Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za ('etrt leta 3'50 K. mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za <Vtr! leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4 80 K
Pmiatina fttavig&a <9 v.
Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pett-vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru.
45. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 16. aprila 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopiie in rokopise xa list: Uredništvo iRdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve naročila na list, reklamacije, inaerate i. L d.: UpravnlŠtvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/n.
Za volilno pravico na Goriškem.
Deželna organizacija socialno - demokratične stranke za Goriško je predložila tržaškemu namestništvu sledečo
spomenico:
C. kr. namestništvo v Trstul I.
Ni je kronovine v Avstriji, ki bi bila tako reakcionarna v svojem zastopstvu kakor kronovina goriško-gradiščinska. Volilna reda za občine in deželni zbor ne odgovarjata dejanskim razmeram in potrebam.
Kurija veleposestva niti na slovenski, niti na italijanski strani ni več opravičena. Le malokateri volilec iz skupine veleposestva na slovenski strani plačuje več nego K 100 direktnega davka in obratovanje takih polesteT nima najmanjšega znaka obratovanja na veliko, marveč se razlikujejo vele* posestva na slovenski strani od malih posestev le ▼ toliko, da je celo posestvo razdeljeno na več kolonov, kateri obdelujejo, ali bolje rečeno kolikor mogoče izkoriščajo zemljo sebi v prid in izžemajo moči zemlje, da morejo odpraviti dolg gospodarju. Gospodarski sistem veleposestva na slovenski strani torej zadržuje gospodarski napredek in uničuje moč zemlje. Nič bolje to ni na italijanski strani. Tudi tam je skoraj vse veleposestvo — dasi je par kompleksov dovolj obsežnih, da se samostojno upravljajo — po večini razdeljeno med kolone, in o kakem obratovanju na veliko zato ne more biti govora.
Veleposestvo predstavljati bi mo< ralo napredek poljedelstva potomobra-tovanja na veliko, dočim je na Goriškem veleposestvo nasprotno predsta-vitelj izžemanja zemlje in zlorabe poljedelskega delavca kot kolona. Ako je morda ena ali k večjemu par izjem v Furlaniji, to
nikakor ne opravičuje vzdrževanja posebne kurije ne po številu veleposestnikov, ne po davčni moči in ne po bivstvenem pomenu veleposestva. In vendar ima slovenski in furlanski del dežele po 3 posebne zastopnike, kateri tudi volijo enega deželnega odbornika!
Ravnotako malo opravičeno je vzdrževanje kurije trgov in mest. V prvi vrsti 16 le v oči krivično razmerje med slovenskimi in furlanskimi trgi in mesti. Posebno krivično pa je število zastopnikov trgov in mest, t. j. sedem, kateri skupaj z veleposestniki tvorijo skoraj polovico vsega zastopstva deželnega zbora.
Kakor veleposestva na Go iškem skoraj ni, tako je tudi vsa trgovina in obrt v rokah malih obrtnikov iu trgovcev ali bolje rečeno branjevcev. Ogromno število obrtnikov in trgovcev služi do cela lokalnim potrebam in dobra polovica vseh teh trgovcev in obrtnikov ima še vsak svojo hišico in konček zemlje, tako da je polukmet in polubra-njevec. Velika podjetja v Tržiču, Zdravščini, Pod-gorj in Ajdovščini so v rokah tujih akcionarjev, kateri domače delavne moči neusmiljeno izrabljajo, kakor morda nikjer v Avstriji. Poslužujejo se ugodnosti preobilice kmečkega proletariata in razlike med furlanskim in slovenskim delavcem, poleg tega pa še privabljajo onkraj mej iz Italije delavke in po tej poti nižajo mezdo pod minimum, da zadošča najskromnejši človeški eksistenci.
Kakor branjevec in mali obrtnik — polu-kmeta — ne zaslužita lastnega zastopstva, tako in še m as j pa bi smelo imeti lastne zastopnike onih par večjih podjetij v rokah akcionarjev po veliki večini izven dežele. Pospeševanje veletrgovine in industrije je itak mogoče le potom državnega zbora in osrednje vlade, ne pa po deželnih zborih in posebno ne po tako neznatnih kakor je go-riški. Docela dovolj je, ako ima trgovsko-obrtna zbornica po dva zastopnika v deželnem zboru, ki naj bi zastopala industrialne in trgovske interese. Dejansko pa se tudi lahko reče, da deželni zbor tekom celega svojega obstanka ni mogel ničesar
storiti ne za veliko posestvo, ne za trgovino in obrt, ker niso dani predpogoji zato, in vsa akcija deželnega odbora se je sedaj morala omejevati na pospešitev male polukmečke obrti. V eminentnem interesu dežele pa je, na Goriškem ustvariti razvito neposredno trgovino kmečkega producenta s svetom. Skoraj vse blagostanje goriške dežele je v vinu, v zgodnjem sadju in zgodnji zelenjavi, katero bode nosilo posestniku skromne dohodke‘le, če isto oddaja naravnost potom zadrug in v zvezi s kon-sumnimi društvi. Dokler se ne posreči ta akcija zveze malega posestnika z vnanjimi konsu-menti, ni pričakovati za goriško deželo najmanjše koristi za prebivalstvo. Ravno ta del trgovine pa je docela izmaknjen akciji deželnega odbora in zbora, ker so vsi člani deželnega odbora in večina deželnega zbora nasprotniki neposredni trgovini med malim posestnikom in konsumentom. Tako je goriški producent izročen na milost in nemilost oderuškemu izkoriščanju tujih nemških, čeških in židovskih agentov. Gena vin n, sadju in zgodnji zelenjavi se je po tej poti potisnila tako nizko, da mali posestnik na Goriškem predstavlja danes ravno tako izžeman proletariat kakor fabrični in mezdni delavec.
Tako je za goriško deželo dana bolj kakor kjerkoli drugod podlaga za ustvaritev volilnega sistema, ki ne more biti drugačen nego oni, ki spravlja do veljave malega posestnika in delavca. La s pospeševanjem interesov tega razreda na Goriškem je mogoče izboljšati gospodarski položaj cele dežele. Volilni red, ki se je sklepal v zasedanju 1907, ne odgovarja dejanskim razmeram, ne vidnim ciljem. Žalostni položaj deželnih financ po sebi kaže, da so zastopniki, voljeni po dosedanjem sistemu, nesposobni rešiti deželo propasti, Po drugi strani sta mali posestnik in delavec tudi opravičena zahtevati odločilen glas v deželnem zboru zaradi tega, ker znašajo vsi davki posestva,
Dalje.
PODLISTEK.
Savičev pesimizem.
To je jesen.
Kako hitro je prišla I
Savičeva melanholija je postala silno bolestna. Bilo mu je, kakor bi se približeval konec, zadnji konec. Izza njega se dviguje večni mir. Pa to bi bila rešitev.
Še nikdar mu ni bila nirvana tako umljiva, kakot v teh trenutkih.
Bliža se čas, prhle čas	—	in	ti izgineš.	In
ta konec, to absolutno uničenje	je	blaženstvo.	V
tej ničnosti, v tej neekzistenci občutiš najvišjo slast, to je edini lepi cilj.
Zaglobil se je v to idejo, ki se mu je zdela kakor morje, po katerem plava. To je bila misel, katere ni samo mislil, temveč jo je tudi čutil. In kar čudno mu je bilo, da je zadel včasi ob .človeka, da je uzrl semtertja	voz.	Ljudje, živi	in
mrtvi predmeti, realnost —	kaj	še	obstoji?...
Torej je še vedno noč? Še vedno tista brez-krajna tema?
Kdaj pride dan, dan brez ljudi, brez stvarnosti? ...
Jesen I
V drevoredu se je oziral po potih in čudno mu je bilo, da ni ležalo tam vse polno rmenega listja. Saj je vendar že jesen. V dnu svoje duše jo je čutil, s svojimi očmi jo je videl. Zakaj ne pada suho listje z drevja? Komaj tuintam kakšen posamezen list.
— Ej, le počakajte! Še nekoliko dni, pa začnete padati. Saj sem sam uvel, a tudi vi pridete na vrsto, vi vsi, ki mi ne verjamete, ki me ne pojmite in ne razumete. Jaz sem že rmen, a tudi vi odletite s svojih vej. Ne mislite, da ostanete zeleni. In enega dne bo drevo prazno in debel sneg se položi na veje. Tedaj bo konec. Ha, le upajte, da ne pride zima! Oledenite — vsi, vsi I...
A to so bile samo misli, ki niso dobile nikdar oblike besed. —
Doma je Savič našel pismo na mizi.
Mehanično je pretrgal ovitek in pogledal, kaj da je.
Na višji dekliški šoli se ustanovi z novim šolskitn letom osmi tečaj. Profesorski zbor je treba pomnožiti. Vprašujejo ga, če ne bi hotel sprejeti mesta na tem učilišču.
— Ali hočem? Čemu? A zakaj ne? Vseeno je pač, ali ubijam svoje dni tu ali tam. Radi mene. Ker mi pišejo, menda žele, da bi sprejel. Čudni ljudje. »Ali hočeš? Ali ti je všeč?« — Kaj hoče človek? Kaj je njegova volja? Kako varajo sami
sebe! Pa nevedč, nevedč! Meni je prav. Fantje ali pa dekleta — no da, meni je prav.
Odložil je pismo in pozabil nanje.
Zagledal se je v svetilko. Njena luč je popila vse žarke njegovih oči, njegovemu pogledu so izginili vsi predmeti. Svetloba se je razširila po vsej sobi daleč na okolo, čez stene, ki'so se pogreznile v njej, čez vse mesto, v vesoljnost. Pred očmi se mu je širila sama svetloba, katere ni omejevala nikjer nobena senca. To je bila posebna, mehka svetloba, v kateri se oko prijetno koplje, pa se je napije tako, da se vsa človeška notranjost napolni ž njo.
Savič je imel skoro enake občutke kakor popoldne na širni planjavi. Enako čuvstvo razblinjenja v vesoljnosti ga je navdajalo, plaval je s svojimi nejasnimi mislimi po isti brezmejnosti
Bilo mu je, kakor ne bi bilo več tistega sveta, po katerem se pehajo ljudje v večni borbi za malenkosti, ki se jim vidijo važne in velike, tistega sveta, po katerem hodi po dnevi, ne da bi sodil vanj. Odpiral pa se je tisti čudežni svet, v katerem ni več delovanja, v katerem je ekzi-stenca neekzistenca ... Nihče ne bi bil umel tega; njemu je bilo povsem umevno, on je to neekzi-stentno ekzistenco celo čutil.
Slutil je konec, konec vsega. Sedaj se mora zgoditi, kar je pričakoval tako dolgo.
Dalje prih.
trgovine in obrti še ne eno tretjino, dočim davek na užitnino daje preko dve tretjini dohodkov. Leta 1907 dajalo je davek na bogastva, t. j. prispevek države iz osebne dohodnine K 37.055, t. j. 3 % vseh dohodkov! Davek na zemlji K 90.000, hišni in najemni davek K 134.000, obrtni davek K 105.000, skupaj 30 V»°/*i užitnina pa K 834.167 t. j. 69 Vi */« vseh dohodkov. Užitnina zadeva vse prebivalstvo dežele, od tega pa je, kar lahko trdimo, 80% malih posestnikov in delavcev. Zato gre temu proletariatu vsaj po razmerju plačanega davka, t. j. 8/ls proti 7» zastopstvo v deželnem zboru in odboru. Ako se imenujejo zastopniki veleposestva, industrije in trgovstva obenem z zastopniki inteligentstva, potem sme ljudstvo in proletariat apelirati na spoznanje in resnično njih inteligenco, ako zahteva od teh zastopnikov, da uvidijo nevzdržljivost dosedanjega sistema in krivičnost zastopanja in glasujejo sami za odpravo neutemeljenih in škodljivih posebnih kurij ter se izrečejo za splošno enako in tajno volilno pravico. Splošna tajna in enaka volilna pravica pa je ptin-cipielna zahteva in zahteva pravičnosti.
Konec prih,
Socializem v Bosni napreduje.
Glavni odbor socialno-demokratične stranke za Bosno in Hercegovino je sklenil, od 1. maja dalje izdajati svoje glasilo «Glai Siobode» po dvakrat na teden. Ca se pomisli, da je začel «Glas Slobode* izhajati šele pred.dvemi leti, se mora priznati, da je to izreden napredek. Socialno-de-mokratični list se tiska sedaj v 4000 izvodih in je najbolj razširjeni časopis v Bosni in Hercegovini.
Obenem je stranka sklenila, da se udeleži volitev za sabor in da postavi svoje kandidate v 6 pravoslavnih in v 6 katoliških okrajih druge (mestne) kurije ter v 6 okrajih tretje (kmetske) kurije. O tem sklepu piše <Glas Slobode* sledeče:
Nastopanje naše stranke pri volitvah ima v prvi vrsti agitatoričen pomen. Stopili bomo pred narod z jasno, neprikrito socialistično politiko in se potrudili, da mu pokažemo pravilno pot za političen, gospodarski in kulturni boj. Ce pri teh volitvah ne bo od te agitacijo večjega uspeha, ga bo gotovo pozneje. V delu bomo vztrajni do konca. Zavedamo se svoje velike revolucionarne naloge v sedanji družbi, pa zato ne smemo nikdar obstati, ampak vedno korakati dalje. Tudi tisto malo pravice, kar smo je dobili, moramo porabiti v boju za razširjenje teh pravic. V volilno agitacijo gremo, da dovedemo narod do spoznanja, da organiziramo narodovo moč, ki bo sposobna, da pribori narodove pravice; zakaj danes vlada pravica močnejšega, odnosno: Sila je pravica. Delujmo torej za ustvaritev moči, a to dosežemo le z agitacijo in organizacijo.*
Vidi se torej, da socialna demokracija v Bosni in Hercegovini dobro ve, kaj dela.
Vpričo naravnost velikanskega napredka bosenskih sodrugov bi pa morali vprašati slovenske: Ali nas ne bi moralo biti nekoliko sram?
Politični odsevi.
* Državni ibor. v četrtek, dne 14. aprila se je prvič po velikonočnih praznikih zopet sešel drž. zbor. Dnevni red, kakor ga je želela vlada, torej da se kot prva točka dnevnega reda postavi razprava o 182 milionskem posojilu, je obveljal s klavrno večino 40 glasov. Daljše poročilo sledi.
* Štajerska dežela je sedaj, kakor javlja graška „Tagespost",vhudih finančnih stiskah. Ustavile so sc vse podpore in plačila, ki niso ravno najnujnejša. Ker manjka navzlic temu denarja, je najel deželni odbor tri milione kontokorentnega posojila, od katerih Je že en milion štiristotisoč kron porabljenih. „Tgp.“ poziva vse merodajne činitelje, naj bi se zavzeli za konec obstrukcije.
* Redi »tvoritve čeikega otrožkege vrtce v Poštorni je bil v Pragi protesten shod na strelskem otoku. Shod je sklenil ostro resolucijo proti zatvoritvi češkega otroškega vrtca in poziva vlado, naj varuje češke manjšine na Nižjem Avstrijskem. Sklenilo se je pozvati praška obrambna društva, naj priredijo velike skupne izlete v Po-štorno, da tamošnje Čehe moralno in gospodarsko okrepe.
* Italijanski unlvcrss. Za poročevalca o predlogi glede italijanske pravne fakultete je designiran poslanec dr. Steinwender.
* Ogrski ministrski predsednik g r o f K h u e n-Hedervary se čuti bolnega in misli iti ali v Opatijo ali pa na Semering, da okreva.
* T Kodntovl stranki je polom. «Die Zeit* javlja is Peite, da bo po informacijah v krogu Kossuthove stranke same prišlo izmed sedanjih
154 poslancev, ki so somišljeniki Kossuthovi, komaj njih polovica v parlament.
* Nemci na Ogrskem hočejo podpirati Khuena. Saški centralni volilni odbor je sklenil, da se bodo ogrski Nemci pri državnozborskih volitvah zavzemali za kandidate grofa Khuena in da bodo v parlamentu podpirali vlado.
* V Srbiji je sklenila vlada sezidati moderno tovarno za puške in topove.
* Nazadnjaško volilno reformo na Praskam, o kateri smo svoj čas poročali, je pruska deželna zbornica z glasovi protestantskih in katoliških klerikalcev proti liberalcem in socialistom sprejela.
* Alzacija in Lorena bo izpremeajena v posebno kneževino, v kateri postanejo Hohenzollernci dedni knezi. Prebivalstvo samo si je želelo republikansko ustavo.
* Turiki in srbski častniki. V Belgradu so dobili obvestilo, da obišče koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca večja skupina turških častnikov Belgrad. Ta poset ie izrečno odobril turški vojni minister Mahmud Šefket paša. Srbski oficirji bodo obisk vrnili v Carigradu ali Solunu.
* Nemiri v ruski vojažnlol. Časniki poročajo z Odese, da je došlo v neki vojašnici do velikih izgredov nezadovoljnih rezervistov. Razbili so okna in vso opravo. Ker častniki niso mogli sami divjakov potolažiti, so poslali v drugo vojašnico po pomoč. Rezervisti pa so začeli na došle vojake streljati, vsled česar so ti odgovorili tudi z ognjem. Na obeh straneh je bilo poprej več mrtvih in ranjenih, predno se je posrečilo doseči red in mir.
* Revizija raškega mornariškega ministrstva. Ministrski predsednik Stoljipin je naznanil vodjem večine v dumi, da je revizija mornariškega ministrstva neizvedljiva. Očividno se ruska vlada boji, da bi kake visoke osebe prišle s paragrafi v dotiko.
* Francoski poslanik v Peterburgu je obiskal predsednika dume Gučkova in imel ž njim dolg pogovor, ki se je sukal okrog obrambe francoskih pisateljev na Ruskem, kjer se sedaj njihova dela brez vsake odškodnine ponalbkujejo in prodajajo.
* 0 političnem položaju na Angleškem poroča «Daily Cronicle*: »Najuovejše je, da naj bi kralj sam pospeševal sporazum med lordsko in poslansko zbornico, ki sta si sedaj v ostrem boju nasproti. Dasi ima kralj neizmeren vpliv, so vendar nasprotja tako načelna in dalekosežna, da ni misliti, kako bi se, četudi z naj previdnejšo diplomacijo, poravnala. Vendar pa je znamenito, da se o ideji kompromisa vsled kraljeve intervencije sploh razpravlja.*
* Angleško breievje na Sredozemskem
morja. Iz Londona poročajo: Vlada zahteva z ozirom na naraščanje avstrijske mornarice, da se angleško vojno brodovje v Gibraltarju pomnoži za 11 vojnih ladij in 4 križarke.
Reforma ljudske šole.
Zborovanje delegatov komiteja za reformo ljudskega šolstva.
Dunaj, 10. aprila 1910.
Pred dvema letoma se je na Dunaju osnoval iz zastopnikov Nemške-avstrijske učiteljske zveze, društva «Freie Schule* in Socialno-pedagoškega društva komitč za reformo ljudske šole. Ta ko-mitč si je postavil nalogo, da izvrši poizvedbe o razmerah avstrijskega ljudskega šolstva, da razkrije v znanstvenem in statistiškem oziru sedanje stanje avstrijskega ljudskega šolstva in da dobi iz tega temelj za delovanje reformacije ljudskega šolstva v naprednem smislu. Komitl za reformo ljudske šole je s pomočjo naprednih nemških učiteljskih organizacij izvršil poizvedbe najprej v nemških avstrijskih pokrajinah. Komite ima že 3000 izpolnjenih vprašalnih pol, katerih statistiška obdelava se bliža koncu in kaže izredno zanimiv material. Komite pa je v spoznanju, da bi pozvedbe o razmerah ljudskega šolstva ie v nemških delih Avstrije z ozirom ua skupni smoter ostale samo nepopolno delo, stopil v dogovor s drugimi avstrijskimi narodnostmi. Tu so prišle v prvi vrsti v poštev nenemike učiteljske organizacije, ki so za to novo gibanje pokazale veliko zanimanja in so se na povabilo komitčja tudi takoj lotile dela, kjer so si pridržale popolno avtonomijo.
V nedeljo, dne 10. aprila t 1., so se torej sešli na Dunaju zastopniki učiteljskih organizacij vseh narodov, da pod predsedstvom docentov dr. Rudolf« Goldscheida m dr. Gustava Scheua poročajo o dosedanjih uspehih akcije in se posvetujejo o nadaljnem delu. Zborovanja so se udeležili: dr. Goldicheid in dr. Scheu (komite za reformo ljudske šole), Denk in Lang (Nemška-avstrijska učiteljska zveza), Easlein in Speiser (Freie Schule), dr. Gold-mann, Scbmiedl, prof. dr. Jerusalem, prof, Kopetzky in prof. Harlw,g (Sociaino-pedagoško društvo, zadnji tudi kot zastopnik Društva za šolsko reformo) in tajnik komitčja jur. Klammer. Kot delegat zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji je prišel tajnik Matija Hajny (Jankoviče na Moravskem), kot delegat Češke učiteljske Zveze Fr. Moravec (Praga) in Jor. Smrtka (Praga), kot delegat Moravsae učiteljske zveze Al, Valenta (Svabenice), kot delegat Poljske učiteljske zveze Stanislav Palka (Bohnija) in Henrik Kanarek (Krakov), kot delegat Rusinske učiteljske zveze Aleksa Hajdukiewicz (Lvov), kot delegat Zveze avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev K. Gangl (Idrija), kot delegat
Dalmatinske učiteljske zveze Mirko Kiriač!c (Korčula), kot delegat (Narodne Prosvjele* v litri Anton Opašič (Pazin) in kot delegat Italijanske učiteljske zveze Anton Bettioli (Trst).
Dr. Gustav Scheu je poročal o dosedanjem delu komiteja. Ko so vsi delegati, ki so zastopali skupno 48 500 organizovanih naprednih učiteljev in učiteljic, poročali o stanju dela v svojih organizacijah, je dr. Karel Eaglisch (Ceh) temeljito govoril o statistiškem delu prevzete naloge. Dr. Gold-scheid je razvil v velikih potezah sliko o započetem gibanju in je stavil predloge za nadaljno delovanje celotne reformacije.
Zborovanje je pokazalo popolno soglasje zastopnikov zbranih organizacij. Delegati posameznih narodnosti, v katerih področjih niso poizvedbe še završene, pač	pa so že	v teku, so izjavili,	da bodo
pospešili svoje delo.	Potem, ko bo ves	material
zbran in obdelan, se prirode za vsako narodnost po komitej h ki pa ne bodo sestavljeni samo iz učiteljev, temveč iz zastopnikov vseh slojev in stanov, javni shidi za ljudikošolsko reformo. Tu se bo o uspehih dela	poučila	najširša javnost,	ki se bo
izrekla v obliki predlogov, referatov in nasvetov za reformo ljudskega šolstva. Vsa ta akcija dobi naposled svoj višek v javnem državnem shodu za ljudikošolsko	reformo	na Dunaju, kjer	se bodo
pregledali uspehi vseh posameznih shodov in dobili pozitivno obliko v modernem šolskem programu, slonečem na statistiških podatkih. Da se ta šolski program uresniči, to bo skrb nadaljne agitacije in propagande. Delegati so izjavili, da ostanejo stalni referent j e svojih organizacij in da se kot njih za-stoniki udeleže vseh bodočih zborovanj.
Zborovanje je bilo zaključeno v navdušenem razpoloženju in v zavesti, da se je začela veliko in znamenito kulturno delo.
• «
•
Po zborovanju komitčja za reformo ljudskega šolstva so se posvetovali vsi zastopniki posameznih učiteljskih organizacij o skupni akciji, ki jo započue vse napredno avstrijsko učiteljstvo v dosego moderne službene pragmatike za vse ljudikošolsko učiteljstvo v Avstriji.
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji bo o tem velevažnem vprašanju razpravljala letos na svojem shodn v Krakovom. Referat je prevzel poljski tovariš Stanislav Palka.
Strokovni pregled.
Til klošarji li gorifek« okolloe se vabijo na važno posvetovanje, ki bo v nedoljo, 17. t. m. ob Vili. dopoldne v društvenih prostorih v Gorici, ulica Tre Re 16. Na la sestanek pride predsednik organizacije klesarjev v Nabrežini, ki bo poročal o gibanju ondotnih delavcev. Vsi Mesarji se prosijo, naj se zanesljivo udeleže tega važnega sestanka.
Podrašaica mu kovinarjev v Ljubljani je imela v «iedeljo dne 3. aprila 1.1. svoj redni občni zbor v restavraciji pri Perlesu. Predsednik sodrug Sl a mn jak je otvoril zborovanje ob 10. do-poldae, pozdravil navzoče in naznanil dnevni red. Sodrug Veh ovc je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora in zadnje seje. Sodrug Puch je podal poročilo blagajne od 1. januarja do 31. decembra 1. 1909, ki izkazuje: dohodkov 1183 kron 12 v, izdatkov 1069 kron 66 v, preostanek 113 K 46 v. Potovalne in brezposelne podpore se je izplačalo 601 kron 72 v, v gotovini na centralo 274 kron 90 v, za časopise, tiskovine in razno pa 193 kron 4 vin. Pri 3. točki: Volitev, sq bili izvoljeni Josip Siam n jak, predsednik; Josip Berdajs, namestnik; Franc Cerar, blagajnik; Avgust Muzlovič, zapisnikar; Franc Mak, Leopold Čibej, Franc L etn er, Martin Erjavc in Stanislav G ali e, odborniki; v kontrolo pa Gabriel Hrvat in Jakob V eh ovc. Pri točki raznoterosti poživlja sodrug Slamnjak sodruge na delo in razlaga določbe glede bolniške podpore. V debato posežejo sodrug Mlinar, Aumann, Berdajs, Slamnjak, Ve ho v c in se sklene, da se v 2 mesecih sMiče shod radi bolniške podpore. Sodrug Slamnjak zaključi po 12. občni zbor.
Generalna itavka v Hmelja. Marzelj, 13. aprila. Na delavski borzi se je vršil sinoči velik shod, katerega se je udeležilo okrog 4 tisoč delavcev. SMenili so generalno stavko nadaljevati. Po-samezoe skupine delavcev pa so se izneverile: začeli so zopet delati cestni železničarji, trgovski pomočniki in nakladalci premoga. Delavci v luki in r ladjedelnici so sklenili delo samo za 24 ur ustaviti. Stavki so se pridružili tudi pekovski pomočniM. Ker se je bati nemirov, je vlada poklicala v mesto 1 polk kirasirjev, 1 bataljon planinskih lovcev in 500 orožnikov.
Domače vesti.
— 0 ildaukih atanovanjih v Ljubljani smo
le pred kratkim pisali. Upamo, da se bodo poklicani faktorji pravočasno pobrigali za to reč, da ne mine zopet stavbna sezona, ne da bi se kaj zgodilo. Pa ie nekaj je o zidarskih razmerah, kar že naravnost kriči. Večinoma dobivajo namreč zidarji v Ljubljani takozvano «obskrbo» pri gospodarju. Hrana seveda ni iz prvorednih hotelov. A delavci bi tega niti ne zahtevali, če bi le bila vsaj vedno tečna in zadostna. Pa tudi to |ni. Sploh je pa
Iva ICii J Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči v želodcu, nobenih bolečih, odkar jthiljtlno 1'ellerjeve odvajajoče rabarbarne pračke z znamko »Elsapillen*. Pravimo Vam is izkušnje, poskusite jih tudi vi, urejujejo blatenje in pospešujejo prebavo, č ikatljie Iranko 4 K. Izdeluje jih le lekarnar E. V, Feller v Stubici, Elsin trg it. 5458, Hrvatsko.
čudno, da bi moral delavec jesti to, kar hoče gospodar in da si ne bi mrgel sam izbirati hrane po svojem okusu. Naravno jp, da ti šega še povečuje odvisnost delavec* od gospodarja. Stvar se kaže tako, kakor da bi zidar dobival od podjetnika brano nekako za milost, datira ja ravno narobe, da ima le kapitalist tem večji dobiček, če ne profitira pri delu, ampak tudi pri bran'. Nekaj se nam zdi sploh čudno v tem. Na vseh koncih in krajih se govori o varstvu in pospeševanju male obrti. Tudi načel-ništvo gostilniške zadruge je n. pr. zelo ponosno, kaj da je baje že vse storilo za svoje člane. Kaj pa, če bi se tu gospodje spomnili, da je pravzaprav naloga gostilničarjev in izkuharjev, ne pa stavbin-skih podjetnikov, izpolnjevati tisto božjo besedo, ki pravi »lačne nasititi?* Radovedni smo, če se bodo zmislili, da bi kazalo tudi tukaj varovati koristi male cbrti. Seveda vemo, da ne pojde nič brez organizacije in zato je v prvi vrsti naloga zidarjev sareib, da si okrepčajo organizacijo.
— Sodrug Miha Čobal je zadnji čas cilj strastnih, hudobnih napadov takih ljudi, ki v svoji vnebovpijoči neumnosti mislijo, da bi bilo treba le uničiti sodruga Č-bala, pa bi s tem uničili tuii socialistično organizacijo v Zagorju. Ta misel je tako trapasta kakor buče tiath tepcev, v katerih se je splodila. Zato pa niso brezvestni napadi, katerim je obrekovanje na čelu zapisano, nič manj lumpovski. Socialistične organizacije v Zagorju ne bodo un čili niti zizibambule, niti oni juaaki, ki jih kličejo na pomoč; ampak to bodo s svojim infam-nim obrekovanjem dosegli, da bo kmalu vsak pošten človek pljunil pred njimi. Kakšen je boj, ki ga vodi ta družba proti sodrugu Gibalu iti posredno proti organizaciji, kažs zopet sledeči slučaj. Neka žemka K. je tožila sodruga Gibala pri okrajnem sodišču v Litiji; naprej jo je namreč tožil Cobal, ker se mu je poročalo, da je rekla: »Tista očitanja, ki so bila v «Slov. Narcdu*, se bodo že dala dokazati». Ona ga je pa tožila, če?, da ji je očital, da je hoti la v tej pravdi vplivati na priče. V sredo popoldne je imela b:ti razprava radi njene tožbe. A preden se je razprava začela, je tož teljica izjavila, da brezpogojno opušča tožbo. Ker mora vsled tega plačati vse troške, je jasno, da je bilo v njenem interesu, opustiti tožbo. V Zagorju so glavni liberaloni kakor na žrjavici čakali na izid tega procesa; ko so pa zve-dtli, kako klaverno se je končal, so se vsi poparjeni odplazili domov. Morda bo obrekovalce s časom vendar minilo veselje nad njihovim podlim poklicen.
— Gorilki klerikalci kandidirajo za deželni zbor v kuriji mest in trgov veleposestnika in župana sv. križkega Tomaža Mr e vijeta.
— Halleyav komet (Halley — izgovarjaj Helle) se ob jasnih jutrih že opazuje. Tuintam so ga te dni že videli. S prostim očesom se vidi na vzhodu kot velika zvezda, če se gleda s povečalnim steklo n, se opazi od njega izhajajoča svetla proga. Dozdevno se oddaljuje od solnca. Videti bo ln kratek čas na vzhodnem nebu pred vzhodom solnca in sicer tem bolje in dalje, čim bolj se bližamo maju, ko doseže največjo dozdevno daljavo od solnca. Oo jasnem obzorju, če si sopara v zraku, se vidi komet na vzhodu: Dne 16. aprila ob 3. uri 38 min. zj.; dne 20. aprila ob 3. uri 19 min. zj.; dne 24 aprila ob 3. uri 2 m«D. zj.; dne 28. aprila ob 2. uri 46 min. zj.; dne 2. maja ob 2. uri 33 min. zj.; dne 6. maja ob 2. uri 25 min. zj.; dne 10. maja ob 2. uri 23 min. zj. Za opazovanje s prostim očesom je najugodnejša doba od 1. do 10. maja. Komet se kaže ves čas skoraj točno na vzhodu. Najbolje se seveda opažuje s kakšnega višjega mesta, kjer je prosto obzorje. Č* se hoče na vsak način gledati z daljnogledom, je najbolje vzeti steklo, kakršno se rabi v gledališču, ali pa sploh majhen daljnogled. O velikosti in svetlobi se sedaj še ne more reči nič povsem natančnega. Po novejših računih se bo začel rep kazati šele po 20. aprilu; med 20. in 30. aprilom bo naraščal od velikosti tretjega do velikosti drugega razreda (da bo približno tako svetel kakor zvezde velikega medveda), začetkom maja doseže in prekorači velikost prvega razreda; največjo svetlobo doseže šele po 18. maju na večernem nebu. Od 10. maja se komet zopet hitro približuje solncu. Dne 19. maja od 3. uri 22 min. do 4. uri 22 miu. zjutraj prehiti mimo soluca in že drugi dan se pojavi zopet ne večernem nebu v svetlobi.
— Kamniška občina je bila, kakor smo svo-
ječasno poročali, pri ljubljanskem deželnem sodišču obsojena, da izplača vpokojenemu redarju Fr itzu priznano pokojnino. Človekoljubni kammiki mestni očetje so pa menda hoteli pokazati, da so «pravi Kranjci*, ki ne morejo nobenega procesa opustiti, ne da bi Sli do zadnje imtance. Stvar je bila sicer od vsega začetka tako jasna, da je bila vsaka zmaga v tem nečastnem procesu izključena. Tudi bi drugim ljudem navadna človečnost povedala, da •e ne doseže bogve kakšna slava, če se hoče po vsej sili revežu odjesti borna pokojninica. A kaj pomagajo argumenti glave in srca pri odličnjakih, kakrini so kamniški mestni očetje F Vložili so rekurz, ki ga je pri višjem sodišču zagovarjal sam župan dr. Alojzij Kraut. A tudi njegove avtoriteta ni opravila nič. Slavna občina je pogorela, mora plačevati Fritzu pokojnino in mn povrniti 300 kron zaostale penzije, povrh pa ima še okrog tisoč kron pravdnih stroškov. O humaoiteti ne bomo več govorili; stvar je končana. Radovedni
smo pa, kaj porečejo takemu lepemu in modremu gospodarstvu kamniški občinski volilci?
— 0 neverjetnem duhovniškem ponašanju v Gorjah poroča »Gorenjec*: Takega razburjenja, kakršno je vladalo dne dne 28. marca v Gorjah, še ne pomnimo. Na okrajni cesti, vpričo množice ljudi, so napadli božji namestnik prečastiti gospod pater Kunstelj Janez, superior jezuitskega reda v Ljubljani, mirnega in poštenega mladeniča, ki z delom svojih rok živi veliko družino, in ga udarih s pestjo za tilnik, da je omahnil, klobuk pa daleč odletel. Ves dogodek ima tole ozadje: Gorjanska cerkev je že zdavnaj mnogo premajhna in pri maši ob 10. mnogo ljudi ne more vanjo. Zato je šel naš mladi prijatelj zjutraj ob šestih k maši in mislil si je: »Dolžnost sem opravil, sedaj lahko postojim pred cerkvijo na cesti." Kramljal je tam s prodajalko sadja, ko pride proti njemu pater Kunstelj in mu obljubi par za ušesa, če ne gre v cerkev. Fant je spočetka molčal, ker ga je pater dosledno tikal, vrnil mu je enako z enakim. Povedal mu je tudi, da je že bil pri maši. Na to ga pater vpraša, kakšno obleko je imel duhoven zjutraj pri maši. Ker mu fant noče odgovoriti, se zadere pater nad njim: »Alo, takoj v cerkev 1" Ta pa: »Glih prec ne grem J‘ Na to ga je krščanske ljubezni polni pater udaril za tilnik. Dosedaj smo Gorjanci mislili, da smo tudi ljudje, sedaj pa vidimo, da nas hočejo imeti za farovško živino.
— Koncert <aiasbene Matice*. Na ponovljenem koncertu dne 19. aprila bodo nastopne izpremembe: G. c. kr. operni pevec Julij Betetto poje v samostojnem nastopu popolnoma druge skladbe, namreč Haydnov „Recitativ“ in arijo iz oratorija »Stvarjenje", dalje tri Brahmsove skladbe: a) „Na grobišču", b) »Gozdna samota*, c) »Sam na polju". Kot solistinja pa nastopa gospa Mira Costaperaria - Dev, znana slovenska koncertna pevka. V samostojnem nastopu bo pela: a) Adamičevo »Pri zibeli", b) Čajkovskega »Zakaj", c) Devovo »Pastarica", č) Hatzejevo »Moja sudba" in d) Lajovičevo »O, da deklič...". Vstopnice se dobivajo pri gospe Češarkovi: sedeži po 5, 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 60 vin, za dijake po 60 vin. Posetniki koncerta z dežele se opozarjajo, da si pravočasno pismeno osigurajo sedeže.
— Bamomor. V pondeljek zvečer je prišel v neki hotel v Ljubljani rudniški blagajnik iz Zagorja, Alojzij Walla. Ker ga včeraj do 2. popoldne ni bilo nič videti, je sobarica odprla sobo in opazila, da leži Walla v krvi na tleh. Policijska komisija je našla na umivaini mizi samokres, v katerem je bila ena polna in ena prazna patrona, na mizi pa je ležal list s prošnjo, da bi se o smrtnem slučaju obvestila. Wallova soproga in rudniško vodstvo v Zagorju. Na desnem sencu so našli rano, izvirajočo od strela. Truplo je bilo že popolnoma trdo in se je nesrečnež moral ustreliti kmalu zvečer. Policija je takoj brzojavno obvestila Wallovo soprogo in rudniško vodstvo. Domneva se, da si je nesrečnež vzel življenje iz žalosti, ker mu je pred kratkim umrl edini sin. Blagajna je popolnoma v redu. Truplo pokojnikovo so začasno prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu, odtod pa so ga prepeljali v Zagorje.
— Binkoitna voielloa v ivetoynosnani Po-atojlki jami. Na Biakošttii ponedeljek dne 16. maj-nika t. 1. se vrši v tem edinem čarobnem svetu običajna jamska voselica. Več godb in pevskik zborov bode koncertiralo v velikanskih podzemeljskih prostorih. It Trsta, Kormiaa, Ljubljane, Reke in Pole bodo vozili v Postojno posebni vlaki po znatno znižanih cenah. Vsa jama bode slavnostno električno razsvetljena in vstopnina v jamo se je znižala za dan na 2 K.
— Nove feole v Ljubljani Letos se zgradi poslopje za lil, mesto desko šolo v Prulah iu pa poslopje za II. mesto dekliško šolo v Kotnikovi ulici poleg I. mestne deške šole. Takoj, ko bo dograjeno posloje za III. mesto deško ljudsko šolo, se bo otvorila za kolodvorski okraj IV. me-stna deška ljudska šola, združena z meščansko šolo, iu pa III. mestni otroški vrtec. Poslopje mestnega dekliškega liceja se podaljša, poleg pa se zgradi po>lopje za internat «Mladike>.
— Narod «14 parlamenti. Splitska »Svoboda* prinaša pod tem naslovom članek ter piše med drugim: Ko bi se ustavo in svobodo narodov aodilo po njegovih narodnih poslancih, tedaj bi naš narod (mislimo pod našim narodom Slovence, Hrvate in Srbe) bil najustavnejši, najparlamentar-nejši in potemtakem najsvobodnejši narod na svetu. Ta narod je zastopan v sledečih velikih parlamentih: dunajskem, peštanskem in carigrajskem. V vseh teh parlamentih ima pravico, da ae njngovi poslanci poslužujejo narodnega jezika, ter smo imeli priliko, da smo ravno nedavno čitali, kako je eden srbskih poslancev v carigrajski poslanski zbornici govoril v svojem materinem jeziku. Poleg tega ima ta narod dve svoji posebni samostalni skupščini, v Belemgradu in na Cetinju. Nadalje sta posebna avtonomna v stvari poludržavna deželna zbora v Zigrebu in Sarajevu. Slednjič so deželni zbori: dalmatinski, istrski, tržaški, goriški, kranjski, koroški in štajerski, skupno torej 3 parlamenti, dva državna zbora, 2 poludržavna in 7 deželnih zborov, skupno štirinajst zastopstev.
Naročajte in širite naš listi
Društvene vesti.
§ Prijateljski sestanek upravnega odseka <Viajemnoatl> sa Sliko še vrši v soboto 16. aprila ob 8. uri zvečer v Celarčevi gostilni. Razgovor o praznovanju prvega majnika. Sprejem novih članov.
§ Upravni odsek <Vzajemnosti> za Šiško se kaj lepo razvija; vsak dan se oglašajo novi člani in ni več daleč čas, ko bode »Vzajemnost* ne le najvažnejša, temveč tudi najmogočnejša organizacija razredno zavednega delavstva v Ljubljani in okolici. Da se našim somišljenikom olajša vstop v to izobraževalno organizacijo, se bedo vsled prijaznosti »Kons. društva* sprejemali novi člani (enkratna vstopnina znaša 20 vin.) in pobirali mesečni prispevki (po 20 vin.) vsako soboto od 6. do 8. zvečer v šišenški prodajalni „Konsum-nega društva*. Novi člani pa se lahko priglašajo tudi pri posameznih odbornikih, ki stanujejo: na Celovški cesti št. 66 sodr. Martin Erjavec, v Lepodvorski ulici št. 253 sodr. Martin Z a h r a d n i k, na Vodnikovi cesti št. 21 sodr. Leon Šubert, v Knezovi ulici št. 245 sodr. Karel Kanoni in na Planinski cesti sodrugi Franc Košir (št. 198), Franc Mak (št. 237) in Milan Jaklič (št. 169). Naj ne bo v Šiški zavedne delavske rodbine, koje vsi nad 14 let stari člani moškega in ženskega spola ne bi bili organizirani v »Vzajemnosti".
Zidarji in zidarski delavci, pozori Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico I Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju.
Socialni pregled.
Zavarovanje zoper brezposelnost. Oi 18. do
21. sept. 1.1. se viši v Parizu mednarodni kongres, ki *e bo bavil posebno z vprašanjem zavarovanja zoper brezposelnost. Dozdajni poizkuti niso imeli uspeha. Prvotno se je izkušalo oživotvoriti komunalna zavarovanja (Bern 1889, Kolin 1896 in St. Gallen 1895), vendar so nastale prevelike tehnična težkoče. Sedaj stoji bolj v ospredju takozvani Auter-sistem (od Louis Varleza); več mest v Belgiji in na Nizozemskem pa tudi na Nemškem ter državne uprave na Francozkem, Norveškem in Danskem so si ta sistam prisvojile. Obstoji v tem, da dobijo strokovne organizacije delavcev komunalne ali državne prispavke za podpore v slučajih brezposelnosti.
Škoda od turškega bojkota. Iz računov, ki jih je te dni izdala uprava Lloyda in južne železnice, se razvidi, kako ogromno škodo je trpela avstrijska t'govina vsled bojkota blaga v turških lukah in vzhodu lansko in predlansko leto. Bojkot je trajal 5 mesecev od oktobra 1908 — ko je bila proglašena aneksija Bosne in Hercegovine — do konca februarja I. 1909, ko je Avstrija izplačala 57 milionov kron za odškodnino Bosne. Dne 10. februarja 1908 je bilo v Trstu 26 Lloydovih parnikov, natovorjenih z blagom. Vrnili so se iz Soluna in Carigrada, ker se jim ni pustilo ukrcati blaga. V oktobru 1908 je imel Lloyd 450.000 K manj dobička, kakor istega meseca 1907, južna železnica pa v novembru tega leta 1,232 513 K manj dohodkov. Lela 1909 je imela južna železnica na progi Dunaj—Trst—Reka v prvih dveh mesecih 700 tisoč kron manj dohodkov. Največ je škodoval bojkot češki tovarni fesov. Ta je odpravila v novembru 1907 na Turško 539.273 komadov, dočim leta 1908 istega meseca samo 216.863. Dunajske trgovsko zbornice računajo vso ikodo od bojkota na vzhodu na okroglo 100 milijonov kron.
Zadnje vesti.
Tltaja v Albaniji. Carigrad, 14. aprila. Kosovski yah javlja, da je v gorenji Albaniji popoln mir. Vodje ustašev stavljajo pogoje, da ustavijo boj.
Španski parlament. Madrid, 15. aprila. Kralj Alfons je podpisal dekret, s katerim se razpušča parlament. Volitve za posl. zbornica bodo 8. maja, za senat 22. maja. Novi parlament se otvori 15. junija.
Volitve v Avstraliji. L o n do n, 15. aprila. Pri volitvah v Avstraliji je pridobila delavska stranka 18 mandatov ter ima z neodvisnimi liberalci v parlamentu 10 glasov večine.
Btavblnskl boj na Nemškem Monakovo, 15. aprila. Pogajanja radi nameravanega izključenja stavbinskih delavcev so se razbila. Tudi posredovanje bavarske vlade je ostalo brez uspeha. Vse kaže, da ao (lavni podjetniški hujskači v Mona-kovem.
Dopisi.
Gorici. (Boj za splošno volilno pravico za deželni zbor in občine na Goriškem.) Pred tedni smo poročali o shodib, katere je priredila naša stranka v Gorici za volilno pravico v deželni zbor in občine. Na teh shodih so se sprejele resolucije, ki so se odposlale na goriški magistrat, deželni odbor in na namestništvo v Trtt. Preteklo sredo so pa sklicali goriški mazinianci shod z istim namenom. Ne bi ga omenjali, ako bi ga ne omenjal naj večji slovenski dnevnik »Slovenski Narod», ki jo tudi najneumnejsi poročevalec, vsaj kar se tiče Goriške. V svojeus poročilu hoče »Slov. Narod* dokazati, da so socialisti glasovali proti resolucijam maziaiancev, kateri zahtevajo premembo občinskega volilnega reda is ločitev goriške dežele po narodnosti v dva dela. Res je, da so italijanski in slovenski socialisti glasovali proti resolucijam. Ali <Slov. Narod* bi moral povedati, zakaj. No, ker ni on povedal, hočemo povedati mi. Mazinianci so v resoluciji zahtevali teritorialno narodno avtonomijo, da bi s tem pritegnili Gorico k italijanskemu delu dežele. Tej zahtevi se je odločno uprl «odr. Tun tar, ker je v Gorici več tisoč slovenskih prebivalcev. Mazinianci so zahtevali četrto kurijo za Gorico; izrekli so se iz So* vinističnih razlogov proti proporcionalnemu sistemu, s tem hočejo za vekomaj izključiti manjšino iz svojega zastopstva. Tudi temu se je odločno uprl sodr. Tuntar ter zahteval proporcionalni volini sistem. Ker pa nasprotniki niso hoteli o tem nič slišati, so vsi navzoči socialisti glasovali proti resolucijam. Zakaj ni «Šloy. Narod* tega povedal, ne verno P Mord a zato, ker ga je bilo sram, da se je italijanski socialist tako energično potegnil za narodno enakopravnost, o kateri slovenski narodnjaki zmeraj kričijo. Samo tedaj, ko se je treba pokazati, se skrijejo, da jih nihče ne vidi. Sedaj, ko bi bilo treba, da bi se vse stranke potegsvale za hpremembo mestnega štatuta in volilnega reda, slovenski narodnjaki in klerikalci ne črhnejo niti besedice. Taki so narodni zastopniki geriških Slovencev. Bog se jih usmili!
Gospodarski pregled.
Dohodki tobačnega monopola. V letu 1908. se je prodalo v Avstriji v vsem 1222 milionov smotk, 4887 milionov svalčič in 238.563 metrskih stotov tobaka za pušenje. Smotke so imele vrednost okrog 86 milionov kron, ivalčiče 91 milionov, tobak za pušenje pa 74 milionov kron. Tobaka za nosljanje se je prodalo za 3 76 milionov kron, tobačnega izvlečka pa za 68.000 kron. V celem se je torej prodalo tobačnih izdelkov za okroglih 256,285.000 K. V inozemstvu se je prodalo za 5,495.753 E. —■ Čistega dobička je imela država 175,412.421 K. la koliko zaslužijo delavci ob svojem strupenem delu?
Raznoterosti.
t Rafki olicirji. V Peterburgu so zaprli dva poročnika, ki sta bila opremljena z razbojniškim in tatovskim orodjem in sta hotela oropati nekega ju-velirja za 20.000 rubljev. Kavalirja sta rabila denar za veselo življenje.
f Krvoprelitje v cerkvi. V Wystitah je prišlo do krvavega pretepa v cerkvi med LUvini in Poljaki Bratje v Kristusu so se tako ravsali, da so morali priti ruski obmejni stražniki in streljati. Govori se, da je več mrtvih in mnogo ranjenih.
f Zopet atentat t Egipta. Ko je »topil policijski komandant v Kahiri v nedeljo v svoj urad, ga je poizkušal nekdo ustreliti, a samokres je odrekel. Predno je mogel atentator drugič poizkusiti, so ga že prijeli in zaprli'. Pravijo, da je omenjeni človek prišel šele nedavno iz ječe.
f Ozdravljenje raka. V seji dne 31. m. m. na mednarodnem kongresu za terapijo fiziologič* nih bolezni je pojasnjeval znani kirurg dr. Doyen novo metodo za ozdravljenje raka. Po tej metodi, ki znači popolni preobrat v tem oziru, se izs trebi to zahrbtno bolezen s toploto. Doyen je dognal, da zamrejo rakove stanice pri toploti 50—56 stop. Radi tega se razgreje od raka razjedeni del telesa potom elektrike na 56 »top. vročine in rakove stanice zamrejo.
t Samomori na Raikem. Neka statistika, objavljena te dni v Peterburgu, naznanja, da je bilo lansko leto v Rusiji 1437 samomorov, in sicer 937 moških in 500 žensk; 58 moških in 77 ženskih si je vzelo življenje v starosti od 8 do 17 let.
f Samomor vojaka. Pri topničarjih na Dunaju je služil natakar Josip Štolfa. Dobil je pred kratkim nekaj dni dopusta ter šel v Arco v južni Tirolski obiskat tvojo ljubico. On je bil lani tam uslužben. Ker je prekoračil dopust, je prišel ponj orožnik. Štolfa pa je skočil v stransko sobo ter se ustrelil v srce.
t Pepeli in Rotiildi. Museo dei Risorgimento v Rimu je dobil zadnji čas lastnoročno pismo papeža Pija IX., pisano nekemu italijanskemu prelatu v Parizu. Papež pile med drugim: «... Naj ne skopari preveč, kajti tudi topot ne bo nič izgubil. Rotšild naj pomisli, da je vedno dobro barantal s sveto stolico*. Nadalje pripominja papež, da ae Petrova ladja kljub viharjem ne bo pogreznila ... A tudi £e Gregor XVI. je tržil z Rotšildom, ki mu je računal 75 odstotkov obresti. Te obresti je papež opravičil s tem, da Rotšild kot zid ne veruje na večnost cerkve ia da zato začasno računa ne-
koliko več obresti kakor verni kristjani. Pij IX. je jemal posojila od Rotšildal. 1850., 1856 in 1863,, vselej ob težkih pogojih. Zadnje posojilo, ki ga jo papež zahteval, je pa Rothild odbil in to je bila sreča za italijansko vlado, ki jo morala plačati do!gove cerkvene države, ko je bil te konec.
mi m
H.Suttner
Ljubljana mestni trg
nasproti rotovža.
Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfmejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 84
Nihče več ne godrnjž Čez slabosti In težave. Ako
spozna,
KI drži želodce zdrave!
NajboljSe krepčilo želodca
potrebno v vsaki skrbni hlšll
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. .	*	4-80.
Zahtevajte po vieh gostilnah, kavarnah la v brivnicah MT H
Ceno posteljno perje in puh!
1 kilogram sivega, oskubljenega K 2'—, polbelega K 2 80, belega K 4’—, prima puhastega K 6'—, izredno fineg* skub-ljenega K 8’—, sivega puha K 6'—, belega K 10'—, izredno fini prsni puh K 12—, od 5 kg nabrvj franko.
Gotove postelje
Naslov za naročila: »FLORIAN*, Ljubljana.
I-------------------------=-----------J
Ponaredbe kaznjive.
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20'—, s puhom K 24'—. Pernica sama 12 K, K 14"—, K 16-—, blazinice K 3'—, K 3'50, K 4'—. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4'50, 5-—, 5’50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 13'—, 15’—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10'— naprej franko	52—16
Maks Berger, Deschenitz št. 678, B6hmerwald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vse drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. Če ne dopade, se zameni ali denar nazaj.
Kavarna	h
,Unlon6' v Trstn
ulica Caserma In Torre Blanca
se priporoča.
t I HI i I f t f 'I I I 'f I ( :! f I i I
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
52-“	v	Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
posestnik In premlranl medvedji loveo v Korltnloah, pošta Knežak pri &t. Petru na Krasu.
Brača Moriia##, 5«JaK pri Kititi-
Uljndno naznanjam svojim cenjenim odjemalcem zgorajšnje tvrdke, na] se ne i]o motiti vsled nekega oglasila slično glasečo se firme, ker sem še vedno edini zastopnik bratov Wortmann v Sušaku.
Z odličnim spoštovanjem
Franjo Remic
LJUBLJANA, Sodnjska ulica št. 4.
8-2
Ustanovljena 1847.
62-19
Ustanovljena 1847
Covarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 n L J U B L J A M A n ^Turjaški trg št. 7
Najvedja zaloga pohlitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, aastorji, modroci na meti, iimnati modroci, otroški vosički i. t. d.
Nalntšje oene.	Najaolidtiejie blago.
Kmečko-delavska gospodarska zadrnga
Dobravlje
••
••
pošta sv. Križ, Goriško
• • • #
Dobravlje
priporoča svojo
fcegato zalogo jjb&raifa vil
V Ljubljani ima zalogo v Vodmatu „prl Mraku". Po cenah Je vprašati v prodajalni »Konsumnega društva za LJnblJano in okolico",
Vodmat, Bohoričeva ulica.
iidajaUU ia ed«av«irai atMaik jTiai Kurti,
Titki Iv. Pt, Unprat v Kranja.