Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovncm zavodu v Ljubljani štev. 10.666 lefo XXI. Cef je, petek 12. maia 1939 Lfev. 20. Olepševanie Celja in pospeševanle tuitkega prometa Pomemben občni zbor Ofep- ševalnega in tujsko promef- nega društva v Celju Celje, 12. maja. Olepševalno in tujskoprometno dru- štvo v Celju je imelo v sredo zvečer v salonu hotela »Beli vol« redni občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Društveni predsednik magistratni di- rektor g. Ivo Subic je po otvoritvi po- zdravil zastopnika banske uprave, re- ferenta za turizem g. Sotlerja, zastop- nike mestne občine, predsednika Savinj- ske podružnice SPD g. dr. Milka Hra- šovca in zastopnika našega tiska ter prečital pozdravno brzojavko maribor- ske Tujsko prometne zveze. Nato se je spomnil v preteklem poslovnem letu umrlih članov gg. zdravnika in sklada- telja dr. Antona Schwaba, tiskarnarja Antona Rodeta, krznarja Martina Ore- hovca, slaščičarja Ivana Rebevška, trgovca Valentina Hladina in upokoje- nega učitelja Ivana Kunstiča. Zahvalil se je vsem dobrotnikom, predvsem mestni občini, ki z izdatnimi podpora- mi omogoča društveno delovanje, ter banski upravi in tujsko prometnima zvezama v Mariboru in Ljubljani za na- klonjenost. Društvo je tudi v najbolj- ših odnošajih s Savinjsko podružnico SPD v Celju. Svoj program glede olepšanja Celja, zlasti z novimi nasadi, je društvo tudi lani zelo uspešno izvrševalo. Tujski promet v Celju v zadnjih letih razvese- ljivo narašča in je poskočil od 1. 1935. do 1. 1938. od 13.129 na 13.963 oseb. Modemiziranje hotelov se nadaljuje. Na iniciativo društvenega predsednika g. direktorja Subica je dobilo Celje moder- no urejeno parno in kadno kopališče ter javne električne ure. Društvo posveča vso pozornost vprašanju nujno potreb- nega novega kopališča na levem bregu Savinje in drugim važnim vprašanjem, ki jih bo treba rešiti, da se mesto Ce- lje dvigne kot turistični kraj in tako preuredi, da bo lahko tekmovalo z naj- večjimi in najpomembnejšimi turistič- nimi kraji v tuzemstvu in tudi v ino- zemstvu. Društvo je po svojcm pred- sedniku 1. 1937. izdalo turistični program za mesto Celje v dobi petletke. S tern je pokazalo tudi turističnim krajem smer- nice za izgraditev in ureditev turistič- nih krajev po intencijah turistienih za- konitih predpisov. Avtor programa pet- letke je izhajal s stališča, da je zlasti v turističnem gospodarstvu predvsem po- trebno, da se izdela smotrn načrt in pravočasno zagotovi njegovo financira- nje. Predsednik g. direktor Subic, ki je tudi član banovinskega turističnega od- bora, je letos na zasedanju tega odbora iznesel razne utemeljene predloge, ki se tičejo delno vse Slovenije, delno celj- skega zaledja, delno pa Celja samega. Zastopnik banske uprave g. Sotler je sporočil pozdrave banske uprave. Po- hvalil je veliko iniciativnost in smotr- nost delovanja Olepševalnega in tujsko prometnega društva v Celju ter poželel društvu čim več novih uspehov. Tajnik in gospodar g. Rihteršič je po- ročal podrobno o lanskem društvenem delu za olepšavo Celja in pospeševa- nje tujskega prometa. Posebno pozor- nost je društvo posvečalo katastrofal- nemu onesnaževanju Savinje in prito- kov po rudnikih in industrijah ter vpra- šanju novega kopališča ob Savinji. Dru- štvo ima 304 člane. Vrednost društve- nega inventarja znaša 120.000 din. Poročilo blagajnika g. Lečnika izka- zuje 269.295 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Društvo ima še za 15.000 din neplačanih računov. Potreb- no bi bilo, da bi mestna občina primer- no zvišala svojo dotacijo društvu. Na predlog g. ravn. Natka je prejel odbor razrešnico, blagajniku pa je bila izrečena zahvala. Gosp. dr. Ernest Ka- lan se je v imenu občnega zbora iskreno zahvalil predsedniku g. direktorju Su- bicu za njegovo izredno požrtvovalno, iniciativno in uspešno delo. Predsednik g. direktor Subic je nato poročal o katastrofalnem onesnaževa- nju Savinje in njenih pritokov po od- padnih vodah raznih rudnikov in indu- strijskih podjetij, ki ga žal še vedno ni bilo mogoče preprečiti. Občni zbor je soglasno odobril predloge za prepreče- nje onesnaževanja Savinje, ki jih je iznesel g. direktor Subic na zasedanju banovinskega turističnega odbora. Gosp. ravn. Zorko je v imenu Ribarskega društva v Celju pozdravil obeni zbor in se zahvalil Olepševalnemu in tujsko prometnemu društvu za iniciativnost in dragoceno pomoč v borbi proti onesna- ževanju Savinje. Omenil je, da je v Savinji, ki je prej slovela kot reka, ki je v Sloveniji najbogatejša na ribah, se- daj vsa vodna favna zastrupljena po odpadnih vodah. Celjski župan se je v imenu občine zahvalil g. direktorju Su- bicu za plodonosno delo in obljubil, da bo občina tudi v bodoče podpirala dru- štveno delo za olepševanje Celja in po- speševanje tujskega prometa. Gosp. di- rektor Subic je omenil, da so nekateri rudniki in industrijska podjetja na naj- boljši poti, da uničijo vso favno Savi- nje in tudi Celje kot turistični kraj. Apeliral je na pristojna oblastva, naj bodo v borbi proti onesnaževanju Savi- nje neizprosna in naj krivee eksempla- rično kaznujejo. Gosp. dr. Vrhovec je predlagal, da bi društvo poverilo svo- jemu zaupniku - strokovnjaku stalno kontrolo onesnaževanja Savinje. Ta za- upnik naj bi skrbel za kemično preiska- vo onesnažene vode in zastrupljenih rib. To kontrolo naj bi prevzel g. dr. Vik- tor Jeločnik kot odličen kemik in nara- voslovec. O tej zadevi bo še razprav- ljal odbor. Gosp. Fazarinc je omenil, da namerava tudi mestna občina uvesti kontrolno službo v zvezi z onesnaževa- njem Savinje. V novi odbor so bili soglasno izvo- ljeni: za predsednika g. direktor Ivo Subic, za Clane odbora ge. Ela Kalano- va in Marica Turnškova ter gg. Cimer- man, Kramar, Lečnik, Mihelčič, ravn. Natek in ravn. Zorko, v kooptaeijo pa so predlagani gdč. Plešivčnikova ter gg. Rihteršič in inž. Lavrenčič. V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. ravn. Matko Smid in Ferdo Prime. Pri slučajnostih je predsednik Savinj- ske podružnice SPD g. dr. Milko Hra- šovec podčrtal nujno potrebo dogra- ditve planinskega doma pod Tovstom. Savinjska podružnica SPD je priprav- Ijena odkupiti od občine v surovem sta- nju zgrajeno stavbo in povrniti občini njene izdatke. Gosp. dr. Hrašovec je prosil Olepševalno in tujsko prometno društvo, da bi podprlo to stremljenje Savinjske podružnice, da se planinski dom pod Tovstom končno izroči name- nu, za katerega je bil zgrajen. Nadalje je predlagal ureditev prve transverzalne ' poti na Rajterjevem hribu z nasadi in ureditev prostora na tem hribu, kjer je stala nekoč razgledna uta. Podčrtal je tudi potrebo restavriranja razvalin na Starem gradu in ureditve vrta ob Fri- derikovem stolpu. Nova cesta na de- snem bregu Savinje v Liscah do Levca, ki jo gradi mestna obeina, naj bi tekla v smeri dosedanje poti, treba pa bi jo bilo dograditi do Petrovč. Gosp. dr. Er- nest Kalan je omenil hudo komarsko hadlego, ki se pojavlja v zadnjih letih v Celju. Ker so netopirji najboljši uni- eevalci komarjev, naj bi društvo odnos- no obeina namestila več stolpov za ne- topirje, da bi se mogli netopirji v Ce- lju naseliti v večjem številu. Občni zbor je bil vsebinsko na višku ter je znova izpričal, kako pomembno, požrtvovalno in uspešno delo v korist vsega Celja in celjske kotline opravlja Olepševalno in tujskoprometno društvo v Celju pod vodstvom svojega agilnega in zaslužnega predsednika g. direktorja Subica. Celiski kulturni teden /e zakliueen Uspef večer mladinske pesmi in ljud$ki koncert V okviru Celjskega kulturnega tedna je bil v soboto v mali dvorani Celjskega doma koncertni vecer mladinske pesmi. Sodelovala sta mladinski pevski zbor Glasbene Matice v Celju, ki ga vodi priznani pevovodja in skladatelj g. Ci- ril Pregelj, in kot solistka sopranistka ga. Marjanca Kalanova ob spremlje- vanju koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove. Mladinski pevski zbor Glas- bene Matice je zelo dobro izvežbana in izglajena enota. Zbor je dinamieno skrbno izgrajen in prožen, zveni čisto in polno ter poje preeizno, s tempera- mentom in občutjem. Izvajal je devet pesmi. Zlasti so ugajale Pregljeve »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«, »BarČica«, »Pomlad« in »Crni kos«, Sončev »Zvon- ček«, Devova »Splavarska« in Vrhov- skega »Pod kopinom«, pri kateri je oskrbela klavirsko spremljevanje ga. Mirca Sancinova. Občinstvo, ki je do- cela napolnilo dvorano, je nagradilo zbor in njegovega odličnega pevovodjo g. Preglja z navdušenim odobravanjem. Zbor je moral več pesmi ponoviti in se dodati Vilharjevo »V hribih se dela dan«. Pevovodja g. Ciril Pregelj je prejel več šopkov in zelo uspelo kari- katuro, delo akad. slikarja prof. Alberta Sirka. Sopranistka ga. Marjanca Kala- nova je zapela sedem samospevov ob dovršenem spremljevanju koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove. Ga. Mar- janca Kalanova razpolaga s soenim in barvitim sopranom, ki je v vseh legah skrbno izdelan ter v liričnih in dramat- skih partijah enako prepričevalen in zmagovit. Svoje bogato znanje je zlasti izprieala v Devovih samospevih »Sne- gulčica« in »Mak«, v Pregljevi »Zorici«, Adamičevem »Jezdecu« in Mirkovi »Kateri kerub ...« Ga. Marjanca Kala- nova in ga. Mirca Sancinova sta prejeli krasno evetje, ga. Kalanova pa tudi še akvarel z morskim motivom, umetniš- ko delo akad. slikarja prof. Sirka. Kon- cert, ki ga je prenašala ljubljanska ra- dijska postaja, je bil kvalitativno na višku in je dosegel popoln uspeh. Da se omogoči tudi srednjim in delav- skim slojem obisk koncerta mladinske pesmi v okviru Celjskega kulturnega tedna, so ta koncert ponovili v nedeljo popoldne v mali dvorani Celjskega do- ma. Koncert ter nizka vstopnina in brezplačen ogled Sirkove slikarske raz- stave so privabili zelo lepo ätevilo ob- činstva. Zlasti mnogo je bilo staršev mladih pevcev, ki so jim bile razdeljene tudi brezplačne vstopnice. Mladinski zbor Glasbene Matice v Celju pod vod- stvom g. Preglja in solistka ga. Marjan- ca Kalanova sta navdušila vse obein- stvo. Mladinski zbor je moral dve pesmi ponoviti in še eno dodati. Tudi ga. Mar- janca Kalanova je morala tri samospeve ponoviti. Po koncertu je priredil odbor CKT mladim peveem zakusko. Požrtvo- valne naše dame so pod vodstvom ge. Ele Kalanove bogato obložile mize s slaščicami, ki so jih darovale narodne družine. Bilo je vsega dovolj in neka- terim je še ostalo nekaj dobrot tudi za domače. Otroci so bili zelo vzradoščeni in so še zapeli nekaj pesmi. Tudi navzo- či starši so delili veselje svojih otrok, ko so videli, kako lepe pozornosti so bili deležni njihovi otroci. Med zakusko je izrekel g. prof. dr. Strmšek v pri- srčnem nagovoru zahvalo in priznanje mladini in staršem. Bogata in visokovredna kolektivna razstava del akad. slikarja prof. Alber- ta Sirka je bila v sredo zaključena. Celjski kulturni teden je tudi letos docela izpolnil svoje visoko kulturno in nacionalno poslanstvo. UčiteUstvo /e zborovalo Poffrebe in texnje vzgojitefjev mladine Sresko društvo JUU v Celju je zbo- rovalo v soboto 6. t. m. ob udeležbi nad 150 učiteljstva. Predsednik g. Roš je uvodoma pozdravil g. šolskega nad- zornika Pestevška in g. šol. upravitelja Rudolfa Wudlerja, ki je okreval po težki bolezni. Zbor se je poklonil spo- minu nedavno preminulih učiteljev Levstika, Srabotnika, Burdiana in Kun- stiča. V situacijskem poročilu je pred- sednik glede na evropske politične pri- like podčrtaval potrebo narodno obrambnega dela, v katerem naj se združujejo vse narodove sile. Da bo tu učitelj lahko uspešno sodeloval, mu je treba dati polno pravno in materialno sigurnost ter ga dosledno moralno pod- pirati. Nato je poročal o poteku in sklepih zbora društvenih predsednikov v Ljubljani. Poudarjal je važnost kon- takta med prosvetno centralo in orga- zaeijo, ki je v večini banovin dala že dobre rezultate zlasti v personalni po- litiki. Omenjal je določbe novega finanč- nega zakona, ki prinašajo učiteljstvu nekaj izboljšanj. Pri tem je bila ponov- no naglašena potreba takojšnjega re- guliranja težkega materialnega polo- žaja državnega uradništva. Z zadošče- nJGm je bilo sprejeto sporočilo, da hu- manitarne ustanove javnih nameščen- cev v svojem obstoju niso več ogrože- ne. Iz situacijskega poročila sekcije JUU Ljubljane je bilo razvidno, da vodi ta vsa pereča vprašanja šolstva in stanu v stalni evidenci in posveča njih pravilni rešitvi vso smotrno delavnost. Prečitana je bila razprava Avguste Gaberškove »Vas v Halozah«, vzorno delo slovenske učiteljice, ki je znala doživeti vas do globin njenih težkih problemov. Obravnavalo se je letno poročilo Učiteljske gospodarske in kreditne za- druge v Celju, ki priča o trajni rasti tega zdravega stanovskega zavoda, ci- gar lanski letni promet je presegel 1,800.000 din. V primeru dovoljnega števila prijav se bo društvo udeležilo 10. junija proslave 70-letnice ustano- vitve prvega slovenskega učiteljskega društva v Ptuju. Zanimivo je, da je pri- meru Ptuja, kot prvo sledilo Celje leta 1870. Za delegata na banovinsko in glavno skupščino JUU je bil poleg predsednika izvoljen g. Pogačnik. »Med osnovno in srednjo solo« je bil naslov aktualnemu predavanju g. prof, dr. Pavla Strmška. Predavatelj je ob- ravnaval problem študiranja, prehod otroka v srednjo solo, razmerje med domom in šolo in problem šolskega spričevala. Razpravljal je o virih, ki se stavijo nasproti otroku ter vzgojnim in učnim uspehom v soli. Pri tem je izva- jal, kako je treba mladino navajati k resnemu delu, k službi večnostnim ide- alom. Samo vzgojitelj optimist bo mo- gel z optimizmom navdajati prihajajočo generacijo, ki naj si iz grozečih kata- strof reši vsaj košček sreče. Predava- telj je pokazal, da je vzgojitelj z boga- timi izkustvi in iskren prijatelj mladi- ne. Problemom sodobne vzgoje je znal gledati v globino in o njih razpravljati z vso odkritostjo. Obäirno predavanje je doživelo izredno lep uspeh. „Zivo orodie** JÄ/T?' ka,k-ie . , . ^^^^^^ 0(l orodja. Tiuli naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moraino morarao fiistiti in pravilno ne-ovati « ia pravilno nego dragocenega orodja - "zob P" bi morah rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je ChlorodoDt. Domači pruizvod. Stran 2 »NOVA DOBA« 11. V. 1939 Stev. 20. Sportni stadion v Celiu Zacfeva. kl #o fe freba dobro resist Vprašanje sportnih igrišč v Celju je postalo tako pereče, da ne zanima več samo sportnih krogov, temveč se je za to vprašanje pričela zanimati tudi šir- ša celjska javnost, predvsem taka, ki ji je bil sport vedno deveta briga. Vzrok, da je vedno vzbudilo to vpra- ianje v zadnjem času splošno zanima- nje in pozornost, je pač v nerazumlji- vem vztrajanju mestne občine na 8ta- lišču, da se zgradijo nova sportna igri- Sča oziroraa celjski sportni stadion za hribom sv. Jožefa, na prostoru, ki leži le kakih 50 metrov od mestnega poko- pali&ča. Od časa, ko je bilo sproženo vpra- šanje gradnje stadiona za hribom sv. Jožefa, so bili izraženi s strani sport- nih krogov pomisleki glede sprememb, ki jih namerava izvršiti mestna občina v pogledu sportnih igriäc. Na drugi strani pa širša javno8t, ki se za sport ßicer ne zanima, sploh ni posvečala po- zornoati vprašanju, kje bodo zgrajena nameravana sportna igrišča odnosno stadion. Ko se pa sedaj dogotavlja manjše igrišče, ki je nekaka predhodna faza h graditvi nameravanega stadiona in ki bo, kakor rečeno, približno 50 metrov oddaljeno od pokopališča, so po- stali celjski meščani na to pozornejši. Nihče si namreč ne more predstavljati, da se je ravno sedanja mestna uprava odločila za gradnjo sportnega stadiona v bližini prostora, ki je bil izbran za počivaliače mrtvih, ki ga naj ne dosega mestni hrup in nemir, temveč naj vlada tu vsenaokrog spokojen mir. Ko pa bo prišlo do dograditve sedanjega malega igrišča in eventualnega stadiona, tu ne bo več miru in tišine, temveč se bo raz- legalo kričanje in vpitje, ki je običajno na sportnih prostorih in ki se ne da za- treti ali prepovedati, pa naj leži sportni prostor kjerkoli. Kdo bo miril razbur- jeno sportno občinstvo, ako bo ob casu tekme na bližnjem pokopališču pokop mrliča, kjer že takt zahteva mir in spo- štovanje? Ali niso gospodje odnosno člani komisije, ki je izbirala prostor za stadion, mislili na to? In ko bo prišlo do event, zgraditve nameravanih igrišč in do zgoraj navedenega primera, bodo sportniki tisti, ki bodo krivi kaljenja miru kraja in bodo stalno izpostavljeni pritožbam občinstva. Ko je mestna občina iskala primeren prostor za gradnjo justične palace, go- tovo ni nthče mislil, da bo tak »prime- ren« prostor Glazija, ki že desetletja služi kot reprezentančni mestni prostor za vse sportne, telovadne, vojaške, šolske in slične nastope. Da je to res najidealnejši prostor za justično palaco, močno dvomimo. Ali ni prostor nasproti Zdravstvenega doma idealnejši in pri- mernejši? Ali se je mestna občina ustrašila odkupne cene tega prostora, ker je prostor privatna last, Glazija pa mestna? In če je to vzrok, kar dvomi- mo, ali ni pomislila občina, da bo imela z oddajo Glazije za justično palačo in gradnjo novega sportnega prostora, ki ga je po zakonu dolžna nadoknaditi, ako odvzame v sportne namene služeč prostor, še večje izdatke nego bi stal odkup zgoraj navedenega prostora, če- prav bi gradnjo stadiona izvedla z brezposelnimi ? Saj je za novi stadion predviden izdatek okrog 1 milijona di- nar jev. Dvomimo pa, da bo ta znesek zadostoval, ako hočemo izpolniti vse zahteve take sportne naprave. Odkup prostora nasproti Zdravstvenega doma ne bi mnogo presegel izdatka za grad- njo stadiona. Ako pa upoštevamo, da se je mestna občina obvezala prevzeti razne obveznosti glede regulacije pro- stora Glazije v zvezi z gradnjo justične palace in da znašajo te obveznosti okrog dva milijona dinarjev, mislimo, da ni to nikaka koristna gospodarska poteza mestne občine celjske. Se je čas, da se izvršijo spremembe, ki naj zadovoljijo tako celjske sportnike, kakor tudi celj- sko javnost, ki ne more ravnodusno gledati na tako neutemeljeno postopa- nje mestnih očetov. Zato ponovno predlagamo, da se naj Glazija pusti sedanjemu namenu in se naj po možnosti z malenkostni- izdatki izpopolni v sportnim zahtevam ustrezajoče igrišče. Za justično palačo naj se najde primernejši prostor, mrt- vih pa naj po naukih cerkve v njihovem zadnjem počivališču ne motimo. Zborovanie absolventov trgovskih šol Uspešno sfrofcovno in kulturno cfefo Pred dnevi je imelo Društvo absol- ventov drž. trgovskih šol v Celju svoj 7. redni letni občni zbor v Narodnem domu. Udeležba članstva je pokazala, da so se absolventi trgovskih šol strnili v svoji organizaciji, ki jih ščiti in izobra- zuje, ter da se je stanovska zavednost članstva poglobila in močno utrdila. Predsednik g. Vučer je pozdravil dele- gate ljubljanske organizacije g. Bebra, gdč. Zidanikovo ter gdč. Mišo in Binco Dovžanovo in številno članstvo. V krat- kih obrisih je prikazal razmah organi- zacije zlasti v zadnjem letu in se za- hvalil zavednemu članstvu za oporo v organizacijskem delu, prav posebno za- hvalo pa je izrekel vsem podpornim članom ter uredništvoma celjske »Nove Dobe in »Trgovskega lista« za naklo- njenost. Tajniško poročilo je podal g. Suszyn- ski. Društvo ima enega Sastnega pred- sednika, 214 rednih članov in 31 pod- pornih članov. Eden največjih uspehov društva je pridobitev društvenega lo- kala, brez katerega bi bilo nemogoče tako obsežno delovanje društva in izda- janje »Izveatja«, ki izhaja vsak mesec v 250 izvodih. Blagajniško poročilo g. Zupaneka iz- kazuje 106.863 din denamega prometa. O stanju knjižnice je poročal g. Maks Modic. Društvena knjižnica obsega mno- go strokovnih knjig in revij ter učnih knjig za srednje trgovinske sole. V preteklem poslovnem letu je društvo rabavilo za 1000 din novih strokovnih knjig. Vse te knjige so v knjižnici, ki jo je vzorno uredil g. Maks Modic. Za kulturno sekcijo, ki je najvažnej- ša v društvu, je poročal g. More. Dru- štvo je priredilo 9 tečajev v trgovski šoli v Celju in 2 v meščanski šoli v Zal- cu. V Celju so bili tečaji angleščine, francoščine, nemščine, italijanščine, nemške stenografije in matematike. V Zalcu sta bila dva tečaja nemščine. V vse te tečaje, ki so trajali 6 mesecev, se je vpisalo 182 interesentov. Tečaje so obiskovali brezposelni in slabše si- tuirani brezplačno, kar so omogočili podporni člani društva, ki jim je izreke; g. More v imenu društva in v imenu onih, ki so jim podpore omogočile brez- plačno posečanje tečajev, najlepšo za- hvalo. Zahvalil se je tudi ravnatelju celjske državne trgovske šole g. Ma- rinčku za naklonjenost in vsem gg. pro- fesorjem, ki so vodili tečaje ter vsem rednim obiskovalcem tečajev. Ker za strokovna predavanja ni bilo dovolj za- nimanja med članstvom, je društvo priredilo samo eno predavanje g. Vik- tor ja Pirnata o »Pomorskih tržiščih in njih odnosu do tujih tržišč«. Socialna sekcija, ki jo je vodil g. Zupanek, je v šestih primerih uspešno posredovala pri namestitvah. Zabavna sekcija je priredila pod vod- stvom g. Pleterška dobro obiskane plesne vaje in zaključni plesni venček. Po poročilu nadzornega odbora, za katerega je poročal g. Presinger, je pre- jel odbor razrešnico. Sledile so volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Leopold Vučer, v ostali odbor pa so bili izvoljeni gg. Milan Zupanek, Maks Suszynski, Maks Gorisek, Maks Modic, Mirko More, Mir- ko Presinger, Feri Pleteršek, Drago in Jože Stok ter gdč. Milena Modičeva, Zors Spindlerjeva, Draga Prelogova, Cirila Petrakova, Franja Javorškova in Nežika Verbovškova. Zastopnik ljubljanske organizacije g. Jože Beber je v lepo zasnovanem govo- ru predočil članstvu potrebo stanovske skupnosti in nesebičnega delovanja v korist absolventov trgovskih šol, gdč. Zidanikova pa je poročala o delovanju ljubljanske organizacije. Politika Mas notranji sporazum Vprasanje sporazumne ureditve pri- lik v naši državi in rešitve tako zva- nega hrvatskega vprašanja postaja iz dneva v dan nujnejše in aktualnejše, četudi je na videz vsled zunanjepolitič- nih dogodkov te dni stopilo nekoliko v ozadje. Nedvomno je, da bije dvanajsta ura in da je napočil odločilen trenutek, ko je treba v interesu obstoja in zdra- vega razvoja v naši državi s prijatelj- skim in bratskim sporazumom priteg- niti k delu in odgovornosti ter soodlo- čitvam pravično in enakopravno vse dele naroda in vse pokrajine države. O teh problemih, ki so bili preflmet ponov- nih večdnevnih razgovorov med pred- sednikom vlade g. Cvetkovlcem in pred- stavnikom Hrvatov dr. Mačkom se je v zadnjem času mnogo govorilo in tudi mnogo pisalo. Sirile so se v tej zvezi tudi razne, po večini neosnovane vesti, ki včasih niso daleč od naivnih ali pa tudi zlobnih fantazij, ki jih ustvarjajo nevidne sile, ki jim ni do resničnega in pravega sporazuma. Mi vsi, ki nam je zdrava in močna država na znotraj in na zunaj najvišji ideal, se dobro zave- damo, da leži zdravje in sila naroda ter države v zadovoljstvu državljanov brez ozira na vero in pleme. Zato tudi s pol- no vero in optimizmom pričakujemo nujno take ureditve. To stališče smo moško zastopali ob lanskih decembr- skih volitvah in smo bili zato od iz- vestne strani napadeni in obtoženi, pa bomo to stališče odkrito branili tudi v bodoče, ker je to izraz svobodne in ne- potvorjene volje večine naroda tudi v r>aših krajih. Porabo mesa /e freba še skriitl V Nemčiji je pomanjkanje mesa vsak dan občutnejše. Ker so pa Nemci veliki organizatorji, so uvedli za potroänjo mesa posebne predpise. Vsak mesar mora voditi poimenski seznam svojih odjemalcev in samo njim sme prodajati od oblasti predpisano in strogo kontro- lirano količino mesa in mesnih izdel- kov. Ker bo skoro na razpolago sveže krmilo za živino, se bo zakol živine oblastveno znižal še za 30 odstotkov od doslej dovoljenega števila. Ko čita človek to in podobno, misli rehote nazaj na case svetovne vojne, ko vsa organizacija kart in predpisov ni mogla lačnih nasititi in zadržati pro- pada tedanje Avstrije. X Knez namestnik Pavle in kne&inja Olj;a x Italiji. V sredo dopoldne sta prispela Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga s spremstvom v Rim, kjer jima je bil prirejen svečan spre- jem. Na kolodvoru so ju pozdravili i kralj in cesar Viktor Emanuel III., kraljica Helena, predsednik vlade Mussolini, zunanji minister grof Ciano, drugi člani italijanske vlade in diplo- mati. V sredo so se začeli v Rimu važ- i ni razgovori o mednarodni politiki. V j četrtek je Nj. Vis. knez namestnik ' Pavle z italijanskim kraljem, prestolo- naslednikom in Mussolinijem prisostvo- val v Neaplju veliki paradi italijanske mornarice, ki je bila prirejena na cast visokemu jugoslovenskemu gostu. X Vojaška zveza Italije in Nemčije Italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister Ribbentrop sta se sestala v nedeljo v Milanu in se dogovorila, da skleneta Italija in Nem- čija čim tesnejšo politično in vojaško zvezo proti zapadnim silam. Zvezna po- godba bo podpisana v juniju. X Spanija je izstopila iz Društva na- rodov. Spanski zunanji minister .Torda- no je brzojavil generalnemu tajniku Društva narodov, da izstopa Spanija iz Društva narodov. X Poljski zunanji minister Beck je v svojem govoru na izredni seji poljske- ga sejma dne 5. t. m. odklonil nemškc zahteve glede Gdanska in poljskega koridorja, ni pa postavil nikakih polj- skih zahtev. Izjavil je, da je Poljska pripravljena za nova pogajanja z Nem- čijo, če Nemčija nedvoumno prizna j poljskc interese. Pri slučajnostih je sprejel občni zbor resolucijo o težnjah absolventov trgov- skih šol, ki bo poslana na merodajna | mesta. Sledila je debata o raznih sta- novskih vprašanjih. Oomače vesfi — Verski zaklad vrnjen katoliški cerkvi. Po določilih finančnega zakona, kakor ga je sprejela narodna skupščina, ki je bila izvoljena lani 11. decembra, je država vrnila katoliški cerkvi tako zvani verski zaklad, ki ga je cesar Jo- žef II. odvzel cerkvam pred 150 leti. Ta verski zaklad, ki obsega pri nas v Sloveniji (v Bohinjski Bistrici, na Bledu, v Kranjski gori in na Dolenjskem) 27.000 hektarjev gozda, njiv, pašnikov, travnikov in vinogradov, predstavlja danes vrednost okrog 200 milijonov di- rarjev. Ta posest je bila doslej ves čaB v državni upravi in država je iz nje- nega čistega donosa delno krila duhov- niške place. V bodoče bo državna upra- va prav tako, kakor doslej, iz svojega državnega proračuna krila duhovniške place, čisti donos teh posestev pa bo pripadal izključno katoliški cerkvi. — Centraini fond za narodno zdravje. V smislu določil novega finančnega za- kona, ki ga je izglasovala sedanja na- rodna skupščina in ki je stopil v ve- liavo s 1. aprilom 1939, smo bili osre- čeni z novim centralnim fondom za na- rodno zdravje. V ta fond, ki se bo od- vajal Državni hipotekarni banki v Beo- gradu, bo moral plačati vsak bolnik, ki se zdravi na svoje stroške v bolnici ali zdravilišču, 2 din dnevno. Za bolnike, ki se zdravijo na račun raznih bolniških blagajn ali banovine, pa bo morala pla- čati v ta fond bolniška blagajna odnosno banovina po 1 din dnevno. — Lepa spominska svo&tnost na Mal- gajevem grobu. Legija koroških in Zve- 7/A Maistrovih borcev v Celju sta pri- redili v nedeljo na grobu junaka Franja Malgaja počastitev 20-letnice Malgaje- ve smrti. Ob 8. zjutraj je krenil izpred sole v St. Juriju ob juž. žcl. dolg spre- vod na pokopališče. V sprevodu so sto- pali razni predstavniki, članstvo Legije koroških in Zveze Maistrovih borcev, zastopniki društev, med njimi Sokoli s pz-aporom in slovenski fantje ter veMka množica prebivalstva. Ob Malgajev?m grobu, ki je bil lepo okrašen s cvetjem in zelenjem, je prvi spregovoril Sent- jurski župan gosp. Gologranc, nakai je domače pevsko društvo zapelo žalostin- ko. V lepem, globoko občutenem govo- ru je nato pisatelj g. Franjo Roš ori- sal Malgajevo življenje, njegovo junaŠ- ko udejstvovanje za narodno svobodo in pravico ter njegovo nesmrtno delo za boljšo bodočnost svobodne, lastne države. Nato je še v imenu šentjurske- ga Sokola toplo govoril dr. Svetina. Mladina je zapela dve pesmi, domači pevski zbor pa »Oj Doberdob«. Sveča- nost je bila zelo prisrčna in lepa. — 60-letnica pesnika Cvetka Golarja. Pesnik naših goric, slovenske grude in tople ljubezni do nje, Cvetko Golar, je te dni dopolnil svoje 60. leto. Iskreno želimo, da bi nam usoda še dolgo vrato let ohranila Cvetka Golarja sredi nje- govega snovanja in uatvarjanja. — Zveza zdniženj Rostilnicarskih obrti dravske banovine je morala zaradi nenadne zapreke za 11. maj napovedani zvezni občni zbor v Logatcu preložiti na 1. junij. Občni zbor bo ta dan v Logatcu po prvotno določenem programu — Aretacija v zvezi z roparskim umo- rom pri Grižah. Pred tremi leti so našli starega posestnika Antona Golaväka v njegovem vinogradu v Megojnicah pri Grižah umorjenega in oropancga. Mori- lec jc bil Golavšku zvezal z žico obe roki na hrbtu in mu zdrobil iobanjo. Kljub vsem naporom doslej ni bilo mo- goče izslediti storilca. Te dni pa je orožništvo aretiralo nekega posestnika iz, Megojnic, ki se je ob neki priliki za- rekel, zaradi cesar je padel nanj sum, da je umoril in oropal Golavška. Are- tiranca so izročili okrožnemu sodišču v Celju. Zaslišanih je bilo že več prič, ki aretiranca močno obremenjujejo. Kino METROPOL Celie 12. maja zadnjikrat film v naravnih barvah Sneguljčica in sedem skratov Od 13. do 16. maja velik film ALARM Po romanu »Die Trommel«. — V glavni vlogi »Sabu« Valerie Hobson Stev. 20. »NOVA DOB A« 11. V. 1939 Stra* 3 — Smrt plemenite žene. V Velikih Lašeah je umrla v nedeljo v 89. letu starosti ga. Frančiška Pucljeva, mati senatorja in bivšega ministra g. Ivana Puclja. Pokojna je bila odločno narod- na in plemenita zena ter izredno skrb- na mati. Bodi ji ohranjen časten spo- min, svojcem naše iskrono sožalje! — Protituberkulozna zveza v Ljub- ljani bo imela svojo 8. redno letno skupščino v nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldno z obieajnim dnevnim redom v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Zveza želi, da se te skupšči- ne udeleže po svojih delcgatih brez iz- jeme vse njene krajevne edinice. Prija- teljski sestanek delegatov na predvečer skupščine v restavraciji »Slamič« od- pade, ker se je javilo prepičlo atevilo udeleženccv. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. — Zalostni dogodek v Novi ccrkvi. V zadnji številki »Nove Dobe« smo po- ročali, da je 18-letni posestnikov sin Konrad Crepinšek iz Vizor pri Novi cerkvi v četrtek 4. t. m. ob 20.30 na cesti v Novi cerkvi zabodel 22-letncga posestnikovega sina Ivana Sivko s Hu- dinje pri Novi cerkvi z nožcm v srce in ga usmrtil. O tragičnem dogodku »mo izvedeli naknadno naslednje podrobno- sti: Usodnega večera se jo vračal Kon- rad Crepinšek z dela na posestvu v Novakah domov v Vizore. Na cesti v Novi cerkvi sta ga napadla Ivan Sivka in Ivan Trobiš. Navalila sta nanj in ga začela prctepati. Crepinšek je dobil se- dem udarcev, kar je pozneje ugotovil tudi zdravnik. Crepinšek, ki je bil žele pred kratkim operiran na slepiču, je prosil oba napadalca, naj ga pustita v miru, in jima dejal, da je šele prišel iz bolnice. Napadalca pa nista odnehaia. V sili je Lzvlekel Crepinšek, ki je bil že ves onemogel, iz žepa nož, zamahnil proti Sivki in ga zabodel naravnoat v srce. — Iz Legije kuroških borcev. Dne 21. maja bo Legija koroških borcev s so- delovanjem Zveze Maistrovih borcev in drugih narodnih druatev priredila v Gu- štanju spominsko svečanost ob 20. let- nici, odkar je umrl junaake smrti ne- pozabni junaški nadporočnik Franjo Malgaj. S to proslavo je združeno tudi odkritje spominske plošče umrlcmu srbskemu borcu Jovu Zapundžiču, ki je padel v borbi za našo severno mejo due 6. maja v Guštanju, in počastitev spo- mina tovariša Ermenca, ki je položil domovini na oltar svoje življenje skup- no z junakom Malgajem. Na proslavo pojde tudi zastopstvo glavnega odbora in krajevne organizacije Ijubljanske. — Istočasno sporočamo vsemu članslvu, da se bosta Legija koroških in Zveza Maistrovih borcev poklonila v mesecu septembru spominu blagopokoj- nega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja na Oplencu. Na grob pokoj- nega kralja bo ob tej priliki položena krasna marmornata žara s prstjo iz kra- jev tedanjih bojev. Poklonitvi žare po članstvu koroških in Maistrovih borcev naj prisostvuje čim vcč bivših borcev, za katere bo oskrbljen poseben vlak. Prijave sprejemajo vse krajevne orga- mzacije obeh zvez. Tovariši! Prijavite se za Guätanj, kakor tudi za septembr- sko potovanje na Oplenac! — Dunajska vremenska napoved za soboto 13. t. m.: Pretežno oblačno, po- nekod dež, temperatura so bo le malo izpremnila. Celiemokolica c Modernizacija državne ceste Mari- bor—Celje. Te dni smo čitali v dnevni- kih obvestilo, da bo prihodnje dni raz- pisana licitacija za modernizacijo te važne ceate v odseku Maribor1—Fram. Kakor smo na eni strani vzradoščeni nad dejstvom, da se po več letih pisa- nja in svečanih zagotovil vendar v skromncm obaegu nekaj zaene s cestni- mi deli tudi v bivši mariborski oblasti, moramo odkrito izreči svoje razocaranje nad obsegom predvidenih del, ki o po- trebah Celja in eeljskega okrožja ne vodijo prav nobenega računa. Mi smo daleč od tega, da bi zavidali velikemu obmejnemu Mariboru, kjer že menüa tretje leto gradijo cesto od Maribora do državne meje in bodo sedaj začoli gra- diti še od Maribora proti Framu. Ob- mejnemu mestu Mariboru ta dajatev gotovo upraviČeno pripada. Z isto upra- vičenostjo pa moramo zahtevati, da merodajni činitelji upoštevajo velike gospodarske in prometne potrebe mesta Celja z njegovim važnim zaledjem proti sevcru do Vojnika ter z gospodar- sko in prometno tako pornembnim oko- lišem, kakor je Savinjska dolina od Celja do Zalca in v nadaljevanju do Vranskega. Ne zavidamo Gorenjski vzorno urejenih cest, pričakovali pa smo upravieeno, da Celje in celjsko ckrožje iz velikega letošnjega cestno gradbenega programa ne bo izpadlo, ko nam je bilo danih ponovno toliko lepih obljub in zagotovil, da smo že kar vi- deli konec naše cestne in prometne mizerije. Prepričani smo, da se bo y? letos tudi za Celje potrebno storilo in doseglo, kar je velika dolžnost naaih javnih predstavnikov in zastopnikov. c »Othello« v celjskem gledalLšču. Ljubljanska drama je ob zaključku le- toanjega abonmaja v celjskem gledali- hiču uprizorila v četrtek zvečer Shakes- pearovo tragedijo »Othello« v sijajnom prevodu pennika Otona Zupančiča. Ta. klasiena in mojstrska tragedija ljubo- sumnja, ki je bila napisana prcd do- brimi 300 leti, je našla v ljubljanskih igralcih odliene interprete in v o.iebi g. prof. Sesta temeljitega in invencioj-.ne- ga režiserja. Učinek igre so še mocno povečali lepi kostumi in zelo okusna, scenerija. Izredno moi'nc in tehtne like so ustvarili gg. Levar (Othello) in De- bevec (Jago) ter gdč. Boltarjeva (Dea- demona). Krepko so se tudi uveljavili gg. Jan, Sever, Skrbinšck, Cesar in Potokar ter gdč. Gabrijelčičeva in Lo- varjeva. Veeer je bil zakljueek redno sezone v Celju, pa tudi njen umetniški višek. c Obrtniško zborovaiije. V nedeljo 14. t. m. ob 8. zjutraj bo v veliki dvorani eeljskega Narodnega doma v Celju zbo- rovanje članstva celjskih obrtniških združenj. Na dnevnem redu so obrtniš- ka in ostala gospodarska vpraaanja, ki so s tern v zvezi. — Uprava ccljskih cbrtniških združenj. c Telovadni nastop j;imnazije in vsch treh meščanskih šol v Celju, ki je bil določen za nedeljo 14. t. m., je preložen na nedeljo 21. t. m. ob 11. Telovadni nastop bo na Glaziji. Sodelovala bo vo- jaška godba. Strelovode i n preizkušnje ^ strelovodov V a m i z v r š i najsolidnejše po ugodnih cenah galanlerijsko in stavbno kfeparsfvo. Koncesfomran vocfovodni insialaier C e I i e_______ c Koncert CPD bo šele v sobolo 3. junija. Ker je mesec maj prenatrpan s kulturnimi prireditvami, je Celjsko pev- I sko Uruštvo pi-eložilo svoj koncert, na katerem bo proslavilo 60-letnico odlič- nega slovenskega skladatelja Aniona Lajovca in 45-letnico svojega dclovanja, na soboto 3. junija. Vsa društva in aranžerje kulturnih prireditev prosimo, da bi to upostevali. c Letui telovadiii nastop Sokolskcga drustva Cclja-inaticc bo v nedeljo 4. juuija na dvorišču mestne nai'odne sole. Nastopili bodo vsi društveni oddelki, da pokažejo plodove svojega dela v teku üime. Nastop se bo pričel ob 16. Ker so smatra ctruštveni nasLop za zbor vsega članstva, se morajo zbrati ob 15. na dvorišču vsi odelki, nakar se bo iormi- rala povorku po mestnih ulicah. Kro- jaši v krojih, ostali pripadniki v civilu z znakom. c Zdravniška vest. Sekundarij celjske bolnice g. dr. Slavko Perko je položil na kliniki prol. dr. Dursta v Zagrebu izpit za specialista iz ginekologije in porodništva. Cestitamo! c Stalno vojasko god bo je dobil te dni 39. pp. v Celju. Mestna občina je s svojim prispevkom omogočila nabavo instrumentov. Vojaško godbo, ki je za Celje velika pridobitev, iskreno po- zdravljamo. c Moška bi /enska podružnica Druž- be sv. Cirila in Metoda v Celju bosta imeli svoj redni občni zbor v ponede- • ljek 15. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu so nagovor predscdnika, poročila funkcio- narjev, poročilo clana glavnega odbora CMD g. Ivana Prekorška o naši narodni obrambi nekdaj in sedaj, volitve in slu- čajnosti. Casi, v katerih živimo, nas kličejo k poglobljenernu delu za narod in državo. Clanstvo je vabljeno, da sc udeleži občnega zboia v rv'im večjem štovilu. c Di'ustvo hisnih poscstnikov za Ce- ije in celjski okraj bo imolo svoj redni občni zbor v sredo 17. t. m. ob 19.30 v vrtnom salonu hotela »Evrope«. o SJpri/oritev veseloigre »Koksi«. Di- jaki in dijakinje drž. realne gimnazije v Celjn bodo uprizorili pod okriljem celjsko podružnice Ferialncga saveza v toiok 16. t,- m. ob 20. v Mestnem glc- dališču Connersovo učinkovito veselo- igro »Roksi«. Obiščite predstavo in pokažite svoje razumevanje za kultumo delo celjakega dijaštva! c Podiuladek Jadranske straže na et najboljših sodelavcev, to- variše Karla Jurmana iz Trbovelj, Jo- žeta Kovača iz Zagorja, Franca Stausa ir Hrastnika - Dola, Ferda Kneza iz St. Lenarta in neumornega Karla Bezgov- ška iz Rečice. Prisotni so z enominut- nim molkom počastili spomin pokojni- kov. Predsednik Klepej je v svojem po- ročilu nanizal vse krivice, ki jih je prizadejal članom zaradi njihovega na- cionalnega udejstvovanja sv.. dr. Mi- lana Stojadinovica. Omenil je, da je bi- lo za zdrav nacionalen razvoj mlade driave to stališče zelo zgrešeno, kajti zaradi nacionalnega udejstvovaanja in izražanja poštenih čustev, ki jih nepo- kvarjen mlad človek izpričuje v naj- boljši veri, ni na mestu, da ga preganjajo in zapirajo. Predpogoj vsakega naciona- lista je, da je trdnega značaja, da ima neomajno vero v naš program, da je vztrajen in agilen pri delu. Ce bomo vsi takšni, bomo z vso gotovostjo do- segli uspehe, ki si jih želi z nami vred ves naš narod. Mnogo puhlega in lenega se giblje okoli nas, ljudje iz različnih skupin in z različnimi nazori, organizi- rani in neorganizirani, taki, ki menja- jo svoja prepričanja kakor človek oble- ke. To so krivci vsega današnjega gorja. Naša nacionalna dolžnost je, da z nesebičnim delom zatremo ta škodlji- vi plevel, ki raste na naši zemlji. Kdor je ostal zvest svojim načelom ter klju- boval vsemu zatiraniu in preganjanju pod ". j\ dr. Stojadinovica, ta je preizkušen borec in eel mož, ki si ga naj vzamejo vsi mehkužneži za vzgled. Tajnik Mirko Kopač je v svojem po- ročilu orisal nastanek in razvoj naše organizacije. Se preden so naši tovariši pokrenili akcijo za ustanovitev mladin- skih organizacij v okviru JNS v Ljub- Ijani z namenom, da se vsa nacionalno zavedna mladina organizira za skupen nastop, se e v Laškem zbrala skupina fantov, ki so že takrat prišli do zaključ- ka, da je mladina sama kriva, če so ji izgledi v bodočnost postajali iz leta v leto mračnejši. Le s spontanimi zahte- vami lahko doseže ono, kar ji pripada. Zapostavljanju mladine pri bistvenih vprašanjih nacionalnega življenja je treba napraviti konec. Ze 22. junija 1937 se je osnoval pripravljalni odbor sreske organizacije OJNS v Laškcm. Dne 25. julija istega leta je bila v Hrastniku ustanovna skupščina. Kmalu nato pa so bile že ustanovljene tri krajevne organizacije, v nekaterih ob- činah pa pripravljalni odbori. Banovin- ske skupšcine 12. septembra 1937 se je iz nase sredo udeležilo kar 122 članovo- omladincev, organizacija je rasla iz dneva v dan in ima danes že nad 340 vnetih pripadnikov. Ta kader mladih fantov v našem srezu mora že danes vsakdo upoštevati. Z enotnim nastopom in s še večjo vnemo bomo v nekaj Io- tih dosegli zavidljive uspehe, z vztraj- nim delom pa gotovo prevladujoč polo- žaj v našem srezu. Sej banovinskega odbora so se naši delegati redno udele- ževali. Prve tri seje so bile zaporedo- ma razpuščene. Sele četrta seja, ki je bila tajno sklicana v Laškem, se je ne- moteno vršila do konea. Tajnik je še poročal o poslovanju tajništva, nakar se je vsem članom zahvalil za njihovo pomoč in sodelovanje. Sledilo je izčrpno poročilo blagajnika Karla Vrečka. V svojem poročilu je omenil uspele prireditve OJNS v La- škem, ki se jih je udeleževalo nacional- no občinstvo v polnem številu. Ob kon- cu svojega vestno sestavljenega poro- čila je apeliral na funkcionarje krajev- nih organizacij, da čimprej dostavijo članske prispevke, ker bo le na ta način mogoče uspešno nadaljevati započeto delo. Poročilo nadzornega odbora je podal tov. Tone Horjak, ki je izvršil re vizi jo poslovanja, in predlagal razrešnico ce- lokupnemu odboru. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor, h kateremu so priteg- njene nekatere nove moči, ki obetajo nacionalni misli v vrstah mladine v sre- zu nov noiet. Z velikim zanimanjem so prisotni sle- dili izvajanjem predsednika banovinske- ga odbora OJNS tov. inž. Jožeta Rusa. Udeleženci so ga ponovno prekinjali z aplavzi, zlasti ko je omenil, da je ni sile in kazni, ki bi nam mogla iztrgati iz naših sre nacionalno misel in naše ide- ale. Mladina bo šla, ne oziraje se na desno in levo, po svoji začrtani poti. Na- zorno je predočil notranji in zunanji politični položaj. Za svoja objektivna izvajanja je žel viharno odobravanje. Od sreske organizacije JNS je prine- sel pozdrave njen1 predsednik g. dr. Fran Roš. V svojem govoru je dejal: »Ko človek po 30-letnem udejstvovanju v političnem življenju gleda, da je mi- sel jugoslovenskega nacionalizma ven- darle rodila sadove in da dobiva v mlaj- ših generacijah novega poleta, ni le človeku toplo pri sreu, temveč ga nav- daja veselje in zadovoljstvo,« V nada- ljevanju je omenil milijardne vsote cer- kvenega zaklada, ki so sedaj preäle v cerkveno last. Se mnogo zanimivega bi čuli, vendar prilike še ne omogočajo, da bi bil narod o vaeh dogodkih, ki se ga tičejo, natančno poučen. Pri slučajnostih je spregovoril še tov. Drago Knez, rudar od Sv. Jederti, pa žal ni prišel daleč, ker mu je bila odvze- ta beseda. Fantje so se potolažili z nje- govo izjavo, da bodo rudarji v gorskih vasicah, kjer jih ne bo nihče motil, le še z večjo vnemo širili nacionalno idejo v dobrobit vsega naroda. Predsednik tov. Klepej je nato za- ključil uspelo skupščino. 1 Prosvetni dan. Sokolsko društvo v Laškem bo, kakor vsa druga prosvetna, kulturna in narodna društva, posvetilo praznik Vnebohoda narodni prosveti. Mladinski odsek bo 17. in 18. t. m. zbi- ral po Laškem knjige za svojo knjižni- co. Povsod leži mnogo leposlovnih knjig brez vsakega haska. Apeliramo na na- rodno občinstvo, da podari te knjige naši mladini, ki jih bo z veseljem pre- birala. Na praznik 18. t. m. dopoldne ob 10. bo predavanje v kinodvorani. Preda- vatelja bo poslala Zveza kulturnih dru- štev v Ljubljani. Tema še ni določena. Predavanju bo sledilo predvajanje za- nimivih kulturnih filmov »Jugoslavia gradi lokomotive«, »Od Triglava do Primorja«, »V romantični Bosni«, »Na rodni grudi« in »Praga v evetju«. Vstopnina je prosta. Lahko se pa za kritje stroškov odzovejo obiskovalci s prostovoljnimi donosi. Vabimo vse na- rodno občinstvo, da se udeleži predava- nja in predvajanja filmov. 1 Falska elektrama. Z velikim zani- manjem so Laščani čitali dopis pod gornjim naslovom v zadnji številki »Nove Dobe«. Spet je pokazala »Nova Doba« na eno izmed mnogih krivic, ki se godijo Laščanom. Pogodba med ob- čino Laško in falsko elektrarno izvira iz onih časov, ko je bila ta elektrarna ustanovljena in je bila menda to prva slična pogodba, ki jo je Fala sklenila. Kolikor pa je znano, je cena toku, ki je brez dvoma mnogo previsoka, vendar vezana na vsakokratno valutno stanje dinarja. Treba bo torej pogodbo revi- dirati in spraviti cene toka v sklad z današnjimi prilikami. Sicer je pa vpra- šanje, ali je nova obČina vezana na to pogodbo. Kazalo bi torej pogodbo raz- dreti. Zanimivo je tudi, kako nas obira Fala s prispevki za žigosanje števcev, Zato moramo plačevati kar trikrat vec nego plačujejo drugod. S to inozemsko družbo bo treba enkrat temeljito obra- cunati. 1 S časom korakamo tudi j:>ri nas in v naši okolici. Skozi Rečico v občini Sv. Krištofu se. vije 10 km dolga cesta, ki poišče vse klance, kolikor jih je v tej dolini, in se suče po vseh ovinkih ter je kolikor le mogoče ozka in nepri- merna za promet. To cesto tudi mnogo uporabljajo avtomobili. Rečičani pa so sedaj sklenili, da bodo vložili prošnjo na sresko načelstvo, naj se vsak avto- mobilski promet po rečiški cesti prepo- ve. Pravijo, da je to mnogo cenejše, kakor pa spraviti cesto v dobro stanje, odpraviti nepotrebni klanec pri Trbovcu, pri Korenu, razširiti vse ožine itd. Menda je to edinstven primer v naši banovini, da se taka prometna vpra- šanja rešujejo na tako enostaven način. 1 Kino Laško bo predvajal v petek 12 t. m. ob 20.30 in v nedeljo 14. t. m. ob 16.30 in 20.30 zanimiv film »Tarzan- junak«. Borbe z levi. Tednik. Hrastnik h Hrastnik — nasltuinik Carigrada. Psi, ki so jih nagnali pri modernizira- nju iz mesta Carigrada, so se menda naselili v Hrastniku. Najčistejši volkovi od velikosti jazbečarja pa do takih, ki 30 res podobni volkovom, se sprehajajo po cesti, dalje jazbeearji, doge, foksiin seterji. So vmes taki, ki znajo samo lajati, pri drugih bi se pa lahko človek učil j odlati... Ce je še kje kak pes brez gospodarja, kar v Hrastnik z njim! h Potros. Tudi pri nas v Hrastniku smo čutili v soboto zjutraj ob 5.10 po- tres, ki je trajal približno 8 sekund. Cuti je bilo le srednje moeno zibanje. Oo/ pri Hrastniku o Občni zbor podružnice Družbe sv. Cirlla in Metoda za Dol je bil 28. apri- la. Občni zbor je otvoril in vodil pred- sednik g. Miloš Babič, ki je poudarjal, da se morajo člani CMD zlasti danes zavedati svoje dolžnosti. Spomnil se je pokojnega Petra Barakinija, ki je še na smrtni postelji prosil svojce, naj pla- čajo zanj članarino za tekoče leto. Spo- min vzornega člana je zbor počastil 8 trikratnim »Slava!« Solski ravnatelj v p. g. Anton Gnus je daroval CMD 200 din v spomin na umrlo soprogo. Predsednik je opozoril na nevarnost, ki bi nastala z ustanovitvijo nemökega »Kulturbunda« v Hrastniku, kar je tre- ba spremljati z budnim oČesom. Blagaj- niško poročilo izkazuje zadovoljivo bi- lanco. V družbinem nabiralniku v go- stilni g. Kozoleta se je nabralo 191 din. To je v veliki meri zasluga g. Kozoleta samega, za kar mu je g. predsednik iz- rekel iskreno zahvalo. Na predlog šol. upr. g. Jurka je bil soglasno zopet iz- voljen stari odbor z g. Milošem Babi- čem kot predsednikom. G. Babič, ki je star nacionalni borec, že dolgo vrsto let uspešno vodi podružnico CMD na Do- lu. Pod njegovim vodstvom se podruž- nica lepo razvija. Ob koncu je imel g. Rešek lepo in zanimivo predavanje o naših narodno obrambnih problemih. V svojih izvajanjih nas je povedel vse od prihoda Slovanov v današnje kraje preko njihovih borb za svobodo in ne- odvisnost v sedanjost. Orisal je začetke CMD in v zgoščenih besedah podal nje- no zgodovino. Podal je tudi številčni izkaz äol, ki jih je vzdrževala družba od vsega početka. Govoril je o Sloven- cih in Jugoslovenih v sosednih državah, pa tudi o onih, ki so raztreseni po sve- tu. Za svoje vzorno izdelano predava- nje je žel toplo priznanje vseh prisot- nih. CMD se je vedno zavedala in se zlasti še danes zaveda svojega poslan- stva. Zato vabi podružnica na Dolu vse in vsakogar k sodelovanju, kajti časi so težki, naloge, ki jih ima družba, pa so velike. Združimo svoje sile v obrambo naroda! o Mater in ski dan. V nedeljo 7. t. m. je šolska mladina priredila akademijo v proslavo materinskega dne. Spored, ki je obsegal deklamacije, mladinske pri- zore in petje, je našim mamicam zelo ugajal in bile so hvaležne otrokom, ki so jih presenetili s tako prireditvijo. Učenke, ki se že poslavljajo od sole, pa so poklonile svojim mamicam lepa dari- la v obliki ženskih ročnih del. o Nov grob. V ponedeljek 8. t. m. so pokopali upokojenega rudarja Anto- na Jenka. Mož, stara dolska korenina, je bolehal že dalje časa in je ravno na svoj 81. rojstni dan legel k večnemu počitku. Bodi mu ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! o Požar. Pred dnevi je izbruhnil po- žar na posestvu trgovea g. Franca Lasnika. V hiši je stanoval upokojeni rudar Ivan Funkelj s svojo družino. Ob času požara je bilo v hiši 11 oseb, ki so si komaj rešile golo življenje. Ker se je ogenj širil s silno naglico, ni bilo mogo- če rešiti präv ničesar. Funkljeva -ena, ki je prva opazila ogcnj, je dobila pre- cejšnje opekline po rokah, heerko pa, ki je težko bolna ležala v hiši, so komaj prenesli na varno. Gasilci z Dola so si- cer požar omejili, niso pa mogli pre- prečiti, da ne bi ognjeni zublji uničili vsega skromnega Funkljevega imetja. Kako je požar nastal, ni znano, sumijo pa, da je bil podtaknjen. Uboge pogo- relce, ki nimajo prav ničesar obleČi, priporočamo blagim sreem, da jim pri- skočijo na pomoč. 7 r bov lie 30-letnica trboveliskega Sokola Mladinski dan Trbovlje, 12. maja. Tretja nedelja v maju je posvečena naši mladini, naši deci, naši mladi nadi, ki bo v prihodnjih desetletjih stopila na plan in zavzela naša mesta, da širi dalje veliko sokolsko misel in goji lju- bezen do visoke ideje o alovanskem du- hu bratstva, moči in svobode. Proslava dne 21. maja se bo priČela ob 8. zjutraj s tekmo dece in naraščaja ki naj pokaže spretnost naäih mladih sil in smotrnost sokolskega telovadnega Stran 6 »NOVA DOBA« 11. V. 1939 Stev. 10. sistema. Ob 14. bo povorka mladinskih oddelkov, nato stik pred Sokolskim do- mom, kjer bo v temelj spomenika Viteš- kemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju vzidana spominska listina in prst z Oplenca. Ob 16. bo razvitje dečjega prapora, nato pa javen nastop mladin- skih oddelkov. Najiskreneje vabimo vse edinice celj- ske župe in tudi vsa društva v Zasavju, da pošljejo k razvitju dečjega prapora svoje mladinske prapore. Ob priliki mladinskih dni bodo dani v razprodajo tudi spominski znaki k društveni tridesetletnici. Izdelani so bili po osnutku br. Lapajneta, nastavnika na tukajšnji meščanski šoli. Podprimo z obilno udeležbo to lepo mladinsko prireditev, saj je tridesetlet- nica velik jubilej obračuna in požrtvo- valnega, nesebičnega dela cele genera- cije za našo vzvišeno sokolsko idejo, ki ga je izvršila v najtežjih časih temne dobe preganjanja in zatiranja, a obe- nem tudi spomin na zarjo narodnega prebujenja. Pridite torej vsi ljubitelji in pristaši naše narodne misli, da vidimo, kako poganjajo mladike na našem sokolskem vrtu! Vsi iskreno vabljeni! V slogi je moč! Zfdanj moss z Sezonski delavci za Nemčijo. Na postaji Zidani most često opažamo večje in manjše transporte naših sezonskih delavcev, ki prihajajo iz Dalmacije in Like ter potujejo kot poljski delavci v Nemčijo. Nekateri imajo s seboj tudi svoje žene. z Nadležni brezposelni postopači. V zadnjem času hodijo po naši okolici nadležni brezposelni postopači, ki z raz- nimi prošnjami nadlegujejo mirne do- mačine. Posebno mnogo jih je bilo pre- tekli teden. Ponekod so si kar podajali kljuke in trkali na srca usmiljenih ljudi. Pri Lazniku so pokradli več mi- zarskega orodja. Tatvina je prijavlje- na tukajšnjim varnostnim oblastem. Bodimo previdni pred nadležnimi po- stopači! z Občinski sejem v Loki pri Zidanem mostu. Preteklo sredo je bil v Loki pri Zidanem mostu običajni občinski sejem, ki je bil razmeroma dobro obiskan. Prignali so precej živine, ki so jo pro- da jali po običajnih dnevnih cenah: vole po 3.50 do 5 din, krave in teleta pa kar počez. Na svoj račun so prišli zlasti krcmarji, ki so prodali mnogo pijače in jedače. Radele r Umor v Jatni pri Svibnem nad Ra- dečami. Kraj Prelesje je dve uri hoda oddaljen od St. Ruperta na Dolenjskem, kjer je imel posestnik Josip Knez svojo domačijo. Nedavno je izginil z doma. Pravili so, da je šel v Celje, toda vrnil se ni. Domačini so postali pozorni na Knezov skrivnostni nestanek. Za stvar so se jele zanimati varnostnc oblasti v St. Rupertu, ki so uvedle preiskavo. S pomočjo domačinov so preiskali Jatno in našli posestnika Kneza sredi gozda na zverinski način umorjenega. Imel je več ran na glavi in po životu. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Prelesje, kjer so truplo obducirali. Naše varnostne obla- sti so v teku preiskave aretirale pokoj- nikovo ženo in nekega moškega. Pra- vijo, da je umorjenemu Knezu izginilo nad 1.000 din gotovine, srebrna ura in klobuk. V zvezi z umorom je osumljenih še več oseb. • Brežice br Neverjetna posurovclost. Preteklo sredo zvečer je stopil v Savskem Ma- rofu v vlak neki potnik in se peljal do Sutle. Vagon je bil poln potnikov, tako da jih je moralo mnogo stati tudi na hodniku. Ker je stala omenjenemu pot- niku v Sutli posestnikova žena Marija Tomšljeva iz Cateža pri Brežicah na poti, jo je ta pričel obdelovati s pestmi po obrazu. Tomšljeva je bila takoj vsa krvava po obrazu. Ko se je vlak že po- mikal s postaje proti Dobovi, je bila uboga Tomšljeva še vedno deležna šte- Vilnih klofut in udarcev z nogo. V tern pa je sprevodnik zaprl vrata. Prihitel je tudi železniški orožnik, ki ie posu- rovelega potnika takoj ukrotil in ga v Dobovi izročil varnostnim oblastem. Su- rovež se bo moral zagovarjati zaradi lahkih telesnih poškodb, ki jih je povzročil ubogi Tomšljevi. Podivjanec je povzročil med potniki splošno ogoi - čenje. Prepričani smo, da bo dobil za svojo posurovelost zasluženo plačilo. Sokolstvo x Sokolsko društvo Celje-matica ob- javlja: Dne 18. junija bo v Murski So- boti župni zlet mariborske sokolske žu- pe. Istega dne bo odkritje spomenika prekmurskim književnikom in razne druge važne nacionalne, kulturne in gospodarske prireditve. Pozivamo član- stvo, da se udeleži zleta br. maribor- ske župe v čim večjem številu! Prijave se sprejemajo samo do 20. t. m. Dne 15. in 16. julija bo na Sušaku zlet Jadran- skih sokolskih žup. Točnejšega sporeda za ta zlet še nimamo, pač pa moramo do konca tega meseca zbrati prijave. Opozarjamo pa članstvo, da se more te- ga zleta udeležiti le v kroju ali narod- nih nošah. Prijave za oba gornja zleta sprejema društveno tajništvo vsak to- | rek in četrtek od 19. do 20. v društveni sejni sobi (mestna narodna šola). Knlfževnoif »Fantje na vasi« II. zvczek. Da je med našim ljudstvom še dokaj lepih, nenapisanih narodnih pesmi, ki jih od- likuje sočna melodija, večkrat original- na ritmika (r>/4 takt) in končno tudi lepo besedilo, je dokaz nova zbirka na- rodnih pesmi za moški zbor, ki jo je izdal naš celjski skladatelj Ciril Pregelj pod naslovom »Fantje na vasi«, katere II. zvezek, obsegajoč 18 zborov, je prav- kar izšel. Poleg 2 koroških in 4 gorenj- skih so vse ostale štajerskega porekla, tako zlasti iz okolice Smarja pri Jelšah, 2 sta pa iz Prlekije. Zadnji dve preveva pristna prleška šegavost. Glasbena struktura je naravna, tok posameznih glasov neprisiljen in peven. Zato je zbirka tako po izboru pesmi, kakor po načinu harmonizacije priporočljiva vsa- kemu, količkaj uvežbanemu zboru, na- bavijo naj si jo pa tudi oni, ki že imajo I. zvezek te zbirke. Dobiva se po knjj- garnah ali pa pri izdajatelju v Celju v samozaložbi. Opremljena soba v novi hiši z uporabo kopalnice za eno ali dve osebi se poceni oddavnajem. - Stojan, Celje - Zavodna 73. Na novo urejcna mcsnica g. Svetela v Oaberju se v soboto 13. t. nt. zopet odpre. — Za obilen obisk se pri- poroča Iwan Svetel, mesar, Celje - Gaberje. Stanovanje solnčno, trisobno, v mestu, iš6e mirna dvo- družinska stranka za julij. Naslov v upravi lista. Prvovrstno sladko seno prod a Franc Oset (Goriški), Sv. Jurij ob juž. žel. Enoscbno stanovanje z vsemi pritiklinami, pod enim ključem, se takoj odda. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna stranka«. Oglašuite! Mleko kvalitetno, od plemenskih krav, v higienskih steklenicah, d o - stavlja na dom posestvo „MIRIN - DVOR", KASAZE pri PefrovČah liter p o din 2. Naročila sprejema gdč. blagaj- ničarka lekarne „PRI ORLU" Celje, Glavni trg 1 Razprodaja dežnikov Ker opustim trgovino, se razprodaja xaloga deinifcov po xelo zniianih cenafi. — Strankc.'ki imajo d e ž n i k e v popravilu, se prosijo, da jih d v i g n e j o do 30. junija 1939. Dežnikarna JOS. VRANJEK -- C E L / E Kral/a Petra cesia 23 Kravo prodam. Dnevna mlečnost 20 I. Goričan, Višnja vas, Vojnik. Vino in sadievec prvovrstno sortirano od 60 litrov naprej razpošilja ; Posestvo „Grič" pri Marlboro. Sodarske pomočnike sprejme takoj ob dobri plači, prosti hrani in stanovanju za takojšen nastop Fran Re- pic, sodar, Ljubljana, Trnovp. Samostojna gospa išče stanovanje z dvema sobama in kuhinjo s 1, junijem. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna«. Vsaki osebi — družini nudi stalen zaslužek »MÄHA«, pletilnica, Maribor, Orožnova 6 - Celje, Slomškov trg 1 Costilničarii — pozor ! Specialen polnomasten in okusen sir v hlebčkih ca. 1*50 kg dobite po nizki ceni pri tv. Karos Loibner. Cefje. Krafja Pe- tra cesia it. 17. tefefon St. 12O. Prosim, poskusite! Naznanjam, da sem odprl novo ščetarsko delaynico in prodajalno na Kralja Petra cesti štev. 22 v Celju Izdeloval bom vse vrste krtaČ in omel za tekstilne industrije, mline, pekarne in za vso hišno potrebo, kakor tudi vse vrste Čopičev za slikarje in zidarie. Za cenjeni obisk se vljudno priporočam Obßrzan Rudolf $avini$ka po$oiilnica v Zalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem raöunu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodul Raöun PoStne hranilnloe St. 10.994 Brzojavi: »Posojilnioa" Telefon 8t. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnlklh od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11 Franjo Dplžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 klepBrstvo7vodovodae instalaciie r * sirelovodne naprave Prevzema uja v zgoraj navedene stroke ipadajoEa dela in popravila — Cene zmerne — Poitrežba totna In soltdna CeljskaposojilnicaddU Celju JE NAJSTAEEJŠINAR0DNIDENARNIZAVOD V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI P. D> T CELJÜ so yarno nalozene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PRIHRÄNKE V Celjski posojilnici d.d. v Celju-Narodni dom CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Ra