NOVO MESTO, 20. februarja 1953 Cena 8 din STEV. 7. LETO IV 1 ( U H i K ZA POLITICI«*. G06PODAR- s k a in k o l i u h n * vp basanja Lastnik) u> izo«jatej]i OlLiajm »dbon OD Črnomelj. Koče vi« in Novo mesto • izba]* »Mt pcttea * Odgovorni urednih Tona uoftnia • Uredništvo u> uprava: Novo mesto Centa Komand «nt* Staneta u • Postni predal ti • Telefon urednUtva u> uprave 191 • TekočI račun prt Naroda! Dan k) * Novem me* tu: (Ib-T-181 * Lem« naročnin« 400 din polletna 100 din. četrtletna 100 din * Tisk tt«Karn» .Lluoslra pravice« • LJubljani Dolenjski lisi GLASILO OSVOBODILNE PB0NTE DOLENJSKIH 0 K B B J E V Odpravimo zaostalost dolenjskih okrajev Pretekli teden je bila v Novem mestu važna konferenca predstavnikov Gospodarskega sveta LRS, okrajnih ljudskih odborov in okrajnih komitejev 7KS Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. Kakor smo bili naknadno obveščeni, je konferenica obravnavala številna vprašanja, kako dvigniti zaostalo gospodarstvo v naših okrajih. 2e pred zadnjo vojno je bila dolenjska pokrajina med najzaostalejšimi področji naše domovine, med vojno pa jc dala časten delež k naši osvoboditvi. Industrializacija doslej še ni dovolj izpremenila gospodarskega lica Dolenjske. Narodni dohodek na prebivalca Bele krajine znaša n. pr. letno komaj 40.000 din ali nekaj nad 3300 din na mesec. Zato je treba resno misliti, v kakšni obliki bi bilo najprimerneje nuditi Dolenjski učinkovito gospodarsko pomoč. Politični in gospodarski javni delavci dolenjskih krajev so na konferenci poudarili, da so Dolenjski poleg čim večje lastne prizadevnosti, da dvigne proizvodnjo v dosedanjih industrijskih in Od tedna do tedna V preteklih dneh se je razburjenju okrog Daljnega vzhoda, kjer se ni popolnoma jasno, kakšne namene ima nova ameriška vlada, pridružila še nič dobrega obetajoča prekinitev diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Izraelom. V Tel Aoivu so že nekaj časa protestirali zaradi moskovske protiži-dovske gonje, prišlo je tudi do razburljivih izpadov pred sovjetskim poslaništvom. Krcmelj je hitro izkoristil priliko in pretrgal odnose z Izraelom, s tem pa dokazal, da namerava še zaostriti preganjanje Zidov v Rusiji in ostalih satelitskih deželah. Toda čutijo se že posledice najnovejše moskovske ofenzive. V Avstriji je na primer precej visokih kominformovskih funkcionarjev židovskega rodu. Nekatere so že pred meseci začeli potiskati p ozadje, mnogi pa so zlasti v zadnjem zaslutili, d/t jim gore tla pod nogami. Židovske organizacije so opravičeno pozvale svoje člane, naj na nedeljskih parlamentarnih volitvah ne glasujejo za tako imenovano »ljudsko opo-zicijo<, ki jo vodi KP Avstrije. Avstrijsko komin formovsko vodstvo je začutilo nevarnost s te strani in se hotelo nekako umakniti, ker so ji dragoceni židovski glasovi. Vedeti je namreč treba, da je tudi o Avstriji KP zelo nepriljubljena, pa se mora boriti za vsakega volivca posebej, da bi si ohranila pri volitvah svojih pet odstotkov glasov, kolikor jih je največ dobila pri dosedanjih glasovanjih. Največ izgledov ima K P seveda v sovjetski coni, kjer ji okupatorska oblast pomaga na najrazličnejše načine, da bi ji zagotovila čim večji uspeh. V avstrijski oolilni boj gre enajst strank, od teh pa so le štiri večje, ki so že tudi doslej imele svoje zastopnike v parlamentu in ne kaže, da bi se jim ostale mogle pridružiti. Poleg že omenjene kominformovske >opozicije< sodijo med večje stranke: klerikalna ljudska stranka, nacistična zveza neodvisnih in socialistična stranka. Ljudska stranka, ki je od zadnjih volitev leta 1949 veljala za najmočnejšo, je doživela zadnji čas notranje pretrese, ko sta se odcepili dve manjši skupini, ki ji bosta ogrozili prvenstvo. Nacisti so tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami osnovali lastno stranko, pa so že takrat zbrali precej glasov. V štirih letih utrjevanja so sicer tudi oni imeli razne notranje težave, toda soditi je mogoče, da bo v nedeljo poraslo njihovo število glasov. Najbolj strnjena je ostala socialistična stranka in ji zato marsikdo obeta zmago. V današnjih avstrijskih razmerah seveda ni preveč zavidljiva vloga najmočnejše stranke, kajti na njen račun gre precej negodovanja, pa čeprav sama ni direktno odgovorna za položaj. Kajti avstrijska vlada in parlament sta v precejšnji meri odvisna od vladanja okupatorskih sil, ki že osem let tlačijo Avstrijo in ji ne puste samostojnega razvoja. Nas seveda zanima še tudi, kako bodo volitve izpadle med koroškimi Slovenci. Njihova napredna organizacija, Demokratična fronta, je pozvala Slovence, naj glasujejo za socialistično stranko. Do tega je prišlo po mnogih brezuspešnih poskusih, da bi koroški Slovenci nastopili strnjeno in enotno, kajti nasprotna klerikalna struja je pod vplivom belogardisfičnih izdajalcev in vatikanske podružnice v celovškem škofijskem dvorcu, odbila skupni nastop. Tako je ostalo le malo upanja, da bi Slovenci dobili lastnega zastopnika v skupščino in od avstrijskih strank je edino socialistična doslej pokazala dobro voljo pri reševanju manj-šinskth vprašanj in podpori teženj koroških Slovencev. Socialistična stranka je bilo tudi tista, ki je v Avstriji dosledno zastopala zboljšanje prijateljskih odnosov z Jugoslavijo, kar je nedvomna tudi odjoč 'Inega pomena v življenju koroških Slovencev. obrtnih obratih ter kmetijstvu, nujno potrebna večja javna dela. Izboljšati bo treba prometne zveze, čimprej zgraditi progo Črnomelj—Vrbovsko in nadaljevati z avtomobilsko cesto Zagreb— Ljubljana. S temi javnimi deli bi zaposlili veliko število sedaj le deloma zaposlenih ljudi, razvil pa bi se tudi turizem, ki se Dolenjske v veliki meri prav zaradi slabih komunikacij še vedno izogiba navzlic vsem njenim naravnim lepotam in zgodovinskim krajem iz NOB. Kmetijstvo jć na Dolenjskem naj-holj zaostalo. Vi na so na primer navzlic toplejšemu podnebju dosti slabša kot štajerska vina. V Beli krajini je veliko zemlje neobdelane. Na kočevskih posestvih bi lahko gojili 5000 glav živine, pa je imajo le nekaj nad 2400 glav; pomanjkanje vode resno ovira razvoj gospodarstva v Beli krajini, na Kočevskem in v mnogih predelih novomeškega okraja. Na drugi strani pa nudi pokrajina s svojimi bogatimi viri surovin možnosti za takojšen razvoj lesne industrije. Tako bi se lahko razvil v novomeškem okraju velik kombinat za predelavo trdega in na Kočevskem za predelavo mehkega lesa. Dosedanja tovarna igrač v Novem mestu bi lahko, povezana z novim lesnim kombinatom, krepko dvignila proizvodnjo lesne galanterije. Dolenjska bi tako večino lesa, ki ga sedaj izvaža izven meja svojih okrajev, predelala doma. O bogatih, skorajda neizčrpnih zalogah kremenčevega peska — glavnega vira surovin za industrijo stekla — se je že ničkollko-krat pisalo in govorilo, ostalo pa je vendarle samo pri ugotavljanju in naštevanju, kaj vse bi se dalo s tem peskom narediti. Znane so bogate zaloge glin na Dolenjskem, ki omogočajo razvoj opekarske in keramične industrije. Železarna v Črnomlju izvršuje sedaj komaj 40 odstotkov naročil in podobno. Za razvoj tistih panog industrije, ki imajo vir v domačih surovinah, ni prirodnih zaprek. Vprašanje je le, kako najbolj umno uporabljati obstoječa sredstva za razširitev sedanjih in ustanovitev novih proizvodnih možnosti. Zato so bili udeleženci konference ■ soglasnega mnenja, da je treba čimprej zbrati vse potrebne podatke in s temeljitim študijem pripraviti podlago za izdelavo desetletnega perspektivnega načrta razvoja kmetijstva na Dolenjskem, prav tako pa tudi za razvoj industrializacije, prometa, obrti, gostinstva in turizma, trgovine itd. Pred gospodarskimi sveti naših okrajnih ljudskih odborov stoje odgovorne in pomembne naloge. Sestava desetletnega perspektivnega načrta za razvoj narodnega gospodarstva Dolenjske je izredno važno delo, od katerega je odvisna življenjska raven delovnih ljudi črnomeljskega, novomeškega in kočevskega okraja. POZDRAV IV. KONGRESU LJUDSKE FRONTE JUG0SLHVIJE V nedeljo 22. februarja se bo začel v Beogradu IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Okrog 2200 delegatov — izmed teh 816 iz Srbije, 486 iz Hrvatske, 288 iz Bosne in Hercegovine, 163 iz Slovenije, 142 iz Makedonije in 50 \z Crne gore poleg 230 članov zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije — bo razpravljalo o preimenovanju Ljudske fronte v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in o njenih nalogah. O zgodovinskem pomenu preimenovanja Ljudske fronte v Socialistično zvezo delovnega ljudstva je govoril tovariš Tito na VI. kongresu KPJ, ki je bila preimenovana v Zvezo komunistov Jugoslavije. Pri obeh spremembah imen ne gre za zunanjost. Spremembi sta odraz razvoja našega političnega življenja in globokih družbenih sprememb, ki so se začele z borbo proti birokratizmu, z ustvarjanjem delavskih svetov in vseh ostalih oblik samoupravljanja naših delovnih ljudi. Socializem se bo razvijal in krepil samo na osnovi prave, resnične demokracije. Za nadaljnji razvoj socializma in socialistične demokracije je zato nujno potrebna sprememba imena Ljud- ske fronte v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Ta sprememba prinaša s seboj nove naloge naše edinstvene politične organizacije. Potrebna nam je organizacija, ki bo pomagala na vseh področjih družbenega življenja razvijati socialistično demokracijo. Z novimi organizacijskimi oblikami, predvsem pa z novimi načini dela bo omogočen razvoj demokracije in samoupravljanja delovnih ljudi. Težišče dela Socialistične zveze delovnega ljudstva bo v dviganju socialistične zavesti njenih članov in v reševanju vseh političnih vprašanj z gledišča nadaljnje izgradnje socializma. S sodelovanjem najširših množic bodo kakor doslej tudi v bodoče rešene vse naloge, ki jih čas postavlja pred nas. Socializem postaja pri nas na podlagi prave, socialistične demokracije stvarnost. Ideja socializma je z zgledom Jugoslavije dobila novih sil, naše izkušnje pa so dragoceno vodilo pri reševanju številnih vprašanj poti v socializem posameznih narodov. Socialistični pokret delovnih ljudi naše domovine je pomembna moč v borbi za socializem na svetu. V vrstah Socialistične zveze delovnega ljudstva bo omogočil še bolj PRETSEONIK REPUBLIKE Beograd, 30.1.1953 SHESKOM KOLIITETU SAVEZA KOMUNISTA SLO VEK I JE Novo Mesto fajljepfi-e zahvaljujem za »estitku koju ■ ta mi uputili povodom moj,**; izbora za Predsjednika iiir • Isporučite narodu grada 1 araaa Vovo Mesto moje pozdrav« 1 lelj* đa l t) buduće poetliaj uspjehe u naftoj eocijallstiokoj izgradnji. Zahvala marSala Tita Okrajnemu komiteju ZKS v Novem mestu Pred ustanovitvijo društva , Bela krajina" Lepo število Belokranjcev živi iz-« ven domačega okraja. Povsod v Sloveniji jih lahko srečaš, kamor so odšli po vojni na različna mesta; lahko trdimo brez pretiravanja, da je odšlo iz Bele krajine največ sposobnih ljudi, ki so se s svojim delom in predano požrtvovalnostjo odlikovali vsa leta NOB in po njej. Pomanjkanje sposobnih strokovnih kadrov je zato v črnomeljskem okraju še vedno prav občutno. Zelja Belokranjcev, ki žive izven svojega rojstnega kraja, In mnogo prijateljev Bele krajine, ki so spoznali deželico med Gorjanci in Kolpo med narodnoosvobodilno borbo, da bi pomagali tej najbolj zaostali pokrajini v Sloveniji pri njenem gospodarskem in kulturnem napredku, se približuje k uresničitvi. V Ljubljani izdeluje poseben pripravljalni odbor novega društva »Bela krajina« program za delo društva in pripravlja vse potrebno za ustanovni občni zbor. Naloga novega društva naj bi bila, da bi predvsem s strokovnim znanjem svojih članov podpiralo napore Belokranjcev za boljše in lepše življenje. Delovno področje novega društva bo obsežno in nadvse hvaležno, saj bo segalo v kulturno-prosvetno, gospodarsko, zdravstveno in ostalo javno življenje Bele krajine. Prav posebno pa bodo Belokranjci članom društva hvaležni za pomoč, nasvete in sodelovanje pri dvigu kmetijstva, domače obrti, turizma in nujno potrebne nadaljnje industrializacije. Pripravljalni odbor novega društva »Bela krajina« pričakuje, da bo odziv za priglasitev v društvo velik in dostojen naše partizanske tradicije. O nadaljnjih pripravah za ustanovitev društva in njegovem tekočem delu bomo naše bralce sproti obveščali. čvrsto povezavo in sodelovanje med socialističnimi gibanji in organizacijami na svetu. Zato pozdravlja IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije vse delovno ljudstvo naše države in pričakuje od njega novih smernic za nadaljnji politični razvoj v borbi za socializem in demokracijo. Kolektiv Mestnega magacina v Kočevju za poslavljence v Holandiji Delovni kolektiv trgovskega podjetja »Mestni magazin« v Kočevju je 13. februarja na letnem občnem z! sindikalne podružnice sklenil, da pošlje težko prizadetim holandskih družinam, ki jim je morje uničilo domove in imetje, pomoč v znesku 20.000 dinarjev. Posnemajmo plemeniti vzgled in pomagajmo nesrečnikom po svojih močeh! Ust;, avljajmo odbore za zbiranje pomoči za poplavljence v zapadni Evropi. V Ribnici bodo postavili spomenik padlim borcem Organizacija Zveze borcev v Ribnici namerava letos postaviti dostojen spomenik padlim borcem. V ta namen je zasnovala široko akcijo za zbiranje sredstev in ima zbranih že okrog 700 tisoč dinarjev. Posebne ekipe članov Zveze borcev zbirajo prostovoljne prispevke za ta spomenik. Gorenja vas je bila med NOB ena prvih partizanskih vasi v kočevskem okraju in lahko trdimo, da je prav taka še danes. To se je pokazalo tudi, ko je v nedeljo 8. februarja obiskala vas ekipa za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Posamezni kmetje, kot na primer Alojz Lovšin, Matija Lesar, Josip Divjak in drugi, so darovali tudi po 500 din. Edina izjema v tej vasi je Angela Marolt iz št. 21, ki ni dala ničesar in se je na vse načine izgovarjala, da nima niti toliko denarja, da bi plačala davke. Vsi vaščani pa vedo, da ni gospodarsko nič slabša kot prej navedeni posestniki. Maks Nosan Proslava Prešernovega tedna v Kočevju Sindikalno gledališče v Kočevju je v Prešernovem tednu s sodelovanjem gimnazijskega mladinskega pevskega zbora svečano proslavilo obletnico smrti velikega pesnika. Prireditev je nadvse lepo uspela. Vodstvo gimnazije pa je priredilo v prostorih gimnazije razstavo slovenske knjige, ki je bila odprta tri dni. Razstavljena so bila slovenska izvirna leposlovna in poljudno znanstvena dela. mladinska literatura ter prevodna literatura klasikov in sodobnikov. Razstavo je s pomočjo profesor jev-slavistov okusno opremila prof. šuštarjeva. Razstava je privabila lepo število obiskovalcev — prijateljev lepe knjige. Ratnis naleta a Ljudski ndhor mestne občine Novo mesto razpisuje natečaj za izdelavo UR BANIST1CNEGA NACRTA za Novo mesto_ Interesenti naj stavijo svoje pismene ponudbe na LO mestne občine Novo mesto do 15. marca 1953. Predsednik LO MO: liojze loanetič TITO - STALINOVA IZGUBLJENA VEST ■'&Sa^„>r«^ii^ Ena največjih naravnih nesreč v Nasipi, ki varujejo kopensko, niže od vzdržali pred silnim pritiskom razburk so se V kratjcih minutah spremenila v vodi. Deset in desettisoči so izgubili s žrlo morje, prav toliko pa tudi prašič Milijardna je škoda na izgubljenem p pomoč ponesrečencem, ki so si rešili Na sliki: Na nekdanjem velikem strehe kmečkih hiš, vse drugo pa je v zadnjih stoletjih je zadela Holandsko. morske gladine ležečo zemljo, niso anega morja. Prekrasna plodovita polja morje, cele vasi pa so izginile v mrzli treho, nad 30 tisoč glav goved je po-ev, drobnice in nad 120 tisoč perutnine'. remoženju. — Iz vsega sveta prihaja v veliki nesreči gola življenja, otoku Schoiven žalostno štrle v zrak oda, voda. Ves angleški tisk posveča te dni veliko zanimanje Dedijerovi knjigi »Tito govori«, ki je izšla pred dnevi v Veliki Britaniji. Glasilo Bevanovih pristašev »Tribune« objavlja pod naslovom »Tito — zmagovalec nad velikimi« poročilo glavne urednice Jenny Lee, žene Aneu-rina Bevana, daljše poročilo o knjigi, t kjer pravi med drugim: i »V svojem blestečem življenjepisu I maršala Tita — pravi Vladimir Dedijer — da je Tito Stalinova vest, vest, ki jo je le-ta izgubil. Tito je več kot to, je vest vseh držav, ki jih straši s svojimi grožnjami ena ali druga izmed dveh glavnih svetovnih sil. Ce je Imel Tito pogum in se Je uprl, zakaj tudi mi nc bi storili tako? Ce misli kdor koli, da je njegov odpor lahek ali slučajen, tu je Dedijerova knjiga, ki mu odgovarja na to.« Angleški tednik »Observer« piše v kritiki o tej knjigi med ostalim tudi tole: »Knjiga nam daje živo sliko Tita iz vojnih let, ko je z lastno krvjo izgrajeval svojo legendo. Tu imamo dolgo povest ogorčene in pogostokrat herojske podtalne borbe proti reakcionarni vladi, borb, ki predstavljajo pravo sliko komunista-borca, ki ga je vpliv stalinizma že docela izbrisal iz naših spo- minov. Stalin nas jc toliko prestrašil, da pozabljamo, kaj ta borec predstavlja. Ta knjiga nas na to spominja.« Randolph Churchill, sin predsednika angleške vlade, je knjigo ocenil v listu »Dailv Telegraph«. Časnik »Dailv Ex-press« pa poroča, da Stalin ni vedel, kasni so Jugoslovani in kakšen je Tito. Hotel je. da bi bila Jugoslavija satelitska država, nema in pokorna. Izdal je ukaz o gospodarski blokadi. Zahod pa se je tedaj držal ravnodušno, .skoraj prezirljivo. Jugoslavija je bila sama. Zato je bil to čas njene največje slave in odločnosti. Takih in podobnih ocen Dedijerove knjige, ki bo konec aprila izšla verjetno tudi že v slovenščini pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, je precej tudi v drugih angleških dnevnikih in tednikih. Vremenska napoved za čas od 19. februarja do 1. marca 1953 Dne 20. ali 21. februarja padavine, pretežno sneg. Nato nekaj dni suho oziroma jasno in hladneje. V jasnih nočeh hud mraz. Okrog 25. februarja padavine, nato par dni južno vreme. Okrog 1. marca sneg in ponoven nastop mraza. Stran 2 DOLSNJSKJ LI8T Stev. 7. j_PRED KONGRESOM LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE | HE ZA SPREIHEmBO I11IEHH temueč za vsebino dela gre JOŽE POZEK SREČNI LAS INIH hiffllNJSht OPREME Resolucija VI. kongresa ZKJ, ki govori o nalogah in vlogi Zveze komunistov Jugoslavije, pravi med drugim tudi: »Kongres sodi, da so dozoreli vsi pogoji, da se Ljudska fronta dejansko in do kraja spremeni v enotno in aktivno množično politično organizacijo zavednih borcev za socializem, v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, in da kot taka dobi ustrezen statut in program ...« V tem kratkem stavku je dovolj pojasnjen globok pomen in smisel preimenovanja Ljudske fronte in naloge nove vsesplošne ljudske politične organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na temelju pobude VI. kongresa ZKJ je Zvezni odbor Ljudske fronte izdelal statut nove enotne politične organizacije in pripravil vse za kongres Ljudske fronte, ki bo v nedeljo v Beogradu. V vseh osnovnih organizacijah Fronte so bili množični sestanki, na katerih so izvolili delegate za občinske in okrajne konference, na teh pa so bili izvoljeni delegati za kongres Ljudske fronte v Beogradu in kongres OF v Ljubljani. Posamezni aktivisti so sicer na teh sestankih tolmačili pomen preimenovanja Fronte, o tem so tudi razpravljali frontovci, mnogo premalo ali skoraj nič pa niso frontovci razpravljali o osnutku statuta nove organizacije, ki je bil objavljen v »Slovenskem poročevalcu« 1. februarja letos. In vendar je statut vsake organizacije to, kar je ustava v državi. Nedvomno je posebna komisija Zveznega odbora, ki je sestavila osnutek statuta, dala temu tako obliko, ki najbolj ustreza programu in smernicam Socialistične zveze delovnega ljudstva. Jedro naše socialistične demokracije pa je prav v tem, da se pri obravnavanju vsakega političnega vprašanja sliši glas ljudstva. Tudi novi statut poudarja, da je težišče dela bodoče organizacije v osnovnih organizacijah. Zato bi bilo Ali vas zanima delo turističnega društva? Turistično društvo v Novem mestu se je lani močno razmahnilo. Število članov se je dvignilo na 400 rednih članov. Lepi so uspehi pri ureditvi mesta, za katero je dalo pobudo turistično društvo in pomagalo pri njegovi uresničitvi, najlepši uspeh pa je moderno kopališče na Krki, kakršnih je malo v Sloveniji. Tudi za letos ima društvo velike načrte. Med njimi je na prvem mestu zgraditev čolnarne pri kopališču, nakup čolnov in še veliko drugih koristnih predlogov za nadaljnjo ureditev mesta in okolice. O dosedanjem delu in načrtih v letošnjem letu bo poročal upravni odbor na rednem letnem občnem zboru 24. februarja zvečer v Domu sindikatov v Novem mestu. Občnega zbora se udeležite polnoštevilno, povabite nanj pa tudi svoje znanec in prijatelje, ki se niso člani in jim priporočite, da se tudi oni vključijo v to, za razvoj turizma tako potrebno organizacijo. Kot člani se lahko vključijo i udi delovni kolektivi in sindikalne organizacije, podjetja in ustanove. Vsi člani uživajo poseben popust na kopališču, pri čolnih in podobno. Prijavite se lahko v poslovalnici »Putnikac na Glavnem trgu. Življenjepis maršala Tita bo izšel tudi v slovenščini Kakor smo zvedeli, bo v življenjepis maršala Tita, ki ga je napisal Vladimir Dedijcr, izšel tudi v slovenskem prevodu. Knjiga je pred nedavnim izšla v nekaterih tujih jezikih in je povsod .vzbudila veliko zanimanje. Dcdijerovi prispevki k biografiji maršala Tita obsegajo dvajset poglavij in bo knjiga v slovenski izdaji obsegala nad 600 strani, poleg tega pa bo opremljena še z vsaj 40 slikami v posebni prilogi. Izdala jo bo Cankarjeva založba v Ljubljani, ki je v začetku tega tedna razpisala subskribcijo. Kakor računa založba, bo izšel prevod v drugi polovici aprila. prav in potrebno, da bi prav te o osnutku razpravljale in dale svoje pripombe. To, da se je o predlogu statuta mnogo premalo razpravljalo in vsaj do sedaj ni bilo nobenih pripomb na predloženi osnutek, kaže, da naše frontne organizacije podcenjujejo pomen preimenovanja in bodoče naloge nove organizacije, kar na koncu' koncev pomeni, da ne razumejo velike družbene spremembe v naši 6tvarnostL Mnogi so mišljenja, da gre samo za spremembo imena, kar je seveda popolnoma napačno. Fronta je v teku svojega obstoja — tako v letih med NOB in v letih obnove — odigrala velikansko vlogo. Preko nje se je Partija kot avantgarda delovnega ljudstva obračala na ljudske množice, ki so temu klicu vedno sledile in izpolnile vsako nalogo, Če je bila še tako težka in če je terjala še toliko žrtev in naporov. Pod okriljem Ljudske fronte in pod vodstvom svoje Partije so naši delovni ljudje izbojevali največje zmage, si pridobili svojo neodvisnost, pomedli s starim, zaostalim načinom upravljanja ter ustvarili trdne temelje za graditev socializma. Prav te velike zmage naših delovnih ljudi v borbi s fašističnimi osvajalci in domačimi izdajalci v času NOB, v borbi s staro miselnostjo, zaostalostjo in pomanjkanjem ter končno v borbi proti informbirojevski vo- jaški in gospodarski blokadi so ustvarile pogoje za spremembo dela in imena naše vseljudske politične organizacije Ljudske fronte. Na poti graditve socializma in socialističnih odnosov smo dosegli nedvomno velikanske uspehe. Dokaz za to so novi demokratični zakoni in sprememba ustave, ki je veren odraz prehojene poti v socializem in resnično demokracijo. Prav tako kot je bila potrebna sprememba ustave in kot so potrebni vedno novi, vedno bolj demokratični zakoni in uredbe v gospodarstvu in državni upravi, prav tako so potrebne spremembe v naših političnih organizacijah: čimveč socialistične demokracije, čimveč možnosti sodelovanja in odločanja delovnim ljudem ne samo v gospodarskih, pač pa tudi v političnih, kulturnih in prosvetnih, ter drugih vprašanih! Zato ne gre samo za spremembo imena, gre za veliko več: gre se za vsebino in obliko dela nove politične organizacije, ki bo prav gotovo nadaljevala slavno pot Fronte, hkrati pa to delo še poglobila, razširila in prilagodila danajšnjim nalogam in razmeram tako doma kot v svetu. O tej novi vsebini in nalogah, ki so zajete tudi v osnutku statuta, bi morali razpravljati vsi frontovci in vsi delovni ljudje in o tem tudi dati svoje pripombe in predloge. R. »Prijetno me je presenetilo Vaše sporočilo, da sem pri novoletnem nagradnem žreban j u zadel prvi dobitek: kompletno kuhinjsko opremo. To mi bo še bolj v vzpodbudo, da bom ostal tudi v bodoče Vaš stalen naročnik in propagator za Vaš cenjeni list...« Tako nam je pred dnevi odpisal tovariš Jože Požek, jamski nadzornik iz rudnika v Kanižarici, doma iz Dobličke gore pri Črnomlju. Vesel je prvega dobitka našega novoletnega nagradnega žrebanja, ki mu bo dobro služil. Mlada leta je preživel Jože kot hlapec na raznih kmetijah, v začetku leta 1943 pa je kot 16-letni prostovoljec vstopil v narodnoosvobodilno vojsko in bil v njej do konca vojne Dvakrat je bil ranjen v borbah s fašisti, trikrat pa odlikovan z redom hrabrosti in zaslug za narod. Po demobilizaciji se je prijavil na delo v kanižarski rudnik, kjer je bil dve leti delavec v jami, nato pa je bil dve leti v rudarski nadzorniški šoli v Ljubljani. Danes dela Jože spet v Kanižarici kot jamski nadzornik in je priljubljen med vsemi tovariši Pozdrave, ki jih je poslal uredništvu našega tednika ob veseli novici, izročamo v njegovem imenu vsem bralcem našega tednika. Pomoč poplavljencem na Nizozemskem in v Angliji Poplavljencem na Nizozemskem in v Angliji bo dodelil Zvezni izvršni svet FLRJ montažne hiše, gradbeni material in drugo v vrednosti 18 milijonov din. Zveza sindikatov Jugoslavije, glavna zadružna zveza, ZVVI so dale po pol milijona, ZB 300.000 din, razni delovni kolektivi iz vseh krajev Jugoslavije pa tudi mnogo večjih zneskov. Nova velika javna dela za modernizacijo cest in zidavo stanovanjskih poslopij se bodo začela. S tem se bo znatno zmanjšala brezposelnost zlasti v večjih mestih. — Po planu za Celovški škof v službi izdajalcev in belogardistov Slovenska pesem je nerazdružljiva vez našega naroda, izraz naše najgloblje ljubezni do domovine. Kdo bi se torej čudil navdušenju, s katerim so koroški Slovenci pretekli teden pozdravili skupino 21 slovenskih duhovnikov, članov Pevskega zbora Cirilmetodijske ga društva, ki so priredili na povabilo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca pevsko turnejo po Koroškem. Gostovanje duhovnikov iz Slovenije je vodil g. dr. Maks Miklavčič, pevovodja pa je bil g. Jože Mihelič, župnijski upravitelj v Gornjem gradu v Savinjski dolini. Prvi nastop so imeli slovenski du hovniki v Št. Jakobu v Rožu, kjer se je zbrala velika množica ljubiteljev pre lepe slovenske pesmi. Po pozdravu je profesor dr. Miklavčič med ostalim de jal, da »nismo to, za kar so nas ožigo sali že pred našim prihodom. Vsi brez izjeme smo pravi duhovniki, ki zvesto izpolnjujemo svoje stanovske dolžnosti, smo pa hkrati tudi Slovenci, ki globoko ljubimo svoj slovenski narod, našo domovino. Prav zaradi tega, ker ljubimo svoj narod, pa ljubimo tudi koroške Slovence, katerim hočemo to našo ljubezen izpričati v prelepi slovenski narodni pesmi.« Pesem za pesmijo se je nato zvrstila pred hvaležnimi poslušalci, ki so nagrajevali pevce z bogatimi aplavzi. Koncerti narodnih pesmi so bili nato še v St. Janžu v Rožu in v Skofičah. Potovanje 21 slovenskih duhovnikov po Koroški pa seveda ni šlo v račun narodnim izdajalcem in belogardistom, ki v Avstriji lažejo delovnemu ljudstvu, da v Jugoslaviji preganjajo duhovnike, vero in katoličane. Tekli so v škofijski ordinariat v Celovec in dosegli, da je škof izdal župniščem na Koroškem pismo naslednje vsebine: BISCHOFLICHES gurker ORDINARIAT Zahl: Pr. Klagenfurt, 8. Februar 1953 An das hochvvurdige Pfarramt in..... V nedeljo. 8. II. 1953 naj se iz priž-nic pri vseh službah božjih prebere ali, če to ni več mogoče, naj se vernikom naznani v drugi primerni obliki sledeče: Z veliko bridkostjo moram ugotoviti, da neki jugoslovanski duhovniški zbor društva Cirila in Metoda prepotuje južno Koroško in napravi prireditve. O tem društvu velja, kar so rekli jugoslovanski škofje dne 25. septembra 1952: Društvo ni od pristojnih škofov ustanovljeno in tudi ni doseglo njihove potrditve. Društvo Cirila in Metoda je od državnih organov ustanovljeno z namenom, da se uniči pokorščina duhovnikov in vernikov do svojih škofov in da se polagoma razruši verno življenje. Zato sem primoran, Vam, dragi so-bratje in ljubljeni verniki, razglasiti: Duhovniki tega društva ne smejo v krški škofiji maševati in pridigovati in spovedovati ali deliti drugih zakramentov. Ne udeležite se njihovih prireditev. . f JOŽEF, škof.« V zgodnjih jutranjih urah je vozil škofijski avtomobil po slovenskih farah in raznašal gornje škofovo pismo, s katerim je le-ta klevetal slovenske duhovnike. V kakšnem svetem strahu pred silo resnice živijo pobegli emigranti, kaže prizadevanje belogardistov, da bi preprečili množično udeležbo na koncertih sloveske pesmi. Obisk duhovnikov iz Slovenije bi jim lahko, tako se jim zdi, podrl vse to, kar leta in leta lažejo koroškim Slovencem o preganjanju duhovnikov v Jugoslaviji. Zato so si izmislili bajko o »preoblečenih agentih« iz Slovenije in blatili ugled kar 21 duhovnikov, izmed katerih ima večina lastne fare v vseh treh slovenskih škofijah. Celovški škof, ki je kasneje sicer izjavil, da je izdal gornje navodilo »na izrecno željo Slovencev« (beri belogardistov in izdajalcev) in da je bil »le enostransko poučen«, pa je s svojim pismom slovenskim župniščem na Koroškem pokazal, da trobi v isti rog z belogardisti in ostalimi narodnimi izda jalcL Resnica je bila in bo vedno močnejša od laži in prevar. To je potrdila tudi množična udeležba slovenskega koroškega ljudstva na koncertih Pevskega zbora CMD katoliških duhovnikov iz Slovenije. ROGAN3E ZAKONITOSTI lOJOHlSH i&iOR T.eei-ificp V*JS Uilko ublužbuJUto tni.il- afcjtr»i'«l" jj v v a mest 9 ^ Z efclrett aa »ostale lagub« v. Je dslevtica »ve* t* \f*ttm •*d«i*- j«uj« tj« okl«*n' ««»j»at3 it«*vU# delavaih mđat*«**! ***** v" « iuea lt>.II.t.l-rs»r«l*Jemi> VaSs slulte*. deHaBtti,fca? lfeVtllte vz-ti a*, aaauaj«.* Sar t fašizmu - • ••bad» »are««. fcrejb^nlH UđlavtAeg« svetal Čeprav zakon o prenehanju službenega razmerja točno določa postopek za odpoved delavcu oz. nameščencu, nekatera podjetja še vedno grobo kršijo zakonitost in s tem ogrožajo zaupanje v našo ljudsko oblast dvig gospodarstva, bodo investirali vsako leto 70 milijard din za zboljšanje kmetijstva. Po tem planu bodo namakali pol milijona ha zemlje, jo izsuševali in preprečevali poplave. — O tem so razpravljali na tiskovni konferenci z namestnikom odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta. O novem volilnem zakonu razpravljajo Zakonodajna odbora Zvezne ljudske skupščine razpravljata o predlogu zakona o volitvah poslancev v Zvezno skupščino. Ta osnutek zakona predvideva, da bo imela nova skupščina v bodoče 496 poslancev, in sicer 282 poslancev, ki jih bodo volili v okrajih in mestih, ter 214 poslancev zbora proizvajalcev. Hudi snežni viharji V nedeljo je začela v Primorju pihati izredno huda burja. Napravila je precej škode. Ves obalni ladijski promet so morali ustaviti. V notranjosti, posebno na liški progi, so začeli divjati hudi snežni viharji. Prekinjen je bil tovorni in potniški promet med Splitom in Zagrebom, kjer so ponekod bili zameti visoki tudi dva metra. Sedaj tu ponovno sneži in je nevarnost novih žametov. V Gorskem Kotaru pa je sneg tako zatrpal progo Zagreb—Reka, da je bil promet prekinjen in so morali poslati poseben vlak za očiščenje proge. Snežni viharji so ustavili promet na 15 cestah Bosne in Hercegovine, močni zameti pa so tudi v bjelovarskem okrožju (LR Hrvatska). Kita so poklonili Zagrebu Orjaškega kita, ki si ga je v raznih krajih ogledalo več deset tisoč ljudi, so te dni razstavili v Zagrebu. Paški ribiči so sklenili, da bodo kita, potem ko ga bodo prepeljali z razstave v Beogradu nazaj v Zagreb, poklonili zagrebškemu zoološkemu muzeju. Kakor vse kaže, bodo prebivalci Paga s tem kitom precej pridobili. Z vstopninami nameravajo namreč urediti v Pagu mestno kanalizacijo. V notranjosti zima, na južnem Jadranu že prvi turisti Pred dnevi so prispeli na južni Jadran prvi turisti, in sicer člani kmečkih delovnih zadrug iz Vojvodine — Prihodnji mesec bo prispela na Jadran iz Zahodne Nemčije prva skupina tujih turistov, za prve dni aprila pa se je najavila skupina angleških turistov. Kakor kaže, bo letošnja letoviščarska sezona precej razgibana. Vprašanje je, kako bodo zadovoljni gostje, ker so se cene v hotelih letos znatno povišale. Na pustni torek se je Metlika letos zatajila Zanimiva tradicija pustovanja, ki je z izjemo let med zadnjo vojno bila v Metliki vedno Siva, Je letos na lepem prenehala. Medtem ko so zadnje tedne drugod po Sloveniji, kjer ni bilo te navade, skušali uvesti vesele pustne običaje, se Metlika letos ni izkazala. Lansko pustovanje, ki Je sicer bilo čisto v redu, je pri nekatetih Metllča-nih in Crnomaljcih naletelo na negodovanje ln nekoliko čudno kritiko, kar Je domačinom za letos zagrenilo veselje, da bi napravili svol tradicionalni obhod po mestu. Tako tokrat po dolgih letih ni priSel do veljave stari Stevo Strmac, ki je že dolga desetletja vneti »pustni banderaš«. Vendar pa Metličani le niso mogli čisto mirno mimo »svetega Pusta« in so člani »glavne gad le zalege« obenem z gasilci priredili na pustno nedeljo v Flzkulturnem domu veliko veselico. Največja nagrada po vo\m AVTO skoraj popolnoma nov, v brezhibnem stanju in 10.000 din za poskusno vožnjo bo dobil eden izmed bralcev, ki bo pravilno rešil 5 križank, ki bodo zapovrstjo objavljene v 7.. 8., 9.. 10. in 11. številki PAVLIHE Poleg avtomobila bo izžrebanih še deset tolažilnih nagrad po 1000 din. Križanke ne bodo težke in jih bodo z majhnim trudom lahko rešili vsi naši bralci. Za tiste, ki bi zamudili 7. štev., jih bo nekaj imela v rezervi UPRAVA PAVLIHE. Vse rešene in izrezane križanke pošljite 5 dni po objnvi zadnje, na uredništvo Pavline, Ljubljana, Gosposka 121 Voznina na železnici bo znižana Pripravlja se znižanje potniških voznin na železnici. Povprečno bodo voznine znižane za 25 %. Na razdaljah do 100 km bo tarifa znižana za 20 %, na razdaljah nad 100 km pa bo znižanje precej večje. Tako predvidevajo, da bo n. pr. znašalo znižanje pri 700 km 40 %. Popusti za letne dopuste in razne izlete, brezplačne karte za dijake itd. bi ostali približno isti kot so bili doslej. Popust za nedeljske povratne vozovnice naj bi znašal 40 %. Nova potniška tarifa bo začela veljati najpoz-.eje 1. aprila letos. POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE! Javljajte svoje točne naslove, da vam bomo mogli poslati potrebne tiskovine in podrobnejša navodila. Ne pozabite navesti, koliko rednih in podpornih članov predvidevate, da boste pridobili. Za kritje stroškov je določena provizija 10 odstotkov od redne članarine ter 5 odstotkov od podporne članarine in naročnine na Obzornik. Svoje naslove javljajte ne glede na to, da morda z njimi razpolagajo že okrajni oz. mestni odbori Prešernove družbe. Naš naslov: Glavni odbor Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva c. 12. Pravni položaj verskih skupnosti bo urejen z zakonom Tajništvo za zakonodajne in upravne posle Zveznega izvršnega sveta je prejšnji teden izdelalo načrt zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v naši državi. Besedilo načrta je izšlo v »Slovenskem poročevalcu« 12. februarja in priporočamo vsem bralcem, da se seznanijo s tem zanimivim zakonskim osnutkom, ki bo tudi s pravne plati uredil položaj raznih ver v naši državi. V svojih členih načrt točno odreja opravljanje verskih obredov in verskega pouka. Državljani FLRJ uživajo popolno svobodo vesti; zato je izpovedovanje" vere njihova zasebna stvar, pripadajo lahko torej kateri koli ali pa nobeni veroizpovedi. Vse veroizpovedi v državi uživajo enake pravice. Pouk v šolah je samo laiški in temelji izključno na pridobitvah znanosti; zato je prepovedan vsak verski pouk v šolah. Pač pa je v cerkvah verski pouk svoboden in zanj ni potrebna prejšnja privolitev. Osnutek zakona točno določa, da je prepovedana kazniva zloraba verskih opravkov, pouka, čtiva in drugih verskih manifestacij za vpliv na politično prepričanje državljanov. Kaznivo je tudi oviranje verskih obredov. Država lahko daje gmotno pomoč verskim skupnostim, ki p temi sredstvi same razpolagajo. Zbiranje prispevkov za verske namene je'dovoljeno v cerkvah, izven njih pa po odobritvi ljudskega odbora. Nikogar pa ni mogoče prisiliti, da bi dajal prispevke v cerkvene namene. V zakonu oz. njegovem osnutku je nadalje predvideno, da je verske obrede mogoče javno in svobodno opravljati praviloma samo v cerkvah in drugih javnih, za to določenih prostorih. Poroka po verskih obredih se lahko opravi samo po sklenjenem zakonu pred pristojnimi državnimi organi. Načrt predvideva tudi, da lahko verske skupnosti ustanavljajo posebne verske šole za pripravljanje duhovnikov. Osebe, ki obiskujejo te šole, lahko uživajo pravice, ki se priznavajo osebam na šolanju. Tudi starši, katerih otroci obiskujejo te šole, lahko uživajo pravice, ki pripadajo staršem, katerih otroci se šolajo. • O tem zakonu bo verjetno razpravljal Zvezni izvršni svet na svoji prihodnji seji, nato pa ga bo predložil Ljudski skupščini FLRJ v odobritev. Kakor za vse naše zakone, je tudi za zakon o pravnem položaju verskih skupnosti značilna široka demokratičnost v osnovnih in zaključnih določbah. Stev. 7. DOLENJSKI LIST Stran 3 Micki Prusovi v slovo Tiho in skromno m Je poslovila od svojih Številnih prijateljev in znancev priljubljena aktivistka Micka Prus, rojena Rebolj, partizanska sodelavka ln zvesta članica Osvobodilne fronte v Metliki. Vse njeno življenje Je bilo ena sama dobrota do sočloveka. Po trnjevi poti Je hodila v življenju in mnogo trpela, vso svojo bol pa je udano prenašal^ in pomagala vsakemu, ki je le bil pomoči potreben. Mnogo je dajala v življenju, le malo pa prejela dobrega. Bila je dobra mati in sestra s plemenitim srcem. Na zadnji poti so jo pospremili gtevttnt prW»-telji. Znanci in organizacije so s številnimi venci zasuli njen prerani grob, njeno ime pa bo ostalo med ljudmi, ki so jo poznali, spoštovali in ljubili. Novo mesto V sredo 11. februarja Je priredil v okviru Ljudske univerze Centralni higienski zavod iz Ljubljane predavanje s kino predstavo o transfuziji krvi, raku in o boleznih zobovja. Po predstavah je predaval o transfuziji krvi v Novem mestu in o rakastih oboenjh na Dolenjskem primarlj dr. Baje Poslušalci so bili zadovoljni z zanimivim in poučnim predvajanjem filmov in razlago, obisk sam pa je potrdil, da taka in podobna predavanja vedno privabijo največje število poslušalcev. 0 Veselo predpustno zabavo Je priredilo Društvo prijateljev mladine v sodelovanju organizacije AF2 v četrtek 12. februarja v Domu JLA. Več sto otrok v maskah, pa tudi brez njih, se je udeležilo zabavne prireditve, na kateri so sodelovali tudi otroci vrtca in člani novomeškega gledališča. Dvorana pa je bila za tako rekordno udeležbo premajhna in bi morda kazalo take prireditve prihodnjič prirejati po terenih. Pohvaliti pa je treba agilnost društva, da je poskrbelo za razvedrilo malčkov: le-tem bo kurentovanje ostalo še dolgo v spominu. • Kar prijetno Je stopiti v Novem mestu po urejenih pločnikih skozi Glavni trg in ob cesti Komandanta Staneta, posebno kadar so lepo očiščeni. Toda kaj pomaga lep pločnik in tlakovana cesta, ko pa ti iz skoraj vseh žlebov llje voda za vrat ob vsakem dežju, posebno pa, kadar se topi sneg na strehi. Najbolj razbite žlebove ima štev. 16 na cesti Komandanta Staneta, stavba, ki sploh kazi to lepo ulico. Ta »hiša« je tudi pomaknjena iz vrste in voda iz ostankov žlebov pada prav na sredo zoženega pločnika. Tudi na drugih stavbah ob cesti žlebovi puščajo. Marsikje bi zadostovalo za popravilo samo nekaj dekagramov cinka in morda kako uro dela, ponekod pa bi bilo treba žlebove tudi zamenjati. Mislimo, da sedaj ni več nobenega izgovora, da se ne bi še te napake odpravile. Ce so šli samo v lanskem letu težki milijoni za ureditev in obnovo hiš v Novem mestu. Je treba najti tudi sredstva za popravo žlebov. Tudi take majhne stvari povzročajo neprijetnost in kvarijo podobo mesta. Predgrad ob Kolpi Pred dnevi se Je pričel v Predgrađu pri-krojevalni in šivilski tečaj, ki ga vodi tov. Zofka Maurin. Vse priznanje zasluži pri tem tov. Marija Veis iz Predgrađa, ki vsako leto organizira kakšen izobraževalni tečaj. • Tudi na Deskovi vasi so se nrebudlll. Mladinci so organizirali tamburaški zbor, ki že pridno vadi. Vse tamburaške inštrumente Je izdelal domači mladinec Rudi Mov-rin. V začetku so se učili igrati brez not, sedaj pa se že uče po notah. Ta prizadevnost mladih Deskovčanov Je vzpodbudila tudi mladino v Starem trgu. kjer so prav tako v teku priprave za organizacijo tamburaškega zbora. Tako se tudi v tem pogledu Poljanska dolina prebuja ln hoče z duhom časa naprej, kar je treba samo toplo pozdraviti. »• Popravek. Popravljamo netočno vest, ki smo Jo objavili v eni letošnjih številk našega lista, češ da so volkovi raztrgali jelena pri Knežji lipi Kot nam naknadno poročajo, nI bil žrtev volčje požrešnosti Jelen, pač pa srna. Gasilci na Vel. Poljanah so zborovali Občni zbor gasilcev, ki Je bil nedavno v Vel. Poljanah nad Ortenekom Je bil dokaz, kaj zmore dobra organizacija in odlična disciplina, šolska dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Med gosti smo opazili tudi zastopnike gasilske zveze, političnih organizacij in gasilskega društva Kočevje. Dkrajno gasilsko zvezo 1e zastopal tov. Paradiž in okrajni načelnik tov. Sober. Iz referata je bilo razvidno, da Je bilo članstvo zelo agilno. Pridobili so med drugim tudi nov gasilski voz, ki je bil nujno potreben, tO m cevi, nove uniforme, lekarno in drugo. Omembe vredna je posebnost, ki je menda edinstvena v vsem okraju, da 2alostne posledice kulturne zaostalosti in slabe vzgoje so se pokazale na neki svatbi v Smihelu pri 2užemberku. v soboto zvečer 7. februarja Je bila svatba Cirila Zaletlja in Danice Lavrič. Po nekem starodavnem običaju pri nas pridejo domači fantje pod okno pet, zato pa dobijo pijače. Tako je bilo tudi v tem primeru. Pijača, ki je bila verjetno šmarnlca. Je fantom kaj kmalu stopila v glavo ln nastal Je že skoraj običajni pretep. Med tem pretepom Je Henrik Glavič iz Klečet z velikim kuhinjskim nožem napadel Mežnarja iz Dečje vasi in mu prizadejal težke poškodbe. Napadeni je izgubil veliko krvi in so ga morali nemudoma odpeljati v novomeško bolnišnico. Mladina, mladina, kdaj se boš izpameto-vala ln postala dostojen član nove družbe? Ali ni že skrajni čas, da pustiš vplive starega mračnjaštva, zaostalosti in vseh ostankov preteklosti, ki te tako globoko ponižujejo! P. J. Brod pri Novem mestu V nedeljo 8. februarja smo pokopali staro ženico, Nežo Veselovo iz Broda; dočakala je 83 let. Njena hišica, stoječa ob malem gozdu na koncu vasi ob Krki, Je bila med NOV zavetišče partizanov, katerim Je pomagala kolikor je mogla. Večkrat je tudi skrila posamezne partizane pred zločinskimi domobranci ,kl so pogostokrat stikali okrog njene hišice. Bila Je vedno nasmejana ln polna vedrega humorja. Pred dveml leti jo Je bolezen položila na posteljo. Takrat so JI v bolnišnici odrezali eno nogo, pred štirimi meseci pa še drugo. Nadčloveške muke je prenašala tiho ln vdano. Rada Je brala Dolenjski list, na katerega Je naročena hčerka. Velika udeležba na njeni zadnji poti na šmihelsko pokopališče Je pokazala ,kako je bila priliubljena med sosedi in znanci. Olga Erjavec Podzemelj V nedeljo 8. februarja je bila v Podzemlju občinska mladinska konferenca za občino Gradac. Udeležba ni bila zadovoljiva, saj je prišlo od približno 100 povabljenih le 54 delegatov osmih va?kih mladinskih aktivov. Na konferenci je manjkal tudi član okrajnega komiteja LMS, udeležil pa se Je konference ravnatelj nižje gimnazije v Podzemlju tov. Lojze Zupane. Za delo mladinskih aktivov gradaške občine velja kot za ostale: eni so dobri, drugi so slabši, povsod pa je volje za delo, le vodstva nI in pa komunisti se za mladinsko organizacijo premalo brigajo. Najboljša aktiva sta v Gradacu ln Gribljah. Na Krasincu po letu 1948 ni bilo nobene mladinske organizacije in so šele v zadnjem času začeli z organiziranjem aktiva. Mladina iz Cerk-višč se pritožuje, da nima sposobnih mladincev za vodstvo organizacije, komunisti se pa zanjo sploh ne zmenijo. Iz Dobravic ni bilo na konferenco nobenega delegata, čeprav Je tu ena po številu najmočnejših organizacij. Včasih je bila v tej vasi najboljša mladinska organizacija, sedaj pa tega ne bi mogli trditi. Razprava Je pokazala, da ima mladina največ smisla za kulturno prosvetno ln športno udejstvovanje. Mladinska aktiva Griblje in Gradac sta že dosedaj v tem prizadevanju dosegla prav lepe uspehe, podobne uspehe bi lahko dosegli tudi drugi aktivi. Mladina Podzemlja si želi ustanoviti Kulturno umetniško društvo v katerem bi sodelovala še aktiva Primostek ln Boršt. i Ker je pri tem obljubil svojo pomoč tudi ; tov. Zupane, upamo, da bo ta lepa zamisel kmalu uresničena. V Gradacu si želijo raz-1 mah nogometa, drugod spet Imajo veselje do streljanja, odbojke ln drugih športnih panog. Skratka, volje prt mladini ne manjka, le nekdo Jo mora voditi in ji dajati vzpodbudo. Na konferenci je bil izvoljen nov 11-član-skl občinski komite LMS. Sprejetih je bilo tudi več sklepov za nadaljnje delo. meri drugim tudi sklop, da se ustanovi športno telovadno društvo »Partizan«. —IJ. Okvir za obešanje perila V vsakem gospodinjstvu dela v zimskem času preglavice sušenje perila. Tudi tam, kjer so zato dovoli prostorna podstrešja, mora gospodinja do- končno posušiti perilo v kuhinji, sobi ali kopalnici Posebno tam, kjer so dojenčki in z njimi vsakodnevno pranje plenic, naj si gospodinja omisli naslednji okvir za sušenje: Da ne bo treba napeljevati vrvi od stene do stene, naročimo pri mizarju O delu in problemih mladine na novomeški gimnaziji Da seznanimo našo Javnost z delom mladinske organizacije na novomeški gimnaziji, objavljamo članek osmo-solca Jožeta retriča, ki pa smo ga morali zaradi pomanjkanja prostora skrajšati. * Sesti kongres KPJ, sprejem novega ustavnega zakona, skratka vsi važnejši dogodki, ki se odigravajo na politični pozornici doma ln po svetu, najdejo vedno odmev tudi med mladino novomeške gimnazije. Človeka kar preseneti, ko pride na sesianek aktiva in vidi, s kakšnim zanimanjem mladinci razpravljajo o teh stvareh. Člani MKUD »Oton Zupančič« so s pridom izkoristili polletne počitnice. Skoraj vsako popoldne so imeli vajo za Moliero-vega »Namišljenega bolnika«, z vajami sedaj pridno nadaljujejo ln sredi marca bodo pokazali, kaj so se naučili. jn u, saino na novomeškem odru. Obiskali bodo tudi okoliške kraje, razveselili kmečko mladino, obenem pa pomagali premostiti prepad, ki ga je še vedno opaziti med vaško mladino in dijaki. Profesor Dobovšek, kl Igro režira, je kar zadovoljen z mladimi igralci in meni, da si bo prav gotovo kdo izmed njih Izbral ta poklic. V okviru MKUD deluje tudi literarna sekcija. Petošolcl ln šestošolci se zavedajo, da so nekoč v Novem mestu študirali Vodnik, Jenko, Tavčar, Zupančič in drugI slovenski pesniki ln pisatelji, ki so obiskovali novomeško gimnazijo, ln zato pridno kujejo verze 1» Pišejo krajša dela v prozi. Na vsak način hočejo nadaljevati slavno tradicijo. Kdo bi jim zameril! Morda se bo med njimi pa le našel kdo,, čigar ime bo zaslovelo v literarni zgodovini. Zamislili so si tudi svoje glasilo, vkljub vsem tehničnim težavam Je končno le izšla prva številka »Brstja« z nekaterimi prav lepimi sestavki. Skoda bi bilo, če bi list prenehal Izhajati. ln naši šahisti! Sa] so že pravi velemojstri. Tudi slepe partije jim že gredo. Ne ustraSijo se niti starejših izkušenih igralcev, z njimi so se spustili v odločno borbo za naslov okrajnega prvaka ln kakor vse kaže, bosta mladinca Sila ln Skerlj, ki sta najmlajša med tekmovalci, osvojila prvi dve mesti, prav tako hočejo postati dobri šahisti tudi mladi pionirji. Napisal bi lahko še marsikaj lepega o našem delu, pa saj pravi pregovor, da se dobro blago samo hvali. Potrebno je, da pogledamo na stvar tudi z druge strani In povemo, kaj Je prav in kaj ne. Kakor nobena voda nI tako Cista, da se ne bi skalila, tako tudi v delu organizacije ln v šoli nI vedno vse zlato, kar se sveti. Predvsem se j to opazi takrat, ko se približuje redovalna konferenca. Seveda zopet stara fraza — kampanjsko učenje. In kakšne posledice ima takšno učenje? Ne le, da se mladinec v tako kratkem času ne more naučiti vse tvarlne in da prinese domov kopico zloglasnih »fajf« — po »krivdi« profesorjev seveda — ampak trpi na račun »kampanje« tudi delo v organizaciji. Ob takem časn je prava umetnost sklicati sestanek komiteja ali aktiva. »Ce bom prišel nn sestanek, ne bom Imel Časa za učenje« aH celo »kaj nam je potrebna ta org^it ' i)*, ki nas samo ovira pri učenju« — ln še cela vrsta je takih i neutemeljenih Izgovorov. Zato ni čudno, če v predkonferenčnem obdobju organizacija zašepa. Novomeška gimnazija sprejema pod svojo streho mladino Iz različnih slojev. Tako i/ kmečkih, delavskih, uradniških družin itd. Mladina pride v šoti v najtesnejše stike ln takoj Je opaziti, kakšnega prepričanja starše kdo Ima. NI redek primer, da starši silijo v cerkev svoje otroke. Se pač postavijo na stališče, da jih rede ln da morajo zato izpolnjevati njihovo voljo. Pa se vprašajmo, kako Izgleda, če mladinec v šoli posluša predavanja o razvojnem nauku, dobi morda še odlično oceno iz tega predmeta, na drugi strani pa naj hodi v cerkev in tam posluša župnika, ki trdi, da je človeka ustvaril bog. Ali Je to iskreno m sploh vredno mladinca? Marsikateri mladinec to sprevidi ln se raje odreče poslušnosti svojim staršem, kakor pa da bi bil llcemerec. Nekateri so doma tudi Iz premožnejših meščanskih družin. Razumljivo je, da se to takoj spozna že po njihovih oblekah In vedenju. No, to pa še nI tako hudo. Včasih se zgodi, da starši, kl Imajo svojo nadebudno hčerko v višji gimnaziji, kaj radi ugode njeni želji ln se v njihovem okrilju priredi »hausbal«. Hčerka povabi na tako zabavo sebi enake sošolce ln sošolke in ker Jih srbijo pete, rajajo pozno preko »hora legalis«. »Kaj nam pa morejo, če smo vesel ..., poleg tega nam pa še slaršl dovolijo, da se zabavamo« — se sliši ob takih prilikah. Danes nihče ne krati mladini veselja in zabave, toda vsaka stvar mora biti ob svojem času. Kaj bodo pa rekli na to tisti mladinci, katerih starši so delavci in ne morejo zaslužiti toliko, da bt svojim otrokom lahko režirali take zabave? Prav gotovo se bodo počutili manj vredne, ko bodo videli, da se zabavajo samo Izbrani. Prav taka razlika predstavlja coklo pri deln v organizaciji In zato jo Je treba nujno odpraviti. Navadno prav Isti starši svoji hčerki ne dovolijo, da bi se udeležila mladinske delovne akcije, ker se boje, da ne bi bile tam okrnjene njene moralne vrednote. Pri tem seveda ne pomislijo, da »h:iiish.nl« niso ravno preveč moralno neoporečni, posebno če so preskrbi leni s pijačo. Sreča, da škodljivih vplivov In malomeščanskih navad na gimnaziji ni veliko, ajtl večina mladine Je v svojem bistvu drava. Šolski komite se odločno bori proti vsem takim pojavom, pa čeprav so bolj osamljeni. Da bi bila borba proti njim uspešnejša, Je nujno potrebno, da je mladinska organizacija v trikotniku povezana s starši ln profesorskim zborom. Pa še nekaj Je, kar bi skoraj pozabil omeniti. Komaj dobrih 14 dni nas še loči do petega kongresa LMJ. Mladinci In mladinke novomeške gimnazije se zavedajo, da pomeni kongres praznik mladine. Da bi še bolj požlvell delo v organizaciji, Je osmi razred napovedal tekmovanje vsem ostalim razrednim kolektivom, celotni šolski aktiv pa aktivu učiteljišča. Konkurenca *e zelo huda ln težko bo Izbrati najboljšega. Pod parolo »Vse sile za počastitev V. kongresa LMJ« se mladinska organizacija na ! naši šoli krepi, a hkrati bo dostojno proslavila veliki pra^-'k. Petrlč Jože, osmošolec okvir po spodnji skici. Letvice okvira naj bodo široke približno 80 cm, dolge pa do 1,5 m ali krajše, kaknr jc pač velik prostor, kjer ga bomo namestile. Na dolgih letvicah damo v razdalji 10 centimetrov izdolbsti luknjice, skozi katere napeljemo vrv. Po diagonalah (to je v dveh nasprotnih si oglih) pri-vežemo še po eno vrv, kot kaže slika. Obe vrvi na sredini zve/emo z vrvjo, s katero ta okvir s perilom potegnemo pod strop. Za to je seveda treba pod stropom namestiti močan kavelj ali kolešček škripca, na steni pa dva žeblja, na katera nrivežemo to vrv. V nizkih prostorih okvirja ne bomo dvigali odnosno spuščali pri obešanju in pobiranju perila, temveč ga za stalno pričvrstimo pod stropom. Prostore, v katerih sušimo, je seveda »gosto zračiti in v njih naj — Ce je le mogoče — ne spijo otroci a p e le Recepti Keksi lz ržene moke: Zamcslmo testo iz 30 dkg ržene moke, 20 dkg sladkorja, 2 celih Jajc, l noževe konice sode, malo cimeta in zdrobljenih nagelnovih žbic ter 2 žlic medu. Iz testa oblikujemo kekse ter spečemo. Keksi za majhne otroke: Premešamo 10 dkg surovega masla, 2 celi Jajci, 10 dkg sladkorja, 1 žličko pecilnega praška. 3 g soli ln 40 dkg bele moke. Naredimo testo z vodo, razvaljamo ter svetlo rumeno zapečemo. Zdrobovo pecivo z Jabolki: Vzamemo skodelico pšeničnega zdroba, prav toliko bele aH 80 '/ene moke ter enako količino sladkorja in 1 vanilij prašek. To dobro premešamo. Pekačo namažemo z mastjo, stresemo vanjo plast gornje zmesi, nato plast na liste narezanih olupljenih jabolk in to ponavljamo, dokler imamo kaj materiala. Po vrhu polijemo pol skodelice raztopljene masti, olja ali masla. Pečemo v srednje vroči pečici 30 minut. Ohlajeno razrežemo na rezine in oblijemo z malinovcem. Nasveti Madeži od črnega vina nam ne bodo pokvarili prtov, če imamo pripravljeno sol-nico z navlaženo soljo. Se moker vinski madež potrosimo s soljo in ob pranju bodo madeži izginili. Krompir lepo zapečemo, če damo na vročo Stedilnikovo ploščo opeko, nanjo pa posodo, v kateri pražimo krompir. Tako tudi lepo opečemo krvavice, testenine, pečenice itrl. Uvelo endlvljo salato najlepše osvežimo, če Jo namočimo v mlačno vodo. Brisačam In kuhinjskim krpam prišljemo trakove za obešanje na obeh nasprotnih robovih, da se enakomerno obrabljajo. STUDENTI — ŠTUDENTKE! Ustanovna skupščina »KLUBA DOLENJSKIH VISOKOSOI.CEV« bo v nedeljo dne 22 februarja ob 10. url v rdečem kotičku OLO Novo mesto. — Vabljeni! Združenje ZSJ Novo mesto C OBVESTILA ) ZAHVALA Novomeški študenti se zahvaljujemo vsem, kl so nam pomagali, da Je prvo povojno brurovanje tako lepo uspeio. Posebno se zahvaljulemo ženam, ki so požrtvovalno sodelovale pri prireditvi ln vsem tistim, ki se brucovanja niso udeležili, a so poslali denarne prispevke. Pripravljalni odbor »La KINO NOVO MESTO PREDVAJA Od 20. do 23. februarja mehiški film Malmicrlda«. Od 24. do 26. februarja francoski film »Slavčki v kletki«. Od 27 februarja do 2. marca ameriški barvni film »Zlomljena puščica«. KINO DOLENJSKE TOPLICE PKKDVAJA: 21. in 22. februarja angleški film »Srečanje s Frankensteinom«. Q&iast Prodam gozd na Brodu Novo mesto. Kupim 40 m rabljene vrtne mreže. Poizvedbe — Cerkvena 2, Novo mesto. PREKLIC Vesti, prinesene iz Zagreba o Kastellc Ivani, smatrava za n^ieshične. — Stanka Roštohar, Dora Kodrič — Črnomelj. Stran 4 JOLBNJSKI LIST Stev. 7. v 14 Bogdan Borčič — Siroti (tesons, 1948) Oglejte si razstavo akadem. slikarjev v novomeškem Dolenjskem muzeju! Volčje njiue pri Mirni - novo prazgodovinsko najdišče Opi« pomembnih najdb v Volčjih njivah, kjer se bodo spomladi dela nadaljevala, najdeni predmeti pa shranili v Dolenjskem muzeju, naj seznani naše podeželsko prebivalstvo s temi najdbami, obenem jih pa tudi opozori, kako važno je, da se tako izkopavanje opravlja pod strokovnim vodstvom. Zato je vsako samovoljno brskanje ali izkopavanje po nepoklicanih ne samo škodljivo znanosti, ampak je hkrati tudi kaznivo dejanje, ki na na&a oblast zelo stroao kaz-dujr. J, upravnik Dolenjskega muzejn Nekaj sto metrov južno od vasi Volčje njive pri Mirni se začne z gozdom poraščen greben, ki se vleče proti Cirniku in mu pravijo »pod Cir-nikom«. Ob gozdini poti je peskolom, last Ivana Kovača vulgo Škode. Kot smo že poročali, je Škodetov sin Ivan izkopal na vrhu pcskoloma lonček, železen nož in cel človeški okostnjak. Na poziv Dolenjskega muzeja je Narodni muzej iz Ljubljane pregledal najdbe in ugotovil, kako važne so za našo prazgodovino. Ker je bilo treba zaščititi rob sesipajočega se pcskoloma, so začeli z najnujnejšim zaščitnim izko- i pava njem. Pri tem so našli naslednje predmete: Na površini 12 m1, v dva metra de- I beli plasti zemlje na prepereli dolomit ski skali, so odkrili 6 popolnih skeletnih grobov — v štirih so bili odrasli moški, v enem žena in v enem deklica. V vsakem grobu so bili keramični in kovinski predmeti. Najdbe se prično v globini 35 cm, končajo pa v globini 2,2 m. KERAMIČNI PREDMETI Najlepša in najbolj tipična lončena posoda je bila najdena v grobu deklice (Slika II, št 1, 2, 3, 4). Posoda ob nogi je ena zelo starih oblik keramike, spadajoče v halstatsko kulturo. Pojavlja se že v 7 stoletju pred našim štetjem in jo najdemo vse do 3. stoletja pred našim štetjem. Izdelana je iz črno žgane gline, pomešane z drobnim peskom. Vsa površina je zelo zglajena in prevlečena z grafitom. Delana je brez lončarskega vretena. Stene posode so prcscncl|]i\d tanke. Isto velja tudi za posodo št. 4. Posodi, kot sta na sliki št. 1 in 2, sta se prvič pojavili v 4. stoletju pred našim štetjem ter se po obliki in načinu izdelave bitno razlikujeta od prej omenjenih posod. Izdelani sta iz rdeče, s peskom pomešane ilovice. Stene so precej debele i" dobro i/.glajene. Obe posodi sta prebarvani z neko rdečo snovjo. Nastali stn tako, da je lončar naredil dolgo klobaso iz ilovice in jo zvil v obliko posode. Posoda št. 2 je stekleničaste oblike in ima sitasto dno ter zelo ozko grlo. Služila je namesto današnje zavite natege. V posodo, kjer je bila pijača ali druga tekočina, ki so jo hoteli zajeti, so »steklenico« potopili z dnom navzdol in počakali, da se je skozi sitasto dno napolnila. Nato so s prstom začepili ozko odprtino na grlu, jo prenesli nad kozarec (na sliki št. 1), odmaknili prst in tekočina je iztekla v kozarec. To je edinstveni primer to-vrsliK' najdbe ne samo v naši, ampak tudi v inozemski arheologiji. Posoda nam priča, kako kulturno razviti so bili naši predniki in kako so imeli razvit čut za lepoto in higieno. Knakc pozornosti je vredna posoda (slika II., št. 5), ki jo je našel Ivan. [/delana je iz sivo-pečene, s peskom pomešane in grobo 0 kolturno-prosvetnem delo v Dobrepolju i; Osmega februarja \c dramatski odsek KUD Videm-Dobrepolje ponovil na domačem odru dramo petdejanko: >Le-a Vida«. To me je napotilo k razmiš-janjii o kulturnem delu v Dobrepolju sploh. Mislim, da pri nas ni edini primer, kjer ima prebivalstvo, posebej pa še mladina, veselje in smisel za kulturno življenje, zlasti za dramatiko. Na terenu se že od leta 194? dalje pojavljajo amaterske skupine in skupinice v okviru mladinskih organizacij, kot je to v Kompoljah in Strugah, v Ponikvah pa pod okriljem gasilskega društva. Mladi fantje v Podpeči so organizirali tamburaški zl>or, mladinci v Podgorici pa imajo svoj džes. Obe godbeni skupini, čeprav mladi, iinala za seboj že nekaj uspelih nastopov. Poleg teh obstaja še gasilska godba na pihala, ki pa je v zadnjem času skoraj popolnoma zamrla, prav tahko kot moški pevski Obvestilo dopisnikom in sodelavcem Dolenjskega lista Zaradi tehničnih ovir v tiskarni »Ljudske pravice« v Ljubljani bo naš tednik do nadaljnjega izhajal samo na 4 straneh. Vse bralce, naročnike in vse naše dopisnike prosimo za razumevanje nastalega položaja, ki bo trajal verjetno do kongresa OF Slovenije. Upamo, da nam bo po izvršeni reorganizaciji našega tiska mogoče stalno izhajati na 6 straneh. Zaradi teh ovir, ki ležijo izven območja uredništva Dolenjskega lista, začasno še ne moremo izdajati »Kmetijskega svetovalca« in drugih prilog, ki jih imamo v načrtu. Vse dopisnike in stalne sodelavce prosimo zato, da nam pošiljajo kratka, a izčrpna poročila in dopise, ker dolgih sestavkov do razširitve obsega lista ne bomo mogli objavljati. Uredništvo Pojasnilo Na željo orkestra JLA v Novem mestu sporočamo v zvezi z odpovedanim nastopom f orkestra SKUD »Dušan Jereb«, ki bi se bil moral vršiti v četrtek 5. februarja t. 1., da odpoved tega nastopa ni v nikaki zvezi s sedanjimi odnosi med obema novomeškima orkestroma. zbor, ta je brez sposobnega pevovodje, godba pa brez kapelnika. Tako torej vidimo, da poleg mnogih skupin, zborov in sekcij ter dobre volje, uspeh vendar ni tak, kot bi človek sodil. Zato mislim o tej stvari povedati nekaj svojih osebnih mnenj, ki se bodo komii morda zdela preostra, toda če bom s tem samo opozoril mero-dajne, da je treba na kulturno prosvetno dejavnost gledati drugače, bom dosegel svoj namen. Množične politične organizacije sc pri nas za kulturno prosvetno delo ne zanimajo, razen da morda od rasa uvrste v spored veselice tudi kakšno kulturno-prosvetno točko, zaradi pobar-vanja prireditve. Tudi godl>oniki po navadi pridejo v poštev samo za veselice, drugače se zanje nihče ne zmeni. Ni čuda, da dela takorekoč v vsaki vusi samostojna igralska družina vedno brez vsakega režiserja, da člani tambura« škega zbora niso niti člani LMS niti KUD. Ali ne bi bil položaj popoln o m a drugačen, če bi se o problemih ljudske prosvete nekoliko govorilo na frontnih sestankih? Seveda pa bi se morali tega duha navzeti najprej člani občinskega odbora OF in to vprašanje vsaj od časa do časa postaviti tudi na dnevni red svoje seje. Kako je KUD onemogočeno delo s tem, da je dal občinski ljudski odbor garderobo v najem za stanovanji1 in skladišče, si lahko mislimo. Ali ne bi odgovorni ljudje v Dobrepolju malo razmislili in našli za Dobrepoljc človeka, ki bi vodil pevski zbor in godbo, s tem, da mu dajo primerno zaposlitev? Dalje naj bi se člani vaških igralskih skupin vključili v KUD na Vidmu, ker bi bilo tako delo uspešnejše. KUD bi potrebovalo tudi finančne podpore, katere pa še do danes ni prijelo od nikogar. Dolžnost naših krajevnih podjetij in kmetijske zadruge je, da iz svojih fondov za kulturno-prosvetno dejavnost podpro KUD. Mislim, da bi se dala kje dobiti sredstva za nakup kino aparature. Vsa dobrc.poljska dolina vendar zasluži, da bi imela vsaj en kinoprojektor za redne filmske predstave. O tem naj bi se pogovorili tudi na okraju, pa še v Ljubljani. Franc Babic KNJIŽNE NAGRADE za najbolj delavne člane sind. podružnice 0L0 Kočevje Člani sindikata uslužbencev Okrajnega ljudskega odbora v Kočevju so na nedavnem občnem zboru svoje organizacije pregledali delo v minulem letu. Ugotovili so, da je bilo delo sindikata plodno. Organizacija je skrbela za strokovno in politično vzgojo članstva, okrajni ljudski odbor Je pomagal sindikalni podružnici pri njenem delu; prispeval Je 16.000 din za popravilo sindikalne sobe ln kupil radio aparat za sindikat. Za najboljše delo je bilo na občnem zboru podružnice nagrajenih čez 29 tovarišev s knjižnimi nagradami. obdelane ilovice. Na dnu vratu ima dva vzporedna kroga, kar vzbuja domnevo, da je bila izdelana s preprostim lončarskim vretenom na ročni pogon. Po obliki spada v vrsto lončenih posod, ki so se pojavile v IV. stoletju pred našim štetjem. Posode št. 1, 2 in 5 spadajo v obdobje latenske kulture, katere nosilci so bili pri nas Kelti, v poznejših stoletjih pa Iliri. Po tej posodi je dobila svojo obliko rimska provincialna keramika, po njenem posredovanju in najdemo še tudi Eri Slovanih v zgodnjem srednjem veti (od 6. do 10. stoletja). KOVINSKI PREDMETI Na nožnice, zapestnice, ovratnice in razni obročki so navadno narejeni iz brona in skoraj vedno okrašeni z vzporednimi ali zlomljenimi črtami (slika L, št. 3, 5). Tako izdelani in oblikovani predmeti so svojstveni za vso dobo od 8. do 3. stoletja pred našim štetjem. Kot najznačilnejši predmet, s katerim najlaže določimo čas, je zaponka, fibula (slika L, št. 2). Take zaponke so našli tudi na Mngdalenski gori in spadajo v dobo od 6. do 4. stoletja pred n. š. Omembe vreden je grob starega moškega. Na usnjenem pasu, spetim s tremi bronastimi gumbi, je na levi strani visel obroček, na desni pa nožnica, v kateri je bil lepo izdelan bronast klin z omamentirano površino (slika L, št. 8). Klin je verjetno služil kot poveljniško znamenje. Pod nožnico je bil na pas pripet pozlačen bronast gumb, narejen iz izredno tanke pločevine. Po načinu izdelave in ornamentiki lahko te predmete uvrstimo v lntensko kulturno obdobje. Vsi našteti bronasti predmeti so bili izrazito okrasni. Praktično uporabni predmeti so bili v tej dobi železni. Štev. 1 nam kaže železno sekiro tu-ljaste oblike, štev. 4 pa majhen zakrivljen železen nož, kar je značilno za obdobje starejšega halstata. STEKLENI PREDMETI Od steklenih predmetov zasluži pozornost samo ogrlica (slika št. 6) iz modrih steklenih jagod in čudovito lepe pravljične živali. Glava je narejena zelo plastično in iz raznobarvnega stokla. Ogrlica se je spcnjala z bronastim obročkom. Tovrstni stekleni nakit najdemo tudi v ostalih najdiščih, posebno veliko so ga našli v Valični vasi pri Žužemberku in na Vinici. Časovno spada v obdobje 4. stoletja. Verjetno je bil že izdelani stekleni nakit uvožen od kod z juga. Značilno je, da so bili mrtveci v vseh grobovih z glavo obrnjeni proti severozahodu. Vsi so bili pokopani brez krste, razen enega moškega, ki je bil položen v izdolbeno deblo, kar je redkost. Grob deklice je bil obložen s kamni in pokrit s tremi kame-nrtimi ploščami. Ce k temu dodamo, da je v v vsakem grobu keramična posoda, izdelana samo zato, da se položi v grob, smemo sklepati, da so Iliri in Kelti imeli neke vrste pogrebne obrede. Razen teh šestih odkritih grobov je cel vrh grebena poln grobov, ki se v terasah spuščajo k vznožju. V tem primeru je jasno, da imamo opraviti z izrazitim pokopališčem najbogatejšega razdobja halstatske dobe, ko so Iliri bili na vi-sRn svojega vzpona in ko so se že pojavili Kelti z elementi svoje močnejše latenske kulture. Ce, sodeč po predmetih, postavimo najdbo v drugo polovico 4. stoletja pred našim štetjem, je mogoče, da jc to pokopališče ilirsko-ke.lt-ske naselbine, ki je najbolj verjetno bila na Cirniku. Grobišče v Volčjih njivah z ostalimi istočasnimi arheološkimi postojankami v Mirenski dolini dokazuje, da je bila ta dolina izredno gosto naseljena in bogata. To je tudi razumljivo, ker je Mirenska dolina najbolj naravna zveza med srednjim tokom Krke s Temeniško in Stisko dolino in med dolino Save in Savinje. Volčje njive skupaj z mlajšim Mokronogom, Vinjim vrhom, Magdalen-sko goro, mlajšim Podzemljem itd. tvorijo v istem času vrsto najdišč z isto kulturno višino in istim narodnim nosilcem. ZGODOVINSKO OZADJE Po vsej Dolenjski so sc že tisočletje pred našim štetjem naselili Iliri. Njihovo kulturo imenujemo halstatsko. V 4. stoletju pred našim štetjem so v te kraje prišli Kelti s svojo lntensko kulturo in premagali domače Ilire. V veliko gradiščih so Iliri in Kelti živeli vsak zase. Ni redko, da so živeli tudi skupaj in se z asimilacijo obeh kultur dvignili na še višjo življenjsko raven. • Ob tej priložnosti bi se hotel še enkrat zahvaliti Škodetovemu Ivanu z Volčjih njiv, ki je s svojo vestnostjo omogočil, da smo prišli do tega lepega odkritja. Obenem se zahvalim ravnateljstvu mirenske gimnazije, tovarišu Bercetu, posebej pa še 4. razredu gimnazije, ki je s svojo požrtvovalnostjo v najslabšem vremenu pripomogel, da se je začetno delo na odkopavan ju, lahko dokončalo. Š, V, NAPAD PARTIZANOV na Pletene DR JOSIP EDGAR LEOPOLD (Nadaljevanje) V soboto. 20. februarja, okrog dveh zjutraj je začela kartuzija goreti pri vratih, ki vodijo v gozd. Celice so začele goreti druga za drugo, dokler ni bilo v plamenih 17 celic in dva kraka velikega križnega hodnika Šestnajst celic je zgorelo z vsem inventarjem in priročno biblioteko. Sedemnajsta celica je zgorela samo deloma, od križnega hodnika pa krov dveh krakov. Ogenj je zajel 120 X 160 metrov — tako sta namreč dolga oba kraka križnega hodnika. Partizani so bili po lestvah splezali čez zid v majhen vrt, ki ga ima vsaka celica, šli po stopnicah v celico ter podtaknili ogenj v sobi v prvem nadstropju in na podstrešju. Pri tem se je najbolj odlikoval sam komandant Cankarjeve brigade, Dragan Jeftič iz Milanovca v Srbiji, kakor nam je kasneje sam pripovedoval. Suh smrekov les se je vžgal z največjo lahkoto, ogenj se je naglo širi! in zajel vso celico. V nekaj praznih celic smo bili preselili krojačnico in lekarno, da bi ne bile preblizu belim. Tako so bile tam vse krojaške in lekarniške zaloge. Partizani so marsikaj tega rešili zase, veliko je zgorelo, nekaj pa tudi ostalo. Tistega brata v celici I so našli partizani. Dal jim je jabolk (kar je imel), nato so ga spodili k ostalim, a vikar, ko je videl, da partizani plezajo v njegovo celico, je sam pobegnil k sobratom. V eni celici, ki so jo partizani zažgali, je bilo več velikih kovčkov, v njih pa spravljene vse dragocenejše stvari admirala Vučere, da jih ne bi iz njegove hiše morda odnesli Italijani ali beli. Na kovčkih je bil listek z napisom: Last adm. Vučere. Partizani so vse te kovčke odnesli v bližnji sadovnjak in šele nato zažgali celico. Nenadoma so beli razširili alarmantno novico, da so partizani že na pod- i strešju sredi samostana in da so tarn i položili težke mine, ki bodo zdaj zdaj J eksplodirale in porušile samostan. Ob . tej novici smo se umaknili v pritličje, kjer je bila sirarna, in tu smo čakali j dneva. Toda novica je bila popolnoma izmišljena. Ko smo prišli dol, je že gorel veliki hangar ob zidu proti glavnim vratom; ' v hangarju so bili vsi gospodarski stroji, pod streho pa žito ter naša in partizanska koruza. Ogenj je divje besnel, plameni so švigali visoko v zrak. Začelo se je komaj daniti, ogenj je osvetljeval ves kraj in pogled je bil veličasten. Proti jutru je iz Šentjerneja začela streljati italijanska artilerija v okolico Pleterij s šrapneli in granatami. Ta artilerijski ogenj se je ponovil pred poldnem in postajal čedalje hujši. Ko se jc zdanilo, so se partizani spet umaknili iz bližnje okolice Pleterij v samostanski park in bližnje gozdove. Sli smo gledat goreče celice. Pogled je bil veličasten i« hkrati žalosten. Ogenj napreduje ves dalje, že se bliža dragoceni biblioteki. Naši so gasili, ho-teč ustaviti ogenj, da bi ne zajel knjižnice. Zelo požrtvovalno je gasil naš konjar Anton Vencelj ,ki se jo naravnost izpostavljal nevarnosti, da ga ne zadenejo partizani, ki so streljali iz parka, brž ko so koga zagledali, da gre gasit. K sreči so ustavili ogenj, preden je zajel knjižnico in priorat, kjei je že tudi začela goreti streha. Drugi so iz gorečih celic nosili vse, kar je bilo mogoče rešiti: zdravila, sanitetni material, obleke, perilo in podobno. Vse te stvari so zlagali v križni hodnik, a beli so čez dan odnašali in nam pobrali še tisto malo, kar je bilo ostalo. Beli so imeli napačno mnenje, trdeč: Ce ne poberemo mi, kar se da pobrati, bodo pobrali pa partizani! Se v zad- njem trenutku so hoteli odgnati vse krave, da ne bi prišle v roke partizanom, vendar smo to preprečili. Čez dan so partizani spet nadzirali Pleter je iz vinograda. Pri tem je padel neki beli, oziroma oče nekega belega, ko je stopil skozi vrata, ki vodijo v Drčo, in bil zadet. Razen njega je padel še neki beli, dva druga so pa že 19. februarja raztrgale nemške mine, ki sta jih neprevidno nosila privezane okrog pasu. Več belih je bilo ranjenih. Zjutraj smo srečali na hodniku pred cerkvijo komandanta Sekoleca in komandirja Karo ter ju vprašali, ko je ogenj že uničeval Pleterje, kakšen je položaj. Rekla sta: »Municije nimamo skoraj nobene, zelo moramo varčevati z njo, pomoči od nikoder, a samostan že gori. Ce do treh popoldne ne dobimo municije in pride pomoč, bomo morali samostan zapustiti in se pretolči, kakor bo kdo vedel in znal.« Vprašali smo, kaj pravzaprav pomeni: pretolči se. »Skušati moramo na vsa knačin, da pridemo do Brezovice, v kolikor nam bo uspelo. Kdor bo pri tem poginil, je poginil, kdor se bo rešil, se bo rešil. To je edina možnost, da nas ne ujamejo, kajti če ostanemo tu brej pojačanja in municije, bodo partizani dalje požigali Pleterje, dokler nas ogenj ne bo pregnal in bomo padli v naročje partizanom, ki nas bodo že čakali.« »Ali je bilo vse to potrebno?« smo rekli. Molčala sta. Dopoldne se je prebil italijanski poročnik, kontrola belih v Pleterjih, z dvema italijanskega vojakoma in šel v Šentjernej. Prišel je srečno. Šel je v smeri proti Selom in partizani ga niso opazili. V Šentjerneju je poročal o položaju v Pleterjih in Italijani so obljubili, da bo popoldne vsekakor prišla pomoč. Vrnil se je in sporočil belim, kaj je zvedel v Šentjerneju. Zdaj so beli postali bolj mirni, upanje jim je zraslo. Sli so počivat od nočnih naporov. Partizani so budno nadzirali sleherni pomik v Pleterjih. Vikar je odšel proti našemu pokopališču pogledat, kako gorijo celice. Komaj se je pokazal, že je bil obstreljen na glavi in ledjih. Streljali so partizani in beli. Poldne je minilo. Okrog dveh je nad Pleteri i in Drčo krožilo letalo in metalo bombe. Partizani so bili že ponoči razpravljali, ali naj se samostan popolnoma požge ali pa samo tisti del, ki je potreben, da bi bele pregnali. Pozne j Si komandant XV. divizije v Novem mestu, Črnogorec Popivoda, je bil za to, da se samostan do tal poruši, sicer se bodo beli spet naselili v njem. To nam je povedal sam, ko je bil pri nas oktobra 1943 pogledat teren borbe. Drugi so pa menili, naj se samostanu prizanaša kolikor je mogoče, ker so kartuzijanci veliko pomagali partizanom in Osvobodilni fronti. Drugo mnenje je zmagalo. In polkovni1' Popivoda nam je sam dejal, da je vesel, ker je samostan ostal in da on takrat s svojim predlogom ni uspel