Razne vesti.
255
Razne vesti.
V Ljubljani, 15. avgusta 1901.
— (Osobne vesti.) Deželnosodnemu svetniku v Ljubljani Jos. Mart in a ku je podeljen povodom zaprošenega vpokojenja naslov višje-sodnega svetnika. — Imenovani so: sod. tajnik A. Doxat v Celji za dež. sod. svetnika v Ljutomeru; sod. pristav A. Modrinjak za okr. sodnika v Žužemberku; avskultant Fr. Mavar za sodnega pristava v Podgradu.
— Premeščen je sodni tajnik A. Vi d oz od dež. sodišča v Trstu k okrožnemu sodišču v Gorici. — Imenovani so za notarje notarski kan-didatje: J. Hudovernik za Kranjsko goro, dr. J. Barle za Tržič in M. Hafner za Senožeče. — Premeščen je notar M. Korber iz Senožeč v Lož. — Odvetniško pisarno sta otvorila dr. Ivan Zuccon v Pulji in dr. Edvard S lavi k v Trstu; premestil je svojo pisarno odvetnik dr. Franjo Rosi na iz Ljutomera v Maribor.
— (Pravni drobiž.) IV. Po smislu dvor. dekreta z dne 27. oktobra 1798 št. 438 j. z. zb. ni dopustno, da bi c. kr. finančna prokuratura, oziroma kak njen uradnik zvrševal službo upniškega odbora v kon-kurznih rečeh. — V. Ako se v konkurznem postopanju ne likvidujejo terjatve, ki jih c. kr. finančna prokuratura prijavi za kako državno blagajno, tedaj je prokuraturi izdati prepise v smislu §-a 125 konk. r. koleka proste; za takšne terjatve namreč ni pristojbine. — VI. Konkurzno sodišče v Ljubljani je dne 5. junija 1901 sklenilo, da ni pomisleka proti sodni prodaji terjatve, v konkurzno maso spadajoče in pri več zemljiščih vknjižene, ker § 321 zvrš. reda ni merodajen za prodajo v konkurznih rečeh; določbe v §§-ih 116—149 konk. r. so samostojne in se niso spremenile po določbah eksekucijskega reda, ker je ravno v konkurznem redu želeti in tudi predpisano, da se pri realizaciji premoženja ne dela nobenih težav, marveč da se po sklepu dotičnih konkurznih funkcijonarjev način realizo-vanja premoženja kar najhitreje doseže; v tem oziru se je izrazilo tudi justično ministerstvo z ukazom z dne 19. marca 1899 št. 4043, katerega je priobčilo nadsodišče vsem sodiščem z naredbo z dne 26. marca 1899 št. praes. 3910,1,99. — VII. Odvetniki jamčijo osebno za plačilo vsakovrstnih pristojbin, ki zadenejo njih stranke, tako^ne samo za dostavnine, razsodnine, koleke i. t. d., ampak tudi za pristojbine prič in zvedencev (pleniš, sklep najvišjega sodišča z dne 5. julija 1899 št. 406 praes.); seveda ne velja to načelo pri zastopstvu revnih strank s pravico ubogih. — VIII. Odstop terjatve daritvenim potom, ako se ni že vršila dejanska prepodaja dolžne terjatve v smislu §-a 427 obč. drž. zak., zahteva obliko notarskega akta, oziroma v onih okrajih, za katere še ni veljaven zakon z dne 25. julija 1871 št. 76 drž. zak., napravo pismene listine; — ako se je pa prepodaja v smislu §-a 427 obč. drž. zak. vršila, tedaj je soditi po okolnostih posameznega slučaja (plenisim. odločba z dne 20. junija 1890 št. 20 praes.).
— IX. Tožbe radi razveljavljenja najemne pogodbe v smislu §-a 1117 obč.
256
Razne vesti.
drž. zak. spadajo brez izjeme pod kompetenco ok raj ni h sodišč (plenarna odločba z dne 22. novembra 1899 št. 15959), ker § 49 št. 5 jur. n. določuje načelo, da je za vse spore iz najemnih pogodeb okrajno sodišče pristojno in ker je že tudi po prejšnjih zakonitih predpisih iz naslova § 1117 obč. drž. zak. ta pristojnost bila utemeljena. — X. Eksekucija na krčmarski in gostilničarski obrt potem prisilne odelaje v zakup je dopustna (razsodba najvišjega sodišča z dne 23. novembra 1899 št. 15976); koncesi-jonirani obrti namreč niso izključeni iz vsake eksekucije, ker § 341 zvrš. r. izrecno določuje pogoje, pod katerimi je moči eksekucijo na navedene reči zahtevati; po tem predpisu pa je eksekucija dopustna bodisi potom prisilne uprave, bodisi po cddaji v zakup; ta način zvršila ima vendar pred očmi in zahteva, da upravno oblastvo dovoljuje prisilnemu upravniku ali prisilnemu zakupniku zvrševanje koncesije (§ 341 odst. 2 in 3 zvrš. reda). —
K. W.
— (Kolkovanje listin o prostoročni prodaji premičnin, v zvršilu stoječih.) (Odlok fin. min. od 2. jan. 1901 št. 58541 ex 1900.) Zapisniki, ki jih sestavijo zvršilni organi pri prodaji premičnin iz proste roke zvršilnim potom v smislu §-ov 268 in 280 zvrš. r., so po tar. toč. 65 Aa podvrženi pristojbini po lestvici 111. od kupnine, ako jih podpiše kupec prodanih rečij; izjava, pripisana zapisniku, s katero zahtevajoči upnik potrdi sprejem skupila, pa je po tar. toč. 47 lit. a) podvržena pristojbini po lestvici II. od sprejetega zneska. Kakor listine pa se ne kolkujejo: predlog na prevzetje v smislu §-a 271 zvrš. reda in spisek sklepa, s katerim zvršilno sodišče takemu predlogu ugodi, kakor tudi ne slednjič (določilo tar. toč. 102 lit. b) posebna izjava kupca, katero mora v smislu §-a 391 poslovnega reda za sodišča od 5. maja 1897 R 112) eventualno predložiti zvršilni organ. Zapisnike, sestavljene v tozadevnih slučajih, je brez razločka, če jih stranka podpiše ali ne, kolkovati po §-u 1, oziroma po §-u 12 cesarske odredbe od 26. decembra 1897 drž. zak. št. 305.
— (Kolkovanje vlog pri delavskih bolniških blagajnah.) Po vsebini, oziroma radi javnopravnega značaja delavskih bolniških blagajn so pristojbin proste vse vloge, a) katere imajo namen osnovati ali razrešiti pravne razmere teh blagajn z zavarovanci, b) katere se vlože pri blagajniških nadzorovalnih oblastvih zastran stvarij, tičočih se takega nadzorstva, ali ki se vlože iz javnih ozirov pri kakem oblastvu ali uradu. Vse druge vloge, zlasti one, ki se tičejo zasebnopravnih razmer in premoženja blagajn pa je, kakor je vsebina, kolkovati po zakonu. (Razpis fin. min od 14. januvarja 1901 št. 70.566 ex 1900.)
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnik« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za
pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, v Gospodskih ulicah št. 16; naroča se tudi pri O. Fischerju, knjigotržcu v Ljubljani, na Kongresnem trgu.