30. štev. p° v"e“ovi^"na V Ljubljani, dne 30. julija 1927.	j«.«*	mn	i	m	Leto	VII.
	Uredništvo in upravniitvo v Ljubljani,	Izhaja	vsako soboto.	Mesečna naročnina ...		
	Narodni dom, L nadstropje. Telefon 77.	Priloga s	»Tedenske slike".	za inozemstvo			
V boi proti ljudskim sleparjem!
Likvidatorji socijalne politike. — Or. Gosar in tovariii kot grobarji socijalnega skrbstva. — Klerikalna protidelavska politika. — Obračun
s klerikalnimi demagogi.
Dne II. septembra se bodo vršile volitve za loma zadostiti zahtevam in potrebam delovnega Narodno skupščino in ob tej priliki bodo ljudske ljudstva. To pričakovanje je bilo tem bolj upra-maožice odločevale, kakšna gospodarska in so- vičeno, ker je 20 klerikalnih poslancev dobilo v eijalna politika naj se izvaja prihodnja leta v vladi štiri važna ministrska mesta, med njimi naši državi. Vse delovno ljudstvo bo imelo ob tudi ministrstvo za socijalno politiko, ki ga je tej priliki tudi možnost pokazati, ali odobrava prevzel vodja krščanskih socijalcev dr. Andrej državno gospodarsko in socijalno politiko, ki se Gosar. l)asi zavedno delavstvo ni nikoli zaupalo je izvajala od zadnjih skupščinskih volitev popolnoma v klerikalne obljube, — žalostnih iz-leta 1925.	|	kušenj je pač že dovolj doživelo, — je vendar
Od tedaj so bili na vladi radikali, radičevci pričakovalo, da bo vsaj dr. Gosar, ki zna toliko in klerikalci. O radikalih, ki so zasloveli po povedati na delavskih shodih o socijalnih posvojili korupeijonističnih činiteijih, je znano, da so skrajno reakcijonarna družba, ki nima nobenega smisla za socijalne potrebe delovnih
trebah delavstva, izpolnil, kar je nekdaj govoril in obljubo,val.
Prvo, kar so storili klerikalci v vladni večini, slojev, ki je imela od vsega početka jugosloven- je bil generalni pardon, ki so ga dali radikalnim ske države za cilj likvidacijo socijalnega skrb- korupcijonistom v anketnem odboru, kjer so stva in ki je bila vedno ovira socijalnemu za- j sami predlagali in tudi glasovali, naj se obtoženi konodajnemu delu. Koruptnost, ki so jo zanesli	" ■
kapitalisti iz radikalnih vrst ,v državno upravo, je vzrok še neurejenim razmeram v državi in je
hvala bogu postala tudi povod razkolu v radikalni stranki sami, ki sedaj poginja v svojem lastnem blatu. Kakor prej ni, ko je imela absolutno oblast v svojih rokah, tako tudi sedaj ni pričakovati, ko radikalna stranka razpada, da bo delavstvo imelo od nje kak© koristi.
Radičeva stranka, ki je sedela dve leti skupno z radikali v vladi, je v tem času dokazala,
korupcijonisti ne izroče sodišču.
V vlado so vstopili bas v najprimernejšem trenutku, preden se je zaključila v finančnem odboru razprava o državnem proračunu, ko je se obstojala možnost njegove izpremembe in izpopolnitve. Toda klerikalci niso postavili za koalicijo z radikali nobenih zahtev gospodarskega in socijalnega značaja, stopili so v vlado brezpogojno zgolj zaradi vladnih koristi in glasovali so za proračun, kakor ga je že sestavila prejšnja radikalno-radičevska ,vlada, v kolikor njegovih
da je njen gospodarski in socijalni program zgolj	v^ua;	v	™
, J J . ? , j .	* v f . . *	posledic	se niso	poslabsali	z	nesocnalnimi	do
fraza. KI ub temu, da je imela vec kot dovoli	T	_____
*;	,	.	’	,.	.	....	.	, , J ločbami v novem finančnem zakonu.
priložnosti udejstvovati svoje obljube, je obsto-
jalo vse prizadevanje njenih voditeljev samo v preskrbljevanju korit prijateljem, delovno ljud-
Klerikalci so s svojim sodelovanjem v vladi razočarali vse, najbolj pa delavstvo. To njihovo
stvo — kmetje, delavci, obrtniki mali uslužbenci s!‘.d®Iovani0 predstavlja dejansko likvidacijo so-- pa so ostali praznih rok. Dve leti sodelovanja i *'??., ?.oIUlko in skalnega skrbstva v naši radičevske stranke v vladi sta pomenjali dve j J }zavi- mister za socijalno politiko dr. Gosar, leti dokazovanja clemagoštva njenih voditeljev. vl	.ll	<0	e^°	S°voriti	«o	krščanski ljubezni
Niti en zakon ni bil sprejet v tem času, ki bi po-1 bliznjega» in ki pravi, da je socijalizem ute
spešil ureditev socijalnih odi*)šajev v naši državi, Narodna skupščina ni niti odobrila mednarodnih konvencij za zaščito delavstva, kljub obveznosti naše države, ki jih je na mednarodnih konferencah podpisala. Radičevci govore sicer sedaj pred volitvami kakor običajno o solidarnosti kmetov in delavcev, ta solidarnost pa obstoja dejansko samo ,v tein, da niso storili tako za kmete kakor delavce ničesar.
Ko je padel radikalsko - radičevski režim .brezaniotrenosti, Jenobe, nesposobnosti, dema-goškega varanja ljudstva in prerekanja za osebna korita, so se mnogi oddahnili v pričakovanju, da bo prišlo kaj boljšega. Prišli smo pa z dežja pod kap!
Ob vstopu klerikalcev v vlado, so mnogi upravičeno upali, da se bo pričelo resno zakonodajno delo, ker so verjeli v obljube klerikalnih voditeljev in v resnost kritike obstoječih razmer
meljen v evangeliju samem, je postal prvi grobar in pogrebec socijalne politike!
Ukinili so se socialnopolitični oddelki pri velikih županih, reduciralo borze dela, zmanjšali krediti za socijalno skrbstvo, celo za invalide ter siromašno deco, in iz državnih podjetij so se pričeli odpuščati in metati na cesto delavci.
Najbolj je bilo prizadeto delavstvo z redukcijami na železnicah, ker so bili po krivdi lde-roradikalnega režima zmanjšani za desetine milijonov krediti za prometne potrebe. Preko noči je bilo na stotine delavcev vrženih na cesto, ostalim pa niso bile zmanjšane samo plače, temveč jim je bilo skrčeno tudi število delovnih dni in jim tako še bolj zmanjšana možnost zaslužka.
Davek na ročno delo, proti kateremu so klerikalci toliko rohneli in ki ga je spravil v življenje s posebnim pravilnikom radikalsko-radi-čevski režim, se je s finančnim zakonom za leto
v njihovem tisku, četudi načelni nasprotniki kle- 1927-28 razširil tudi na državno delavstvo nkalizma, so bili mnogi veseli, da pride do besede večinska slovenska stranka in da ji bo diina možnost v državnem proračunu vsaj de-
ni
plačevati ga morajo sedaj tudi vsi monopolski delavci ,v tobačnih tovarnah, v državnih solarnah, pri državnih železnicah, delavci v državnih
gozdovih in na državnih posestvih ter sploh vse delavstvo ,v državi.
Minister dr. Gosar je k vsemu temu molčal v času^ ko bi njegova beseda lahko nekoliko zalegla. Zaman so hodile delavske deputacije k njemu v Beograd, zaman so ga prosili tobačni delavci in delavke, naj se spomni svojih obljub ter posreduje za zboljšanje njihovih plač in malenkostnih pokojnin, namesto vsega tega so dobili povečani davek!
Minister dr. Gosar je obljuboval, da bo »pobijal naraščajočo brezposelnost s tem, da bo napravil milijonski fond za brezposelne, ki leži v Državni hipotekarni banki in se zbira iz zavarovalnih prispevkov delavstva, mobilen ter dal na razpolago denar za zidanje delavskih stanovanj. Ostalo je seveda samo pri obljubah, brezposelni ne dobivajo podpor in tudi hiše se ne zidajo s tem denarjem, četudi imamo sedaj vlado, s katero je dr. Korošec sklenil «prijatelj-ski pakt> in ki je napram klerikalcem zelo uslužna. Seveda, klerikalci so sklenili pakt samo za preganjanje političnih nasprotnikov, na delavstvo, ki je zašlo po njihovi krivdi v še večjo bedo, pri tem niso mislili.
Koliko je socijalno čuvstvovanje klerikalnih voditeljev, so pokazali tudi s tem, da so glasovali za določbo v finančnem zakonu, s katero se povečuje davek od plač siromašnih privatnih nameščencev, zmanjšuje pa dobro plačanim bančnim in raznim industrijskim ravnateljem. Državnim uslužbencem so zmanjšali definitivno draginjske doklade in dejansko razveljavili njihovo službeno pragmatiko s pooblastilom vladi, da jo lahko po svoji volji izpreminja. Preveč bi bilo, ako bi hoteli navesti vse njihove grehe, ki so jih zakrivili.
Ni čudno, da je politika klerikalnih voditeljev razburila tudi krščansko socijalno delavstvo, ki jim je do zadnjega časa ponižno sledilo in robo-tovalo, da jim je v Ljubljani in povsod drugod upravičeno začelo obračati hrbet.
Danes pred volitvami klerikalni poslanci zopet poznajo delavstvo, ko so imeli moč ,v rokah, ga niso poznali. Danes prirejajo klerikalni poslanci Sušnik, Kremžar in Smodej delavske shode in vabijo nanje tudi- železničarje, nad katerimi so najbolj grešili. Zbali so se ogorčenja delavstva in ga hočejo zopet preslepiti.
Zaman bo ta njihov trud. Delavstvo je do dna spoznalo njihovo «]jubezen» napram sebi ter jih bo sodilo po dejanjih.
Zavedno delavstvo ve prav dobro, da rešitev perečih gospodarskih in delavskih vprašanj, odprava gospodarske in socijalne bede ter zboljšanje njegovega gmotnega položaja ne bo prej mogoča, dokler ne bodo potisnjeni v stran oni, ki so jih doslej varali s praznimi obljubami ter tako osramotili njihovo zaupanje.
Boj delavstva za lastne pravice bo zato pri sedanjih skupščinskih volitvali usmerjen v prvi vrsti proti reakcijonarnim zastopnikom režimov, ki smo jih imeli od zadnjih skupščinskih volitev leta 1925!
Ali ste že poravnali naročnino?
Razvoj Ceske Obec Delnicke
Naše tovariše in vso javnost, ki se zanima za strokovno gibanje, bo gotovo zanimalo, kako se razvija strokovni pokret ,v drugih državah, predvsem pa nas bo zanimalo, kakšen je ta pokret v bratski čehoslovaški državi. Za našo NSZ je potrebno vedeti, kakšen je razvoj in napredek naše bratske organizacije Češke Obec Delnicke (češke delavske zveze), zato podajamo danes nekoliko pregleda o stanju in gibanju te organizacije.
ČOD ne vodi samo strogo stroko,vne borbe, temveč se bavi tudi z raznimi gospodarskimi problemi in sestavlja razen statističen materijal, ki je za vso češko javnost velikega pomena. Glavni tajnik organizacije, poslanec in bivši minister Al. Tučny, je duša njenega gospodarskega dela. Njegova poročila izhajajo v posebnih knjigah, re.vijah in brošurah in nam dajejo jasno sliko gospodarskega stanja čehoslovaške republike. Pri tej priliki naj omenimo samo stanje voza in izvoza čehoslovaške države, na podlagi statistike, katero je ČOD izdala v posebnem poročilu, iz katerega posnemamo, da je imela čehoslovaška republika v letu 1926. uvoza za 15.261,610.503 in izvoza za 17.847,607.419, torej več izvoza za 1.585,996.916. Glavni izvoz tvori sladkor. V letu 1925. je bilo največ uvoza iz Nemčije, in sicer za 5.508,730.361, za njo sledijo Avstrija, Poljska, najmanj pa je uvozila Španska. Jugoslavija je uvozila v ČSR za 501,832.490; izvoza pa je bilo največ zopet izi Nemčije, in sicer za 4.233,284.454 in najmanj iz Finske za 32,473.986. V Jugoslavijo se je izvozilo za 820 mi- 1 lijonov 540.083. Na podlagi teh številk si že vsakdo lahko napravi jasno sliko med izvozom in uvozom naše države in Čehoslovaške.
Tudi v Čehoslovaški je .vladala in še vlada težka gospodarska kriza. To krizo sta najbolj občutili rudarska in tekstilna industrija. V rudarski stroki je bilo v letu 1926. zaposlenih preko 51.000 rudarjev. Brezposelnost je bila v zadnjih letih ogromna in redukcija osobito v tekstilni
stroki zelo občutna. Država je v letu 1923. prispevala za podpore brezposelnim 392,227.000. V letu 1924. 140,056.000, 1925. 27,000.000 in v 1926.
21,000.000. Podpora se izplačuje na podlagi gentskega sistema, t. j. da enako višino podpore izplačata država in strokovna organizacija.
Prvo tričetrtletje 1926. je bilo v Čehoslovaški 143 stavk v 616 podjetjih z 41.010 nameščenci. Stavkali so 294.584 delovnih dni, na mezdi pa so izgubili 8,153.274 Kč. Karakteristično je, da je bilo namreč v prvem četrtletju veliko nad polovico stavk proti znižanju mezd. ČOD je sama vodila 92 stavk.
Organizacija je izvedla veliko akcijo za starostno -in invalidno zavarovanje delavstva, sodelovala je pri izdelavi raznih socijalnih zakonov, posebno pri bolniškem, nezgodnem in brezposelnem zavarovanju. Stanovanjski najemniki so imeli v ČOD svojo najboljšo zagovornico ter ima organizacija tudi v tem pogledu zaznamovati velike uspehe. Z dobrimi socijalnimi delavci se je organizacija uveljavila v mednarodnem uradu dela, katero je v letu 1924. zastopal J. Bily, a kasneje Al. Tučny. V parlamentu in v senatu ima organizacija svoje zastopnike, ki so na podlagi sprejetih resolucij in z raznimi predlogi odločno posegali v razvoj socijalne politike v Če-hoslo,vaški in dosegli velike uspehe. V proti-draginjski akciji je ČOD odlično sodelovala in je s svojim stvarnim pozitivnim delom delavstvu veliko koristila, medtem ko so razni komunistični demagogi stvari samo škodovali. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je ČOD ena najpomembnejših organizacij ,v čehoslovaški državi, ki se razlikuje od marxistov po svojem resnem in stvarnem prizadevanju koristiti čehoslovaškemu delavcu in nameščencu.
V	letu 1926. je imela ČOD 57 strokovnih organizacij s 3145 podružnicami in 383.792 elani. Skupnih prejemkov je imela 38,778.20205 Kč. Stanje vseh strokovnih organizacij ,v Čehoslovaški je bilo v tem letu sledeče: ČOD 387.792
članov, t. j. 2056 %; strokovno udruženje (soc. dem.) 347.352 članov — 18 34 %; mednarodna vsestrokovna zvezdi (kom.) ,201.035 člano,v — 12-62%; nemška zveza 226.654 članov — 13-87%\ kršč. socijalna zveza 93.869 članov — 7-41 %. Poleg teh je-bilo še nekaj manjših organizacij, ! ki niso pridružene zgoraj omenjenim organiza-, cijam, vendar je njihovo število zelo majhno. Iz tega pregleda je razvidno, da je ČOD najmočnejša strokovna organizacija češkega delavstva, zato tudi delavstvo zna pravilno ceniti svojo narodno strokovno zvezo.
Centrala zveze je v Pragi. Poleg centralnega tajništva pa ima Zveza še sledeča pokrajinska tajništva: Budejovice, Mlada Boleslava, Kraljevi Gradec, Kladno, Plzen, Brno, Prostejov, Moravska Ostrava, Opava, Koštany, Kolin, Pardubice, Teplice-Šanov, Trebič, Bratislava, Košiče, Ru-žomberok.
Shodov in sestankov je imela organizacija v pretečenem letu 3519. Glavno glasilo ČOD je cSocialni Prace», mesečna revija kot publikačni faktor za informacije in navodila vsemu strokovnemu gibanju. Izmed 57 organizacij so najmočnejše sledeče: železničarji, ki imajo 68.834 članov; tekstilni delavci 87.128 članov; uradniške organizacije 34.280 članov; kovinarji 27.145 članov; rudarji 9883 članov; poštni uslužbenci 17.556 članov; poljski delavci 15.727 članov; stavbeni delavci 13.673 članov; lesni delavci 13.351 članov.
Strokovnih časopisov ima Zveza 56. Izmed teh izhajajo nekateri tedensko, trikrat mesečno, 14dne,vno in nekateri tudi mesečno. Najmočnejša strokovna glasila so: železničarski list, ki ima naklade 67.000. Glasilo kovinarjev ima naklade
26.000.	Tekstilni vestnik se tiska v 35.000 izvodih. Skupna naklada vseh strokovnih časopisov ČOD znaša 371.000.
Podajamo to kratko sliko strokovnega gibanja bratske ČOD, da se naši to,variši prepričajo o resnem strokovnem delu te organizacije in o zrelosti čehoslovaškega delavstva, ki pra-
Ivan Albreht;
Skrivnostna povest.
Svojega starega očeta se spominjam kot častitljivega starčka. Po šegi, ki je tiste dni že s pospešeno naglico izumirala, je nosil dolge lase, ki so se mu usipali globoko na tilnik. Bili so že čisto beli ter na temenu nekoliko zredčeni. To je bil na tem človeku menda edini znak visoke starosti, kajti sicer je bil moj stari oče čil in čvrst. Vsaj meni, ki sem bil takrat sedemleten dečko, se je zdel višek vsega popolnega in blagega na svetu. Ljubil sem ga z vso ljubeznijo, kolikor je premore tak otrok, poslušal njegove besede ter shranjeval njegova številna pripovedovanja kakor dragocen zaklad v svojem srcu. Vedel je namreč povedati toliko, da nama večeri niso bili nikdar predolgi, deževna jesen nikoli dolgočasna, da, celo toliko, da sem hotel biti neprenehoma bližja njega in nisem maral ne igrač, ne druščine svojih vrstnikov.	# .
Bogve, koliko lepega, ki je bilo morda njegova last, je že izginilo iz mojega spomina, še danes pa mi je živo pred očmi tale primer:	.
— To je bilo takrat — je pravil stari oce — ko sem bil jaz tvoje starosti, takole pred kakimi petinsedemdesetimi leti. Jesenski čas je bilo, že po svetem Martinu. Oče so gnali nekam daleč par volov na sejem, par lepih sivcev. Zjutraj so šli zgodaj, še po temi, in so dejali, da pridejo pod noč spet domov. Jaz sem se jim bil še prejšnji večer priporočil, naj mi prinesejo belega kruha, in so mi tudi
obljubili. Takrat je bilo še vse drugače, veš. Bel kruh smo imeli samo ob božiču, veliki noči ter ob binkoštih, sicer smo pa otepali ovsenjak, ki zbada po ustih kakor brinje. Zato sem bil očetove obljube silno vesel in se mi je vso noč sanjalo o belem kruhu. Zjutraj sem se zbudil, dasi je bila še trdna tema, ko so oče odhajali. Slišal sem, kako so rekli materi: «Pazi nase in na vse skupaj, če bi me ne bilo več nazaj!» Mati so zavrnili: «Oh, ne bodi no tak! Kamor greš, govoriš tako!» Nato spet oče: «Kdaj človek gre, to ve; kdaj se vrne, je pa v božjih rokah!» Potlej sem spet slišal mater: «!Vlešetarjev se varuj in glej, da se preveč ne zapleteš mednje!« Nato so še pokropili živino in rekli: «Bog in sveti križ božji!» pa so pognali.
Jaz, ki sem bil lepo na toplem pod odejo, sem mislil medtem na očeta, na sejem in na beli kruh. Tisti dan se mi je zdel strašno dolg. Šole takrat pri nas še nismo imeli, doma v takem času tudi ni bilo posebnega dela, vsaj za delavce moje vrste ne, zato sem se iz dolgega časa pretegal iz kota v kot in delal sebi ter drugim nadlego. Mati so mi jih morali parkrat pošteno našteti, češ, da sem spak, ker nič ne ubogam, in da ne bom dobil belega kruha.
Te grožnje sem se zbal na vso moč, pa sem zlezel v kot na peč in čakal, kdaj se bo zvečerilo. Pod večer so me potlej napravili za svetarnika ter me tako prisilili, da sem bil miren. Seveda; ti ne veš nič več, kakšno delo je imel svetarnik. Zdaj pozna že vsaka bajta petrolejko, takrat smo pa še povsod svetili s trskami. Imeli smo visoko stojalo, kamor smo
kakor v klešče pritrdili gorečo trsko, svetarnik pa je moral skrbeti, da je bilo vedno dovolj svetlobe. Kakor si se malo kam zagledal, je bil brž ogorek prevelik in luč preslaba, pa je hitro kdo zagodrnjal, zakaj ne utrinjaš ob pravem času.
No, prav za prav sem bil s tem delom zadovoljen, ker je bila svetarniška služba imenitna, prihranjena volarju ali kvečjemu pastirju.
Tako sem sedel, utrinjal gorečo trsko m jo vestno nadomeščal z novo, kadar je začela dogorevati. Bilo ni nobenih posebnih pritožb in so bili zadovoljni z menoj vsi, ki so imeli v hiši kaj opravka: hlapec, ki je obdeloval toporišča na rezilnici, pa tudi mati, pastir in volar, ki so pri peči za mizo prebirali fižol.
Ves dan je bil nekam čmeren in tudi precej mrzel, pod noč se je pa pooblačilo. Naenkrat je hlapec Janez povedal: «Dež!» Potem je začela divjati še sapa. Dekla, ki je v kuhinji kurila za večerjo, je prišla v sobo in tožila, da ji nikakor noče goreti v peči. Mati so ji šli na pomoč, toda obema skupaj se ni hotelo prav nič kaj posrečiti, tako je divjalo zunaj.
Hlapec, ki je bil že precej v letih (Martin smo mu rekli), je začel pripovedovati strašne zgodbe o razbojnikih. Potlej je začel govoriti
0 veščah, ki begajo in zavajajo popotne Uuclj> pa tudi o zlih urah in slabih minutah. Vseli nas se je polastila groza in še sedaj dobro vem, kako si niti z očesom nisem upal treniti od goreče treske, da ne bi kje zagledal kake pošasti.
Ko je jel Martin praviti, kako hudo razsaja
1 burja, kadar si kdo sam vzame življenje ali
vilno pojmuje pomen strokovnih organizacij in I po organizaciji tako kakor delavstvo v čehoslo-zato tudi doseza velike uspehe. Želimo, da bi vaški republiki, da si na ta način zasigura lepšo tudi naše delavstvo sčasoma sprevidelo potrebo in boljšo bodočnost.
Zasluge SLS za uradništvo.
Pri sedanjih volitvah se naši klerikalci kaj radi bahajo z njihovim delom za • uradništvo in imajo to drzno čelo, da se postavljajo za edine zastopnike in rešitelje uradništva. Njihovo delo pozna vsak uradnik in prav dobro .ve, da so sedanje nevzdržno stanje, v katerem se nahaja naše uradništvo stvorili baš oni, ki se danes postavljajo na čelo uradništvu. Oglejmo si nekoliko podrobneje delo teh rešiteljev uradništva, da jim tako damo večjo možnost sigurne zmage pri volitvah.
Predvsem gre SLS največ zaslug za poslabšanje uradniške pragmatike, ker je takratni sa-moradikalni vladi pomagala do kvoruma. Tudi ima SLS na vesti kronske upokojence, ker je baš takrat pomagala radikalski vladi, da ni teh bednih upokojencev prevedla na dinarske pokojnine.
Z določbami v finančnem zakonu za leto 1927-28 pa je SLS z radikali dejansko razveljavila uradniško pragmatiko ter dala vladi splošno pooblastilo, da sme izpremeniti uradniški zakon, kakor se ji poljubi. Finančni zakon ne nudi uradništvu nobenega jamstva, da bi se popravile krivice, ki se mu gode, temveč samo na splošno pooblašča vlado, da sme izpremeniti določila uradniškega zakona ter nanovo regulirati plače in pokojnine.
SLS z radikali vred tu gotovo ni imela dobrih namenov in ni sprejela take določbe zaradi zboljšanja uradniškega položaja, ker je klero-i'adika]na .vlada uzakonila in tako definitivno uveljavila lanski sklep ministrskega sveta o zmanjšanju draginjskih doklad.
Novi finančni zakon je težko udaril reducirane uradnike. Po njem so izgubili mnogi reducirani uradniki pravico do pokojnine, na drugi
pa se nenadoma kje Ponesreči, sem si komaj upal dihati. «Nocoj zategava in cvili čisto tako«, je končal in obmolknil. Namesto njega som sc oglasil jaz, pa ne z besedami, temveč z jokom. V strahu sem bil malo pogledal proti oknom in se mi je zazdelo, da strmi cela vrsta obrazov vame. «Kaj sc pa eineriš?» je zaren-tačil Martin. Mati so me prišli tolažit, volar in pastir sta pa godrnjala, da nič ne vidita, ker toliko časa nc otrnem trske. Tedaj je nenadoma močno potrkalo na srednje okno, kakor da bi kdo klical, naj mu odpremo. «Kdo ie?» je vprašal hlapec, pa ni dobil odgovora.
J^ati so hitro utrnili trsko, volar pa je stopil !%oknu- Medtem je potrkalo drugič. «Kdo jc. » so Zdaj zaklicali mati. Tudi njim se ni hotelo oglasiti. Sc tretjič je potrkalo, toda volai m videl nikogar, čeprav je stal pri oknu.
«Kdo sc neki smodi tod okrog hiše?» je zagodrnjal hlapec in odšel ven. Vsi smo bili nekam splašeni. Pastir se je prekrižal, volar se je odmaknil od okna ter obstal sredi hiše, mati pa so stali pri meni ter me tolažili, češ! da sem zdaj že priden in da naj se nič ne bojim.
Ko sem nehal jokati, sem vprašal mater, zakaj ni očeta tako dolgo domov. Se preden so mi odgovorili, Se je vrnj| |,|apCC in dejal, da so skoro gotovo trkale na okno mačke, ko so iskale zavetje pred dežjem.
Vidiš tole brazgotino na čelu. tukaj na desni strani proti sencem. No, to je še spomin na tisti večer. Vse življenje ga nosim in tudi v grob ga ponesem s seboj.
strani pa se je udarilo vse uradništvo s tem, da se je podaljšala doba za pridobitev pokojninske pravice od 10 na 15 let, dočim se je službena doba za pridobitev popolne pokojnine določila na 35 let.
Kleroradikalni režim se je hotel pa tudi še drugače odlikovati in so se pod njim dogodile neštete redukcije državnih uslužbencev. Ti so bili preko noči pahnjeni brez vsake plače na ulico. Zasluge si je SLS dobila tudi s tem, da je v objemu z radikali odpuščala mlade zdravnike iz bolnic, reducirala asistente na univerzah itd.
Poglejmo dalje zasluge klerikalcev na polju uradništva.
Z novim finančnim zakonom se je nešteto zvaničnikov in služiteljev, ki niso v uradniških kategorijah, reduciralo na dne.vničarje z mesečno plačo in brez pravice do pokojnine. Sploh je novi finančni zakon udaril najhuje najnižje kategorije državnih uslužbencev, kakor da bi SLS hotela s tem pokazati svojo posebno ljubezen do najbednejših.
na položaj slovenskih železničarjev in vseobče razmere sklenil soglasno
Ker sem bil še majhen, kajne, in je trska svetila tem bolje, čim više je bila pritrjena, so mi postavili stojalo na klop. Tako sem pri svojem delu ostal lahko lepo na peči.
Polagoma sem skoro pozabil na tisto trkanje, ki me je bilo prej tako preplašilo. Mati so odšli v kuhinjo, ko so me videli pomirjenega ostali pa so se spet jeli razgovarjati o tem in onem ter nadaljevali, vsak svoje delo. Tedaj nenadoma zaslišimo, da prihajajo voli okrog ogla. «Gospodar!» zakliče hlapec in stopi proti vratom, jih odpre ter še enkrat opomni mojo mater, da pridejo oče. «Hvala Bogu!» veselo vzkliknejo mati ter ukažejo dekli, naj nese luč v hlev, sami pa hite očetu nasproti.
Ko sta slišala to, sta tudi pastir in volar veselo planila iz hiše, za njima pa sem se podvizal še jaz, da bi tem prej videl očeta in dobil obljubljeno darilo, kos belega kruha, ki sem ga tako željno pričakoval. V tisti naglici sem sc nekoliko spotaknil, prekucnil stojalo z gorečo trsko in padel, kakor da bi mi bil kdo spodrezal noge. Vse zvezde sem videl, tako sem telebnil z glavo ob rob peči, prijeti se pa nisem mogel nikamor.
Naenkrat sem zaslišal govorjenje, voda je šumela blizu mene in vse se mi je zdelo narobe. «Kje pa sem?» zakričim v strahu, pa mi naenkrat odgovore oče: «Pri meni!» Ko -sc natančneje razgledam, vidim da stojim on-kraJ Ločja na Zašivniku. Saj veš, kje je Za-šivnik? V brezdno na desni strani poti, ki pride s hribov, ponikne tam blizu deroč potok, kolikor se ga ne razleze po močvirnatem Ločju. Kajne, to veš? No, tisti notok sem slišal šumeti!	(Dalje prihodnjič.)
čl. 137. uradniškega zakona ter je s tem bila državnim uslužbencem ukinjena pravica, da se jim sme v primeru bolezni, smrti ali druge skrajne potrebe v rodbini na račun njihovih prejemkov iz državne blagajne nakazati brezobrestno posojilo do višine trimesečne plače z vračil-nim rokom 18 mesecev.
SLS je poskrbela tudi za to, da so se okrnile pokojnine v primeru nesreče v službi.
Naštevali bi lahko še mnogo in mnogo takih cvetk, ki so jih klerikalci podarili državnim uslužbencem, a je menda že zgornje dovolj, da se vidi vsa goreča ljubezen klerikalcev do onih, katerih zastopstvo in zaščito si lasti SLS. Pa teh cvetk baje še ni dovolj. Najhujše še pride. Baš te dni čitamo lahko v vseh listih, da je finančni minister izdal nalog, naj ,vsa ministrstva reducirajo kredite tekočega proračunskega leta, in sicer do ogromne vsote tisoč milijonov dinarjev. Ta milijarda dinarjev bo zopet vzeta iz ust državnih uslužbencev. Ta najnovejša cvetka je tudi sad finančnega zakona, do katerega so omogočili klerikalci.
Iz vsega je jasno razvidna velika škoda, ki so jo državni uslužbenci pretrpeli pod klero-radikalnim režimom, vzlic temu pa ima SLS to drzno čelo, da vso to škodo pripisuje drugim in se sama postavlja v pozo najčistejšega zagovornika državnih uslužbencev.
1. UJNŽB je vsedržavna narodna nepolitična strokovno stanovska organizacija jugoslovenskih železničarjev in brodarjev, katere vrhovno vodstvo tvori skupen Centralni odbor v Beogradu ter šest Oblastnih odborov, in sicer v Beogradu, Subotici, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani za železničarje in v Splitu za brodarje. Organizacija ima nad 25.000 članov, Srbov, Hrvatov in Slovencev, pravoslavne, katoliške in muslimanske vere. Politično se organizacija ni nikdar na nobeno stran naslanjala ali eksponirala, ker je to> po praviiih nemogoče in bi obenem tudi značilo propast društva. Vsled tega Oblastni odbor brez vsakega nadaljnjega komentarja poziva gospoda bivšega narodnega poslanca in ministra na razpoloženju Antona Sušnika, naj točno označi one voditelje UJNŽB Ljubljana, katere v Beogradu poznajo, da se pri vsakih volitvah v Sloveniji družijo z samostojno demokratsko stranko. Drugače mora Oblastni odbor UJNŽB smatrati izjavo g. ministra na razpoloženju za navadilo kleveto1.
2. UJNŽB je edina organizacija v državi, ki je v vprašanju proračuna za ministrstvo za promet dalo točne podatke vsem merodajnim faktorjem v vladi in v parlamentu prve dhi meseca januarja letošnjega leta, ko proračun ministrstva za promet v pripadajoči sekciji finančnega odbora narodne skupščine ni bil niti v pretresu. Obveščeni so bili pismeno z vposlanim Glasnikom št. 1 vsi člani finančnega odbora in vsa predsedstva parlamentarnih klubov. Poleg tega so člani Centralnega odbora po sklepu seje še posamezno obvestili in prosili poznane poslance takratnih vladnih in opozicijonalnih strank. Proračun je bil v januarju v finančnem odboru iz-vsern v materijalnih pozicijah za delavske mezde pozneje tudi izglasovan. UJNŽB je v februarju 1927. še s posebno vlogo ponovno opozorilo sedanjega gospoda ministra Milosavljeviča, da so krc-
sledeči komunike:
Državni uslužbenci bodo pri teh .volitvah Kleroradikalna vlada je z novim finančnim I znali kategorično obračunati s svojimi dobrot-zakonom razveljavila čl. 127. in zadnji odstavek! niki, s pogubonosnim klerikalizmom.
Narodni železničarji o perečih železničarskih vprašanjih.
Oblastni odbor Udruženja jugoslovenskih j Z ozirom na dejstvo, da se zadnje mesece
i narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana je med slovenskimi železničarji uganja agitacija,
na svoji redni seji dne 20. julija 1927. z ozirom ! ki jc v škodo’ slovenskim železničarjem in službi,
Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana ugotavlja sledeče:
In če to ne bo zadostovalo, se namerava ukiniti nočni promet na stranskih progah ter tudi zmanjšati številoi osebnih vlakov. Na ta način se hoče prihraniti do konca tega leta 11,000.000 dinarjev. Pripominjamo', da je povprečen odpadek osobja (odpusti, smrt itd.) mesečno125.
4. Po dobljenih informacijah je ministrstvo za promet odvzeloi režijske karte rodbinam nastavljenega osobja pod pritiskom trgovskih in gospodarskih krogov, češ, da družinski člani nenastav-Ijenega osobja verižijo ter delajo nelegalno konkurenco trgovstvu v naši državi. UJNŽB je ustmeno in brzojavno s shodov protestiralo takoj, ko je izšel predmetni odlok. Ker je bila za 16. junija 1927. sklicana anketa med zastopniki ministrstva in zastopniki UJNŽB, se je to vprašanje odložilo do prve seje, na kateri se je dne 16. junija 1927. ugotovilo, da je potrebna nova vloga, ki je bila 17. junija predložena in na katero je sedanji gospod minister za promet dne 23. junija s številko 14.233/27 od 29. junija dal odločitev. Gospod minister na razpoloženju Anton Sušnik dobro poZna UJNŽB. Vzlic temu navajamo, da je v UJNŽB okoli 4100 Slovencev, 10.000 Hrvatov in 10.000 Srbov železničarjev, ne računajoč brodarjev v Splitu, in na železnicah je 66.000 železničarjev, od tega 28.000 nastavljencev in 38.000 ncnastavljencev. Situacija je torej za nenastav-Ijeno osobje izven Slovenije bila še slabša, ker je tam povprečno še več nenastavljenega osobja nego v Sloveniji. Vprašanje režijskih kart vzlic intervenciji UJNŽB, ki je točno povedalo, kaj naj se popravi, in intervenciji zastopnikov SLS ni pravično rešeno, ker se je s tem odlokom popravila krivica delno samo: stalnim delavcem, ne pa dnevničarjem. Konstatiramo, da se je veliko število delavstva, ki vrši službo nastavljenega osobja na sistemiziranih mestih, prevedlo v dnev-ničarje ter se jih plača iz odgovarjajočih ličnih partij in pozicij. Za te intervencija U.1NZB ni uspela, o čemer se slovenska javnost in slovenski poslanci morejo točno informirati pri ljubljanski direkciji kakor pri drugih direkcijah.
5. Politična gonja na železnicah v Sloveniji se je pričela z dnem kongresa internacionalnega Saveza železničara Jugoslavije, balkanske konference in vsedelavskega zleta v Ljubljani prve dni junija. Oblastni odbor je s posebnim komunikejem takoj obvestil javnost o dejanskem stanju razmer na slovenskih železnicah in pozval slovenske železničarje k pameti. Hujskanje se je s strani internacionalne razrednopolitične borbene organizacije nadaljevalo, in ako je vodstvo Saveza pričelo politično napadati SLS, ne zadene UJNŽB nikaka krivda. Ugotavljamo, da UJNŽB nikdar ni nobene stranke bodisi te ali one barve napadalo. Ugotavljamo, da uredništvo «Slovcn-ca» vzlic prošnjam ni hotelo prinašati objav podpisanega oblastnega odbora UJNŽB. Ugotavljamo, da isto uredništvo «Slovcnca» v komentarju shoda Saveza z dne 13. t. m. v Mestnem domu v Ljubljani («Slovenec» št. 55 z dne 14. julija 1927.), daje pouk tajniku Saveza sodrugu g. Juriju Stan-kotu ter mu očita nehvaležnost. Mi vprašamo i
Politični
vodstvo1 SLS javno, ali je krivo nepolitično narodno stanovsko strokovno društvo UJNŽB, da so reprezentanti in poslanci SLS pomagali inter-nacijonalncmu Savezu železničara .Jugoslavije, njegovim posameznim funkcijonarjem in članom, sedaj pa Savez in članstvo noče poznati bohotnosti in hvaležnosti? Ugotavljamo dalje, da ministrstvo! in generalna direkcija zastopata stališče, da ima ljubljanska direkcija preveč osobja, predvsem nastavljenega osobja, ter da je potrebno izvršiti redukcijo za vsako ceno. Ta redukcija se zaradi nezadostnih kreditov čisto točno vrši, kakor je opisano pod točko 3. Ugotavljamo; da so se urnine delavstvu znižale na podlagi tako zvanih lokalnih razmer «po pijačtiih cenah«. Ugotavljamo, da so borze dela in inšpekcije dela na zahtevo železniške uprave dale oficijelna poročila, kakšne so povprečne mezde delavstva v privatni industriji v posameznih krajih. Tudi se v odločujočih krogih ministrstva za promet govori, da so gospodarski krogi zahtevali znižanje mezd železniškega delavstva. Pripravljeni smo pred vsakim forumom dokazati, da je oblastni odbor UJNŽB Ljubljana odkritosrčno in pošteno nastopal proti tem nakanam ter je potom centralnega odbora obvestil vse v poštev prihajajoče faktorje, žal, brez uspeha. Nihče pa ne more in ne sme pričakovati, še manj pa zahtevati, od nepolitičnega tiarodnostanovskcga društva ali pa od slovenskih železničarjev, da naj se isti dajo izkoriščati za strankarska barantanja in s tem sopomagajo popolnoma ubiti slovenske železničarje še moralno, ko jih je železniška uprava materijalno tako že upropastila.
Oblastni odbor UJNŽB je prepričan, da so si slovenski železničarji za Slovenijo v vsakem oziru pridobili toliko zaslug ter nepobitno v najtežjih časih dokazali svojo požrtvovalnost, da pač ne zaslužijo1, da se jih pred’ volitvami hoče izigravati in kovati strankarskopolitični kapital. Dejansko prete nOvc redukcije zaradi nezadostnih kreditov olsobito v prometnem oddelku in s tem poslabšanje prometa. Ako slovenske politične stranke mislijo, da je odpomoč možna samo
V	strankarskopolitičnem izigravanju in slepomišenju, potem ne smejo biti razžaljene, akd jim tega slovenski železničarji in vsa objektivna slo-venska javnost ne morejo verjeti. Oblastni Odbor UJNŽB javno in odločnO izjavlja, da so slovenski železničarji s svojim delom ob in po prevratu dol današnjega dne pač zaslužili, da se z njimi odkritosrčno in dostojno postopa, za kar se bo oblastni odbor Ljubljana ramo ob rami z ostalimi oblastnimi odbori in centralnim odborom UJNŽB na podlagi svojih pravil boril naprej brez ozira na momentane politične konstelacije in kalkulacije.
Za Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana:
Juh s. r., predsednik; Zupan s. r„ prvi podpredsednik; Potočnik s. r., drugi podpredsednik; Vertačnik s. r., tajnik; Ponikvar s. r.. blagajnik; iDeržič s. r., centralni odbornik; Muraus s. r., '	centralni	odbornik.
pregled.
diti premali in da bo treba ali delavce odpustiti ali znižati plače.
3.	Delavski krediti so bili premali, in sicer:
V	poziciji 908/2 za prometno osobje za približno
24.000.000 Din, v poziciji 909/4 za progovne sekcije za približno 50,000.000 Din ter v poziciji 910/7 za strojno službo za približno 40,000.000 dinarjev, za delavnice v poziciji 922/3 za približno 40,000.000 Din. Ministrstvo je sedaj dalo naknadne kredite, in to: 24,000.000 Din za gradbeni oddelek za pozicijo 909/4, 20,000.000 za strojno službo za pozicijo 910/7 in 30,000.000 za delavnice za pozicijo 922/4, vse te vsote iz rezervnega fonda. Za prometni oddelek torej za ckse-kutivno postajno in vlakospremnO službo do danes niso dani še nikaki krediti. Naknadni krediti so premali in so se morale vsled tega tudi v ljubljanski direkciji znižati urnine delavstvu ter akordne premije v delavnici v Mariboru in v kurilnicah za približno 10 do 15 odstotkov. Progovne sekcije z znižanim staležem delavstva in z že znižanimi urninami v ljubljanski direkciji imajo možnost šest delovnih dhi s sedanjimi krediti d'o decembra t. 1. Takrat bo treba ali delavce odpustiti, ali pa delati samo par dni na teden. Promet sploh nič ni dobil ter je situacija ta: Za plače nastavljenega osobja do konca tega proračunskega leta manjka 5,000.000, za draginj-ske doklade temu osobju 3,000.000 in za delavstvo tega odelenja (postajni in skladiščni delavci, zavirači, premikači itd.) tudi 3,000.000 Din, skupno
11.000.000 Din. Ministrstvo in Generalna direkcija o naknadnih kreditih za promet nočeta ničesar slišati z izgovorom, da ima ljubljanska direkcija preveč prometnega osobja, ki ga je treba na vsak način reducirati. Interesantno je, da je Centralna direkcija otvorila ljubljanski direkciji za prometni oddelek celo število mest (3218), a dala za plače in draginjske doklade
8.000.000 Din premalo. Vsled tega direkcija spro-vaja redukcijo in je že znižala urnine prometnemu delavstvu; ne sprejema nikakih novih delavcev, ne popolnjuje izpraznjenih mest nastavljenega osobja, vpeljuje poslabšanje turnusov v postajni eksekutivni službi ter je tudi že postaje-načelnike vseh srednjih postaj pritegnila k izvrševanju eksekutivne prometne službe. Da je pri nižjem osobju še slabše, nam pač ni treba poudarjati. Skratka, v področju ljubljanske direkcije, torej v Sloveniji, se po direktnem nalogu Generalne direkcije ima izvršiti redukcija prometnega osobja na 4100, kakor je bilo v letu 1926. v Generalni direkciji in ministrstvu določeno. Po točnem in rigoroznem' normiranju je potrebno za promet po staležu meseca aprila 1927. 4750 ljudi. Ker se pa s Številom1 4100 reden promet trajno brez prekomernega izkoriščanja prometnega osobja ne more vzdržati; sc nameravajo najprej sprovesti sledeče redukcije:
a) Odpravi se v vseh postajah z nepretrgano nočno službo, izvzemši največjih postaj (Ljubljana, Maribor, Zidhni most, Rakek itd.) dosedanja 12/24urna služba kretniškega osobja ter uvede samo l6/24urna in 24/24uma služba.
b) Poveča delo vlakospremnega osobja Od' 30 na 35 d’0 47 odstotkov in skrči temu odgovarjajoči odmor v domicilnih postajah in izven njih.
c) Uvede se za vse neeksekutivno Osobje na postajah z nočnim prometom, brez izjeme, povsod samo 24/24urna služba.
d) Poveča služba v blagovnem ckspeditu iz 8 na 9 in pol do 10 ur dnevno.
c) Ukine brez izjeme vse mesečne odmore in zmanjša letne odmore po čl. 93. zakona o prometnem Osobju.
f) Zmanjša rezervno stanje za nadomesto-vanje bolnih, na vojaške vaje pozvanih uslužbencev itd. od 15 na 10 odstotkov.
g) Pritegne k izvrševanju komcrcijelnc in računske službe, izvzemši samo majhno ^število primerov, povsod prometnike in postajcnačelnikc.
Politični položaj v Beogradu
Vlada Vukičevič-Marinkovič, ki je bila sestavljena meseca aprila, se je imela boriti že od vsega početka z velikimi težkočaini vsled ne-sporazumljenj, ki so nastala med radikalno in Davidovičevo demokratsko stranko. Tudi Paši-če,vci so posegali v to borbo, ker so hoteli za vsako ceno strmoglaviti šefa sedanje vlade. Spor pa se je še bolj poostril, ko je Ljuba Davidovič na zborovanju v Beogradu napadel gospoda Vu-kičeviča in s tem hotel izzvati, da izstopijo demokratski ministri Še pred volitvami iz vlade.
Gospod Davidovič je predvsem očital gospodu Vukičeviču, da se izvaja od strani vladnih radikalov isti volilni teror, kakor so ga izvajali svoječasno Pašičevci. Vsled teh izvajanj je bilo stališče gospoda Marinkoviča in drugih demokratskih ministrov v vladi zelo otežkočeno ter je že izgledalo, da bo temu sledil razcep v demokratski stranki. Gospod Vukičevič je v Skoplju prav tako energično zavrnil gospoda Pavido.viča tako, da je izgledalo, da bo koalicija razpadla. Nato so se vršili sestanki med demokratskimi in radikalnimi ministri na eni strani in konference demokratske stranke, ki so te konflikte v toliko izravnale, da zaenkrat še ni prišlo do preloma.
V četrtek je imela demokratska stranka sejo izvrševal n ega odbora in se je končno tudi gospod Davidovič udal oportunističnim argumentom demokratskih ministrov ter je pristal na taktiko, ki navidezno znači popuščanje demokratov, dejansko pa postavlja gospoda Vukičeviča v zelo neugoden položaj. Demokrati pričakujejo popoln Vukičevičev poraz pri volitvah in smatrajo, da bo njihova prisotnost v vladi njihove kandidature 'obvarovala nasilja in goljufije. Gospod Vu-kičevič je vsled teh razgovorov pozval načelnika personalnega oddelka v notranjem ministrstvu ter mu dal celo .vrsto odredb, ki se tičejo izpopolnitve gotovih zahtev demokratske stranke. Ministri sedaj izjavljajo, da je situacija zopet normalizirana in zadovoljiva.
Pašicevci se še vedno niso odločili, da skličejo sejo glavnega odbora, ki bi imela proglasiti v imenu NRS anatema nad gospodom Vukiče-vičem in njegovimi prijatelji. Govorilo se je. da se Aca Stanojevič zopet sestane z g. Vukičevi-čem, preden pride do oficijelnega preloma. To se do sedaj ni zgodilo, medtem pa dobiva cepljenje v radikalnih vrstah groteskne oblike. V Sremu so n. pr. vložene kar štiri radikalne liste, v mnogih okrožjih po tri. Govori se, da so se tudi radikali v Sloveniji razcepili. Klerikalci niso s poravnavo v vladi zadovoljni, ker so pričakovali, da bodo nadomestili demokratske ministre v vladi. Gospod Korošec je bil več dni v Beogradu ter je podvzel v ta namen že vse ko-lake. Kakor se vidi, klerikalcem vendar ne gre tako žito v klasje, ker g. Vukiče.vič tudi dobro ye’ a nf. bodo klerikalci nikdar več pripeljali iz Slovenije 20 mandatov, kar gotovo ni zadostna podpora vladnim strankam.
¥
Uradniška kandidatura v Ljubljani. Klerikalci so mojstri v izigravanju uradništva in delavstva. Ker so se uverili, da je ljubljanski mandat za g. Korošca izgubljen, so si izmislili nov trik, kako bi odvzeli naprednemu kandidatu v Ljubljani nekoliko desetin glasov. Pričeli so agitirati med uradništvom, naj si ono postavi lastnega kandidata in iz,vedbo te akcije so prevzeli klerikalni uradniki, ki seveda ne bi volili uradniškega kandidata, temveč svojega klerikalnega.
V torek so imeli ljubljanski uradniki sestanek pri Levu, na katerem naj bi se sklepalo o postavitvi uradniške kandidature. Velika večina navzočih je bila proti taki kandidaturi, ker nima prav nobenega izgleda in ker bi se uradništ.vo samo osovražilo in blamiralo. Značilno je, da je bil sestanek sklican anonimno in da se prav za prav na sestanku ni moglo ugotoviti, kdo je sestanek sklical. Ugotovilo se je tudi, da predstavniki uradniških organizacij niso bili navzoči, 'zbog česar je akcija že v naprej pokopana. Naše n,nenje je, da kadar bodo uradniki spopolnili svoje uradniške organizacije, da bodo te dovolj 'noc.no izvesti tudi kake politične akcije, takrat 'Ml l"a<1niki in vobče državni nameščenci počenejo akcijo, ki bo zadovoljila tudi v političnem pog edu. pri sedanjih desolatnih razmetali je pa o nemogoče, zato je razumljivo, da uradniki odklanjajo tudi ta klerikalni trik.
Dobrota je sirota. Gospod lvan Pucelj, nekdanji voditelj naprednih slovenskih kmetov je baje iskreno želel, da bi prisi„ do naprednega bloka za predstoječe volitve v narodno skup-7°‘ GosPf>d Radič pa je pozval gospoda Puclja L???* ter ga pregovoril, naj ne gre z na pred-n m iHokom, temveč z Radičem, ter mu je obljubil vse mogoče in nemogoče stvari. G. Pucelj je verjel lepim besedam, dva dni nato odklonil sodelovanje v naprednem bloku, za zahvalo pa mu je gospod Radič že sedaj določil voditelja slovenskih kmetov v osebi gospoda Švegla, katerega kandidira gospod Radič na Hrvatskem. Borba za prvenstvo med voditelji slo,venskih kmetov je bila velika, sedaj pa je g. Radič napravil kratkomalo konec in. s tem določil čisto
novega moža za voditelja. Gospod Pucelj, ki je delal to, kar je želel gospod Radič, bo lepo ostal na cedilu, medtem ko bi v napredni fronti igral lahko še važno .vlogo. Čudno, da nekateri ljudje tako radi plavajo v oblakih, namesto da bi pričeli vendarle enkrat hoditi po zemlji, na kateri se da doseči še kaj realnih uspehov. Baje tudi gospod Prepeluh ni ravno zadovoljen, ki je že bil nekako določen za naslednika gosp. Puclja. Kako bo nadalje pisal «Kmetski 1 ist> o pokvarjeni gospodi, to je njegova stvar, ker .vsakdo dela po svoje, kakor oni, ki je s svedrom kravo drl.
Kandidature naprednega bloka v Sloveniji. Ljubljanski zaupniki so se soglasno in z navdušenjem zedinili, da bodi nosilec liste naprednega bloka v Ljubljani g. dr. Albert Kramer, bivši poslanec in minister n. r. Namestnika bodo določili tekom tega tedna. Kot nosilec liste za ljubljansko .volilno okrožje je določen dosedanji poslanec in minister n. r. dr. Gregor Žerjav, za mariborsko oblast pa je določen kot nosilec liste dosedanji poslanec dr. Ljudevit Pivko. Tudi sre-ske organizacije so že po večini določile svoje kandidate in bodo vse tri kandidatne liste vložene tekom prihodnjih dni.
Spor med marksisti. Pretečeno nedeljo so imeli marksisti burno zborovanje v Celju. Navzoči so bili zaupniki socijalistične stranke Jugoslavije, socialnodemokratske stranke (Berno-to.vci) in dekalisti (komunisti). Skušali so napraviti sporazum, da bi nastopili v vseh treh volilnih okrožjih v Sloveniji z enotno kandidatno listo, kar bi brez dvoma marksistično delavstvo navdušeno pozdravilo. Toda do sporazuma niso prišli, nasprotno, tekom zborovanja je prišlo še do večjega razdora, ker so si gospodje drug drugemu očitali stvari, ki gotovo niso bile na dnevnem redu tega zborovanja in ki niso bile v čast ne enim ne drugim. Ker je to zborovanje izpadlo negativno, so nekateri zaupniki preko svojih voditeljev skušali v Mariboru priti do sporazuma, a jim tudi ni uspelo. Gotovo je, da nastopijo deljeno, in sicer je določen za mariborsko volilno okrožje kot nosilec liste za socijalistično stranko Jugoslavije g. Petejan in za Bernotovo in komunistično listo pa učitelj Moderndorfer. V Ljubljani je določen kot kandidat socijalistov g. Mlinar in za ljubljansko volilno okrožje g. Stane Likar, uradnik OUZD. Levičarji pa kandidirajo na Kranjskem in v Ljubljani dr. Lemeža, ki bo zopet poskusil reševati marksistični proletarijat. Ako bi šle vse marksistične stranke enotno v volilno borbo, bi dosegli lahko lepe uspehe, tako so pa zaradi osebnih nasprotij med voditelji že v naprej onemogočili vsako izvolitev marksističnega poslanca. Delavstvo bo pač zaradi tega tem voditeljem pokazalo hrbet ter volilo tako, do bodo izvoljeni res pravi zastopniki našega delavstva.
Slovcnački radikali tudi smatrajo za potrebno, da nastopijo pri volitvah samostojno. Pri zadnjih volitvah so šli po večini skupaj s klerikalci in Nemci in jih je to tako navdušilo, da tudi sedaj računajo na mandate. Toda škoda truda in časa, ker ne bo glasov niti za četrtino mandata, in bi bilo bolje, da se izognejo blamaži.
V	Ljubljani bodo bržkone radikali podpirali klerikalno listo, ker so vezani za občinske .volitve. Na Kranjskem pa bo baje kandidat g. Zupanič, ki je bil sicer že minister, poslanec pa še ne. Pravijo, da lahko dobijo dva mandata. Radikalni volilci, kolikor jih je, pa bodo sami znali izračunati, koliko glasov imajo, in vsi oni, ki še niso pod komando klerikalcev, bodo glasovali z naprednim blokom in mu s tem pripomogli do zmage. Tudi v mariborski oblasti, posebno v Prekmurju, so postali radikali zelo živahni in bi radi dobili mandat na račun radiče.vcev. Zanimivo je, da imajo radičevci kakor tudi radikali enega in istega kandidata na svoji listi, nekega llodoščka in se sedaj prepirajo med seboj, kdo je ponaredil podpis Hodoščka, odnosno kateri stranki ta dični kandidat pripada. Borba postaja
prav zanimiva in bomo doživeli do 11. septembra še precej veselih dni.
Mariborski narodni socijalisti so zadnje čase deležni živahnega zanimanja ljubljanskega «Slo-venca» in njegovega opoldanskega pobratima, ki tudi izhaja v Ljubljani. Ta dva lista sicer prav rada zatrjujeta, da narodnih socijalistov že zdavnaj ni več, proglašata jih za mrtve že nekaj let, a kadar so volitve, takrat se pa vedno spomnijo, da so zopet pri življenju in da bi jih bilo dobro vendarle pridobiti, da bi napravili kako uslugo našim klerikalcem. «Slovenec» št. 1 in «Slove-nec» št. 2 vesta po.vedati, da so narodni socijalisti v Mariboru sklenili, da nastopijo pri skupščinskih volitvah s klerikalci, bodisi direktno, bodisi indirektno. Gospodom povemo, da se prav po nepotrebnem navdušujejo in veselijo, ker so narodni socijalisti že sklenili, kako bodo nastopili pri volitvah v narodno skupščino, in sicer je bil sklep tak, da je vsako veselje in prizadevanje klerikalcev odveč. V prihodnji številki «Nove Pravde» bomo sicer popolnoma jasno povedali, kako nastopimo, danes pa že lahko povemo, da niti «kranjski» niti «štajerski» narodni socijalisti ne bodo nastopili pri volitvah tako, da bi to bilo všeč klerikalcem, temveč ravno nasprotno. Ako kak bivši tako zvani «tudi-narodni socijalist» uganja po Mariboru svoje budalosti in pripoveduie «Slovenčevim» ljudem stvari, ki si jih je sfanta-ziral v svoji glavi, naj «Slovenec» to kar priobčuje, da bodo na ta način vsaj klerikalci .vedeli, da so ti neugnani narodni socijalisti še vedno pri življenju. Po 11. septembru pa se nas zopet lahko spomnite in takrat ugotovite, da so narodni socijalisti pripomogli k sijajni zmagi naprednega bloka in. s tem odvzeli klerikalcem one mandate, kolikor jih bo dr. Korošcu manjkalo. Upamo, da bo teh mandatov precej, zato je zanimanje tudi za «mrliče» povsem razumljivo.
Pogreb rumunskega kralja Ferdinanda. V nedeljo se je vršil pogreb rumunskega kralja Ferdinanda. Že ,v ranih jutranjih urah so bile ulice polne ljudi, ki so prihiteli iz vseh krajev države v rumunsko prestolico. Računajo, da je bilo na bukareških cestah do pol milijona ljudi. Točno ob devetih se je sprevod začel pomikati iz dvorca. Na kolodvor pa je prispel ob pol dvanajstih. Pogreba se je udeležil tudi naš kralj Aleksander ter nešteto zastopniko.v tujih držav. Nato so s štirimi posebnimi vlaki, ki so odhajali vsakih 15 minut, prepeljali udeležence do kolodvora Curtea de Arges. Pogreb se je izvršil brez incidenta, ker je vlada podvzela najdalekosež-nejše priprave, da se nista kršila red in mir. Posebno ostre mere so bile podvzete v cilju, da se prepreči povratek bivšega prestolonaslednika Karla, o katerem so se razširili glasovi, da se hoče slično kakor svoj čas odstavljeni avstrijski cesar Karel Habsburg, vrniti z letalom čez Švico v domovino. Do tega seveda ni prišlo, ker je romunska .vlada s švicarskimi oblastvi preskrbela, da ni bilo zadnji teden nobeno letalo švicarskih tvrdk na razpolago inozemcem.
Sociialni razgled.
Reakcija v Češkoslovaški na pohodu. Odkar so se vladnim strankam v Češkoslovaški pridružili češki in slovaški klerikalci, se z vsakim dnem opaža, da gremo .v pogledu socijalne politike navzdol. Sedaj pripravlja vlada nove predloge, ki jih hoče uzakoniti v jesenskem zasedanju parlamenta; predvsem hoče izvesti noveli-zacijo stanovanjskega zakona in zakona o socijal-nem zavarovanju. Priznati moramo, da so ti zakoni za češkoslovaško delavstvo velika pridobitev, katero je uzakonila prejšnja koalicija agrar-cev, narodnih socijalistov in socijalnih demokratov, sedaj pa, ko socijalistov ni ,več v vladi, pa skušajo agrarne stranke zadati velik udarec s spremembo teh zakonov. Kako bo češkoslovaški proletarijat sprejel te spremembe, je drugo
vprašanje, ker gotovo je, da pri tako dobri organizaciji češkega delavstva ne bodo mogli in boleli ti delavci mirno preko tega, temveč bodo
Občinske volitve v kranjskem okraju.
V nedeljo 24. t. m. so se vršile v kranjskem okraju občinske volitve, pri katerih so napredne stranke zelo razveseljivo napredovale, klerikalci pa so šli razcepljeni v volitve in zelo občutno nazadovali. V Kranju in Tržiču sicer niso imeli klerikalci do sedaj večine, toda so od zadnjih volitev tako nazadovali, da v teh občinskih odborih ne pomenijo mnogo. V Škofji Loki pa so šli klerikalci razdvojeno in sta bili dve klerikalni listi, in sicer ena župnika in druga sedanjega župana Hafnerja. Nad vse razveseljivo je, da so napredne liste napredovale tudi v kmetskih občinah in so na ta način dobili naprednjaki zelo močno zastopstvo celo v onih občinah, kjer do sedaj ni bilo niti enega naprednega občinskega odbornika. Povsod se kaže velik odpor proti klerikalni stranki, kar je veselo znamenje, da se ljudstvo ne pusti več komandirati iz fa-rovžev, temveč je začelo samostojno misliti. Razveseljivo je tembolj, ker so se vse napredne stranke, bodisi demokrati, samostojni kmetje ali socijalisti lahko združili na enotne liste in so na ta način ravno dosegli tako lepe uspehe. Volilni rezultati so bili sledeči:
V Kranju je izmed 822 volilnih upravičencev volilo 678 in je bila udeležba 82odstotna. SDS je dobila 444 glasov, SLS 94, gospodarska lista pa 140. Na prvo listo odpade 16 mandatov, na drugo 4 in na tretjo 5. Demokratom je manjkal le en glas do 17. mandata. Klerikalci so padli od januarskih volitev od 110 na 94 glasov.
V Tržiču je dobila SDS 282 glasov in 11 mandatov, dve listi SLS 127 in 58, skupaj 185 glasov in 7 odbornikov, ter socijalisti 163 glasov in 7 odbornikov.
Škofja Loka: SDS je dobila 86 glasov in 6 mandatov, lista župana Hafnerja 122 glasov in
9	odbornikov ter klerikalna lista župnika Andrejca 143 glasov in 10 odbornikov.
Šenčur: Volitve so prinesle lepo večino združenim naprednim listam, ki so dobile 262 glasov in 14 mandatov, klerikalci pa 202 glasova in 11 mandatov.
St. Ana nad Tržičem: SDS 31 glasov in tri mandate, SKS 15 glasov in 2 mandata, socijalisti
14	glasov in 1 mandat, klerikalci 27 glasov in 3 mandate.
Cerklje: Napredne liste skupno 195 glasov in 10 odbornikov, klerikalci 252 glasov in 15 odbornikov. Pri oblastnih volitvah je imela SLS nad 500 glasov.
Preddvor: Napredna gospodarska delavska lista 143 glasov in 8 mandatov, klerikalci 291 glasov in 17 mandatov; pri oblastnih volitvah so imeli klerikalci 359 glasov.
Predoslje: SDS 101 glas in 7 odbornikov, SKS 57 glasov in 3 odbornike, klerikalni listi 291 glasov in 15 odbornikov. Število naprednih članov ,v občinskem odboru je naraslo od 6 na 10. Klerikalci so imeli pri oblastnih volitvah 312 glasov.
Velesovo: Lista sedanjega župana 44 glasov 'in 4 mandate, napredna gospodarska lista 30 glasov in 2 mandata, oficijelna klerikalna lista 56 glasov in 4 mandate. Prvi dve listi sta se vezali proti SLS.
Voglje: Naprednjaki, med katerimi tvorijo samostojni kmetje večino, so dobili 8 odbornikov, klerikalci pa samo enega.
Sora: Dve klerikalni listi sta dobili 79 glasov in 6 odbornikov, napredna delavska gospodarska lista pa 21 glasov in 1 odbornika. Do se-
njih zastopniki nastopili najodločneje proti vsakomur, ki bi hotel ogrožati pridobljene pravice delavstva.
daj naprednjaki sploh niso imeli zastopnika v občinskem odboru.
Stražišče: SDS je dobila 109 glasov in 6 odbornikov, tri klerikalne liste pa 313 glasov in 19 odbornikov.
Poljane: To občino so klerikalci izgubili. Napredna gospodarska lista je dobila 118 glasov in 6 mandatov, socijalisti 53 glasov in 3 mandate, klerikalci pa 151 glasov in 8 odbornikov. Klerikalci so od januarskih volitev nazadovali od 230 na 151 glasov.
Kovor: Štiri klerikalne liste so dobile 182 glasov in 13 odbornikov, socijalisti 51 glasov in 3 odbornike, napredna gospodarska lista 26 glasov in 2 odbornika.
Mavčiče: Lista starega župana 145 glasov in 10 odbornikov, SLS 92 glasov in 7 odbornikov.
Št. Jošt: Kmečko-delavska lista 41 glasov in 3 mandate, mali posestniki in delavci 45 glasov in 3 mandate.
Trata: SLS 273 glasov in 18 mandatov. Združena gospodarska lista 109 glasov in 7 mandatov. SLS je nazadovala za 53 glasov.
V občinah Jezersko, Hrastje, Javorje in Zmi-nec je bila vložena le po ena kandidatna lista.
¥
* Himen. V ponedeljek zjutraj se je poročil j v šentpetrski cerkvi tovariš I.van Tavčar, urednik ?Nove Pravde» in oblastni poslanec, z gospodično Špelco Mladičevo, učiteljico iz Maribora. Kot priči sta fungirala tov. R. Juvan in nevestin oče g. Mladič. Našemu odličnemu tovarišu želimo obilo sreče!	if.
* «Vodnikova družba» poziva poverjenike, ki vkljub opetovanim opominom še do danes niso poslali nabiralnih pol, odnosno nabrane članarine, da store brezpogojno najkasneje do 1. avgusta t. 1. svojo dolžnost ter pošljejo družbini pisarni nabrano članarino z nabiralnimi polami, oziroma oni, ki so poslali samo denar, da pošljejo čimpreje izpolnjene nabiralne pole. Druž-1 bina uprava to potrebuje, ker je že zadnji čas, da se ugotovi naklada knjig. Kdor bi izmed poverjenikov ne poslal do 1. avgusta nabiralnih pol, se mu lahko prigodi, da člani, ki jih je on nabral, ne dobe letošnjih knjig, ker bo naklada samo tolika, kolikor bo 1. avgusta priglašenih članov s plačano članarino.
* Zlata maša narodnega duhovnika. V sredo 27. t. m. je splošno priljubljeni narodni duhovnik, bivši trnovski župnik g. Ivan Vrhovnik imel svojo zlato mašo. Ob tej priliki mu je bilo izročenih več lepih daril, med njimi 50 kamnov CMD, dar ljubljanskih podružnic CMD, ki so jubilantu po zastopnikih čestitale. Ob priliki zlate maše je trnovsko ljudstvo priredilo jubilantu prisrčne manifestacije ter tako pokazalo vso s,vojo ljubezen do zaslužnih narodnih svečenikov. Jubilantu kličemo tudi mi: Na mnoga ja ljeta!
* Plačilo državnih zaostankov. Finančno ministrstvo je v strožji obliki ponovilo naredbo o plačilu državnih zaostankov. Vsem davčnim in finančnim oblastvom je ukazano, da začno z izterjevanjem davčnih zaostankov. Ako se dolžniki pozivu davčnih oblastev na plačilo zaostankov ne odzovejo, se mora izvršiti eksekucija brez vsakega odloga in obzira.
* Stalna liigijenska razstava v Ljubljani pod Tivolijem je do nadaljnjega odprta ob delavnikih od 14. do 18. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Med mnogimi razstavnimi predmeti vzbujajo pozornost obiskovalcev zlasti preparata in opisi ženskih bolezni,
i raka, golše, slepiča, oddelek za jetiko, oddelek
za spolne bolezni itd. Vstopnina 2 Din. Vsakdo, ki pride z dežele v Ljubljano, pa količkaj utegne, naj si ogleda to izredno poučno razstavo.
* Naval na ljubljansko bolnico. Do 25. julija opoldne je ljubljanska javna bolnica letos sprejela že 8000 bolnikov v oskrbo, približno za 500 več kot lani ob tem času. V bolnico traja še vedno velik naval kljub temu, da je poletni čas ugodnejši za zdravstvene razmere. Stavka zdrav-nikov-pripravnikov traja še vedno in zato so drugi zdravniki z delom preobloženi.
* Potres. Po poročilu z observatorija pod Triglavom so vsi polresomeri dne 25. t. m. zvečer zabeležili precej močan bližnji potres.
* Močan potres v Beogradu. V nedeljo zjutraj ob petih je bil v Beogradu precej močan potresni sunek. Instrumenti seismološkega zavoda so zabeležili več močnih potresov, ki so jih čutili v Rudniku; najmočnejši pa je bil v Beogradu. Aparati so zabeležili deset sunkov. Zanimivo je, da so ti potresi povzročili ponekod znatne razpoke zemlje, vendar pa niso nikjer napravili znatne škode.
* Ukinjenje izvoznih in uvoznih prepovedi. Naša država je pozvana na mednarodno konferenco v Ženevi o ukinjen ju izvoznih in uvoznih prepovedi, ki ovirajo mednarodni trgovinski promet.
* Zdravljenje dobrovoljcev. Vsi jugoslovenski dobrovoljci, ki reflektirajo na brezplačno zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih, naj vložijo ne-kolkovane prošnje v ministrstvu za narodno zdravje ali v ministrstvu za socijalno politiko z ozirom na to, ,v čigar pristojnost spada dotično zdravilišče. Prošnji je priložiti: uradno zdravniško spričevalo, ki se dobi pri pristojni okrožni vojaški komandi, in ubožno spričevalo občine. — Borci iz Dobrudže naj pošljejo odboru svoje točne naslove, da se jim bo dostavila «dobrudžanska spomenicam. Vpoštevale se bodo samo one vloge, katerih prosilci so poravnali članarino za leto
1927.,	oziroma so jo pripravljeni takoj poravnati. — Tz pisarne «Okrožnega kluba jugoslovenskih dobrovoljcev v Mariboru>.
* Zaposlenje inozemskih vajencev. Minister za trgovino in industrijo je odredil, da se tudi otroci tujih državljanov lahko sprejemajo kot vajenci in da se jim po določenem roku sme izdati pomočniška knjiga. Ob priliki zaposlenja takih pomočnikov pa se morajo vpoštevati predpisi o zaposlenju inozemskih delavcev.
* Sola za babice. V šolo za babice v Ljubljani bo letos zopet sprejetih 30 novih gojenk, in to
15	na državne stroške, 15 pa na lastne, odnosno na stroške občin. Šola bo trajala 18 mesecev.
I	Kandidatinje ne smejo biti izpod 21 in ne preko 35 let stare. Prijave morajo vposlirti upravi ba-biške šole do 15. avgilsta.
* Smrtna nesreča pri delu. V Kokarjah v kranjskem okraju je bil te dni 841otni užitkar Jože Fricelj zaposlen z zlaganjem snopja. Pri tem je starec tako nesrečno padel z voza, da si je zlomil tilnik in je pri priči obležal mrtev.
* Nesreča z električnim tokom. Jvau Erzer, mizarski pomočnik iz Cerkelj, je po neprevidnosti prijel za električno žico in mu je tok prežgal polovico roke. Sprejet je bil ,v ljubljansko bolnico.
* železniška nezgoda. Prejšnji petek zvečer bi kmalu došlo na železniški progi med Krapino in Zabokom do velike železniške nesreče. Med postajama Velika ves in Sv. Križ - Začretje so se radi velike vročine izbočile tračnice ter se je tir razširil tako, da so lokomotiva in vagoni iz Krapine prihajajočega mešanega vlaka zašli med tračnice na železniške prage. Postajenačelnik v Zaboku - Krapinske toplice je odposlal takoj na mesto nezgode drugo lokomotivo in vagone ter je ta pomožni vlak prevzel pošto in potnike ponesrečenega mešanca in pripeljal v Zabok. Progo so v par urah popravili. Ponesrečil se ni nihče ter je tudi škoda malenkostna.
i
Tedenske vesti.
Narodno-strokovna zveza,
SLADKI VRH. Podružnica Narodno-strokovne zveze v Sladkem vrhu je imela v nedeljo 24. t. m. svoj članski sestanek, na katerem je poročal okrožni tajnik tov. Tumpej iz Maribora. Dobro obiskani sestanek je znova pokazal, da se delavstvo zaveda važnosti strokovnih organizacij in prav dobro ve, da je le ,v organizaciji moč. Pri nas imamo pa še prav lepo število delavcev, ki stoje izven organizacije. Vse te vabimo, raj se nam priključijo v boju za lepšo našo bodočnost.
CERKNICA. V nedeljo 3. avgusta t. l.^se bo vršil v Cerknici v prostorih gostilne g. ivleleta ob pol devetih zvečer sestanek, ki ga 'k licu je Narodno-strokovna zveza. Na sestanku bo poročal delegat centrale iz Ljubljane o strokovni organizaciji in nujni potrebi te organizacije za delavstvo. Vabimo vse delavstvo, da se udeleži tega važnega sestanka v čim večjem številu.
ST. PAVEL. Pri nas napreduje naša podružnica še prav dobro, vendar imamo med nami njnogo članov, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti in ne plačujejo prispe,vkov v redu. Ti zamudniki ne pomislijo, da delajo odboru in centrali velike težkoče, ker se obračuni ne morejo redno predlagati in je naša sicer agilna podružnica v zastoju. Poživljamo vse člane na točnost! V zadnjem času opažamo, da so nekateri člani, med njimi tudi odborniki, precej hladni napram organizaciji, kar zna vsem nam prej ali slej škodovati. Sedaj ni ravno čas, popuščati v organizaciji, temveč je ravno sedaj trenutek, ko moramo svoje vrste strniti in biti v pripravljenosti. Vse one, ki zanemarjajo svoje dolžnosti, prosimo, naj se ponovno poprimejo dela, njim in vsemu delavstvu v korist.
Rcntnikom iz Nemčije. Predsednik Zveze jugoslovanskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji g. Bolha nam sporoča, da je s svoje strani podvzel vse potrebno, da se številne prošnje rentnikov ugodno rešijo. Stvar je v teku in prosimo zato vse rentnike, naj še nekoliko potepe. Dokumenti so ostali začasno še pri g. Bolhi, dokler se zadeva ne reši.
Mariborska borza dela objavlja, da išče dela: 166 hlapcev, viničarjev, majarjev, oskrbnikov, ekonomov, 29 rudarjev, 14 vrtnarjev, 2 kameno-seka, 2 pečarja, 2 lončarja, 1 opekarski delovodja, 59 kovačev, 9 kleparjev, 7 železostrugar-jev, 3 železolivarji, 94 ključavničarjev, 16 elektrikarjev, 1 urar, 71 mizarjev, 12 žagarjev, 13 sodarjev, 11 kolarjev, 1 lesostrugar, 15 sedlarjev,
11	usnjarjev, 10 tkalcev, 9 tapetnikov, 57 čevljarjev, 52 krojačev, 1 knjigovez, 32 pekov, 18 mlinarjev, 25 mesarje,v, 2 slaščičarja, 9 natakarjev, -r> točilcev, 3 hotelski sluge, 3 hotelski kuharji, 84 zidarjev, 27 tesarjev, 14 pleskarjev, 4 lakir-niki, 68 slug in vratarjev, 7 kurjačev in strojnikov, 49 trgovskih pomočnikov, 8 skladiščniko.v, 202 pomožna in tovarniška delavca, 17 šoferjev, 10 ko6ijajev^ 28 pisarniških moči, 18 vajencev, ženske: 8 kmečke dekle, 2 kmečki gospodinji, 5 šteparic gornjih delov čevljev, 2 modistki, 27 natakaric in blagajničark, 160 kuharic, sobaric, služkinj, varuSk, postrežnic, 8 boljših gospodinj, 28 tovarniških in pomožnih delavk, 6 prodajalk za slaščičarno, 12 trgovskih pomočnic,
16	vzgojiteljic, 10 pisarniških moči, 1 knjigo-vezinja, 11 vajenk. — ®e|°.Je na razpolago:
10	hlapcem, 2 majarjem, 4 viničarjem, 6 kameno-sekom, 2 kovačema, 2 .vrtnarjema, 1 ključavničarju, 3 mizarjem, 3 čevljarjem, 1 tocilcu, 1 mlinarju, 3 zidarjem, 1 kovinostrugarju, 1 mizarskemu vajencu, l ključavničarskemu vajencu, , 1 trgovskemu vajencu; ženskam: 23 kmečkim deklam, 2 natakaricama, 2 kuharicama v restavraciji, 2 gospodinjama, l sobarici, 9 kuharicam, 19 služkinjam, 2 varuškama, 1 .vzgojiteljici, 3 tovarniškim delavkam, 2 kuharicama k orožnikom, 1 šivilji za obleko, 2 šiviljama vajenkama.
Brezposelnost na Štajerskem. Borza dela v Mariboru izkazuje v svojem poročilu od 17. do
23. julija porast brezposelnih za 175 oseb. V evidenci ima sedaj 1954 brezposelnih delavce,v. Od 1. januarja do danes se je borzi dela javilo 5002 brezposelnih delavcev. Od teh se je zaposlilo 1829, odpotovalo jih je pa 757. Brezposelnost še vedno narašča. — Celjska borza dela objavlja v svojem mesečnem poročilu za junij, da se je v tem mesecu prijavilo 744 brezposelnih, od teh 555 moških in 189 žensk. Delo,vni trg se je v juniju v splošnem nekoliko izboljšal, vendar pa je v posameznih poklicih ostala brezposelnost približno na višini prejšnjega meseca. Precejšnje povpraševanje je bilo po poljedelskih delavcih in poslih, katerih je sicer primerno število .vedno na razpolago, a silijo po navadi v industrijo in rudnike ter se poljedelskega dela branijo iiajveč zaradi nepovoljnih delovnih in plačilnih pogojev. Pri kovinarjih je bil v tem mesecu položaj nekoliko boljši, ker se je posredovalo nekaj delavcev v vojni arzenal v Kragujevcu in ker se je stavka v tovarni vagonov v Kraševcu končala v prid delavcev, zbog česar bo posredovanje v to tovarno olajšano. Pri ženskih poklicih je največ prijav za službe med gospodinjskim osobjem in gostilniškimi posli, dočim služb ni bilo dovolj na razpolago. — Porabljamo priliko, konstatirati, da nam ljubljanska borza dela vzlic naši prošnji ne pošilja svojih poročil. — Tajništvo N S Z.
Iz NSS.
Vsem krajevnim organizacijam in somišljenikom NSS! Za bližajoče se volitve v narodno skupščino skušajo naši nasprotniki z neutemeljenimi in izmišljenimi .vestmi zanašati med naše organizacije in posamezne somišljenike nespo-razumljenje in s tem preprečiti enoten nastop
naših tovarišev. Načelništvo NSS zaradi, tega sporoča vsem krajevnim organizacijam, da je strankin izvrševalni odbor v svojih sejah dne 10. in 20. t. m. že napravil soglasne sklepe glede nastopa pri volitvah v narodno skupščino in so ti sklepi obvezni za vse naše organizacije in somišljenike. V zmislu teh sklepov so se vršili razgovori glede našega nastopa ter bomo sklepe kakor tudi zaključke razgovorov potom posebne okrožnice sporočili vsem organizacijam prihodnje dni. Opozarjamo, da nihče ne naseda vestem raznih hujskače,v, temveč naj se vsakdo ravna po navodilih strankinega načeluištva in izvrševal-nega odbora. Tudi naj se ne dajo naši somišljeniki zavajati po raznih časopisnih vesteh in naj vpoštevajo, da se posebno ob prilikah raznih volitev prav rado operira z raznimi tendencioznimi vestmi, kar seveda tudi sedaj ni izostalo. Nasprotniki prav radi pripovedujejo vsa leta našega obstoja, da narodnih socijalistov ni, mi pa bomo pri volitvah zopet pokazali, da sta enotnost in disciplina v naših .vrstah neokrnjeni.
Mariborska okrožna organizacija NSS. V petek 22. t. m. se je vršila v Mariboru seja okrožnega urada in odbora mariborske krajevne organizacije NSS, na kateri se je razpravljalo o našem nastopu pri volitvah v narodno skupščino. Na seji sta poročala predsednik okrožne organizacije to,v. Brandner in strankin načelnik tovariš R. Juvan, nakar se je po daljši debati izvolila posebna delegacija, ki naj zaključi razgovore glede našega nastopa v mariborski oblasti. Potom debate se je marsikatero vprašanje popolnoma razčistilo, kar je zopet dokaz, kako nujno potrebne so take skupne seje, ki vplivajo na disciplino in enotnost v stranki. Naslednji dan so se razgovori nadaljevali ter je bil dosežen sporazum, da nastopi stranka enotno ,v vsej Sloveniji.
Pogovor o tem in onem.
PRVA POMOČ ZA CVETLICE.
Poizkusi so dognali, da sc uiore tudi cvctlicam nuditi prva pomoč, če zbole in začno veneti. Tem «bolniin» prijateljicam človeka moremo podaljšati dolgost življenja in polepšati jih z različnimi medi-kamenti. Če 11. pr. oveli cvetlici pridenemo nekaj tublct aspirina, se njena sklonjena glavica zopet ponosno dvigne. Če nimamo pri roki aspirina, oživi hirajočo cvetko tudi že sama sol, ki jo pridenemo nekoliko topli vodi za zalivanje.
Cvetlice so hvaležne tistemu, ki jih ljubi, s tem, da ostanejo dalje časa sveže in lepe. Zunimivo je tudi, da cvetke najbolje uspevajo v zelenih in rjavili lončkih. Nekateri si razlagajo zeleno barvo, spominjajočo na naravo, in rjavo, podobno barvi matere zemlje, zato za najprimernejšo. Cvetlica raste kakor v prirodi. Cvetlice je treba seveda tudi-vsak dan pridno zalivati in jih tudi očistiti.
Obrezovati se morajo stebelca v vodi. Ranjeno steblo namreč takoj vsrka nekaj kapljic vode, kar je za cvetlico zdravo. Zrak, ki ga vsrka v suhem odrezana bilka, cvetlici škoduje in se tudi lahko radi tega posuši. Cvetlice s trdimi, lesnimi stebli je treba na spodnjem koncu oluščiti, da rastlina laže vsrkava hrano in ne ovene tako hitro.
X v Bolgariji je okrog 1000 stoletnih oseb.
V	Bolgariji je bila poverjena posebna zdravniška komisija z nalogo, da preišče, koliko ljudi iina država starih nad sto let. Že samo v Sofiji so odkrili osem takih starčkov in stark. V vasi Novo-selci so našli med 800 prebivalci dvajset ljudi starejših kakor sto let. Vsi so izjavljali, da so uživali predvsem mlečna jedila in se izogibali alkohola. Po dosedanjih ugotovitvah sklepajo, da ima Bolgarska blizu tisoč ljudi, ki imajo že preko deset križev.
X Na strehi vagona obglavljen. Pred kratkim sc je vozil z brzovlakom Strassbourg—Pariz neki Rus, ki se je vtihotapil na streho vagona, ker si ni mogel kupiti voznega listka. Imel je spočetka srečo, da ga ni nihče opazil, in bi se bil najbrž res pripeljal v Pariz, da ga ni pri Lag-nyju zalotila strašna smrt. Ko je vozil brzovlak čez železni most, se je potnik na strehi najbrže malo dvignil in ga je ogrodje mostu dobesedno obglavilo, na kar je padlo truplo na progo.
X Samomor brezposelne uradnice. Te dni je prišla v Beogradu v juvelirsko trgovino Aleksandra Vučičeviča v ulici Kralja Milana neka neznana dama vsa razburjena in zahtevala od trgovca, da jo mora sprejeti v službo. Ko ji je odvrnil, da nima nobenega mesta na razpolago, je vsa drhteča od nervoznosti vprašala ponovno s pretečim glasom: «Nimate službe ?> Ko ji je trgovec povedal, da je nima, je dama odvrnila: «Če mi ne morete dati službe, se umorim tu pred vašimi očmi.» Ko je trgovec spoznal, da ima pred seboj živčno bolno žensko, je stekel na ulico in poklical orožnika. Čez par minut se je vrnil z orožnikom, a žal, prepozno. Neznana ženska je ležala na tleh, zvijajoč se v silnih krčih. Iz ust so ji silile modre pene, oči so bile motne, poleg nje pa je ležala mala stekleničica. Bilo je jasno, da se je zastrupila. Dognali so, da se je zastrupila z morfijem. Prepeljali so jo v agoniji v bolnico, kjer so jo zaman skušali spraviti k zavesti. Ker ni imela pri sebi nobenih dokumentov, so le s težavo dognali, da je samomorilka neka De-žika Martorelli, ki je bila uradnica pri zdravniku dr. Petroviču, pa je službo izgubila zaradi živčne razdraženosti. To jo je tako potrlo, da je popolnoma izgubila duševno ravnovesja in da je izvršila samomor.
Tajinstveni morilec
deklet. (Nadaljevanje.)
«Kje je dama, katero ste ravnokar imenovali?«
«Odpustila sem jo,« se oglasi gospa Miller.
Topot je komisar radi njenega vmešavanja ni pokaral. Je pač najbrže slutil, da mlada deklica ni hotela nasesti vabam ter se ujeti v nastavljene mreže, radi česar je bila kratkim potom odslovljena.
Komisar se obrne sedaj k ravnateljici:
«Ali ste se že premislili, mi hočete sedaj pokazati eno izmed pogodb, ki so jih podpisale deklice?* vpraša hladno.
«Nimam nobene pri roki,» zastoče razkrinkana hinavka.
«Dobro. Tedaj se lokal policijsko zapre. In vi, gospa Miller, se zglasite jutri dopoldne na policijski postaji v Stratfordu ter prinesite s seboj pogodbe! Potem boino že vse ostalo ukrenili®
«Jaz sem uničena,« jadikuje gospa Miller, «nič-vreden lopov me je pahnil v najhujšo nesrečo.«
Komisar se zaničljivo ozre v ravnateljico.
«Ostane pri tem, kar sem rekel. Vaš lokal je za-tvorjen in vsak obisk s strani gostov prepovedan vse dotlej, dokler ni končana nadaljnja preiskava. Ne mislite pa, da so že večkrat omenjene pogodbe edini vzrok, ki mi je dal povod, da se vam zaenkrat odvzame dovoljenje. V poštev pridejo še čisto druge stvari, take, ki so v navzkrižju s kazenskim zakonom.«
Gospa Miller si je sedaj na jasnem, da je uničena. Oh, če bi le vedela, kdo ji je tako zagodel? Kaj pa, če je to napravil zagonetni tujec, s katerim je imela prejšnji večer neprijeten nastop? To se ji zdi še najbolj verjetno.
Komisar je dal svojim spremljevalcem še potrebna navodila, potem pa se on in spremljevalci odstranijo iz hiše. Pri odhodu ne pozdravi niti gospe Miller niti mladega bankirja, ki je sicer tiho, a zelo pozorno prisostvoval celi sceni. Tudi pevke, ki so se medtem že polnoštevilno zbrale, so molče odšle iz sobe, pač v slutnji, da bo gospa ravnateljica 'predvsem skušala zliti svojo jezo nad njimi. V onemogli jezi vidi ravnateljica odhajati deklice, vendar pa si ne upa, da bi jih zadržala.
Sedaj sta ravnateljica in Alfred sama v sobi. Tudi pustolovcu ni dozdevno nič kaj po godu ter se ravnokar tudi odpravljaj Toda je napravil eden korak, kar ga zgrabi razjarjena ravnateljica z vso silo za roko.
«Tu ostanite!« sikne divje. «Kajne, sedaj bi tudi vi radi odšli ter mi za vedno pokazali hrbet? Ampak iz tega ne bo nič. Jaz sem bila le vaše orodje brez lastne volje.»
«Qospa Miller, ali ste znoreli?«
«0 ne, prav dobro vem, kaj govorim. Kdo je bil, ki mi je prigovarjal, kako naj sestavim pogodbe, kdo mi je celo napravil načrt take pogodbe? Vi ste bili, edinole vi! Kdo je tukaj mlade deklice mamil s tem, da je zanje plačeval račune za oblačila in za druge potrebščine? To ste bili zopet vi! In sedaj me hočete pustiti na cedilu? Ha, še tega mi je manjkalo! Vas bolj zadene krivda na vsem, kar se je pripetilo v tej hiši, kot mene, vi mi morate pomagati!«
Pustolovec ji sedaj izvije desnico, katero je držala
kot s kleščami...
«Niti na misel mi ne prihaja,« odvrne hladnokrvno. «Se bom pač varoval, da bi sedaj v tej izgubljeni zadevi izpregovoril le še eno besedo.«
Ravnateljica se skoro zgrudi vsled teh brezsrčnih besed, vendar pa se takoj zopet vzravna.
«Vi me hočete žrtvovati, Alfred?« zakriči na vse grlo.
«Kaj naj to pomeni?« odvrne pustolovec zaničljivo. «Ali imate morda dokaze, da sem vam jaz naročal, da mi pod eno ali drugo pretvezo dovajate mlade deklice? Ne, dokazov za to nimate! O, nisem tako nepreviden in neumen kot vi mislite, sem bil pač dovolj oprezen, da vam nisem nič dal črnega na belem. Na policijski postaji lahko izpoveste, kar hočete, noben človek V&nr ne bo verjel.«
I Ravnateljica stoji sedaj pred pustolovcem. Obraz ima bled kot zid, obledele ustnice se zgibajo kot v vročici.
«Tako torej, to je zahvala za mojo požrtvovalnost? Hladnokrvno me hočete zapustiti. Zamorec je storil svojo dolžnost, sedaj lahko gre, kajne?«
«Kakor izvolite!« odvrne Alfred zasmehljivo.
Ravnateljica se grozno zasmeji.
«0, to boste še drago plačali in kesali se boste, da, kesali, vi — —, kateremu sem izpolnila vsako željo.«
Nekako tesno pa postane pustolovcu sedaj vendarle pri srcu, ko vidi besneti po sobi ravnateljico kot bi bila obsedena. Zato skuša svoje besede nekoliko omiliti.
«Saj ne bo tako hudo kot mislite,« meni tolažilno.
Ona obstane pred njim.
«Ne slabo, pravite? Tako, in od česa naj živim, če mi zaprejo lokal, ali naj morda stradam?«
Alfred sc zaničljivo nasmehne.
«Stradati? Ampak gospa Miller, meni vendar kaj takega ne pripovedujte! Hahaha, vi ste si vendar nakopičili že prav lepo premoženje.«
«Ne, ne,» jadikuje ona. «Le verujte mi, da sem revna, prav nič nimam.«
Alfred se znova zasmeji.
«Jaz vem bolje, vem, da ste dosti zaslužili. Pa naj bo že kakorkoli, tudi v bodoče vas bom podpiral, toda le pod pogojem, da tudi vnaprej delujete v mojem interesu.«
Njen skremžen obraz se takoj zjasni.
«To hočete storiti?«
«Da, da, gotovo hočem,« odvrne skoro osorno. «Na policiji le tajite kolikor morete. Recite, da ste pogodbe izgubili, saj vas vendar nihče ne more prisiliti, da jih pokažete.«
«Seveda bom to tudi gotovo storila, pogodb ne dobi nihče.«
«Dobro. Potem čakajte le mirno, kako se bodo stvari razvijale. Saj je mogoče, da bo ge več prišlo na dan, kot na primer tisto divje pijančevanje in zadeva s par pevkami, ki smo jih zapeljali. Toda več kot odvzeti vam licenco policija ne more. V tem primeru vse prodaste, kar imate v varijeteju. Kesneje se bo že nudila prilika, da morete pod napačnim imenom odpreti nov varijete.«
Gospa Miller se globoko oddahne.
«Da, to je moja edina rešitev. Oprostite, dragi Alfred, da sem se prej dala zavesti v svoji jezi, bila sem tako zbegana, da se nisem več zavedla, kaj sem rekla.«
«2e dobro, ne govoriva več o tem, danes zvečer pridem Se enkrat semkaj, in tedaj se bova še nadalje o zadevi razgovarjala.«
Pustolovec se obrne k vratom, ona mu je takoj za petami.
«Vi me torej ne pustite na cedilu?« vpraša še enkrat.
«Ne, ne, sicer pa se nadejam, da se bodete za to tudi izkazali hvaležno. Prav nič me ne veseli, da bi radi tega, ker topot nisem dosegel svojega cilja, morda samotaril.«
Alfred prijazno pozdravi ravnateljico ter se ji pomenljivo prikloni, potem pa se hitro odstrani, vesel, da more slednjič sedaj toli mu osovraženo hišo zapustiti.
Gospa Miller ostane dokaj potolažena sama v sobi. Alfred je imet popolnoma prav, da, premoženja si je že dokaj nakopičila, in tudi zanaprej ji je pustolovec obljubil, da jo bo podpiral.
Na mestu nekdanje sreče.
Zakaj je mož s krinko topot ostal v ozadju? Cernu ni sam poklical na odgovornost podlega lopova, ki je toliko deklic onesrečil?
Poseben vzrok je zadržal topot moža s krinko, da ni sam posegel v potek dogodkov. Ta vzrok je bila moreča negotovost, kje se nahajajo zemeljski ostanki domnevno mrtve izvoljenke. Ta negotovost ga je vezala na hišo na zapadnem obrežju. Vsak dan mu je donašal poročila Dan, ki je z večjim številom ljudi preiskoval vsako londonskih pokopališč. Z mrzličavo na-
petostjo je čakal strašni mož na poročila svojih ljudi, toda doslej mu še nikdo ni prinesel tako zaželjene vesti.
In to dejstvo ni dalo miru in pokoja možu s krinko. Z vedno večjo silo je naraščalo v njem neutolažljivo hrepenenje, da se poda na grob mrtve fillene.
Nekega večera ob precej pozni uri odide mož s krinko zopet iz svoje hiše. S skoro nervozno nestrpnostjo koraka po skoro praznih ulicah proti svojemu cilju.
Njegov cilj je topot njegova hiša v starem delu mesta, v katero ni več stopil od onega nesrečnega dne, ko je zadnjikrat videl svojo Elleno domnevno mrtva
Zdi sc, da se je mož s krinko le težkega srca od-ločil za današnjo pot. Kajti, ko je zavil v ulico, v kateri je stala njegova hiša, so bili njegovi koraki vedno bolj počasni. Videti je kot bi ga navdajala bojazen stopiti v hišo, v kateri se je po njegovem mišljenju ločilo za vedno od njega njegovo najdražje. Na drugi strani pa napravlja vtis, da ga nevidna sila naganja naprej, kot da mora iti tja, kjer ga je zadel najbridkejši udarec v življenju, tej sili se ne more upirati. Pogumno jo mahne po tihi ulici. 2e stoji pred njim staro poslopje, čigar zidovje je videlo toliko srečo, a tudi nič manjšo žalost. Pazno prisluškujoč obstane mož s krinko pred svojo hišo. Iz daljave je tu pa tam slišati odmev korakov zapoznelega ponočnjaka. Cim se je uveril, da ga nihče ne opazuje, se zavihti spretno preko precej visokega vrtnega zida. Ne da bi se ustavil, hiti po zapuščenih stezah proti zadnji strani poslopja, kjer stanuje služabnik, ki ima oskrbo hiše, odkar je njen gospodar neznano kam izginil.
Hitro odloži krinko ter jo skrije pod plašč. Potem pa se približa vratom in pazno motri zaprta in zastrta okna. Videti je, da ga je zadovoljilo, kar je opazil, kajti slaboten odsev luči, ki je prihajal skozi malo špranjo v oknu, mu je zadosten znak, da nekdo še biva v hiši. Par sekund omahuje, kaj naj stori, potem pa dvigne roko in potrka glasno na oktio.
Od znotraj odmeva Jezno lajanje psa ter moški
glas, ki skuša pomiriti razjarjeno žival. Slednjič se odpre tudi polovica notranjega okna, pri oknu se prikaže moška postava.
«Kdo je?« zakliče glas znotraj.
« Odpri!«
«Ob tako pozni uri, kaj pa naj to pomeni, — in skozi vrt? Hej, tuji mož, imam orožje |)ri roki, in tudi moj pes ne razume nobene šale!«
«Odpri, John! Ali me res nič več ne poznaš?«
Glasen vzklik največjega začudenja se razlega sedaj za oknom, ki se sedaj hitro odpre na stežaj.
«Vsi dobri duhovi!« jadikuje služabnik. «Ta glas!
  Milostivi gospod, — moj Bog, ali je to resnica ali
sanjam?«
«Da, gola resnica, jaz sem. Sedaj pa odpri vrata, John, imam govoriti s teboj!«
Zvesti služabnik odide hitro 'z sobe. William vidi s kako mrzličavo naglico so se odprla vežna vrata. Tedaj pa že plane pes na piano in skače okrog svojega gospodarja veselo lajajoč. Ta pogladi veselo žival po glavi, potem pa hitro stopi v hišo, kjer John z gorečo svetiljko v roki od veselja ne ve, kaj bi počel.
«0h, ta sreča!« vzklika venomer. «2e večkrat sem menil, da se milostivi gospod sploh nikdar več ne
vrne, oh, ta sreča, to veselje!«
William ponudi presenečenemu služab oko ter ga zbeganega od veselja porine v sobo- (Dalje prih.)
Elegantne damske polčsvflG
siv© ali drap, iz najfinejšega gladkega ali tiskanega usnja odprodaja
po 180 Din
„ D o k o “ v Prešernovi ulici 9, dvorišče
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič)