pevci Mtade Podjune. Pod skrbnim vodstvom Bernardke Cvetf so zažvrgoteti kot mtade tastovke v gnezdu. Prepričani smo, da so ti mtadi gtasovi res naznanitci naše vigredi in pa tudi garant, da se nam ni treba bati, da bi v prihodnosti stoven-ska pesem in beseda izumrla.
Radi in z užitkom smo prisluhniti Šentanetskim pavrom, ki jih vodi znani kulturni delavec dipt. inž. Mitja Šipek. Le malokdaj tahko stišiš staro pesem zapeto tako izvirno, kot jo znajo ti Šentanetski pavri.
Večer, ki nas je obogati! s foti-kimi pkutturnimi dobrinami, je bit mnogo prehitro zaktjučen. Z navdušenim toskanjem smo se nastopajočim zahvatiti za njihovo požrtvovatnost, odpovedovanje in zvestobo stovenski pesmi. Na domove smo se razšti veseti in v prepričanju, da bodo še vigredni koncerti omenjenih zborov in da z njimi prihaja vigred tudi v naša srca.
Zahvaljujemo se nastopajočim zborom in prirediteljem za tepi in nepozabni večer.	ikej
Zveza koroških partizanov vabi na
ŠESTDNEVNO TRADICIONALNO POTOVANJE PO SVETU
Potovati bomo zopet z udobnim Sienčnikovim avtobusom, vozi) pa nas bo naš izkušeni Hanzej. Da ne bo treba vsak dan raztovarjati in natovarjati kovčke, smo tetošnje potovanje organizirati na drug način.
Spored:
7.	6. t986 (1. dan): Podjuna-Cetovec-Ljubljana - Kočevje-Detnice-Bakar-Jadranska magistrala do Zadra - Nastanitev v hotelu Zagreb, kjer bomo spali do 12. 6. na bazi polpenziona (zajtrk in večerja)
8.	6. !986 (2. dan): Prosto za ogled mesta in njegovih znamenitosti. Po želji krajši izlet z avtobusom v okolico ati kopanje v morju
9.	6. t986 (3. dan): tzlet z avtobusom v Šibenik in k siapovom Krke - Vožnja v notranjost dežete do Knina in povratek preko Obrovaca v Zadar
10.	6.1986 (4. dan): Izlet z ladjo na Kornate (skupina otokov) in Dugi otok (aperitiv in kosilo na ladji)
11.6. 1986 (5. dan): Vožnja z avtobusom preko Nina. starega škofijskega sedeža in preko mosta na otok Pag do Navatje in povratek v Zadar 12. 6.1986 (6. dan): Po zajtrku vožnja proti domu preko Udbine - Plitvičkih jezer - Karlovca - Zagreba - Celja - Dravograda - Podjune v Cetovec
Cena cetega aranžmaja je 2.980 šilingov za dvoposteljno sobo, za enoposteljno sobo je treba doplačati 250 šilingov
Pismene prijave na Zvezo koroških partizanov, 9020 Klagenfurt / Celovec. Tar-viserstr. 16 ati po tetefonu: dopoldne 0 42 22/51 37 52, popoldne 59 37 74
Načrtovani tridnevni izlet v Beograd od 17. do 19. 5. 1986 zradi nepredvidenih težav odpade in se preloži na poznejši čas!
CELOVEC
Odprtje slikarske razstave
DRAGA DRI ŠKOVIČA
v sredo 14. 5. 1986 oh 20.30 uri v Kulturni taberni Pri Joklnu
BRNCA
Igra J. Gogala „ŽENLI EV"
v soboto 10. 5. 1986 v Kulturnem domu na Brnci
Gostuje: KUD ..Zarja" Trnovlje - Celje Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Dobrač" na Brnci.
#	V nedeljo tl. 5. 1986 ob 14.00 uri v šoli na Kotu
Vabita šolska mladina in SPD ..Herman Velik"Sete-Zg. Kot
W V nedetjo 11.5. 1986 ob 19.00 uri pri AdamuvSvečah
Sodetujejo:	MoPZ Kočna, otroški
zbor. recitacije in otroška igrica Prireditelj: SPD ..Kočna" Sveče
*	V nedetjo H. 5. 1986 ob 19.30 uri v dvorani pod cerkvijo v Škocijanu Nasporeduso: pesmi.recitacije, kratki prizorčki. MoPZ ..Vinko Poljanec" in cerkveni zbor
Prireditelj: Otroški zbor Škocijan
W V nedeljo 11. 5. 1986 ob 19.30 uri (po maši)vfarnidvorunivŠentlipšu Nastopajo: domači igralci in pevci Prireditelj: Farna mladina Šcntlipš
W V soboto 10. 5.1986 ob 20.00 uri v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SPD..Radiše"
KOROŠKA VIGRED
v ponedeljek 12. 5. 1986 ob 20.00 uri v LITERARNI KAVARN) v Celovcu Bere: južnotirolski pisatelj Joseph Zode-rer (romani: Die Walsche. Das Gluck heim Handewaschen, Lontano)
Bral bo 5 minut italijansko, 15 slovensko in 45 minut nemško. Informacije dobite v Kulturni taberni PRt JOKLNU, Celovec, tel.: 51 4561.
ROŽEK
ODPRTJE RAZSTAVE KARI A VOLKA IN BRANJE MAJE HADERLAP
v soboto 17. 5. 1986 ob 20.00 uri v galeriji Rožek. Razstava bo odprta do 16. junija 1986 oh petkih sobotah in nedeljah od
15.00	do l8.oo ure
Ob 80-letnici Slovenskega prosvetnega društva Srce
^SLOVENSKA GIMNAZIJA SE NAM PREDSTAVLIA V PESMI IN BESEDI* *
v petek 9.5. l986ob 20.00 uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi
Nastopajo: Mladinski in otroški zbor Zvezne gimnazije za Stovence Pozdrav: dr. Reginald Vospernik, ravnatelj
Ppreditclj: SPD ..Srce" v Dobrli vasi
( J LOVI <
LITERARNI VEČER Z MII I NO
MERLAK IN LEVOM DETELO
v ponedeljek 12. 5. 1986 ob 18.00 uri v Mohorjevi knjigarnivCelovcu Avttrrj'). ki živtta na Dunaju, bosta predstavila svojo trojezično pesniško zbirko ..Kaj je povedala noč -Was die Nacht erzahlt Whatnightreveals" ter novi knjigi ..Die zehnte Tochtcr" (Milen;) Merlak) in ..Testament des Vogels" (Lev Detela)
!z planinske dejavnosti
Z Bleščeče, planine sredi zelenih gozdov nad Arihovo pečjo, je možno narediti celo vrsto lepih izletov - na Jepo (2143 m) v 3 do 4 urah, na Kom-nico (1739 m) v dobrih 2 urah, na Gračenico v eni uri, na bližnjo Arihovo peč v 15 minutah. Mimo koče vodita tudi dve pomembni planinski transverzali - od zahoda proti vzhodu Koroška obmejna pot / Karntner Grenzweg in obratno od vzhoda proti
zahodu Avstrijska pot 3 (0 3), ki se vleče od avstrijsko-jugoslovansko-madžarske meje preko Karavank in Karnijskih Alp do Južne Tirolske.
Planinska koča na Bleščeči ni oskrbovana, pač pa imajo obiskovalci možnost prenočevanja in njene uporabe. Med tednom, ko je koča zaprta, imajo člani planinskega društva možost, da se je poslužujejo. Ključ dobijo pri upravniku koče Tomažu Mikl-nu v Svatnah, tudi rezervacije za kočo sprejema upravnik koče.
Prijateljski obisk
Pred kratkim so zastopniki sekcije Avto-Ceije obiskali slovensko kočo in se z našimi planinci pomenili o skupnih planinskih akcijah. Med drugim so sklenili skupna izleta - na naj-
V NEDELJO SE MATURE Z DRČŽINAM! SREČAJO PR! ANTONIČU NA REK!
Odtične specialitete, kakor tudi
sveže jadranske ribe, jagnjetina,
poseben ntenu za matere, vetika izbira soiat, doma narejene torte.
Po kositu možnost ogieda btižnjega živalskega parka vRožeku
Za obisk se priporočajo Antoničevi na Reki.
višji vrh Bosne in Hercegovine Maglič ter na najbolj razgledna koroška vrhova Dobrač in Obir. Kdaj bosta oba izleta, bomo še pravočasno obvestili. Naši planinci, na čelu s predsednikom Francijem Kropivnikom, so goste iz Celja prisrčno sprejeli in se z njimi poveselili ter obujali spomine na skupne planinske izlete in doživetja. Planinska sekcija Avto-Celje je namreč našim planincem že
omogočila številne izlete po jugoslovanskih gorah na Durmitor, Velebit, Titov vrh, Učko nad Opatijo, neuspeli izlet na Maglič (malo pod vrhom so se morali zaradi silnega dežja umakniti v dolino) itd. Ker Maglič še ni „padel", ga imajo v načrtu osvojiti letos. Želimo jim, da bi bili tokrat uspešni.
Munchen - tiskovna konferenca
V minulem mesecu se je zastopnik Slovenskega planinskega društva Celovec Franci Rulitz udeležil tiskovne konference v Munchnu, na katero je vabilo Nemško planinsko društvo / Deutscher Alpenverein. Tema je bila - ohranitev ledenika Wurtenkees v Visokih Turah.
Na ledeniku, ki ga imenujejo tudi ..umirajoči ledenik" nameravajo turistični dejavniki občin Flattach in Obervellach urediti poletni smučarski center. Proti temu projetku so ljubitelji narave, planinske organizacije in pa tudi Nemško planinsko društvo. Vsi smatrajo ta projekt za grobo kršenje naravnega okolja. Zaradi tega je sedaj tudi Sekcija Duisburg Nemškega planinskega društva, lastnica znane planinske postojanke Duisbur-gerhutte pod ledenikom Wurten-kees, trn v peti vseh teh krogov, ki hočejo za vsako ceno realizirati projekt omenjenega poletnega smučarskega centra. Borba za in proti temu projektu se trdovratno nadaljuje.
Lepa gesta
Kristi Lajčahar iz Kotmare vasi je Slovenskemu planinskemu društvu Celovec podaril ovco, kot priznanje našim planincem, da slovenska planinska koča ni prešla v druge roke. Slovensko planinsko društvo se tem potom darovalcu iskreno zahvaljuje za to plemenito gesto. Naj še zapišemo, da je bil Kristi Lajčahar na ustanovnem občnem zboru leta 1953. ko je šlo za obnovitev slovenske planinske organizacije na Koroškem, izvoljen v odbor in je vodil fotosekcijo.
Bleščeča spet vabi
Kot se po mrzli zimi vedno spet bliža pomlad s svojimi pestrimi čari, tako je tudi našim planincem na Koroškem (po več kot dveletni mučni situaciji procesiranja za ohranitev slovenske planinske koče) pred nedavnim toplo zasijalo sonce in rešilo problem lastništva koče. S tem je ta težka mora, ki je tlačila občutje naših planincev, končno odstranjena. Pri tem je igrala tudi vsesplošna vzajemnost avstrijskih planincev določeno vlogo, za kar so jim naši planinci in z njimi vsi ljubitelji Bleščeče zelo hvaležni. Kakor vsa leta, tako tudi tokrat obveščamo javnost, da je slovenska planinska postojanka na Bleščeči od 1. maja naprej redno odprta tudi ob sobotah (najkasneje od 16. ure naprej) -pozimi je bila odprta samo ob nedeljah in praznikih, poleti pa je dodatno še ob sobotah, kar pomeni da imajo planinci in turisti ob koncu tedna priložnost prenočevanja v koči. Po dogovoru med Avstrijo in Jugoslavijo je od lanskega leta naprej na območju Jepe planinska oziroma turistična olajšava, ki omogoče avstrijskim planincem vzpon na Jepo po jugoslovanskem ozemlju in sicer od bivše koče Annahiitte (ostanki razvalin) po zahodnem grebenu na vrh. Jugoslovanski planinci pa imajo možnost na območju Jepe prekoračiti državno mejo in se gibati prav do slovenske koče na Bleščeči. Te prekomejne olajšave so deležni samo Avstrijci in Jugoslovani, zato je potreben potni list. Smer poti je označena s posebno zeleno-rdeče-belo okroglo markacijo. Kot smo zvedeli od Slovenskega planinskega društva Celovec, je za letos najavljenih že več skupin iz Slovenije, ki imajo na programu obisk in prenočitev v slovenski koči.
Vabilo na javno prireditev z diskusijo
„JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA V COLOVCU*
v sredo 14. 5. 1986 oh 19.30 uri v Mestni
hiši/StadthausvCeloveu
Na prireditvi bodo govorili in v diskusiji
sodelovali:
univ. prof. dr. Gstettner Peter (UHW Celovec)
dr. VVakounig Mirko (UHW Celovec) dr. Merkačl ranc(SZl)
Tatjana Mcssncr-Zcichcn (za Iniciativo)
Od leve proti desni: predsednik Planinske sekcije Avto-Celje Danilo Lesjak in predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Franci Kropivnik.
PESEM NE POZNA MEJA v nedeljo 18. maja 1986 v Pliberku
Ob 14.00 uri sprevod skozi mesto na grad, ob 14.30 uri koncert na pliberškem gradu.
Nastopajo zbori iz Italije, Jugoslavije in Avstrije:
Ženski pevski zbor „Franc Zgonik" iz Branika, MoPZ „Franc Zgonik" iz Branika, MePZ ..Svoboda II" iz Trbovelj, MoPZ „Je-zero" iz Doberdoba, MoPZ „Vesna" iz Križa., MePZ „Primo-rec-Tabor" iz Trebč, Opčin, MePZ „Podjuna" iz Pliberka, MoPZ .,Kralj Matjaž" iz Libuč. MGV Petzen-Loibach iz Libuč ter MoPZ „Foltej Flartman" iz Pliberka. Sodelovala bo tudi godba na pihala iz Šmihela.
Organizatorji: Slovenska prosvetna zveza, SPD Edinost, MoPZ „Kralj Matjaž", MePZ ..Podjuna".
OBJAVA
Zveza koroških partizanov sporoča, da je muzej NOB pri Peršmanu nad Železno Kaplo od 1. maja naprej vsako soboto, nedeljo in na vsak praznik odprt.
Vabimo Vas, da obiščete to zgodovinsko mesto in se podrobneje seznanite s polpreteko zgodovino koroških Slovencev. Ker je ta kraj zgodovinsko pomemben in tudi romantičen, je zelo primeren za družinske in skupinske izlete. Do sedaj je že nad 10.000 ljudi iz cele Evrope obiskalo naš muzej; najbolj razveseljivo pa je, da si gaje ogledalo več šolskih razredov iz raznih dežel Avstrije. Na podlagi zgodovinskih dokumentov in slik najbolj spoznamo pravo zgodovino korokših Slovencev o borbi proti fašizmu.
Ker uradne oblasti ne omogočajo, da bi mladina spoznala polpreteklo zgodovino v pravi luči, je naša dolžnost, da mladi generaciji mi posredujemo pravo sliko o naši borbi za obstoj na naši domači zemlji.
Zveza koroških partizanov Celovec
Zdaj je čas prijav k dvojezičnemu pouku!
V mesecu maju so na Koroškem vpisovanja šolar-jev-začetnikov v ljudsko šoto. To je tudi čas prijav otrok k dvojezičnemu pouku. Izkoristimo to priložnost in poskrbimo, da bo na južnem Koroškem čim več otrok deležnih pouka v obeh deželnih jezikih.


Franc Petek
SPOMINI
60
Izpustili so vse druge in končno tudi mene. Ko sem se vrnil domov, me je zdravniška komora takoj poklicala in tam so mi povedali, da mi je prepovedano izvajati zdravniško prakso v velikovškem okraju; pozneje so to prepoved razširili na celo koroško področje. Ta prepoved je seveda prišla od gestapa.
Čez čas so mi sporočili, da od prepovedi za celo deželo odstopajo toliko, da velja samo za južno Koroško in za vcli-kovški okraj, jaz pa naj grem za pomožnega zdravnika bolniške blagajne v Št. Vid na Glini. Proti temu sem sicer protestiral pa so mi namignili, daje to gestapovska odločitev in da se pač naj temu podredim, ali pa bo gestapo drugače odločil.
Kaj sem hotel, šel sem v Št. Vid. Pa tudi tam seje dalo za silo shajati in zdravnik ima vedno možnosit, da si pridobi kako podporo. Tam sem bil pod strogim nadzorstvom in nisem se smel niti za 24 ur oddaljiti iz mesta. Ni se mi bilo treba sicer vsak dan javljati, pač pa so me dan na dan nadzorovali. Kot zanimivost naj dodam, da sem zadnje dni aprila 1945 Št. Vid zapustil in se podal domov v Velikovec. Angleška policija me je potem v Št. Vidu iskala, ker so jim naznanili, da sem jaz Jugoslovan in meje hotela imeti pod kontrolo. V Velikovec so Angleži poslali avstrijskega žandarja, jaz sem ga kar odslovil, češ da me avstrijski žandar ne interesira in da če hočejo Angleži imeti kaj od mene, naj kar sami pridejo. Nato so me poklicali na angleško policijo in me tam spraševali, kaj delam v Velikovcu, zakaj nisem v Št. Vidu. Jaz pa sem jim rekel, da sem tukaj domačin in da me ne more nihče od tod preganjati. Po tej moji izjavi, so bili čisto presenečni in so mi povedali, da jim je bilo javljeno, da sem Jugoslovan in da niso vedeli, da sem tukajšnji domačin. Potem so me pustiliprimiru.
(KOHCC)
Porast prometa preko turske avtoceste
Okoli 3.68 milijona vozil je lansko leto prevozilo gorski del turske avtoceste, to je za 7,2 odstotka več kot leta 1984. Dohodki iz cestnine so znašali 511 milijonov šilingov, kar pomeni povečanje za 8,5 odstotka v primerjavi z letom 1984. To je bilanca najnovejšega prometnega razvoja na turski avtocesti.
Največji del letnega prometa - okrog 60 odstotkov - je skoncentriran na štiri poletne mesece od junija do septembra.
69 odstotkov celotne cestnine - v glavnem v nemških markah - je Turska avtocesta vnovčila prav v teh štirih mesecih, med katerimi je bil najbolj produktiven mesec avgust. V tem mesecu beleži turska avtocesta vsako leto največjo obremenitev. Samo 17. avgusta 1985 (sobota) je tursko avtocesto prečkalo v obe smeri 37.500 vozil. Pri tem pa je najbolj zanimivo, da tega dne sploh ni bilo gneče, kar pripisujejo temu, da so se vozniki avtomobilov skozi predore držali brzine 70 do 80 km na uro in tako poskrbeli za najbolj ugodno razbremenitev ceste.
Veliko zmago pri gradnji Turske avtoceste bomo obhajali 3. julija, ko bo otvorjen odsek od Spittala do Beljaka, in s tem omogočena nepretrgana povezava po avtocesti skozi Kanalsko dolino v Trst in v Benetke.
Navihani Andrej
Andrejček je mnogokrat sam. Očka in mama sta oba v siužbi. Hotela sta se mu prikupiti, zato sta ga vprašata:
„Andrejček, kaj bi rad za rojstni dan?"
„Šest očkov!" je bii njegov hitri odgovor.
„Ho, ho, fant, ti si pa res navihan!" sta dejaia. „Zakaj pa šest očkov?"
„Prvi bi mi kupoval igračke."
„Kaj pa drugi?"
„Drugi bi me vodil v slaščičarno."
„Tretji?"
„Tretji bi bil moj konjiček."
..Četrti?"
„ Četrti bi mi naredil avto."
,.Peti?"
„Peti bi mi bral povesti."
,.In šesti?"
„Šesti bi me zvečer odnesel v posteljico in pobožal, da bi takoj zaspal."
/t/ZVa We/ager/
Pastirska
paiica
Kdor živi z naravo, ve, da postanejo vrbovce in leskove veje spomladi posebej sočne. Pravijo, da so muževne in takrat se skorje posebej lahko odlušči od vej. Ta čas že od nekdaj izrabljajo pastirji za izdelavo svojih pisanih palic. Pri izdelavi vzorca je najpomembneje, da skorjo povsod prerežemo do lesa in da jo res previdno luščimo, da se nam ne zatrga, s čimer lahko pokvarimo vzorec. Beli les zvorca lahko pobarvamo z barvastim tušem.
vse ncubo *

Usodno vprašanje
Napisal Dragutin Horkič
Ne vem, kako je pri vas, toda Marka vsak dan, ko se vrne iz šole, pričakajo z istim vprašanjem:
„No, si bil kaj vprašan?"
Če ga ne vpraša ded, ga vpraša babica, če ne utegne ona, stori to mama in če mama ni zadosti hitra, jo prehiti teta Milka. Samo očka nikoli nič ne vpraša. Ko se Marko vrne iz šole, očka namreč ni doma.
Tudi včeraj so ga pričakali z istim vprašanjem:
„No, si bil kaj vprašan?"
Marko se ni namrdnil kakor po navadi, ni odmahnil z roko, niti ni hitro švignil v svojo sobo. Na veliko zadovoljstvo vseh je odgovoril:
„Ja, učitelj je danes spraševal."
„Samo tebe?" je zanimalo deda.
„Mene in ves razred."
,.In?" je nestrpno vprašala babica.
Odgovoriti sta znala samo dva."
„Upam, da si bil eden izmed njiju ti," je nezaupljivo dejala teta Milka.
„Bi! sem."
„No vidiš," si je oddahnila mama.
„Fanta je treba nagraditi," je predlagala babica.
..Jaz prispevam deset šilingov," je rekel ded in segel po denarnici.
„Tudi jaz," se mu je pridružila mama.
..Kaj pa te je vprašal učitelj?" je vprašala teta Milka, ki je hotela vedno vse vedeti.
..Vprašal je," je rekel Marko, ki se je medtem umaknil že do praga svoje sobe, ..vprašal je, ali vemo, kdo je na hodniku razbil okno. Od vseh učencev sva znala na vprašanje odgovoriti sam Vlado in jaz."
Ne vem, kako je pri vas, toda, Marka od včeraj naprej nič več ne sprašujejo, kako je bilo v šoli.
Prevc J/a Va/č/ Ravhar
Moj sin
Moj sin je pobalin!
Polni žepi
štrlijo vstran kot repi. Včeraj sem ga pregovorila in sva žepe izpraznila: skrivljen žebelj in kolesca, gumbi, kamen, malo peska, rjast nož in pol vijaka, slika Tarzana - junaka!
Dva šilinga in petdeset -moj sin je star že osem let! Vse to da potrebuje, je dejal
in se navihano semjal.
Af///ca //roJnJ;
Spomtadi
.Spom/aJ/ na čco:/a/;
hc// cvetov/, ko ve pnpo J//o /Jo.s*koč/n vetrov/...
7eJa/ Z?e// cvet/ vV z vej oJ/etZ/o, kot k e/e .s/;ež/nke poz/ru/ .se zt///o.
Ko se pa vetrov/ nato Mrn/rZ/o, se češnjev/ cvet/ po sveta zgn/njo, potem pa na veja/:, kjer prej so cvete//, so češnjev/ sopk/, vs/ /Ječ/ /n zre//...
Danilo Gorinšek
Žabe svatbo so imete
Žaba svatbo so imele, zbrane iz sosednjih ndak, jedle, piie so in peie: rega, rega, reg, kvak, kvak.
1/
Skokica nevesta miada, ženin bitje dotgokrak, rajata oba sta rada: rega, rega, reg, kvak, kvak.
„Živi ženin naš z nevesto!" gtas povzdigne krakuš svak; zagrmi jih kakih dvesto: rega, rega, reg, kvak, kvak.
Po večerji zavrte se, ko je bit že pozen mrak; rajajo, da vse se trese: rega, rega, reg, kvak, kvak.
(ZS/ovensAn naroJna/
Zmaj Direndaj
Najprej se mu je v glavi tako vrtelo, daje namesto ..prosim vas" rekel: ..Žcvuzhonprrriii." Potem je videl, da ni padel med Francoze, ampak na travnik. Čisto blizu je tekel potok, malo naprej pa je bil gozd.
Zmaju Direndaju je kraj ugaja). Začel se je klatiti in potem se je klatil kar tri dni. Jedel je koruzo in gobe ter spal prvi dan pod hrastom, drugi dan pod gabrom in tretji dan pod jelšo. Potem se je klatenja naveličal in se je vrnil v mesto.
Tam se je medtem marsikaj zgodilo. Najprej je hotel Žalostni Berni zapreti Debelo Julo.
„Ti si kriva," je rekel strogo in jo s taco potrkal po trebuhu, „da je Zmaj Direndaj ušel."
Debela Jula je Bernija prijazno počchljala za ušesi. ..Poslušaj, Fifi," je rekla, „ali hočeš, da tudi iz tebe napravim leteči krožnik?"
Berni tega ni maral in je užaljeni odšel. Ko je bil zunaj, pa je postal zelo hud. Rekel je: „Tristo mačkov!" in: ..Jula - mula!" in še druge take stvari. Vendar ga nihče ni poslušal.
Potem je odkorakal v svojo pisarno. Tam seje napil ruma in še isti dan razposlal tiralico za Zmajem Direndajem.
Ko se je ta čez tri dni vrnil v mesto, je na zidovih zagledal živobarvne plakate. Ustavil se je in bral:
Jščemo ZMAJ DIRENDAJA, ki županu nagaja, ki nič ne dela in samo je, kdor ga vidi, naj brž pove!
Za nagrado dobi zaboj s čokolado!"
Zmaj Direndaj se je med branjem kar topil od zadovoljstva. Trikrat zaporedoma je rekel ..prosim vas", kar naj bi pomenilo prvič: „To je pa res imenitno!", drugič: ..Takšnega zmaja pa še ne!" in tretjič kratko malo: „Slava meni!"
Seveda se ni ustavil samo pri prvem, ampak tudi pri drugem in tretjem in četrtem plakatu in je vsakega posebej prebral. Pri petem je postal lačen, pri šestem mu je prišlo nekaj na misel, in ko je prebral še sedmega, je odločno odkorakal proti mestni hiši.
Župan in Žalostni Berni sta sedela v pisarni in župan je ravno hotel prilepiti znamko na pismo. Poslinil jo je, a ko je pri vratih zagledal Zmaja Direndaja, je le malo manjkalo, daje ni požrl.
..Prosim vas," je rekel Zmaj Direndaj, ..prišel sem po čokolado."
Berni je skočil kvišku in rekel: „V imenu postave..
..Mir!" je zaklical župan in si pulil znamko z jezika.
..Pripeljal sem mene," je rekel Zmaj Direndaj, „in bi rad nagrado."
(/z .sM.MMČe ..Zrn:J /AvaJaf". Za/ožba M/aJ/nsAa Aa/Vga. /W/. aap/.sa/ Ka/efaa	aasMa/a
AMa RtA/ana/t)
D/. Er;A; P/v/nč
Probtemi zgodnjeotroške večjezičnosti
Tudi znotraj držav povzroča izkijučno uvetjavijanje večinskega, po navadi obenem tudi „državnega" jezika v javnosti in izobraževanju izpodrivanje vseh skupnosti, ki tega jezika ne govore, in dodatno privite-giranje govorcev večinskega jezika. Ker pa so skupnosti, ki ne govore „državnega" jezika zaradi zgoraj navedenih razlogov po eni strani vse bolj številčne, po drugi strani pa zaradi zgrešene jezikovne politike vse bolj porinjene na obrobje socialnega in političnega dogajanja, se s tem ustvarja dodatni konfliktni potencial.
2.	Prav tako se majhne, po navadi ekonomsko in socialno močne jezikovne in etnične skupnosti, ki so se doslej iz strahu pred asimilacijo odločale za enojezično usmeritev manjšinskih izobraževalnih sistemov, ker po njihovem mnenju bolje služijo ohranjevanju skupnosti (npr. v Belgiji, na Južnem Tirolskem), prej ali slej ne bodo mogle izogniti pritisku v smeri dvo- in večjezičnosti.
Tako je npr. leta 1980 ugotovil R. Egger v svojih Treh tezah o jezikovnem kontaktu na Južnem Tirolskem: „Jezikovni konflikti se na Južnem Tirolskem trenutno preprečujejo z navidezno nasprotnima ukrepoma: z varstvom pravice do maternega jezika in z voljo do dvojezičnosti", kajti, „dvojezičnost prispeva k miru med jezikovnimi skupnostmi, če je ne pojmujemo kot nasprotje k principu materinščine". Žal pa, tako je v sklepnih mislih ugotovil, v „sedanjih pogojih razvija to dvojezičnost samo
italijanska skupnost, medtem ko sposobnost dvojezičnosti pri nemški narodni skupnosti na Južnem Tirolskem upada"'. Kot vemo, po svoji intenciji sicer dobronamerna, v svojem sociolingvističnem pristopu ne povsem sodobna, zgolj v ohranjevanje enojezičnosti manjšinske skupnosti usmerjena jezikovna politika kljub ugodnemu socialnemu položaju manjšine ni mogla zaustaviti asimilacije v urbanih središčih, njene negativne posledice pa so se začele kazati - niti pol desetletja po citirani ugotovitvi - v krepitvi neofašističnih gibanj. Prav ta politični razvoj pa na dolgo roko utegne ogrožati prehodne, za manjšino navidezno pozitivne učinke.
3.	Pri načrtovanju in usmerjanju dvo- ali večjezičnosti velja upoštevati, da so možnosti in posledice dvojezičnosti v raznih mikro- in makroso-cioloških pogojih tako različne, da izsledkov znanstvenih raziskav, ki so bile opravljene v določeni družbeni in jezikovni konstelaciji dvo- ali večjezičnosti, ni mogoče enostavno prenesti v drugo sredino.
Tako je na primer dvojezičnost v pogojih enojezične družbe, ki povrhu izvaja še določen pritisk na dejanske ali potencialne dvojezičnike, podvržena povsem drugim zakonitostim kot dvojezičnost, ki se razvija v sredi-
1) Egger, K., Sprachkontakt in Siidtiro! - Drei Thesen, v: Sprachkontakt und Sprachkonfhkt, Languages in Contact and Conflict, Langues en contact et en conftit. Taaicontact en taaiconflict, ud. Peter Hans Neide, Wiesbaden 1980, str. 233-235.
ni, v kateri se lahko obe jezikovni skupnosti v kontaktu razvijata povsem enakopravno. V neupoštevanju sociolingvističnih dejavnikov, ki so bremenili dvojezične skupnosti, je treba videti tudi razlog za razhajanja v vrednotenju učinka dvojezičnosti na kognitivne in jezikovne sposobnosti dvojezično doraščajočih otrok. Pogosto so namreč vzrok za slabše uspehe dvojezičnikov iskali v dvojezičnosti, dejansko pa so bili za to odgovorni drugi sociolingvistični dejavniki.
4.	Kljub navedenemu mednarodnemu trendu k dvo- in večjezičnosti pa ne gre enostavno spregledati nevarnosti, ki so predvsem v pogojih neurejene, socialno neuravnovešene dvojezičnosti prisotne tako za človekov osebnostni razvoj, kot tudi za razvoj vse družbe. Vendar se kljub morebitnim nevarnostim dvojezičnosti enostavno ne moremo več opredeljevati za dvojezičnost ali proti njej, saj razvita družba v tem pogledu enostavno nima več izbire. Nasprotno. Ker so v določenih osebnostnih in družbenih konstelacijah možne tudi negativne posledice dvojezičnosti, je treba usmeriti vse raziskovalne, kulturnopolitične in politične sile v rešitev osnovnega, pravzaprav edino relevantnega vprašanja: Kako je možno čim bolj urejeno soobstajanje dveh ali več jezikovnih sistemov v človekovi zavesti ter čim bolj urejeno in čim bolj brezkonfliktno soobstajanje dveh ali več jezikovnih skupnosti v določeni družbi.
5.	Spričo vseh navedenih dejavnikov postaja povsem relativno tudi vprašanje, ali se v dvojezični vzgoji odločimo za zgodnjeotroško dvojezičnost, za izgrajevanje dvojezičnosti v času osnovnošolske izobrazbe ali pa za izgrajevanje tako imenovane sekundarne oz. izobraževalne dvojezičnosti. Odločitev za to ali drugo obliko dvojezične jezikovne vzgoje bo - predvsem če upoštevamo našo prvo in tretjo ugotovitev - odvisna od startnih pogojev, ki jih družina in/ali družba lahko nudi posamezniku in/ali vsej jezikovni skupnosti, z drugimi besedami, od naravnih resursov dvojezičnosti, s katerimi razpolaga neka družina in/ali družba, od mikro- in makrosociolingvističnih pogojev, v katerih se lahko uresničuje dvojezična vzgoja.
1. Zgodnjeotroška dvojezičnost in naš primer
Prva monografija o zgodnjeotroški dvojezičnosti je študija francoskega lingvista J. Ronjata o nemško-franco-ski dvojezični vzgoji svojega otroka iz leta 1913. Do danes se je o tem problemu nabrala kar zajetna bibliografija.
Manj znani in tudi manj raziskani so primeri zgodnjeotroške tro- ali večjezičnosti. V zvezi s tem domala vsi avtorji ugotavljajo, da je obvladanje tretjega jezika pri večjezičnem otroku bolj ali manj fakultativno, se pravi, da otrok dejansko razpolaga vedno le z dvema jezikoma, oba nep-rva jezika pa alternativno zavzemata vlogo drugega jezika.
Predvsem zadnjo tezo smo hoteli preveriti s podrobnim študijem jezi-
Kako je možno čim bolj urejeno soobstajanje dveh ali več jezikovnih sistemov v človekovi zavesti? To se sprašujejo raziskovalci.
kovnega razvoja sedaj dve leti, dva in pol meseca (= 2;2;15p starega otroka, pri čemer bo naše današnje poročilo segalo do drugega leta starosti.
1.1. Makro- in mikrosociolingvistični pogoji
Prva posebnost našega primera je v tem, da gre za načrtovano trojezič-nost v domala enojezičnem okolju. Zato tudi izsledkov, do katerih smo prišli ob analizi našega primera, ni mogoče neposredno prenašati na koroško resničnost, v kateri otroci odraščajo v vsaj deloma dvojezičnem okolju. Model pa bi utegnil biti zanimiv za tiste družine, ki bolj ali manj izolirane od ostale jezikovne skupnosti živijo v enojezični sredini.
(se Har/a/jn/e)
2) Starost navajamo v naslednji obliki: teta; meseci;dnevi.
AVSTR! JA 1
! ^ ^ Petek, 9. 5.: 9.00 Poročila -
9.05	Biro, biro-9.30 Ruščina -
10.00	Šolska TV - 10.30 Dekliška leta kraljice - 12.15 Dalaj Lama iz Tibeta -13.05 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke -
16.55	Mini-ČVS - l 7.05 Niklaas, otrok iz Flandrije - 17.30 Levo od pingvinov - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Nerešeni akti - xy - 21.15 Modna revija z reklamo - 21.20 Otvoritev Dunajskih siavnostnih tednov 1986 in poročila.
Sobota, 10.5.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina
-	9 35 Francoščina - 10.05 Ruščina - 10.35 Kapitan Nemo - 12.15 Poročila in ozadja -13.20 Poročila - 14.30 Srečni otroci - 16.00 Nils Holgersson - 16.25 Obiskovalci - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Toby in Tobias - 17.30 Mr. Merlin - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Dva x sedem -18.25 Najboljše iz serije „Weana Gmuat" -18.50 Župnik Josef Toriser odgovarja *; 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Stavimo, da.- 22.05 Voščila - 23.20 Solid Gold -0.05 Poročila.
Nedelja, 11. 5.: 11.00 Ura tiska - 12.00 Orientacija -14.45 VValtoni - materinski dan - 16.20 Stvarstvo - peti dan -16.25 Tao Tao -16.50 TV Knjižna polica -17.35 Prometni klub za otroke -17.40 Klub seniorjev - 18.25 Reklama - 18.30 Mi - 19.00 Slike iz Avstrije - 19.25 Govori škof dr. Stefan Laszlo - 19.30 Čas v sliki in šport -
20.15	Simp) revija - 21.40 Glas islama - 21.45 Strgani korzet ali poželjnje po telesu - 22.30 Sedem dni športa - 22.50 Nočni studio - 23.55 Poročila.
Ponedeljek, 12. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Biro. biro - 9.30 TV kuhinja-10.00 Šolska TV -10.30 Srečni otroci - 12.00 Kaj se pravi že varno? -
13.00	Poročila - 16.30 Za predšolske otroke -
16.55	Mini-ČVS -17.05 Calimero -17.30 Heidi
-	17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Ponedeljski šport -21.08 Kuharski mojstri-21.15 Ceste San Francisca - 22.05 Dalaj Lama na Dunaju - 23.05 Munchen 1900-1950 - 23.50 Poročila.
Torek, 13. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro -
9.30	Angleščina -10.00 Šolska TV - 10.30 Avstrija II -12.05 Ponedeljski šport - 13.00 Poročila - 1 6.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-CVS - 17.05 Čebelica Maja - 17.30 Tudi pošasti se je treba - 17.55 Otrokom za lahko noč -'8.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Avstrijska izobraževalna politika v premeni - 21.15 Dallas - 22.00 Šolsko igranje - 23.00 Kobra, Prevzemite - 23.45 Poročila.
Sreda, 14. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Biro. biro -
9.30	Francoščina - 10.00 šolska TV - 10.30
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, TarviserStraOe 16.
Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, TarviserStraRe 16 Tel. (0 42 22)51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a.
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
VValtoni - materinski dan -12.05 Ogenj -12.10 Avstrijska izobraževalna politika v premeni -
13.00	Poročila -16.30 Strolchi in cirkuški direktor - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Risanka - 17.30 Kamen Marka Pola - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi -19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Venec voščenih rož -22.20 Lovski gost-23.50 Poročila.
Četrtek, 15.5.: 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro -
9.30	Dežela in ljudje -10.00 Šolska TV -10.30 Venec voščenih rož - 11.50 Lavinski pes -
12.15	Klub seniorjev - 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Sindbadove pustolovščine -17.30 Skrivnostna globina - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dalli dalti -22.05 Dunajski slavnostni tedni - 22.50 Jaz, oče-23.50 Poročila.
tnHnnH A V ST R!JA 2
! ^Petek, 9. 5.: 16.20 Poldark -17.10 Zgodovina pomorstva -
18.00	Tedenski pregled -18.30 Naša mala farma -19.15 Najlepše otroške pesmi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 čas v sliki - 21.35 Kulturni žur-na) - 21.45 Šport - 22.15 Z železnimi pestmi -
23.55	Nerešeni akti - xy - 0.00 Poročila.
Sobota, 10. 5.: 14.30 Evropa pleše - 15.30 Računalniški tečaj - 16.00 Koncert za oko in uho - barok predstava - 17.00 Poti divjadi -
17.45	Kdo me hoče? - 18.00 Panoptikum -
18.25	Nogomet - 19.00 Trailer - 19.30 Čas v sliki -19.55 Novo v znanosti -20.15 Miss Sadie Thompson - vice - 21.45 Šport - 22.45 Scarfa-ce, ameriškifilm-0.15 Poročila.
Nedelja, 11.5.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter- 9.30 Glasbene dragocenosti - 10.40 Mati - 15.00 Športni popoldan - 16.40 VVilfried -
18.25	Reklama - 18.30 Brez nagobčnika -
19.25	Novo v kinu - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Primer za ljudskega odvetnika - 20.15 Spodnjih desettisoč - 22.30 Dinastija - Denverski klan -
23.15	Mala nočna glasba - 0.20 Poročila.
Ponedeljek, 12. 5.: 17.30 Mi ljudje - 18.00 Cesta LindenstraRe -18.30 Naša mala farma -
19.15	Najlepše otroške pesmi - 19.30 Čas v sliki -20.15 100 karatov -21.08 Kuharski mojstri - 21.15 čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal -
21.45	Šiling - 22.05 Na robu oblasti - 23.35 The munsters - 0.00 Poročila.
Torek, 13.5.: 17.00 Šolska TV -17.30 Orientacija -18.00 Policijska inšpekcija 1 -18.30 Naša mala farma - 19.15 Najlepše otroške pesmi -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Vse ali nič - 21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal-21.45 Cafe Central in poročila.
Sreda, 14. 5.: 17.00 Komunikacijska družba-
17.30	Dežela in ljudje - 18.00 Ljudje in živali -
18.30	Tom & Jerry - 18.55 šport - 20.45 Planetni temperament - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Dokumentacija - 22.30 Mož z gora z opijem - 0.35 Poročila.
Četrtek, 15. 5.: 15.45 Iz parlamenta - 17.00 Šport - 17.15 Takoimenovani slučaj - 18.00 Kulinarična Avstrija - 18.30 Naša mala farma -
19.15	Woody VVoodpecker -19.30 Čas v sliki -
20.15	Poročita in ozadja - 21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal -21.45 Klub 2 in poročila.
U B L J A N A
n ^ ' n Petek, 9. 5.: TV Mozaik - 9.00 Tednik - 10.00 Moč zborovskega zvoka -16.00 TV Mozaik - ponovitev -17.25 Poročila-17.30 Beli delfin, francoska risana nadaljevanka -17.45 Flipper, ameriška nanizanka - 18.15 Za učinkovito umsko delo: Napni oči in ušesa, izobraževalna oddaja -18.45 Risanka -19.00 Danes - Obzornik ljubljanskega območja - 19.30 Dnevnik -
19.55	Vreme - 20.05 Avtomanija: Kočije ljubezni, angleška dokumentarna serija - 20.35 Bergerac, angleška nanizanka - 21.35 Dnevnik in kronika kongresa ZK Makedonije - 22.10 Jutro, jugoslovanski film - 23.30 20. Kolesarska dirka Alpe-Jadran, etapa Trbiž - Beljak.
Sobota, 10.5.: 8.15 Poročila-8.20 Moj dedek je bil partizan - 8.40 Na črko, na črko, TV Beograd - 9.10 Naslikam tičko - 9.20 Slovenske ljudske pravljice: Alenčica in pisana mama -9.35 Čirule - čaru le: čarobne kocke - 9.45 Slovenski ljudski plesi: Dolenjska -10.15 Osrednja proslava ob 30-)etnici pohoda po poteh partizanske Ljubljane, prenos-11.15 Na poti v inovacijsko družbo: Kaj ovira razmah inovacijskega gibanja - 11.45 Avtomanija: Kočije ljubezni, angleška dokumentarna serija - 12.10 Šola za prvake, ponovitev Dokumentarca meseca - 12.45 Poročila - 15.00 Poročila -
15.05	Hitri, japonski mladinski film - 16.30 Šport, v odmoru Športni non stop -18.10 Živali graditelji, dokumentarna oddaja iz kanadskega niza Čudeži narave - 18.30 Knjiga - 18.45 Risanka -19.00 Danes - Še nekaj zase -19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme -19.50 Zrcalo tedna -
20.15	Dr. Živago, ameriški film - 23.25 TV Dnevnik in kronika kongresa ZK Makedonije.
Nedelja, 11. 5.: 8.55 Poročila - 9.00 Živ žav: Risanke. Pripovedke z vseh vetrov, kanadska dokumentarna serija - 9.50 Flipper, ameriška
nadaljevanka - 10.20 Večni klic, sovjetska nadaljevanka - 11.25 Domači ansambli: Ansambel Slovenija in Henčkov ansambel -
12.00	Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila -14.40 Veliki Caruso, ameriški film -16.25 Poročila - 16.30 Slovenci v zamejstvu - 17.00 Pod lipo, prenos iz Dornberka - 18.45 Risanka -
19.00	Danes - potrošniška porota - 19.30 Dnevnik - 19.53 Vreme - 20.00 Misija majorja Attertona, nadaljevanka TV Sarajevo - 20.55 Tito - Beseda in slika neke dobe, TV Zagreb -21.50 Športni pregled - 22.35 20. Kolesarska dirka Alpe-Jadran, reportaža z zadnje etape Borovlje - Ljubljana - 22.50 Poročila.
Ponedeljek, 12. 5.: TV Mozaik - 9.00 Zrcalo tedna - 9.20 Moč zborovskega zvoka - 9.45 Mednarodna obzorja: Indija - prava pot v 21. stoletje? -15.55 TV Mozaik - ponovitev-17.25 Poročila -17.30 Trave -17.45 Na črko, na črko - nanizanka TV Beograd -18.15 Videogodba -
18.45	Risanka - 19.00 Danes - Podravski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme -
20.05	Vihre vojne, ameriška nadaljevanka -
21.00	Omizje - 23.00 Poročila.
Torek, 13. 5.: 9.00 TV Mozaik - Šolska TV -Osebna nega - Urejenost ni razkošje - Boljši zrak - tem več lišajev - Sodobna medicina -Tobak, naslada in pokora - 16.05 TV Mozaik -ponovitev-17.25 Poročila-17.30 XVI. Mladinski pevski festival - Celje 85 -18.00 Periskop -
18.45	Risanka - 19.00 Danes - Obatno-kraški obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme -
20.05	Zahrbtno, drama TV Skopje - 21.40 inte-graii-22.55 Dnevnik.
Sreda, 14. 5.: TV Mozaik - 9.00 Naselbinska kultura na Slovenskem - 16.25 TV Mozaik -ponovitev -17.30 Poročila -17.35 Vrtnica male gospodične - 17.45 Ko se korenin zavemo: Osvoboditev, zadnji del dokumentarne serije -
18.45	Risanka - 19.00 Danes - Notranjski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme -
20.05	Kitty in zaščitnik, avstralski film - 21.45 Dokumentarec meseca:	Rojstvo (delovni
naslov) - 22.20 Dnevnik.
Četrtek, 15.5.: TV Mozaik - 9.00 Gol med volkovi, vzhodnonemški film - 15.25 TV Mozaik -ponovitev - 17.15 Poročita - 17.20 Slovenske ljudske pravljice: Alenčica in pisana mama -Čirule - čarule: Čarobna rutica -17.40 Slovenska ljudska glasbila in godci: Razvoj citer -
18.15	Mozaik kratkega filma -18.45 Risanka-
19.00	Danes - Koroški obzornik -19.30 Dnevnik- 19.55 Vreme - 20.05 Tednik - 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -21.10 Oppermannovi, zadnji del nemške nada-ljevanke-22.20 Dnevnik-22.35 Retrospektiva Jugoslovanskega filma: Idealist, slovenski film.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA vsakdan od 18.10-19.00
Petek, 9.5.: Nove knjige Sobota, 10. 5.: Duhovni nagovor (mag. Mirko Isop, žpk. v Škocija-nu)
Nedelja, 11.5.: Materam Ponedeljek, 12.5.: „Dokler bo živela naša pesem, bo živel naš rod na svoji zemlji" / Kernjakov rod - v živosTebinje
Torek, 13. 5.: Mladinska: Prosti čas mladih
Sreda, 14.5.: Zvočno pismo iz Ljubljane
Večerna 21.00 - 22.00: Srečanje malih vokalnih skupin (posnetek prireditve v Šentprimožu)
Četrtek, 15.5.: Rož-Podjuna-Zila Petek, 16. 5.: Naša lepa beseda: Slov. pravorečje (prof. J. Messner) Koroški liki: Cankar in Perkonig (dr. R. Vospernik)
(3		^			-
	Novega naročnika/novo na-	Drucksache		
<3	ročnico pridobit(a):	Tiskovina		
N				
C				
o				
O)	(ime in priimek)			
o		P. n.		
				
>o <1)				
> *	(naslov)	SLOVENSKI VESTNIK		
	i			
(3	(pošta)			
'5				
tu E		Postfach/poštni predal 408		
o		9021 Kiagenfurt/Cetovec		
c		^				
Lestvice
s siovenskimi moštvi po končani prvenstveni sezoni 1985/86
(pn/trctJ/F. Fo/dr)
t.razred-vzhod	
]. Wietersdorf t	tt) tO 0 0 87
2. SG Wotfsberg tl	tO 7 ) 2 66,5
3. Wolfsberger AC11	10 7 0 3 58,5
4. DDK Cetovec	10 5 2 3 52.5
5. ASK Celovec IV	)0 4 t 5 5t.5
6. ATUS Hiittenberg	10 5 0 5 50
7. Wietersdorf It	tO 4 2 4 46,5
8. SV Finanz/KDRtt	10 5 0 5 46
9. SŠK „Obir"	tt) 2 t 7 35
It). Cclovcc-vzhod tt	10 t 0 9 29.5
11. SG Wolfsberg t	tO ) 2 8 27
2. razred-vzhod	
1. SŠZ Cartrans t	H 9 t [	64.5
2.SCA Šentvid ttt	tt 9 t t 63.5
3. Gospa Sveta tt	tt 10 0 t 62.5
4. BSG Raiffeisen	tl 7 04 54
5. SVEitweg	tt 6t4 51,5
6. Toyota / GrieSer t	It 5 t 5 47.5
7. Weitensfe)d tt	11 4 2 5 43
S. Wietersdort ttt	tt 5 15 41.5
9. DG Liebenfets	tl 4 16 39
tO. Zarft / Jakling	tt 2 09 29.5
tt. SV Trg IV	tt 0 1 10 t7,5
t2. Semmelrock t!	tt 0 t 10 14
3. razred-vzhod	
!. SG Magistrat tt 2. ODK Sentandraž tt	10 8 t 1 59.5 10 8 t t 59
3. Vorsvarts Moosburg tt	10 5 4 t 49
4. TSV Grabštanj t	tO 5 t 4 46
5. WSV Frantschach tt	10 3 5 2 44
6. Gospa Sveta ttt	10 3 5 2 43
7. SG Wolfsberg IH	10 3 4 3 42
8. Wolfsberger AC ttt	10 3 2 5 35.5
9. SŠZ Pos. Bitčovs tlt	10 t 3 6 29,5
10. Toyota / GrieUer tt	tO 1 2 7 i7.5
tt. TSV Grabštanj tl	tO 0 2 8 15
3.razred-sredina	
1. PSVAhhofentt	7 6 t 0 42
2. SŠZ Pos. Cetovec tt	7 6 0 t 4t
3. PSV/ HSV Celovec tt	7 4 2 t 34
4. ASKO Bodensdorf tt	7 2 3 2 30.5
5. SG Tanner tl	7 3 t 3 27.5
6. WSV Passering	7 11 5 20.5
7.	FKG Glanegg 8.	SV Deutsch Griffen	7 ) t 5 15,5 7 0 t 6 t3
a rubrika
Šahovska natega št. 5:
M ACUKE VIČ - TUČEK (1979)
8
7
6
5
4
3
2
1
a b c d e f g h
Črni je ostat brez rokade tako, da ima beti, ki je na potezi, tep motiv za napad na črnega kratja.
Kako izvede beti zmagovito kombinacijo?
NOGOMETNI TERMINI
Vsohoto 10.5. 1986:
ob [7.00 uri Trg-SAK ob 17.30 uri
Wietersfcki - DSG Sete OBIR
Vnedetjo 11.5. 1986:
ob ]7.()()uriSt. Leonhard-Šmihel
ŠPORTNI VESTNIK
SAK na četrtem mestu!
SAK : Šmohor 3:1 (():())
Gote: Potanšek, Sadjak in Ratajec
Pred tekmo je deževato. teren je bit težaven. Šmohorčani so prišti v Celo-vec po točko, vendar so mu sakovci prekrižati vse račune. Do potčasa so gostje z izredno defenzivno igro uspeti vzpostaviti ravnotežje. Takoj po zamenjavi strani pa je prišto do nepričakovano hitre odtočitve. Domačini so namreč pokončati nasprotnike v petih minutah! 46. minuta: Ratajec je močno centrirat, Vetik
je stopit čez žogo in prevarat cetotno nasprotnikovo obrambo tako, da je Potanšek z tahkoto porinit žogo v prazen got - t :0.47. minuta: Sadjak je tik pred kazenskim prostorom iz potnega teka zadet točno v desni zgornji kot. Strašni udarec in čudovit got - 2:0! V tretje gre tudi rado, na vrsti je bil Ztatko Ratajec. Vetik je v 50. minuti tepo izvedet prosti stre), katerega je tegionar iz Stovenije, „turbo-Rata-jec", uspešno zaktjučit. Z gtavo je sijajno pretisičit vratarja. 3:0 in o SAK-zmagi ni bito nobenega dvoma.
Iz dejavnosti Slovenske športne zveze:
Namizni tenis tudi v Celovcu
Že nekaj tet imata ŠD Sete in SŠK Obir namizno teniško sekcijo. Obe moštvi tekmujeta tudi v okviru koroškega prvenstva - seveda vsako moštvo v svojem razredu. Pred dvema ietoma pa je na pobudo Sto-venske športne zveze začel vaditi s stoven-skimi dijaki in drugimi zainteresiranimi Mirko Oraže. igratec setskega moštva, tudi v Cetovcu. Eno teto so vadili v Mta-dinskem domu, letos pa vadijo igralci v Modestovem domu.
Ti redni treningi so obrodili že prvi konkretni uspeh: Skupina igralcev je prijavila pri policiji svoj lastni Namiznoteniški klub Celovec, ki si zastavlja cilj. da bo jeseni začel tekmovati v koroškem prvenstvu. Seveda v najnižjem razredu, toda že dostikrat se je pokazalo, da se take iniciative
uspejo kvalificirati tudi za višje naloge. Predvsem pa gre igralcem za to, da iz veselja na športnem udejstvovanju odigrajo poleg ..suhih ' treningov tudi kako tekmo s somišljeniki. Zavedajo se tudi tega, daje lahko tudi športno tekmovanje doprinos k medsebojnemu razumevanju in navezovanju prijateljskih stikov.
Slovenska športna zveza in novo ustanovljeni klub pa sta si stavila tudi cilj. da krog igralcev in ljubiteljev namiznega tenisa razširita. Zato tudi tu napoved: trening za namizni tenis je napovedan vsak četrtek (z izjemo praznikov) v Modestovem domu. In sicer od 17. do 19. ure. Vaj se lahko udeleži vsak - neglede na znanje in kvaliteto igre. Sodelovanje je brezplačno, predpogoj pa le veselje za igro z malo belo žogico.
Letalske ponudbe „Po)etje 86"
IZ LJUBLJANE V:
BEOGRAD - v delavnikih DUBROVNIK - v petkih, sobotah in nedeljah PULO - v ponedeljkih, sobotah in nedeljah SARAJEVO - v delavnikih SKOPJE-v delavnikih SPLIT - v sredah, petkih in sobotah TITOGRAD - v torkih in četrtkih TIVAT-v četrtkih ZADAR
S
adria
airways
tjubtjana
IZ PORTOROŽA V: BEOGRAD - vsak četrtek TIVAT - vsak četrtek
Vsak četrtek:
LJUBLJANA-
BEOGRAD-
LARNACA
(Ciper)
informacije in prodaja vozovnic	zastopstva:
Beograd
Celovec: potovalni urad CARTRANS, Pavličeva 7, tel. 0 42 22 / 51 26 80	Sarajevo
potovalni urad SPRINGER	Skopje
Gradec: Štajerski potovalni urad (Steirisches Reiseburo)	Titograd
in pri vseh turističnih agencijah v Jugoslaviji	Zagreb
Čeprav so gostje pozneje zmanjšali na 1:3. To je bila sakova deveta zmaga v koroški ligi in obenem napad na četrto mesto.
SAK : Lienz 1:1 (():())
Gol: Velik
Dve povsem različni polovici. Prvih petinštirideset minut je na igrišču gospodaril SAK, a brez vidnega uspeha. Izkupiček je bil en samcat strel na prečko (Potanšek z glavo). Odmor je obema moštvom;) prilegal. ker je peklensko pripekalo. V drugem zaletu so sakovci končno prodrli nasprotnikov ..zid". Gostujoči vratar je slabo ukrepal, izpustil žogo in Velik je pravočasno prihitel in seveda zatresel mrežo. 1:0 za SAK. Tisti, ki je mislil, da bo domača ekipa nadaljevala enako napadalno in uspešno kot v četrtek proti Šmohoru. seje precej uštel. Kajti takoj po golu so gostje povsem prevzeli pobudo in do konca spopada diktirali igro. Slovenski akterji so se braniti in branili toda izenačenja niso mogli preprečiti. Winkler je po nezaustavljivem solo-napadu, po vrsti so izpadli štirje SAK-branilci, premagal Rauscherja in zasluženo izenačil.
Potemtakem ima SAK 24 točk, Lienz 21 in tekmo manj. Borba za prvih sedem mest (torej za avstrijski CUP) se nadaljuje. Ob robu še to: Marijan Velik je s svojim desetim golom prehitel kolega Pihornerja in je najboljši strelec v slovenskih vrstah!
Postava (za oba nastopa): Rauscher; Woschitz, Štern, Kreutz, Preschern, Sadjak, Jagodič, Velik; Ratajec. ICihorner, Potanšek (Gregorič, .lovi-čevič, Štern, Perč)
Koroška tiga
Minuli teden se je igralo 20. in 21. kolo, torej v četrtek prvega maja in za konec tedna. Slovenski atletski kluh je dosegel tri točke in se uvrstil na odlično četrto mesto. Zmagi proti Šmohoru je sledil remi z Licnzom. Na vrhu lestvice je Matrei z dvema porazoma nepopravljivo popustil, vodstvo je prevzel novinec (!) Ohervellačh pred velikim favoritom Trgom. Presenetljivo uspešno je zaigralo tudi pliberško moštvo, kateremu se po dveh zmagah teoretično obeta celo CUP-mesto (sedmo)! /a obstoj se borijo Magdalen. Šentvid in celovški ASK, toda pridružil se jim je ASKO Irschen, da bo borba še bolj napeta in neusmiljena. Do prvenstvenega izteka je samo še pet kol!
Kratke športne vesti - Termini
# Selani nesrečno izgubljajo ločke. !'o dobri igri, v kateri Jakopič ni izrabi! možnosti enajstmetrovke. so Se!ani prejšnji četrtek odnesti !e ! točko (1:!). V nedetjski tekmi pa jim je po izenačeni tekmi sodnik odnese! dve točki, pri hudih prekrških pred go!om Rude ni žvižga!, proti Se!am pa je da! po matenkostnem prekršku enajstmetrovko. Končni re/uhat !:2 proti Rudi. §mihe!čani so v zadnjih dveh igrah igrati z Do-hr!o vasjo neodločeno ():() in bi!i poraženi od moštva iz Treibaeha z rezu!tatom ! :3 (1 :2). §mi-he! je na !2. mestu (!3 točk), Sehmi na 13. mestu (!!)-
SLOVENSKI VESTNIK 40 LET
V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „S)ovenski vestnik" in prosim, da mi tist pošiijate na nastednji nastov:
trne in priimek_______________________________
Nagradno tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov
Ena izmed 10 velikih nagrad je sedežna garnitura
iz masivne borovine, naravno iz tovarne tPH - Žitara vas
nastov
pošta
Obvezujem se, da bom naročnino redno piačevat(a) in prosim, da mi poštjete račun in potožnico.
(kraj in datum)
(podpis)
Nov učbenik slovenske zgodovine
Prejšnji teden je izšei drugi dei učbenika o slovenski zgodovini, ki ga bodo uporabljati na Zvezni gimnaziji za Siovence v Celovcu. Izdata gaje Družba sv. Mohorja v Ceiovcu, sestavila ga pa je komisija zgodovinarjev pripadnikov slovenske narodne skupnosti skupaj z nemškogovore-čimi zgodovinarji. Učbenik, ki ima t84 strani, obsega predvsem zgodovino koroških Slovencev od leta t9)8 naprej prav tako pa upošteva zgodovino Slovencev, ki živijo danes v Italiji in Sloveniji. Več o knjigi bomo še poročali.
Pismo bralca
Poročanje
Slovenskega vestnika o delovnem posvetu ZSO je nesprejemljivo
Bil sem eden od manj kot poiovice odbornikov ZSO, ki so se udeiežiti delovnega posveta 26. aprila. Mislim, da ima tudi druga polovica, ki se ni mogla udeležiti zborovanja in tisti rojaki, ki niso bili vabljeni na posvet, pravico, da zvejo, kaj se je tam dogajalo. S tega stališča pa moram ostro kritizirati vaše poročanje o tem zborovanju.
Kdor je hi) navzoč, ve, da je bila razprava sicer konstruktivna, kakor to zajema naslov tozadevnega članka: ve pa tudi, da je v njem zapisano samo pol resnice.
Manjka predvsem poročilo o nastopu Tomaža Ogrisa, ne nazadnje predsednika najmočnejše včlanjene organizacije ZSO. ki je zavzet vsekakor več ali manj nasprotno stališče do politike ZSO in profesorja Gstettnerja oz. celovške univerze do šolskega vprašanja in grozeče delitve učencev. Osebno se ne strinjam z vsebino tega, kar je povedal T. Ogris, namreč da lastni razredi za k dvojezičnemu pouku prijavljene niti ne hi bili tako slabi za Slovence. da so predlogi celovške univerze več ali manj traparija (tega ni rekel dobesedno, toda zame je to bil smisel njegovih besed) in da hi najboljše sploh bilo, če šolske razmere ostanejo takšne, kot so trenutno. Vsekakor pa priznavam njegov pogum, da je povedal svoje mnenje javno in odkrito, pa tudi če mogoče pod vplivom kakšne politične struje, kateri je kot učitelj izpostavljen. Neodvisno od tega, ali je njegovo stališče pravilno in koristno ali ne. je Ogris napravil nekaj, kar v naših vrstah krvavo manjka: odkrit pogovor na tistem mestu, kjer je umesten in potreben. V vsakdanji praksi naših organizaci j tako na poiitičnem kakor tudi kulturnem in gospodarskem področju nam manjka te odkritosti in tega poguma, zato pa se v ozadju veliko govoriči, črni. ohreka in intrigira.
Kaj ima to zdaj opravka s poročanjem Slovenskega vestnika? Jaz to vidim tako: kar je Ogris postavil iz ozadja potuhnjene anonimnosti v javno razpravo ZSO (oh rohu rečeno: pozno: imel hi hi) možnost že zdavnaj, a vseeno - slabše hi bito samo še moičanjc). Vestnik s svojim poročanjem skuša spet zakamuflirati, zamegliti, zakriti. Tudi če sigurno ne zavestno, s tem .Jarha" bralce in jim odreka sposobnost, da sami ocenijo, kaj se jim zdi prav in kaj ne. Nemško se temu pravi ..Hofbcrichterstat-tung" in označuje stil tistih sil kjerkoli po svetu, ki sc .bojijo javnosti in demokratične diskusije, ker bi to lahko ogrožalo njihovo oblast. Tc nevarnosti sicer pri nas ni. toda nemara hi hi) ogrožen naš mali svet. naše socialpartnerstvo v malem formatu, koncem koncev osvetljene naše slabosti, nesposobnost in nekreativnost marsikaterih funkcionarjev in struktur, naša dostikrat nezadostna samozavest, pa še kaj.
Predlagam, da se nehamo ..farbati" in zakrivati konflikte. Samo iz odkrite in neustrašene komunikacije, samo iz korajžne konfrontacije tudi z lastnimi slabostmi more priti tudi napredek. Od Slovenskega vestnika si pričakuje, da poroča v tem smislu. kajti za uspavanje in pomirjevanje koroški Slovcttct trenutno nimamo vzroka.
dr. Kristijan Scht bander. Dunaj.
MENJAVA DENARJA
Stanje v sredo 7. maja 1986.
Za 100 dinarjev dobite	3.75 šil.
Za 100 dinarjev plačate	4.75 šil.
Za 100 tir dobite	1.00 šil.
Za 100 tir plačate	1.06 šil.
Za 100 mark dobite	694.50 šil.
Za 100 mark plačate	710.80 šil.