NEW YORK, N.Y. iiiaii r'liTt- The Oldest Slovene Dally in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY VOLUME XVII. — LETO XVII. Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JUNE 14, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 139 WALLACE 9r°f'ca ie v srednjem veku mendaiDrugo poročilo Dar Dfin/I 7ITMr 7*1 ft rodila 36 otrok hkratu rowega odbora KIM £1 f lit £ALlr NEW °RLEANS- Louisiana,* GE ZA SUHA LETA junija. Starodavni za- žigosa NRA j piski kažejo, da je nekoč neka | ženska naenkrat porodila 36 ži-I vih otrok. Bodisi, da je to res ; ali ne, toda tako je danes tu na- r» . i . >v i 1 "-11 Ilei tuuit LctKu je uitnes lu na- Preiskava ga je prepričala, j znanil dr L R Debusy vodja da bi se letos rabilo pšem-j pediatričnega oddelka v Touru co, katero se je uničilo la-!zavodli za onemogle, ki je za čel preiskovati zgodovino izred- ni. WASHINGTON, 13. junija,— Silna suša, ki vlada letos v Zed. državah in v kateri je dnevno uničene dva milijona bušljev pšenice, je prepričala poljedelskega tajnika Henry Wallace, da Amerika potrebuje žitne za nih porodov z ozirom na rojstvo petorčk, ki jih je pred par tedni porodila neka kanadska mati. Zapiski kažejo ,da je neki dr. Casuzzi proučil več kot 50 milijonov porodov in prišel do zaključka, da so petorčki rojeni loge, ki jo bodo obvarovale mo-! samo enkrat v 4,600,000 slu-rebitne lakote, kadar je pride-} čajih; četvorčki enkrat v 757,-lek slab. I ' j 000 slučajih; trojčki enkrat v Namesto, da bi se ves preo- 7193 slučaJih- dvoJčki Pa en MATI 17 OTROK USTRELILA MOŽA NEW YORK, 13. junija. —, Mrs. Mary Colucci, ki je svoje-! mu možu rodila 17 otrok, ki so! vsi živi, je na vlaku nadulič-j ne železnice ustrelila svojega! velikih, moža Josepha, kateremu je po! hudi borbi iztrgala revolver.1 WASHINGTON, 13. junija.— Med potniki je nastala silna pa-' včeraJ je bilo objavljeno neu-nika. Sredi zmešnjave je sto-! radno besedil° drugega poročila pil na vlak eden izmed 17 otroki DarroweSa odbora, ki je bilo ter našel očeta mrtvega, ob: Poslano v Belo hišo. Odbor, ki njem pa stoječo mater. MrsJ J'e bil imenovan- da odkrije po-Colucci si,-je v ječi globoko oddahnila. Mož, s. katerim je bila Standard banka bo plačala 5 procentov VLADA USTANOVI POSEBNE TOVAR NE ZA BREZPOSELNE Včeraj je likvidator Standard j . . ... Trust banke, W. A. Kumler, na-i ____ Trdi, da je bil pravilnik za znanil, da enkrat prihodnji me-! trgovino na drobno prena- sec ali v začetku avgusta banka Osebe, k*t SO na javni podpori, bodo izdelo-rejen na poti v Belo hišo.!bo izplačala vlagateljem 5-pro-1 ' r Zopet naglasa zatiranje centno dividendo, To je prva podjetij od strani dividenda banke, ki je zaprla vrata že pred dvemi leti in pol. J Predsednik banke in dva druga j uradnika se nahajajo pod ob-j sodbo v zapor radi zlorabljanja' zaupanega ljudskega denarja,! vale obleke in druge predmete v obratih, ki jih bo vodila država. $200,000 na razpolago v to svrho v Clevelandu. poročena 27 let, jo je neusmiljeno pretepaval. Pustila ga je trikrat, zadnjič šele pred par dnevi. stanek vrglo na trge, kar po vzroči padec cen, je tajnik Wallace mnenja, da -bi se žito moralo spraviti v skladiščih na farmah. Vlada bi nato dala farmarjem na spravljene zaloge posojila. Wallace je prepričan, da bi zaloga 200 milijonov bušljev tvorila zadostno rezervo, ki bi deželi jamčila, da ne bo lakote. Normalno se v Ameriki porabi 625 milijonov bušljev pšenice na leto. krat v 87 slučajih. Najpresenetljivejši je slučaj, o katerem se poroča iz srednjega veka, ko je neka poljska grofica Margareta, žena grofa Virboslava, ki je imel posestvo blizu Krakova, baje porodila 36 ■živih otrok hkratu. Porod je rekordiral sloviti francoski srednjeveški zdravnik Pare, ki je dobil informacije od poljske- toda se še vsi trije nahajajo j nujnostna relifna administraci-na prostem pod varščino, ker soj ja je včeraj formalno odobrila , - apelirali proti obsodbi na višje, načrt za dvignjenje življenske- sledice NRA za mala podjetja, sodne inštance. j ga standarda med ljudmi, ki so iznova žigosa NRA ter dolži,| Banka bo prvo dividendo iz- na javni podpori, ki ima svoj na k0" Pečala iz svoje imovine, kajti j izvor v tem mestu, ki stremi za dobila ni niti centa posojila odi tem, da se ustanovi posebne o-nikoder, odkar je prenehala po-! brate in tovarne, v katerih bodo slovati. Lani je RFC ponudila | brezposelni lahko sami izdelo-pol milijona posojila, če bi lik-j vali razne potrebščine, kot o CLEVELAND, O. — Zvezna1! se ti obrati ne bodo vmešavali rist velikih. Posebno ostro se udarja po pravilniku za trgovino na drobno, o katerem se tr-j di, da je bil spremenjen na po- ,. . _„,_. __„ ti ^ Biel.° kišo, predno ga je; vidator izročil vso neobreme-| bleko, pohištvo in konservirano MATI PETORČK JE RES- j predsednik Roosevelt podpisal,, njejlo imovino> kar jo ima baJ sadje in sočivje. Vsi ti obrati NO ZBOLELA ; ne da bi se o tem obvestilo za-! ka na rokahi a k likvidator! bodo pod državno upravo zvezna NORTH BAY, Ontario, 13. stopmke malih trgovcev. in ti produkti sploh ne bodo v javnosti naprodaj. Približno isto svoto denarja, ki jo sedaj vlada troši pri privatnih industrijah za nabavo potrebščin za bedne, se bo tudi v bodoče potrošilo za nakupovanje sirovin. V prvi vrsti se bo skrbelo, da bodo brezposelni prišli do primerne obleke. Ker bo dfelo zastonj, se je zračunalo, da posamezna obleka ne bo stala več kot $5.20. V prvem obratu se junija. — Mrs. Oliva Dionne, ki je pred 17 dnevi porodila pe-torčke, je zbolela in se je danes nahajala v resnem stanju. Pe-torčke pa še vedno dobro uspevajo, akoravno so znanstveniki ob rojstvu prerokovali, da vse ga zgodovinarja Martina Gr0_; ne morejo živeti, merusa. Letošnji pšenični pridelek, kij Dočim je blt starigrški fii0. bo najmanjši v teku štirih de- zof in znanstvenik Aristotel f2l'w,ZnaSaI °kr0g 5d0'" i prepričan, da nobena ženska ne 000,000 bušljev. Tajnik Wal- more roditi vcč kot t otrok lace se je pravkar vrnil iz ob- naenkrat, pa pravi dr. Debusy, širne ture, na kateri je obiskal države, ki so najhuje prizadete vsled suše. 12 OTROK OPERIRANIH NA SLEPIČU KANSAS CITY, 13. junija. — V tukajšnji Mercy bolnišnici sa je danes nahajalo v enem oddelku 12 otrok, starih od 3 do 12 let, ki so bili operirani na slepiču. Toliko otrok hkratu, ki bi bili operirani na slepiču, ni bilo še nikdar prej v tej bolnišnici. Napadalec žensk V ohijskem mestu Defiance se je pojavil neki podivjani moški, ki je v teku enega tedna napadel že pet mladih žensk in deklet. Zadnja žrtev napada je postala 16-letna hčerka nekega tamkajšnjega odvetnika, kateri je blaznež zadal rano na hrbtu, ko je zvečer korakala po ulici s svojo sestro, potem pa zbežal med hišami. Državljani so organizirali oborožene skupine, ki pomagajo policiji na lovu za nevarnim napadalcem. Učitelji zavrnjeni Unija učiteljev v Clevelandu je poslala na šolski odbor novo pismo, zahtevajoč, da se plače za prihodnje šolsko leto zviša, katero pa je šolski odbor ogorčeno zavrnil. Pismo je izzvalo tudi spor med unijo in pa med "stanovsko federacijo" u-čiteljstva, ki je izjavila, da ne-če, da bi unija, ki pripada A. F of L. govorila v njenem imenu Unijsko organizirano učitelj-stvo pa pravi da bo proti sklepu šolskega odbora apeliralo na javnost. Glasovanje o New Dealu Glasovanje tednika Literary Digest kaže, da so Clevelandča-ni 3 proti 1 za Rooseveltovo administracijo, in da je celo v Philadelphiji, ki je trdnjava da celo zanesljivi rekordi Zed. držav izkazujejo dvoje slučajev, ko so bili rojeni šestorčki. Zgodovinar Plinij piše, da za njegovega časa se ni rodilo v nobenem slučaju več kot dvoje otrok hkratu. Lebrun poroča, da je za časa križarskih vojn neka francoska markiza porodila 13 otrok hkrati. Če so vsi živeli, pa je dvomljivo. Stari zapiski izkazujejo: Šest otrok je rodila neka ženska v Dropinu v Evropi leta 1831. Šestorčki so bili poročani v Italiji leta 1844. Neka ženska v državi Maine je 27. junija 1847 porodila šestorčke. Slučaj šestorčkov je bil javljen v Španiji leta 1885. Starodaven zgodovinar Seigbert poroča, da je mati kralja Lombardije porodila sedem otrok naenkrat. Izreden je. tudi slučaj, o katerem poroča ruski kroničar Hermann v poročilu o vitalni statistiki. Neki Rus z imenom Feodor Vasejlet in njegovi dve ženi so posekali vse znane rekorde glede števila otrok. Vasejlet je imel 69 otrok s svojo prvo ženo, in sicer četvorčke štirikrat, trojčke sedemkrat, dvojčke šestnajstkrat, in vsi 0-troci so živeli. Ko je mati 69 otrok umrla se je Vasejlet izno va poročil in je imel z drugo ženo še 18 otrok. Ko je umrl, je živelo še 83 njegovih otrok. Priča proti advokatu Clyne se je vrnila Včeraj se je pod policijsko protekcijo vrnil iz Buffalo, N. Y., William Bennett, ki je bil glavna priča proti advokatu William P. Clyne, ki je obtožen, ,da je 25. marca zvečer z avtomobilom ubil rojakinjo Mrs. Mary Kovačič. Pri prvem procesu se porota ni mogla ze-diniti, ko pa se je imela začeti druga obravnava, je Bennett skrivnostno izginil iz mesta. nike, itd. V poglavitnem se kritika nanaša na sledeče točke: Strokovne zveze, ki jih kontrolirajo velike firme, kontrolirajo sestavo in izvajanje pravilnikov. je ponudbo zavrgel. V banki se; vlada pa bo preskrbela začetnilbo zaposlilo 42 delavcev, ki bodo napravili 1000 oblek na mesec. Ker pa relifni delavci delajo le po tri dni v tednu, da odslužijb dobljeno pomoč, se bo upeljalo drug šift, ki bo pro-duciral enako število oblek na mesec, brez posebnih dodatnih stroškov, razen koliko bo stalo blago. Vsega skupaj poročilo obse-! je ob času zaprtja nahajalo za'kapital ter tudi drugače pomaga preiskavo glede 13 pravilni-i $11,000,000 vlog, prva dividen kov. Pokrite so sledeče indu-|da pa bo znašala okrog $550, strije ki producirajo: petrolej, i 000. posteljno opremo, čevlje In j Standard Trust banka je na-j ki Je ravnatelj za javne odnoša-skornje, električne naprave, les, j slednica bank6) katero je usta- j J« za relifnega administratorja plumberske potrebščine, svinč-1 novila Bratovščina lokomotiv- Harry L. Hopkinsa. gala Tozadevno naznanilo je podal v Washingtonu Milton Milford, j skih strojevodij. Pozneje je banka prešla v privatne roke in železničarska organizacija je o-stala le ena izmed večjih delničarjev. V banki se nahaja zmrznjenega okrog $1,800,000 Razni ukrepi za kontrolo pro-! organizacijskega denarja. dukcije zatirajo mala podjetja in navijajo cene. Pravilniki za les in cement zavirajo gospodarsko okrevanje, ker so odpravili konkurenčne ponudbe in dvignili cene. Pritožbe proti pravilnikom za električne naprave, vezenine in skladišča se je zavrnilo iz razloga, ker se je pronašlo, da izvirajo iz nerazumevanja. Poročilo v sarkastičnem to- Prvi tak obrat se namerava odpreti v Sewing Center, 2630 Payne Ave., kjer se bo izdelovalo moško obleko. Druge obrate se, bo odprlo pozneje. Milford je v tej zvezi izjavil: "Vlada bo preskrbela denar- V Clevelandu se bo brez dvoma izdelalo več obleke kot se jo bo rabilo tu, nakar se bo preostanek poslalo relifnim organizacijam v drugih krajih, od ka- Likvidator pravi, da bo dni-i iJonif: državam' države Pa terih se bo dobilo v A/^/fAITAMH,. n« - —..X 1-1, - _ - Kot pripoveduje Bennett, se mu j nu opozarja na nedavno odred-je pred. 17 dnevi, ko je prišel na bo NRA za odpravo določanja sodnijo, približal tuj moški, ga ' - .. . prijel za ramo ter mu grozeče rekel: "Če ve,s, kaj je dobro zate, boš izginil iz mesta." Nato je Bennett šel na policijski stan ter se pritožil. Ko je prišel ven ga je isti tujec že čakal ter mu zopet zagrozil,, da mu bo slaba predla, če takoj ne zapusti mesta." Bennett se je tako ustrašil, da je vzel prvi bus v Buffalo, od tam pa je šel peš na farmo svoje sestre, kjer se je nahajal do sedaj. Sodnik Corlett je obljubil policijsko protekcijo Bennettu in njegovi družini. Ako želi pa se ga bo pridržalo v okrajni ječi, dokler se drugi proces ne zaključi. Bennett je edina priča, ki je pri obravnavi proti advokatu izpričevala, da je videl Clyne-a v avtomobilu, ki je ubil Mrs. jKovačič. cen, ter nadaljuje z napadom na administracijo gen. Hugh S. Johnsona. Odgovornost za manipulacijo s pravilniki se je vrglo direktno na rame gen. Johnsona in poročilo pravi, da če s tako taktiko ne preneha, bo ga dividenda izplačana prej kot prva. Po izplačilu prve divi-dende se bo štab uprave znižalo in likvidacijo se bo najbrže preselilo iz sedanjih bančnih bodo odgovorne za izvršitev produkcijskih programov, potom katerih se ima brezposelnim j preskrbeti stvari, s katerimi jih je sedaj vlada zalagala." Pričakuje se, da bo Cleveland prostorov, za katero se plačuje1: organizaciji železničarjev, ki za zacetek dobil v ta namen lastuje poslopje, $500 mesečno, v manjše prostore. Vsi vlagatelji bodo morali priti po divi-dende osebno, kadar bo denar pripravljen. Čeke se bo razposlalo le vlagateljem izven mesta, ki tvorijo eno četrtino celega števila. Med vlagatelji je tudi precej naših ljudi. Podružnica ,te banke se je nahajala na vogalu St. Clair Ave. in Nottingham rd. zameno čevlje, pohištvo, konservirano sadje, sočivje itd. Dosedaj relifna administracija sploh ni delila oblek, razen starih oblačil, ki so bila darovana, kar je zlasti zaviralo one ljudi, ki so na relifu, ki iščejo dela v trgovinah in pisarnah in od katerih se pričakuje, da so čedno oble- . . , , , , i čeni, dočim se od tovarniških bratov za brezposelne, katerega , , , .v , . bo vodil Boyd Fisher. Za celo | delaVCeV tega ne PricakuJe- državo je na razpolago $1,000,-j Namerava se ustanoviti po- 000. ! sebne prostore za distribucijo V splošnem bodo te "tovar-j produktov, ki se jih bo izdelalo ne" preskrbele brezposelnim i v teh obratih, za prevoz med stvari, ki jih doslej niso dobi- i mesti pa bodo skrbeli armadni vali. V privatno industrijo pal transporti. $200,000. Ohijska relifna ad jministracija je imenovala pose ben oddelek za ustanovitev o ,17 POGREŠANIH, KO JE ZGOREL PARNIK celoten eksperiment z NRA pri- priznal d vdoye sel v roke neodgovorne diktatu-j ^ ^ ^ ^ ^ NEW YORK, 13. junija. - NRA administracija je opisa-! so bili obtoženi, da so 12. maja V MtoNuje zgorel na v poročilu kot "vlada vojaš-p0 neki zabavi odPelJali v Edge" kega diktatorja, ki je popol- water Park 29"Ietno vdovo Mrs noma tuja tradicijam, navadam in psihologiji ameriškega ljudstva in docela neučinkovita v reševanju takšne krize kot je današnja." Po objavi prvega poročila od strani Darrowe komisije je bilo poročano, da je Johnson s svojim odgovorom "uničil" Dar Claro Schultz ter jo tam posilili, se je včeraj hitro končal ko je eden izmed trojice priznal obtožbo, nakar ga je sodnik Kramer obsodil v zapor v državnem reformatorju. Ostala dva sta bila vsled nezadostnih dokazov oproščena. Slučaj je izzval boj med policijskim pro- Slov. graduant * Preteklo soboto je graduiral na East Technical High School mladi John J. Peček iz 6628 Bliss Ave., ki je bil pred leti vesten raznašalec našega lista. V šoli je špecializiral v machine designing ter je bil reporter za šolski list "Scarab". Njegova mati, ki je pred leti postala vdova, je sedaj poročena z Mr. J. Poglajem, ki je zelo ponosen na svojega pastorka. Baker izvoljen Včeraj je bil izvoljen za Delegatinji društva Danica Na redni seji društva "Danica" št. 11 S. D. Z. so bile izvoljene za delegatinje za prihodnjo konvencijo S.D.Z., Mrs. Ka-therine Kogoj, 18617 Kewanee Ave. in Mrs. Julia Zakrajšek, 1083 Addison Rd., za namestnice pa so bile izvoljene Mrs. Albina Novak, 6036 St. Clair Ave. in Mrs. Emma Drobnic, 1094 E. j 76 St. Mlad graduant Iz East Technical višje šole je zadnjo soboto z odliko graduiral Adolph J. Smrekar, sin poznane družine Mr. in Mrs. John Smre- rowa, toda drugo poročilo kaže, i sekutorjem in okrajnim prav-Ha ar\ „., .. 'dnikom. Prvotno ie bila troji- da se ni Darrow niti za ped u-maknil s svojega stališča. Toda nekaj se je Darrow od tedaj naučil. Prvo poročilo je poslal v Belo hišo, ne da bi dal v javnost njegovo vsebino, kar je Johnson porabil ter povzročil, da je bilo poročilo zadržano, dokler ni imel prilike sestaviti odgovor nanj. To pot pa je Darrow vsebino poročila takoj sporočil v javnost, ne da bi čakal, da se isto uradno objavi. SVET SE POLAGOMA DVIGA IZ DEPRESIJE? LONDON, 13. junija. — Daily Express trdi, da se svet norveški tovorni parnik Knut polagoma dviga iz depresije ter Hansum ter se potopil. .17 mož je najbrže izgubilo življenje, med katerimi je tudi podkapi-tan. Neki ameriški parnik je pobral 16 drugih članov posadke, med katerimi je tudi kapitan. 1 Varove rep. mašine, izid 2 proti j predsednika upravnega odbora 1. Glasovi stoje: Cleveland, 1,- Ohio State univerze v Colum-jkar, iz 1383 E. 55 St. Mlademu 106 za, proti 370; Philadelphia, za 17,224, proti 9,796. busu bivši vojni tajnik Newton graduantu kot tudi D. Baker. i starišem. Čestitamo! njegovim Za "dostojne filme" Katoliške cerkvene oblasti so zadnji čas začele veliko kampanjo proti "nedostojnim" filmskim slikam. V Clevelandu so se jim pridružile tudi protes-tantovske sekte. Cerkve poživljajo vernike, da bojkotirajo filme, katerih vsebino se smatra za "pohujšljivo." je bila troji ca obtožena le navadnega napada in vsi so bili spuščeni na prosto pod nizkim poroštvom. Potem pa je nalstopil urad 0-krajnega pravdnika, ki je trdil, da se gre za, "politično protekcijo," nakar je velika porota naperila obtožnice proti fantom. Čiščenje v parkih Včeraj je mestni direktor parkov August Kurdziel najel 100 mož, ki so takoj začeli kositi travo in čistiti zanemarjene parke. Do sedaj je imelo mesto za oskrbo vseh parkov samo 62 mož na razpolago. Bančna reorganizacija Do včeraj je bilo podpisanih 3870 delnic za ^reorganizacijo North American Trust Co., delničarjev je bilo 1016, načrt za likvidacijo stare banke pa so podpisali vlagatelji z $1,839,-805. ČEHI IN BELGIJCI TUDI NE PLAČAJO WASHINGTON, 12. junija.— Državni department je včeraj prejel formalno obvestilo, da Belgija in Čehoslovakija tudi ne bosta plačali svojih obrokov na svoj dolg v Ameriki, ki zapade 15. junija. navaja za dokaz številke, glasom katerih so industrije tekom zadnjih 12 mesecev sprejele na delo 6 milijonov brezposelnih delavcev. List pravi, da je o-krevanje največje v britskem imperiju, kjer se je brezposelnost znižala za 1,000,000. Dragi psi zgoreli V torek je v prostorih lovskega kluba v Chagrin Valley nastal požar, v katerem je poginilo 11 lovskih psov, ki so bili vredni $2000. Šest psov, ki so poginili v ognju je bilo impor-tiranih iz Anglije. Seja zastopnikov V petek, dne 15. junija se bo vršila redna polletna seja zastopnikov kluba društev Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. Pričetek točno ob 7:30 zvečer, v sobi št. 2, novo poslopje. Bodite točni. — Tajnik. CWA DELAVCI NAŠLI STAR DENAR BROOKLYN, N. Y., 13. junija. — CWA delavci, ki delajo v Prospect parku, so danes v teku pol ure premetali več lopat zemlje kot preje v petih urah. Vzrok je pa ta, ker sta dva izmed delavcev našla pri kopanju vrčičo 80 starih angleških, francoskih, španskih in ameriških novcev. Odpotuje v domovino V staro domovino, v Borovnico, odpotuje po triletnem bivanju, Miss Milena Drašler iz 1094 E. 76 St., mlajša hčerka poznanega Mr. Frank Drašler-ja, ki se je vrnil v Jugoslavijo pred letom dni. Potuje z Mr. Kollandrovo skupino iz Cleve-landa dne 15. junija ter pozdravlja prijatelje in znance, od katerih se ni bilo mogoče osebno posloviti. _ ^ ... JMiUaltttBijiMUaH STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 14. junija, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV l'TG. Sc rtlB, CO. Ml 8t. Clair Ave. HEnderson 6811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor *o raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ........ $550 Ka 8 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ $1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. M.oo Za 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedlnjene države ln Kanado za celo leio .... $4.50 Za 6 mesecev ....... $2.50 ;za 3 mesece ........ $1.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Congress of March 3rd, 1879.. Industrija I no delo doma Predsednik je izdal eksekutiven ukaz, s katerim se dovoljuje delo doma (home work) ljudem, ki ne morejo delati v tovarnah vsled kake^poškodbe, telesne hibe, vsled nekaterih bolezni, starosti ali ker morajo ostati doma, da oskrbujejo kako bolno in invalidno osebo. To dovoljenje se daje pa le pod pogojem, da domači delavci (homeworkers) dobivajo isto plačo, katera se plačuje v tovarnah ali drugih delavnicah. Takoj za delom otrok se je industrijal-no delo doma smatralo kot resno socijalno zlo. Trdi se, da kontraktorji zaposlujejo približno miljon delavcev in delavk, ki pošiljajo blago iz tovarn na dom delavcev, da ga tam predelujejo. Krojaško delo in delo šivilj je največji vir dela doma. V raznih krajih pa se tudi druge stvari izdelujejo doma, kot naprimer natikanje gumbov in igel, izdelovanje cenih dragu- _ Ijev, papirnatih škatlic, natikanje koravd, izdelovanje senčnikov za svetilke, igrač, itd. Delodajalci domačih delavcev so večinoma mali in nestalni obrtniki, ki imajo malo kapitala in so odvisni od cenih mezd za svojo produkcijo. Zaposlenei so večinoma ženske, ki jim dostikrat tudi otroci pomagajo. To industrijalno delo cvete zlasti v najrevnejših delih velemest. Preiskave so dognale, da so večji del teh domačih delavcev Italijani. Ali tudi druge tujerodne skupine, pa celo tukaj rojeni Amerikanci in črnci so obilno zastopani. Preiskave, izvedene pred vpeljavo N. II. A. pravilnika, so pokazale skrajno izrabljanje te skupine delavcev. Tako je v Pennsylvaniji, tekom leta "prosperitete" 1928 povprečna tedenska plača odraslega domačega delavca znašala $4.40 in povprečna urna mezda je bila 16 centov. V New Yorku je povprečna tedenska plača znašala $12.50 v industriji moških kravat do $8.88 v izdelovanju pudarstih puh o v. Imamo celo slučaje, ko so domači delavci na deželi dobivali nič več kot 2 centa na uro oziroma 25 do 50 centov na dan. Dolge ure dela,, nizke plače,1 nestalno zaposlenje, otroško delo in okolščine, preteče zdravju delavcev in javnosti, so bile glavno zlo industrijalnega dela doma. Mnoge države so izdale regulacije glede te vrste dela. Z uvedbo N. "R. A. pravilnika je bil storjen prvi poskus, da se ravna s tem vprašanjem na vsenarodni podlagi. Izmed industrij, pri /katerih je popolnoma prepovedano oddajanje dela za izgotavljanje doma, so sledeče: bluze in krila, obleke in suknje .prtljage in luksuzno ushjato blago, modreci in brazirji, ženske obleke, kuverte, prigibanje papirnatih škatljie, dragulji, klobuki, spodnje perilo, koteninasto blago (razuni vezanja). Druga skupina industrij, pri katerih naj se domače delo prepove po prete-' ku gotove dobe, so sledeče: umetne cvetlice in peresa, atletično blago, moška o-blačila, podveze za moške, moške kravate, igrače itd. Našlo se je pa, da bi nekateri domači delavci, ki so se tekom let prilagodili temu delu in so od tega .odvisni, mno^o trpeli vsled takojšnje prepovedi takega dela. To je razlog predsednikovega ukaza, ki napravi ja izjeme za nekatere domače delavce. Ali prejšnje izrabljanje je postalo nezakonito in se domačim delavcem morajo plačevati iste mezde, ki prevladujejo v dotični industriji pod dotičnim industri-jalnim pravilnikom. Velika pomota i premalo. Ali ne veste kje je bil Cleveland, Ohiojtisti doPis Pnobčen v katerem Vse je bilo tako lepo skoman- Je očivta[ S1- nadzornikom prema-„. ... • lo pažnje; v "TT.nnlrnnrnvnnati"' dirano za volitve delegatov; pisma razposlana z navodili koga voliti; priporočali to in ono, da bo šlo ja vse kot po maslu, pa je prišla sila, ki odpor rodi in je lepe načrte porušila. Sila, ki ni bila povabljena ne z besedo, ne s pisavo je prišla na zborovanje, in je temelje po svoje postavila. Sedaj pa manjšini ni bilo prav tako početje, in povedali so odkritosrčno, kaj mislijo v svojih «rcih o delegatu, ki ga je sila izbrala. Pred izvolitvijo mu ni ni-kdo očital hudobij in prestopkov malih in velikih; ko pa je enkrat beseda meso postala so stresli ploho očitkov in črnih kosmatih grehov nanj. Prvi so-brat se je izluščil iz sedeža, ter naznanil prisotnim v lepem bratskem tonu takole: Bratje in sestre! Ali se zavedate kakšno veliko pomoto smo naredili. Tamle tistega sobrata ste za delegata izvolili, ko ni vedel do nocoj, do današnjega večera, da ima naša organizacija letos konvencijo. Kaj mora takšen član vedeti o naših pravilih, kaj naj ve o poslovanju naše ustanove, kakšne zasluge si je on iztekel odkar je postal naš član, in sedaj greste in ga izvolite zastopnikom. O, kako velika napaka! ..." Novopečeni delegat je sedel ves skrušen kakršen je bil in britko mu je bilo pri srcu, da čemu so ravno njega izvolili ko je imel najmanj volje in še manj upanja za to čast ali nečast kakor si pač kateri vzame. Tih in spokojen je čakal kako se bo izteklo, kakor čaka popotnik pod streho pred hudo nevihto. Zopet je drugi vstal, kakor veliki duhoven s knjigo v roki in razglasil sledečo obtožbo: "Cenjeni mi vsi skupaj: To, kar smo dosedaj slišali o tem novem izvoljencu ni še senca napram temu, kar Vam bom jaz povedal!" In protokol s paragrafi. ki je ležal na mizi s podvi-timi listinami, tako pripravljen, da mu ne bo treba predolgo listati ko pride prava ura, je pričel citati s svečanim glasom: Ta sobrat se je pregrešil napram tej in tej točki; člen, ta in ta, stran toliko in toliko, vse to so velike obtožbe, ker je razžalil svoje sočlane naprej postavljene s tem, da jim je očital potom dopisa, da niso dovolj budno pazili za točnost in vzorno gospodarstvo za njim podrejene sodruge, ako ravno vsa dejstva kažejo, da je to gola resnica. Ampak zaradi lepšega reda in discipline pri našem vzornem vodstvu se kaj takega ne spodobi. članska dolžnost je, da redno plačuje o pravem času svoje asesmente; da si čuva svoje zdravje in da čim manj črpa sklade, in da ne vtiče svojega nosa izven društvenega delokroga. Ako to dopustimo, da posamezni člani drezajo pod prste našim predstojnikom, kako naj potem napredujemo. Moje mnenje je, da tamle tistega ravnokar izvoljenega zastopnika postavimo pred krvavo rihto!" Ko je protokol prečital si je mislil, da je razgaljena velika tajnost. Prisotna večina pa ga je pomilovalno gledala kako moj-stersko je nevedoma razgalil samega sebe in one, ki imajo s tem kaj opravka. Obtoženec in izvoljenec pa je sedel še vedno tako skesano in udano, kot Aleš pod stopnicami — brez besede in upora. In da bo mera polna, se je tretji dvignil. — , "Tega bi mi ne smeli nikakor dopustiti, to presega vse meje. Kar smo dosedaj slišali je še vse Enakopravnosti V tak list trosit take reči? Od sile! .... In sedaj kaj bodete naredili? Sedaj ko ste ga izvolili ali naj ostane res za delegata? Kakor hočete, ampak to je velika pomota! ; . , v . , sar nucete, oaiasu, vuuisku No, in br. Ales je moral na , , £ T Vv v J Johanco, škofa Jegliča, ali pa dopisovalce, ki imajo menda ja pravico se izraziti, da kultura, katero Jože Grdina zagovarja, ni odrešila človeštva, pač pa ga zasužnjila. Tudi fond J. R. Z. Jožeta peče, čeprav ni nič daroval, pač pa delal nasprotno, to je, da ni Jugoslavija postala republika. Po njegovem se je zgodilo in še ni zadovoljen. Kar se pa tistega denarja tiče, ga je manj kot pa ga samo ena cerkev letno sko-iekta. V vaš vrt pa le postavite, kar hočete, Barago, Vodiško zagovor Prosim sobrat vodja, da se , v... , ^jive oiuvence v ra sku uuiiiiu v po pravici operem vseh očitkov! „ ... ... . , ... , . , , £1 j . California, ko so bili falotsko 1'rvpmii niiPTivnrim tn Ha nn Prvemu odgovorim to, da na seje res nisem hodil redno, ne iz brezbrižnosti, ampak ker sem bil zaposlen ob času sej, kjer si služim kruh in da plačujem assesmente, kar me drži, da sem dobrostoječ član. Ako ste delavci upam, da me bodete razumeli, da kruh je prvo. Kar se pa pravil tiče naj me sobr. kritik vzame na poskušnjo da se prepriča o zmožnostih. Če kedo redno obiskuje seje še ni rečeno, da so mu pravila znana, ker na sejah največ trpi dnevni red. Drugemu: "Vse kar sem omenil v dopisu je neizpodbitna resnica, kar bi mi bilo veliko ljubše, da bi ne bila. Resnico pisati in govoriti se še vedno sme v tej deželi, akoravno nas skušnje u-čijo, da se to slabo izplačuje. —• Krvave rihte se ne bojim zaradi izražanja srčnih misli, ker i-mam veliko število somišljeni< kov. Tretjemu: "Zelo slabo se počutim če sem uklenjen, bodisi po duhu ali telesu. Ne ljubim nobene izbere, pa naj mi je zasebno še tako velik - prijatelj, kajti ravno izbiranje zaradi te ali one zamere so največji plotovi do boljšega medsebojnega: sporazuma' in poštenega enakopravnega življenja. Kadar me volja prime, pišem kamor se mi poljubi in zato imam svoj razlog. Namreč v listu "Ameriška Domovina" se mi zdijo prevelike črke - debel tisk, in naročnik nisem, toraj mogoče ne dobrodošel dopisnik. List z drobnim tiskom se mi bolj dopade. Toraj če mogoče, naj mi tretji sobrat prizanese! ?" Nato je nastopil nepristranski sobrat kot spravitelj za mir in debro voljo. Sobratje, prosim Vas, čemu vse to prerekanje in pomisleki ali nimate pravil? Dobrostoječ član je, od večine izvoljen, in manjšina se mora podati večini. Kedor zmaga, zmaga fatra Jerana, ki je vodil ameriške Slovence v rajsko dolino v zapeljani Ne bom se štel za nobenega naprednjaka, ali dopisovalca, ali tudi ponižna ovčica nočem več biti, ker se dobro zavedam in ker je črno na belem, da je vsa zgodovina od Jožeta pa do Rima, spisana s človeško krvjo tistih delavcev, kateri nasedejo kulturi, kakršno J. Grdina vsiljuje še za v bodoče svojim v stari domovini in tukajšnjim bratcem. Da, dobro se zavedate, kje je vaš grunt in kakšnega gnojila je treba zanj. Zato se otepate novih idej, katere bi privedle narod v svobodo in odpravile gorje človeštva. Andrew Suša. Z zapadne strani Cleveland, Ohio Društvo "Brooklyn", št. 135 S. N. P. J. na zapadni strani mesta priredi izlet ali wiener roast v soboto večer, 16. junija na Zor novih prostorih, 4388 Bradley Rd. ' Vabimo vse članstvo sosednjih društev in prijatelje, da se v obilnem številu udeležijo tega izleta. Igrala bo domača godba našega, člana Joe Stibila in za lačne in žejne pa bo dobro postregel odbor. Torej na svidenje v soboto večer na nepozabnem prostoru ustanovitve našega društva. Radi bi videli, da bi se naši člani do enega udeležili te prireditve. Odbor Zahvala Spodaj podpisani se zahvaljujem pevskemu zboru "Delavec", odseku Soc. kluba št. 28 J. S. Z. za prijazen obisk in presenečenje ob priliki obhajanja moje 60 letnice, katero sem obhajal v ponedeljek, dne 4. junija t. 1. Prav prisrčno se zahvaljujem zboru "Delavec" in kedor je poražen, naj pripo- ^^ . za kazanje DOra„ čestitke m njih simpatije ko so zna poraz. Sedaj pa z dnevnim redom naprej ! Nevihta se je polegla, vsaj na videz a v srcih kedo ve kako je ? Ampak, velike napake se delajo še vedno in se bodo še v bodoče; saj so se delale še pod mi privoščili še mnogo, mnogo let življenja. Hvala vam lepa za pesmice, katere ste zapeli meni v počast. Zahvaljujem se' tudi vašemu pevovodji Mr. Jos. V. Krabcu, ker je tudi on prišel meni čestitat. Hvala Mr Krabec! Še posebej se moram zahvaliti Obnašaj se, Tommy!" je rekla mama. "Kaj pa bi ti učitelj rekel, če bi se tako obnašal v šoli?" "On bi rekel: Obnašaj se! Pomni, da sedaj nisi doma!" <ž> "George mi je dejal sinoči, da me bo poljubil ali pa umrl v poskusu!" "In-te je poljubil?" "Well, danes zjutraj je bil še vedno živ ... " # Bodi moja—ljubim te," je star milijonar vroče šepetal lepi, toda revni vdovi. "Toliko, da bi umrl zame?" je ona vprašala prijazno. Kadar prihodnjič prideš pozno v šolo, prinesi izgovor od očeta," je rekel učitelj. "Ampak oče je jako slab v izgovorih," je odvrnil Johnny. "Mama ga vselej ujame!" očetom Mojzesom; Izraelci so ,__ > j ,• , , ' celemu zboru za tako len darn- dah svoje zlato od sebe in vlili v.m * • ♦ zklto tele £ riiptrn Tn b-n -io \ cm cdKe , na Katerem je bilo zlato tele ž njega. In ko je bilo lepo vlito svetlo so ga molili in 60 sveč in kakor je to pri nas stara navada, sem tudi jaz po- častili svojo lastnino. Koliko T J , ; / T * jaZ P°" smo do d ,m„w9 rinA skusil ugasnit vseh 60 sveč naen smo do današnjega dne napredovali ? Ivan Kapelj Jožetu Grdini v odgovor Cleveland, Ohio G. J. Grdina se je zelo razkačil v sobotni številki klero-fašistič-nega lista "A. D." in sicer zato, ker ne trobimo vsi v njegov od Rima podedovani rog; to je ti- , „ ______ sta trobenta, ki kliče narod na prijazna zabava (brez plesa), da vojno klanje, na poniževanje in'smo se zabavali pozno v noč in v temo, da mu izkoriščevalci la- J si voščili in klicali na zdravje e-žJe Pijejo kri. Čudno se mi zdi, den drugemu, skoraj do belega da se ni ta delavčev dobrotnik dne. No ma strela, povem vam, rajše naselil v rajski deželi Ita- da ta dan mi ne bo nikdar šel iz lije, ker mu je bila bližja in od spomina. krat, toda mi ni uspelo, ugasnil sem jih samo 57 in 3 so ostale ne ugasnjene, toda povem vam po pravici, da če bi jaz imel še eno inčo bolj široka usta, bi jih ugasnil vseh 60 naenkrat, no ja, Še premalo bi jih bilo. No, vidite še tako zdravega in čilega se počutim. Ko smo skončali vse ceremonije, se je začela prav vesela in HA, VI TEGA NE VESTE. Ali vam je znano, da so na Kitajskem prej izdelovali pivo kakor vino? Ali va*m je znano, da pozna človeštvo razmeroma prav malo časa kruh? že tisoč let prej so poznali kašo. Ali vam je znano, da niso stari narodi pri konserviranju mesa rabili soli, temveč med? Ali vam je znano, da je najstarejša juha krušna in da so nekdaj splošno bili prepričani, da odlomi jen kruh bolj tekne kakor zrezan? Ali vam je znano, da so stari Perzijci prav poredko uporabljali maslo in so belili samo z oljem, ker so smatrali maslo za "mlečno olje"? Ali vam je znano, da so že za časa Homerja poznali neke vrste krvavo klobaso, saj v 18. spevu Odiseje Homer opeva kozje želodce, napolnjene s krvjo in mastjo? da rastejo v Afriki velikanske citrone, izmed katerih da vsaka po četrt litra soka; da na Japonskem prodajajo avtomobile zelo poceni, in sicer takšne, ki jih naviješ kakor f-gračo in se z njimi pelješ 60 km daleč brez bencina; da v zadnjem času proizvajajo l-epni sok, za, steklo gumij mesto kita; da nameravajo v Londonu zgraditi letališče čez Temzo, in sicer tako visoko, da bi lahko skozi pluli veliki oceanski par-niki; da so zoološki vrti obstojali že v predzgodovinskih časih; da v zadnjem času proizvajajo repni sok, ki naj bi s svojimi vitamini nadomestil pomarančni sok: # da pravi poročilo "American Chemical Society" (Ameriška kemična družba), da sadni sokovi, shranjeni v zelenih steklenicah, bolj ohranjajo barvo in svoj okus. vrha do tal vsa katoliška, ka-i kor pa da je prišel v Ameriko! kritizirati svobodno časopisje kot je Enakopravnost, in njene Še enkrat hvala lepa vsem. Anton Ribarič 9703 Elizabeth Ave. Važna seja Nocoj, 14. junija ^se vrši važna seja društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ. v navadnih prostorih S. N. Doma. Seja se prične točno ob 7:30 uri. Kot je vsem članicam gotovo že znano, se bo nocoj volilo de-legatinji za prihodnjo konvencijo SDZ., vsled česar je neobhodno potrebno, da je vsaka članica navzoča. S sestrskim pozdravom Tajnica Zamenjani mrtvec Kaj se lahko primeri trgovcu, če se onesvesti v šanghaju. Neki kitajski trgovec iz Šanghaja se je dal z rikšo peljati v mesto. Spotoma mu je postala slabo, a kuli se ni ustavil, ker mu itak ni mogel pomagati, in je menil dospeti čim prej v mesto. Ko je prispel tja, je neki mimoidoči za-klical, da pelje mrtveca. Kuli se je ustavil kakor okamenel, pristopil je policaj in ga z mrtvecem vred spravil na stražnico. Tu so kulija zaprli, truplo pa so do komisionalnega pregleda naslednjega jutra (bilo je namreč že zvečer) položili v neko sobo in ga pokrili z rjuho. Neki stražnik naj bi ga stražil. Mož pa se je ponoči domislil, da mu truplo itak ne more uiti in je odšel. Nočni hlad je truplu tako dobro del, da je — oživelo. Trgovec namreč sploh ni bil mrtev, temveč samo onesveščen. Seveda se je silno prestrašil, ko se je zagledal v vlogi mrliča in v neznanem kraju. Iz strahu se je skril v neki kot. Med tem se je stražnik vrnil in opazil, da mu je mrlič ušel. V silnem strahu je stekel domov, da bi se posvetoval s svojo ženo. Ta ga je pripravila do tega, da sta na pokopališču izkopala svežega mrliča in ga podtaknila namesto izginulega. Zjutraj je prišel komisar s kulijem, da ga pred truplom izpraša. Dvignil je rjuho, a kuli je zavpii: "To ni moj mrtvec! Moj mrtvec je bil mlajši!" Med tem se je prebudil trgovec, ki se je bil skril v kot, slišal kulijeve besede in uganil za kaj gre. Priplazil se je iz svojega kota. Nesrečni stražnik je moral sedaj priznati, kaj je napravil. Gotovo bi ga strogo kaznovali, da mu ni nekaj v obrazu pravega mrtveca zbudilo sum policijskega zdravnika. Poklicali so mrličevo vdovo, ki je priznala da nje mož ni umrl naravne smrti, temveč da ga je bila v spanju zbodla s tenko iglo v srce. Te dni so jo usmrtili, stražnik, ki je bil ostavil živega mrtveca pa se ' je izmazal s kratko bastonado. —j- Mikrofon spreminja glas To ni sicer nič novega, samo da smo doslej nad mikrofoni zabavljali, da spreminjajo dobre glasove v slabe. Sedaj pa je prišla iz A-merike izjemoma diametralno nasprotna vest. Pri nekem zvočnem filmskem snemanju v Bostonu so ugotovili, da je zvenel lepi, toda Šibki glas nekega 6 letnega dečka v zvočniku popolnoma spremenjeno, kakor glas kakšne slovite pevke Pri vseh snemanjih je bilo tako in ko je deček nastopil še v radiju, so se poslušalci čudili, ko so na koncu zvedeli, da jim ni pela kakšna operna pevka, temveč slaboten deček. Oddajna družba je prejela nešteto dopisov, naj da dečka še nastopati, toda ta želja se ni mogla izpolniti, ker boleha malček za pljučno tuberkulozo in mu je zdravnik po tem nastopu prepovedal peti. Našli so se takoj meceni, ki so dečku, otroku revnih staršev, omogočili zdravljenje v enem najboljših ameriških sanatorijev. Če ozdravi, ga čaka kariera velikega zvezdnika med filmskimi otroci, tem bolj, ker ima baje mnogo igralskega daru. Konec 400-letne tradicije Angleška zdravniška družba v Londonu je te dri sprejela v svoje članstvo prvo žensko. Štiristo let se je otepala zdravnic, zdaj se temu niso več mogli ustavljati, zlasti ne, ko so imeli pred seboj dr. Heleno Macphersonovo Mackavovo iz bolnišnice angleške kraljice Mary. Zdravnica si je pridobila mednarodni sloves kot izvrstna dietetičarka. Odkrila je, da o-troci prenehajo biti malokrvni, če se dodaje mlečni hrani železo in citronasti amonij. To stori otroke odpbrne proti boleznim in dobro pospešuje njihovo rast. Dr. Macphersonova-Mackaveva. je že članica raznih zdravniških strokovnih društev ter velja za avtoriteto pri zdravljenju rahitisa, ki je znan tudi pod imenom "angleška bolezen." Razputin ima naslednika V Atenah so te dni prijeli potujočega meniha Papanikolopuloša, Id je s svojimi propo-vedmi v Atenah in okolici začel vznemirjati ljudstvo. Papanikolopulos zatrjuje, da ga je sam Razputin izbral za svojega naslednika. Zato je sklenil, da bo začel javno pridobivati ljudi za Razputinovo vero. Aretiranec je imel v trenotku, ko so ga prijeli, pri sebi serijo Razputinovih slik, ki jih je baje pokojni ruski slepar opremil z lastnoročnimi posvetili. Tako namreč pravi Papanikolopulos, dočim mu o-blasti tega ne verjamejo. Grški menih nosi po vzorcu svojega "učitelja" dolgo brado in si ne striže las, da napravlja. vtis preroka že na zunaj. Policija tudi meni, da mož ni pri čisti pameti. f 14. junija, 1934. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland O John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. ( Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, C. William Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. Mirko Kuhel, blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Prank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR: Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. GLAVNI ZDRAVNIK: Dr. F. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Fenaa. URADNO GLASILO: "ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Vsa pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-ilka, denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslovanja upravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odseka, pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-loCe se uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost a« naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 623i St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio f St. Clair Rifle and Hunting Club Piše A. N. Slovenski lovci so se zbrali skupaj in šli na lov. Med njimi so nastale različne bajke in pravljice. Na površje je prišla tudi tale, ki jo je stavil eden večjih lovcev: Kako kličete pri vas tistega velikega ptiča, ki krade kokoši? Zdaj so se odzivali e-den za drugim, Pri nas ga kličemo jastreb, pri nas kragulj, pri nas skopec, Hrvat pravi kod nas uzmovič. Kako pa pri vas, vprašajo malega Tončka. Pri nas ga nič ne kličemo, pač pa sam pridni. Ha, ha, ha, so se smejali, da m bilo konca ne kraja. Ja, ti si jo pa pogruntal, Tonček. No, ja, prihodnje leto bomo mi pogrun-tali ali izvolili takega predsednika, ki bo samo ukazal ali za-klical, pa se bo vse "mufalo" ali selilo in vrtilo, kajti nas članov se premalo odzove, da bi stvar dobro izvršili. Kateri naši člani so najbolj aktivni? Najbolj aktivni med aktivnimi sb vedno aktivni, pa najsibo za karkoli ali kjerkoli in to drži glavnico našega kluba. Pa vendar bi prišli pogledat naš rovi prostor in pa lovsko kočo, itd. Pozor, naši člani! Mogoče ima kateri izmed vas peč na petrolej ali premog, ki jo ne rabi. A-ko jo kdo ima, naj nam hitro sporoči. Na zadnji seji smo sprejeli novega člana J. Robida. "You are welcome, John." Prihodnja vaja se vrši 17. junija. Izid streljanja dne 3. junija. ginilo okrog 20 ovac in koza. V I selu Grabovici je nekemu kmetu poginil bik. Največ pa je v ' teh vaseh poginilo ovac in koz, j ker so te živali shranjene v od j prtih ovčnjakih brez strehe. Ta-' ko je kmetu Čelomiru Adžiču ta mušica ugonobila 43 ovac, 20 ; koza in 46 jarcev. Nekaterim | kmetom iz drugih vasi je pogi-| nila vsa goved, ki so jo siromaki imeli, ki so v tej vasi največ : trpele. Tudi v teh krajih se ljudje branijo muhe z dimom, pri čemur pa nastajajo požari, v katerih zgori hlev in pa govedo. Muh je v teh krajih toliko, da plavajo nad Gornjim Mi-lanovcem in čačkom kakor veliki oblaki. Ker piha hud veter, bo te roje zaneslo tudi bolj ' v oddaljene kraje. In res poročajo iz okolice Belgrada, kjer tudi doslej niso poznali te nadloge, da je muha že napadla živino v vaseh Ri-pani in Rušanj. Samo v Ripnju je do 7. t. m. poginilo 6 volov. Ker je v teh krajih doslej ta nadloga bila neznana, ljudje niso vedeli, kako naj bi se je bra-Jnili. Zato so šele pozno začeli j žgati gnoj, slamo in cunje. Pri tem so pa zažgali mnogokje | svoje lastne hleve. Če se bo vreme shladilo in pričelo deževati, kar sedaj srbski kmet tako želi, bo te mušje nadloge kmalu konec. Strah pred operacijo ni upravičen V dunajskem radiu je preda-1 napadom je od 580 bolnikov u-( val dr. Hans Finsterer, znani | mrlo 1%. Tudi tu ni igrala sta-dunajski kirurg, o strahu pred rost . posebne vloge. Nevarnost "Kako deliti?" bogataš. drugega napraviti z "Nu, saj mi dovoljujete, da je vprašal filozof. se je začudil jih gledam. Ali morete še kaj njimi?" operacijo, ki je še vedno zelo razširjen med ljustvom in ki je pogosto vzrok, da marsikateri bolnik plača z življenjem ta predsodek. Povsem neupravičen je strah pred bolečinami; saj je te kirurgija že popolnoma izločila. Tudi strah pred narkozo s kloroformom, ni u-j pravičen; saj se te vrste narko-l za prav malo uporablja. obstoji v odlašanju. Po vsem tem je jasno, da je strah pred operacijo najhujši škodljivec. Ko bo ta strah popolnoma izginil, bodo uspehi zdravnika še večji. Anekdote Ko je bil Lorenzo di Medici Moč saharina Sušel 15 Peterka 14 Papesh 15 Gorjanc 14 Urankar J. 19 Klemen 20 Penosa L. 16 Sietz 13 Penosa V. 19 Novak J. 20 Mihelich 7 Novak A 22 Dolenc 14 Glazar 21 Robida 13 Stampel 17 Ravnikar 16 Kavčnik 5 Kosec 15 Šinkovec 17 Niti, pri bolnih na srcu, pljučih in1 še deček. se je florentinski nad-drugih podobnih organih ni ta škof nekoč pogovarjal z njim. nevarnost upravičena. Tudi "Povej mi, mladi prijatelj, mnogo hudih operacij izvršijo kie biva B°g in 11 dam oran" danes zdravniki z lokalno oglu- žo'" Je dušitvijo. Govornik je na ta na- "Povejte mi, eminenca, kje čin operiral že 6000 ljudi. Tu- BqS ne biva in vam dam dve di strah, da se operacija ne boj oranži>" se je odrezal Lorenzo. posrečila, je odveč. Nekdaj so1 „ , *v * * . T ., r^irH- rwv.o„;™ „„ • v., , Bogat moz je filozofu Leib- reKli. Uperacija se je posrečila, ' .. , , , . . a bolnik ip umrl MonDC f O V»£\lr o SENZACIJONALNA VREDNOST za petek in soboto a bolnik je umrl. Danes ta rek ne drži več. kamnov. Srečajo se celo „„ , , , „ , najtežje operacije, v katerih je L da ho«*e svoje treba nonolnoma n^niti draS'ul->e delltl 2 meno3- Je de' treba popolnoma odstraniti želodec, ali pa operirati raka v požiralniku, kar se danes že po-| sreči. Vprašanje, ali se opera-i jal Leibnitz. ZAHVALA Članice društva "Danica" št. cija posreči, odvisi zelo pogosto 11 S. D. Z. se iz srca prav lepo od splošne konstitucije bolnika zahvaljujejo naši članici se-in tudi od okolnosti, ali se ope- stri Frances Drčar, za njeno pridno zanimanje in delovanje pri društvu in pri fari sv. Vida. Tajnica. Mušica mori ljudi in živino Golubaška muha nastopa v suhi pomladi V severni Srbiji se vsako pomlad prikažejo roji neke muši-ce, katera se imenuje "golubaška mušica." Ta muha lahko postane zaradi svojega strupenega pika nevarna govejim in ovčjim čredam, pa tudi za ljudi ni brez nevarnosti. Roji vsako pomlad. Kadar pa je v tistih krajih, pomlad tako suha in vroča, kakor je letos, roji tudi po dvakrat in trikrat ter se na ta način strašno razmnoži. Letos je v srbskih krajih silna suša, ker že m^ogo tednov zapored ni padlo niti kaplje dežja. Zato se je ta muha zelo raz-jmnožila in ogroža v Srbiji celo loševiča in v hlevu vol in krava, edino premoženje ubogega delavca. Prav tako po drugih krajih Srbije sedaj kmetje žgo gnoj okrog ovčjih staj in govejih hlevov. Povsod je veliko dima, povsod se pa tudi dogajajo požari. Vkljub vsem pripomočkom je v štirih vaseh smede-revske okolice od pikov te muhe poginilo mnogo .krav, volov in ovac. V vasi Selevcu so kmetje delali na polju. Neka mati je s seboj vzela svoje malo dete in ga pustila v senci, sama pa je delala na njivi. Kmalu se je velik roj te muhe vsedel na nesrečnega otroka ter ga tako opikal, da bo najbrže umrl. V vaseh okoli čačka, kjer do kraje, kjer je doslej niso po-,siej niso p0Znali te nesreče, je zna^- j 6. t. m. v teku pol ure raznim Iz Čuprije poročajo, da je go-;kmetom od pikov mušice pogi-lubaška mušica 'prvič rojila j nilo 7 govedi. Iz Paračina poročajo, da se' golubaška mušica širi v veliki pred kakimi 10 dnevi, da pa tedaj ni povzročila nobene posebne škode ne pri ljudeh, ne pri j množini po vsej moravski doli živalih. Zaradi velike suše sejni. Dne 7. t. m. je v Paračinu je žival zelo razplodila in dru-] zbolela Roza Vanek, ki so ji za-gič vzrojila v mnogo večji mno-j radi pika zatekle noge, in Voji-žini. Če ne bo še nekaj časa| slav Pavlovič, paračinski pismo-! dežja, se bo dvignil tretji roj. j noša, ki ima otekli obe roke. Že sedaj dela v tem okraju Neko tretjo žensko so pa mora-veliko škodo. Kmetje branijo!li prepeljati v paračinsko bol-: svojo živino pred to muho najnišnico, kjer pa bo najbrže u-ta način, da okoli hlevov zažgo mrla. kopice gnoja in smeti, da z di-j Iz Gornjega Milanovca poro-mom odganjajo mušice. Pri tem! čajo hude reči: Največ muh se se pa dogaja, da zaradi vetra! je spustilo na vas Jablanico, iskra šine na leseni hlev in po-j kjer je do 7. t. m. poginilo že vzroči požar. Tako je 6. t. m. vi mnogo govedi. V vasi Nevade Čupriji zgorel hlev delavca Mi-j je samo dvema družinama po- Te moči ne občutimo Samo v .Jugoslaviji, marveč se neprijetno uveljavlja tudi na Čeho : slovaškem. Strokovnjaki ceni-; jo, da se vtihotapi na Češkoslo-a aško iz Avstrije vsako leto do 100,000 kg saharina, ki nadomesti 3000 kvintalov sladkorja v vrednosti 180 milijonov Kč. K temu treba prišteti še 60 milijonov Kč izgube na davkih, ki jo utrpi češkoslovaška država, tako da znaša celokupna škoda približno četrt milijarde Kč. Umljivo je tedaj, da je carinska straža na meji silno pozorna na tihotapstvo s saharinom, a zatreti ga ne more. Tihotapci so silno prevejani in če se jim izjalovi en način, si takoj izmislijo drugega. Pravzaprav bi morala straža na meji vsakogar do nagega sleči ali mu vsaj pregledati tudi najmanjše žepe na telovniku. Zelo običajno je tihotapljanje saharina v votlih palicah. Enako pogosto so v rabi široka krila moravskih kmetic: vsaka guba pomenja žep za saharin. — Nekoč so našli v basu neke potujoče godbe, ki je sumljivo velikokrat romala čez mejo, 30 kg saharina. Nekaj izvirnega so bili električni stroji, ki so jih tihotapci opremljali z znanim znakom strele in svarilom: Ne dotikajte se! Nekoč se je pa reki radoveden carinik le upal dotakniti stroja in glej, strela ni udarila vanj, namreč v od-pošiljatelja aparature, ki ni bila napolnjena z elektriko, mar-a eč s saharinom. Nekaj podobnega so "kurilne cevi" pod klopmi v železniških vozovih. Te cevi so prav tako zaprašene in umazane kakor prave cevi, le da niso z vijaki pritrjene na tleh. Par postaj onstran meje tihotapec izstopi in si zadene na ramo cev kakor pošten klepar. V cevi je saharin.—Dalje prenašajo saharin v votlih knjigah, v preši-čevih mehurjih, ki jih med vožnjo po železnici skrijejo v vodno omaro na stranišča itd.| = Po pravici naglašajo češ^o-j; slov. listi, da tihotapstva ne bo j mogoče zatreti, dokler se ne] i znižajo cene sladkorju in ne izgine brezposelnost. racija izvrši v pravem času. Posebno je treba pobijati strah pred rakom, ki je zelo zelo pogosto neupravičen. Po predavateljevem mnenju nj, na V najem Se odda mestu, da zdravnik vselej pove ! trgovski prostor in štiri sobe s resnico bolniku. Mnogo bolni- kopalnico in klet; 4 ali 7 sob kov radi tega obupa in ta obup zgoraj in 3 sobe zgoraj. Vpraša jih žene celo v smrt s samou- se na 1029 E. 62 St. Najemnina morom. če se zdravnik pre-: nizka. priča, da ima bolnik res- raka1"-----— in da je operacija nujno potreb- Poceni na, tedaj naj bolniku dopove n. ■ j • ... j • u uu^uvc naprodaj grocerna m mesni- pr da je nevarnost da se raka 4 ^ n JJ v uradu naleze in daje zato bolje, da se «EnakGpravnosti£ da takoj operirati. Mnogo več-__________ __ ja je nevarnost, ako preveč od-j lašamo z operacijo. Sedaj *2 98 NAJNOVEJŠA "VOGUE" OČALA lu je genzacijonalna ponudba, ki bi morala takoj ugajati slehernemu, ki nosi ali bi moral nositi očala. Samo za dva dni nudimo ta fina Vogue ot.aia, umerjena v modernem z zlatom oblitem okvirju, po znižani ceni na tej sejraaiijonalni razprodaji, samo «2.98. Vsa očala umerijo izurjeni ek?«K'rlnl. »Ptometristi. Vsa očala so posebej zbrušena po '<*-r^, h, a vasim P®trebam. v naši veliki moderni tovarni. Garantirano je da vam bodo očala perfektno prikladna ter vam dala popolno zadovoljstvo, drugače pa vas ničesar ne stanejo. Poskusite jih za 10 dni posku8lte j'h- ?a>»o to vas prosimo. To je naš edini argument. Uverite se na naso riziko, kako bodo ta lina, lepa očala zboljšala vašo zunanjost, kako vam bodo omogočili videti od blizu in daleč, čitati najmanjše crkc ali potegniti sukanec skozi najmanjšo iglo. Zgiasite se, da ,n "•nerim» Pri ekspertnem opto- metristu. Tosluzite se te nenavadne cene in naše ponudbe za i0-dnevno poskusnjo. Nobena obveznost, da morate kupiti. Brezplačna preiskava po licenciranih ekspertih DR. RITHOLZ OPTICAL CO. 1976 E. 9th St., 2 vrati od Euclid Ave. Š,r°vodSe "°1,HDrnr^ Visio,> ,lad 3,000,000 ljudi v vodilnih mestih Odprto ob večerih v pondeljek, sredo in petek. Kadio—Poslusajte program na WGAR postaji dnevno ob 5. uri. V najem se odda stanovanje, obstoječe iz 3 sob, na 7004 St. Clair Ave. Najemnina samo $10.00 mesečno. Vpraša se na 7004 St. Clair Ave., v železninski trgovini, ali pa pokličite GArfield 6617J. V SOBOTO, 16. JUNIJA bomo servirali CHICKEN VEČERJO in PRAŠIČEVO PRATO ter najboljše 6%. pivo in vino. Tudi godba bo prvovrstna, da se*borno zavrtih po domače. Se priporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas obiščete. JOSEPHINE ANTONČIČ Domača gostilna 1287 E. 55 St. vabilo na vabilo na PIKNIK društva "TABOR" V NEDELJO, J 7. JUN. 1934, pri Mr.' in Mrs. Franci Z1" 5fS £ff llf ip Bp ap 1 Itl R " " i 6TRAH 1 Efcl AŽOPRAVftOŠT 14. junija, 1934. £.IIIIUIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllMMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIimimillll^ I Nož Simone | | Roman . | 1 SPISAL CHAMPOL. PRELOŽIL V. LEVSTIK | fmimmimmiiiimiimiiiiimiiiiiimimimimiiiMiimiiimMiiiimiMMimiiiii? Od tistega trenotka, ko je Si- spretnostjo, kakor bi se mona prekoračila njen prag, jo je začela polagoma navdajati in obvladovati huda slutnja. Leden mraz in žgoča vročina sta se ji bil pogreznil pod zemljo, in Simona se je zavedla, da je prišel slovesni trenotek, ko mora stopiti pred svojo teto. Kratek mraz jo po vrsti prelivala po žilah, do-1 je pretresel in obstala je ter na-čim je prisluškovala ob vsakem iglo premotrila svojo zunanjost; najmanjšem šumu, vedno mi- zapazila je takoj, da se vrtno sleča, da zasliši na stopnicah ko rake in zagleda nekoga, ki s poslednjim udarcem podre njene blato še drži njenih čevljev in da so drevesne veje, ki so se med potjo obešale nanjo, pustile nade, ki ji prinese zaključno od- na plašču vlažne sledove. Toplo-klonitev in jo morda sirovo čez' ta stanovanja, ki je brez preho- prag pahne. . . . Ni si več prikrivala zadrege, v katero bo prišla, niti ponižanja in rane, prizadejane njenemu upravičenemu ponosu. — Kaj bi bilo vse to v primeri s posledicami njene usode in z'nesrečo njene rodbine, ki je bila sedaj neizogibna. In bridko se je grajala za svoje prevarljive nade, krvaveča v svojem srcu, ker je h krutim izkušnjam svojcev pridružila še to strašno prevaro. Naenkrat se je dvignila in vzravnala, in silna bolečina ji je presunila srce. Zdaj se ni varala. Nekaj se je rahlo premikalo tam gori. Ljudje so hiteli semmtja. Zamolkli glasovi so prihajali skozi priprta vrata. Lady Eleanor je dajala svoja povelja. Zdaj pride. Simona se je naslonila na hrbet svojega stola. Naj se zgodi karkoli, pred slugami svoje tete nikakor ne sme obnemoči. Prisluhnila je. Zamolkli glasovi, še vedno pridušeni, so postajali nekoliko glasnejši. Toda govorica je bila angleška in Simona je ni razumela. Nenadoma jo je presunilo še silnejše Čustvo. Ravnokar je, bil nekdo po francosko izustil besede: "Gotovo, da jo je treba sprejeti, revico." Simona si je pritisnila roko na čelo, misleč, da jo hipna domišljija vara. Nastavila je uho. Ničesar več! Žile na sencih in srce ji je tako utripalo, da sploh ni mogla poslušati. Po kratkem premisleku pa se je prepričala, da je zelo lahko, da se ni varala, temveč je zares slišala te pritr-jevalne besede, izgovorjene v njenem materinskem jeziku. — Kaj je čudnega, ako zna v Er-lingtonu kdo francoski? Ali ni govoril francoski že mladenič, ki ga je srečala pred vhodom? V Simoninih mislih se je naenkrat ostro zarisal neki spomin. Spoznavala je ta moški glas in ta pravilni izgovor, ki je jedva kazal tuj izvir. Tisti, ki zgoraj posreduje zanjo, mora biti neznanec, s katerim je ravnokar govorila. Kako se je mogel vrniti v grad? Kaj dela tam? Kakšno je njegovo mesto v tej hiši? Simona ni imela več časa, da bi se izpraševala. Komorni sluga se je vrnil; njegov obraz je bil prijaznejši in njegov nastop spoštljivejši; z migijanjem jo je povabil, naj mu sledi. Sprejeta bo . . . smela bo govoriti, razlagati . . . zagovarjati svojce in doseči nedvomen u-speh! Zazdelo se ji je, kakor bi jo bilS vnovič obudili k življenju. da zamenila zunanji mraz, je privabila v njen obraz kri, ki jo je pekla v lici. Razmršeni lasje so ji v klaveriiih kuštrih padali na čelo; zdelo se ji je, da mora napraviti vtis prerevne beračice, toda manjkalo ji je časa, da popravi nered svoje toalete; poizkusila se je zbrati, kolikor je bilo mogoče, kakor vojak, ki koraka v ogenj, in stopila naprej. IV. Ko je Simona dvignila oči, ki so se ji bile instinktivno napol zaprle, jo je ostro motrilo dvoje drugih oči, bledih in prozornih kakor steklo razsvetljajočih ženski obraz, ki se je zdel izrezljan iz slonovine, tako kamenit in nepremičen je bil, pokrit z enakomerno barvo rumenkasto-bele polti. Trepalnice, obrvi, lasje, lanenobeli in že siveči,' so se jedva razločevali od medlega tona obraza. Živahni žar svetilke je s polno svetlobo obseval to brezkrvno lice, in kakor na portretu, je bil za stolom, na katerem je*lady Eleanor kraljevala, napravljen zastor iz rdečega bagra, kakor bi bil namenjen za ozadje, da bolj povzdigne učinek te pošastne slepote. Simono je presenetila takot< v prvem trenotku ni zapazila na svoji teti nobene druge posebnosti. Sicer pa so bile poteze lady Eleanor tako opustošene, da ji je bilo nemogoče določiti gotovo starost ali spoznati, je li bila v svoji mladosti lepa ali grda; pomanjkanje vsakršne fiziognomi-je tudi ni dopuščalo nikakih sklepov o njenem značaju, o vtiskih in njenem hipnem razpoloženju. Vendar pa je bilo na nji nekaj gospodujočega in im-pozantriega, in dokler je počival njen pogled na Simoni, tako dolgo ta ni našla besede, niti misli, niti moči, da bi stopila naprej ali se umaknila. Lady Eleanor je izpregovorila prva in vprašala po francoski z mirnim in kratkim glasom, z zelo izraženim angleškim izgovorom in prekrepkim povdarja-njem zlogov, kar je delalo vsako besedo trdo in presekano: "Vi ste torej prinesli to pismo?" Iztegnila je svojo roko, veliko j belo roko, proti pismu gospoda d'Avron, ki je odprto ležalo pred njo na mizici, obloženi s knjigami in papirji. Simona je sklonila glavo in nekaj za jecljala; lady Eleanor jo je prekinila, rekoč: "Vi ste torej Robertova hči?" Premotrila jo je znova in do-! dala: "Da, saj ste ji podobni . . . podobni ste njegovi rodbini ..." Umolknila je, ne da bi Simona vedela, ali naj sprejme to o-cenitev za grajo ali zahvalo. Nastal je kratek molk, na kar je šepetnila deklica plašno: "Teta ..." Lady Eleanor se je presenečeno zgenila. "Res je," je dejala, "moja nečakinja ste. Sedite." Pokazala ji je naslanjač. Simona je ubogala, in takoj sta zdaj sedeli druga drugi nasproti, ločeni le za širino mize. Lady Eleanor je vzela pismo gospoda d'Avron v roke in ga prehitela z očmi. Nato ga je položila zopet na mizo, rekoč: "Zmisel besed vašega očeta mi ni popolnoma jasen. Priznati moram, da ga nisem nikdar prav razumela, kajti je bil vse-kdar čuden, v besedah in v dejanjih. Mislim, da se ne motim, če se mi zdi, da ga čas ni izpre-obrnil." Pod navideznim hladom lady Eleanor se je zbudil silen srd. Hotela je nadaljevati v istem tonu, toda Simona ji je z vnemo odgovorila: "Moj oče je najboljši človek in najboljši oče!" Lady Eleanor menda ni bila navajena ugovora, kajti v njenih brezbarvnih očeh se je za-bliskalo; toda premagala se je takoj in izpregovorila ravnota-ko mirno, kakor prej: "Pravico imate in celo dolžnost, da si to domišljujete. Obvarujte si svoje stališče, kakor si jaz ohranjam svoje. Mislim pač, da se niste prišli prepirat z menoj ?" Čuden glas je prišel prek nje- Društivo Slovenski lovci sv. Ev-staMja je izvolilo sledefie uradnike za leto 1934: Anton Pevec, predsednik; Rudolf Orl, podpredsednik; Henry F. Kramz, 6102 St. Claiir Ave., HEnderson 1126, V dnu svojega srca je blagoslo- tajiiuk; Frank Lufin, 387 E. 163 vila skrivnostnega zaščitnika, ki ji je prišel na pomoč, in poživlje-r.a z novim pogumom, maloda-ne že v zavesti zmage, je lahkotno stopala po stopnicah navzgor St., blagajnik; Frank Praznik, ziaipisnikfar; nadzorni odbor John Renko, Fnank Lesar in Frank Peitrič; Frank Petrlič, zastopnik kluba društev S. N. Doma; John nih usten, glas, podoben ihtenju ali rohljanju, ki pa je bil v resnici izbruh smeha. "Ne, teta," je rekla Simona in zbrala ves svoj pogum, "nisem vam prišla budit neprijetnih spominov, temveč nasprotno, prosit sem vas prišla, da jih pozabite in vpoštevate samo to, kar vam je doslej ostalo drago, naše tako tesno sorodstvo in naše ime, ki ga nosite tudi vi . . " "Da se je po tridesetletni po-zabljencfsti spomnil tega celo on, me je moral vaš oče krvavo potrebovati," je omenila lady E-leanor in se vnovič zasmejala. "Ker pa ne more pričakovati od mene drugačne usluge, kakor denarno, me prosi torej denarja, in, da me tem gotove je o-mehči, pošilja vas, mesto da bi prišel sam!" Ob tem brezčutnem izzivu je Simona od nevolje zardela kakor škrlat. "Nihče me ni poslal!" je vzkliknila. "Jaz sama sem hotela iti, in kakor čuden se vam u-tegne zdeti ta korak, oprostili ga boste, ako se ozrete na gorje ki je zadelo mojo rodbino in katerega nas morete rešiti edino vi, moja teta! ..." Simoni so se rosile oči in besede so se ji plameneče dvigale od srca do ust. Toda lady Ele-j anor se je bila vzravnala v svojem naslanjaču in dejala z ukaza jočim migljajem: "Oh, nikakega čustva, pro-; sim vas! Fraze so bile še vedno brezpomembne, in sovražim jih posebno jaz. Dozdeva se mi, da utegnete biti odkritosrčni. V vaši starosti malokdo ljubi denar zaradi'njega samega, in vi bi ne bili tvegali toliko truda in neprijetnosti brez resnega vzroka. Izražajte se mirno in jasno." Simona se je kolikor mogoče ; prilagodila temu pogoju in pričela svojo žalostno povest. | Lady Eleanor se je bila napol obrnila v svojem naslanjaču in je sedela nepremično, roke prekrižane na kolenih, kažoč deklici svoj mramorno brezčastni profil. Ko je Simona videla, da jo na tak način posluša, ji je postajalo čimdalje bolj neprijetno. Ker niso mogle srečati sobesedniči-nega pogleda, so blodile njene oči naokrog, toda pod vplivom nekakšne nerazložljive začara-nosti so se vračale vedno in vedno k rdečemu zastoru, pred katerim se je risala bleda glava lady Eleanor, in ki je neprenehoma zbujal njeno pozornost, odkar je bila stop-'la v sobo. Niti v tem trenotku je za-grinjalo ni nehalo čudno motiti. Kaj neki zakriva? Vrata? Ali okno? Da, okno bržkone, in sicer okno, ki je zelo slabo zaprto, kajti od časa do časa se je premaknil baržun v prepihu, zazibal se narahlo in se napenjal in odmikal na skoro neumeven način. Ničesar ni bilo v tem, čemur bi se bilo treba posebno čuditi, toda Simono je vznemirjalo to, da se vršilo tisto gibanje v različni smeri, kakor bi pihal veter v istem hipu od raznih strani. Ni si mogla česa, da ne bi med govorjenjem zapazila te prikazni, mislila nanjo in iskala zanjo razloge, ki je ni mogla najti; in zdelo se ji je, da tudi teta z nekako čudno pozornostjo upira oči v ta zastor in zasleduje njegovo gibanje, nemara zato, da zbira svoje misli. Celo takrat, ko je Simona z mukami končala svoj zagovor, je lady E-leanor še trenotek ostala v svoji pozi, ne da bi izpregovorila a-li se zgenila, kakor da ni slišala in razumela ničesar, kakor da ne misli na to, da je treba odgovoriti in da čaka tega odgovora nekdo, ki se mu v nepopisnem strahu krči srce. Nato je polagoma obrnila svoj naslanjač v poprejšnjo le- go, da sta si s Simono zopet i gledali oko v oko. "To je vse, kar mi imate po- j vedati?" je vprašala kratko. "Da, teta." "Stvar je torej ta: vaš oče je tako vrlo gospodaril, da je sedaj njegovo premoženje popolnoma zapravljeno, žena s tremi otroci brez beliča, on sam pa v rokah sodnije . . . skratka, da je izgubljena vsa rodbina! ..." Zdelo se je, da dela takšno razlaganje položaja lady Eleanor poseben vžitek. Z isto zma- goslavno ironijo je nadaljevala: "In potemtakem — on je človek ki, v nobenem položaju ne obupa — ko je izčrpal vsa druga sredstva, je moj mili svak zaupal, da ga potegnem iz zadrege jaz, in sicer s . . . niste mi še povedali števila? "Treba bi nam bilo," je za jecljala Simona, "potrebovali bi . . tristotisoč frankov! . . " Nobena mišica na starkinem obrazu ni strepetala; zaključila je z mirnim glasom: I (Dalje prihodnjič) Otvoritvena razprodaja PRI The Krichman and Perusek Furniture Co. KRASNA NOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM v četrtek in petek in soboto, 14., 15. in 16. junija BREZPLAČNO! $1000 V DOBITKIH ZA NAGRADE! Karte se bo dalo onim, ki se udeležijo otvoritvene razprodaje. 3 velike nagrade vredne več sto dolarjev se bo oddalo brezplačno onim, ki bodo srečni. Nam ni mogoče podrobno razkladati velike vrednosti, katere bomo nudili tekom OTVORITVENE RAZPRODAJE toda vas pa lahko zagotovimo, da boste še dolgo čakali predno boste zopet dobili take nakupe kot bodo ti. Postelje, vzmeti, modroci. Posebne No. 1 vrste $6.75 100'< bombažni modroci Posebne No. 2 vrste Posebno fini modroci, $3 35 vse velikosti " Regularni $16.50 modroci $11.75 Regularni $28.75 Inner-droci na debelo nabasani Spring mo- $14.90 $29.50 Inner Spring modroci $39.50 Luxury modroci $12.50 Coil Springs (vzmeti). Vse velikosti $17.50 $21.75 $5.88 $6.50 Žične vzmeti, vse velikosti $3.79 BREZPLAČNO se bo dalo vsaki nevesti in ženinu, ki boste kupila svoje pohištvo pri nas tekom otvoritve ne r az-prodaje, krasno darilo velike vrednosti. PRIDITE V TRGOVINO, DA VAM TO PONUDBO RAZLOŽIMO. Vaša hranilna vloga na posojilnici bo sprejeta kot plačilo za te velike nakupe $68.50-2 komada za družabno sobo $49.50 $85.00—3 komadi za družabno sobo $69.50 $97.50—3 komadi za spalnico $68.00 $150.00—3 komadi za spalnico $99.50 $135.00—8 komadov za obednico $89.50 $148.50—8 komadov za obednico $107.50__________________ Prihranite si na novem pohištvu—zamenjajte staro pohištvo. Dobili boste primeren popust za vaše staro pohištvo, pralni stroj, čistilec ali ledenico v zameno za novo. $37.50 Studio Couches. Twin Bed Type z 2 modrocama in tremi sedeži $22.00 Drugi vzorci po $26.00 $29.50 prekoračila precej širok mo- jRenko, zastopnik kionvenclije s. stovž, ki je bil prav tako, kakor j N. Doma; Frank Lesar, zaistop-veža, napolnjen z izobiljem dra-jntik fare sv. Vida. Dr. Kern In dr gocenosti, ter se pustila vesti do Skutr, zdraivtniilka. nekih vrat, ki jih je sluga od-! Društvo zb'cruje vsako, tretjo 1 pri, da je mogla vstopiti, in izgi- [necMljo v miesmi ob 9. url do- !j nil. Izginil je s tako čudovito poldne v Grdinovl dvofrani št. 3. The Krichman & Perusek Furniture Co. 15428-32 WATERLOO ROAD KEnmore 0164 Blizu E. 156 St. Odprto ob večerih tekom otvoritve do 10. ure NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim in žalostnim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nam umrla naša ljubljena hčerka, edinka, v petek zjutraj, 18. maja, ob 8. uri po mučni bolezni JUSTINA JANČAR poročena Auguštin Ranjka je bila rojena 20. septembra 1913 v Gi-rard, Ohio. Položili smo jo k večnemu počitku po cerkvenih obredih z veliko peto sv. mašo na Calvary pokopališče, dne 21. maja v Youngstown, Ohio, kjer že veliko tukajšnjih Slovencev spi večno spanje. Ranjka Justina zapušča tukaj žalujoče starše in enega bratca Stanislava ter žalujočega soproga, sinčka in hčerko, v stari domovini pa staro mamo Ivano Hujani v Gornjem Kašlju, fara D. M. v Polju, dva strica Franceta in Andreja, enega bratranca in šest sestričin, teto Karolino, eno sestričino in štiri bratrance, v Essen-Ruhr, Nemčiji, pa teto Mici in tri sestriči-ne in še mnogo sorodnikov. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in šopkov, ker jih je bilo 20, ki so tako lepo okrasili krsto v zadnji spomin. Posebno se zahvalimo družinam Mr. in Mrs. Prank Peterca, Mr. in Mrs. Frank Lužar, Mr. E. V. Lombardu, predsedniku Ohio Leather Co. Prav lepa hvala vsem šoferjem v Ohio Leather Co. ter hvala lepa vsem sosedom za lep darovani šopek. Prav iskrena hvala Mr. in Mrs. Kambič za lepo darilo; vsem ostalim darovalcem vencev in šopkov smo že vsem pismeno se zahvalili, ker so vseh vrst narodnosti. Vsem skupaj srčna hvala, ter vas ne bomo pozabili v slučaju potrebe. Prav lepo se zahvaljujemo vsem Slovencem, ki so nam kaj pomagali in so nam bili v tolažbo v naših žalostnih urah, .ko smo izgubili našo ljubo hčerko. Prav lepa hvala vsem našim Slovencem in prijateljem ter prijateljicam, znancem in znankam, ki so ranjko hčer-« ko obiskali in prišli moliti ob njeni krsti. Hvala lepa Mr. in Mrs. Frank Milavec, iz ISTiles, Ohio, ki so jo obiskali in molili ob njeni krsti ter se udeležili pogreba. Iskrena hvala Mr. E. V. Lombardu za večje število avtomobilov, ki so vozili brezplačno h pogrebu. Prav lepa hvala vsem, ki so na katerikoli način pomagali in čuli pri njeni krsti zadnje ure ter karkoli dobrega storili za našo drago hčerko. Lepa hvala vsem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba in vozili brezplačno. Bog jim povrni! Ti pa, preljuba naša hčerka in sestrica Justi, dokončala si pot življenja in odšla si za svojima bratcema tja, kjer ni ne solz in ne trpljenja. Veselite se vsi skupaj v nebeškem raju pri večnem Stvarniku. Saj si bila mirna in dobra, preveliko je bilo Tvoje trpljenje na zemlji za Tvoja še mlada leta. Vse prezgodaj si začela trpeti. Tvoje trpljenje v bolezni je bilo tako hudo, da Te nismo mogli rešiti, še posloviti se nisi mogla od nas vsaj z par besedami, ki smo jih tako želeli, zaspala si za večno, brez da bi se kaj poslovila od mene, ki sem Ti tako stregla kakor sem vedela in znala. Pridna in dobra si bila svoji družinici in Tvojima malčkoma, ki si jih čez vse ljubila. Bila si nenadomestljiva mati ter bodo težko živeli brez Tebe. Srce se nam trga od žalosti za Teboj, ko bi ne pomislili, da tudi mi vsi pridemo enkrat za Teboj. Saj so Te vsi ljubili, kateri so Te poznali ter Te je spremljalo 50 avtomobilov na mi-rodvor. Mi vsi Ti pa kličemo^ počivaj mirno in večna luč Ti naj sveti; veseli se z vsemi svojimi v večnem raju in odpočij se od svojega dela in trpljenja in lahka naj Ti bo žemljica, pod katero spiš. Vse prekmalu si šla od nas v najlepših letih svojega življenja. Saj si bila mirna in dobra. Tvoj grob bomo krasili z cvetlicami, nam pa ostaneš za vedno v spominu do konca našega življenja. Saj tudi mi pridemo za Teboj. Žalujoči ostali: FRANČIŠKA in MIHAEL JANČAR, starši STANISLAV, bratec; EDWARD AUGUŠTIN, soprog; sinček in hčerka. V Girard, Ohio, 14. junija, 1934.