Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
Leto XIV. - Štev. 14 (685)
Gorica - četrtek 5. aprila 1962 - Trst
Posamezna številka L 30
ODTUJENOST
NEKAJ VZROKOV ZA NEVERO MED NAŠIMI LJUDMI
Oglejmo si nekaj vzrokov, zakaj so se naši ljudje Bogu odtujili in se zaradi tega versko ne udejstvujejo: opuščajo molitev, ne zahajajo k maši, ne prejemajo zakramentov, ne spoštujejo Cerkve in njenih Predstojnikov in pozabljajo na krščansko življenje.
Rekel sem: »Odtujili so se«, ker se pač Vsi dobro zavedamo, da nekoč ni bilo take nevere. Vedno so živeli ljudje, ki v Boga niso verovali, a ta nevera ni imela tako poraznih posledic. Ponekod je bilo včasih versko življenje tako ukoreninjeno, da je bilo v javnosti težko odkrito pokazati nevero. Pri mnogih je bila vera le nekaj tradicionalnega. Bila je le navada. In v tem najdemo razlago, da je marsikateri naš človek, ki je prišel iz dežele v mesto ali v mestno okolico, opustil zahajanje v cerkev in sčasoma pretrgal vsako zvezo s Cerkvijo in z Bogom. Znašel se je v drugačnem okolju in v drugih razmerah in je opazil, da sta njegova vera in versko življenje le neka navada, brez trdnih korenin. Bila je navada hrez osebnega trdnega prepričanja. Zadostoval je majhen piš in mož je omahnil. Zašel je med druge ljudi in, ker je prišel v kraj, kjer ljudje niso hodili v cerkev, ni imel poguma, da bi šel sam ah z družino, In tako je vse opustil. Ce mu je vest kaj očitala, je pač z rameni skomigu in sl rekel: Tu ni take navaue; tu ljudje ne hodijo v cerkev, zato tudi jaz ne grem.
Tako se je godilo nekdaj, tako se godi danes. Koliko naših ljudi, ki so prišli iz notranjosti dežele in so bili narodno in versko zavedni, je tu pri nas pod vplivom okolja vse opustilo! To je nesreča naših ljudi tu in po svetu.
Bivši škofijski generalni vikar, Carlo Mecchia, ki je umrl pred nekaj leti, me je večkrat vprašal: »Zakaj vaši ljudje, ko pridejo v mesto, zgubijo narodno in versko zavednost?« Težko je odjeknil v moji duši ta očitek. Skušal sem izkušenemu in pravičnemu možu oporekati, a zagotovil mi je: »Star sem že, marsikaj vem in večkrat sem na svojem službenem mestu v škofijskem uradu to ugotovil. Škoda je, da je tako,« je dostavil. Izkušnja povojnih let me je prepričala, da je stari monsignor povedal bridko resnico.
NARODNO NASILJE
2e sama sprememba okolja, kraja in navad je zadostovala, da so mnogi naši ljudje zgubili vero. Pomislimo pa, da so bili ti ljudje izpostavljeni vrsto let raznim težavam in sitnostim. Niso smeli uporabljati svojega jezika, včasih niso smeh javno v materinem jeziku Boga častiti. Zgodilo se je celo, da so jih izganjali iz cerkve. Cerkvene oblasti niso mogle ali niso Znale preprečiti teh stvari. Duhovnikov je bilo zelo malo in so imeli zvezane roke, ‘'a marsičesa niso mogli storiti, kar bi radi, da bi se vera ohranila.
Vse to je naše ljudi silno bolelo in vsekalo globoke rane verskemu življenju. Žal mnogi te preteklosti še vedno niso pozabili. Res je, da bi ljudje morali ločiti to, kar je božjega, od tega, kar je človeškega, a krivica zadene celega človeka in hudo Preskušeni človek mnogokrat človeške krilce pripisuje Bogu in Cerkvi. Razume ®e. da so tako razočarani in preskušeni 'Judje brez velike težave postali kmalu *atem žrtve protiverske propagande. So-vraštvo do krivice se je prelilo v so-VraStvo do Njega, ki je vir vse pravično-SU. in do vsega, kar Boga predstavlja: do Cerkve, duhovnikov, cerkvenih in verskih ^stanov. Sovražniki vere in krščanskega Oljenja so lahkoverne poslušalce brez težave prepričali, da so Cerkev in duhovniki sovražniki ljudstva in nasprotniki Napredka in da sta edina ovira za nadaljnji razvoj prav vera v Boga in življenje *1° krščanskih moralnih načelih.
NARODNO EDINJAŠTVO
Vse to je bilo lahko doseči, ker sta mesto in mestna okolica, ki prihaja z mestom v vedno ožji stik in zvezo, bila že dalje časa po delavskem sloju pod vplivom veri nasprotnega delovanja. Ne smemo nadalje pozabiti, da je bilo predvojno delo za narodno edinost večkrat pod vplivom veri nasprotnih idej. Na žalost so se mnogi prepričali, da se boj za boljšo bodočnost istoveti z odpravo vsega, kar je v zvezi z vero in Bogom. In koliko je še danes takih, ki tako mislijo in tudi ravnajo! Mnogo so si dali dopovedati, da je moči narodno neodvisnost in enakopravnost doseči le z odpravo vere. Mnogo je takih, ki v brezverstvu vidijo zagotovilo narodnega obstoja in napredka. Kako naj se čudimo, da so ti Boga zapustili in se mu izneverili? Bog je zanje le ovira na poti za dosego blagostanja in svobode.
STRAH PRED ZASMEHOVANJEM
Nekateri si ne upajo govoriti o Bogu ali ga priznati s svojim življenjem, ker se bojijo, da bi jih drugi zasmehovali. In prav ta napačni strah pred ljudmi je marsikoga spravil iz cerkve.
Človek prenese nasprotovanje, ker rodi v njem odpor. Pred posmehom pa je brez moči in obrambe.
Mnogi naši moški bi že priznali, da so pogrešili, ker so se oddaljili od verskega življenja; vrnili bi se v cerkev, a se bojijo, da se jim bodo drugi posmehovali.
In tako se drug drugega bojijo. Nasprotniki se tega dobro zavedajo in tako stanje podpihujejo. Poslužujejo se tega sredstva na delu, v šoli, v javnosti in drugod.
Takega zasmehovanja in posmehovanja se poslužuje tudi veri nasprotni tisk. Mnogo bi se dalo povedati, če bi hoteli omeniti vse neumnosti, ki so jih listi po vojni objavili na primer proti veri in Bogu. Pravzaprav ne smemo reči, da so govorili proti ali da so skušali ovreči dokaze o bivanju Boga, da so ovrgli verske resnice ali moralne predpise. Za tako delo je treba strokovnjakov, ki dobro poznajo katoliški nauk. Takih pa med nasprotniki ni. Ko versko izobražen človek kaj takega bere, se posmeje, morda razhudi, a vrže list v stran. Preprost človek pa, kateremu manjka verska izobrazba, počasi le sprejema in si osvaja protiverske ideje, zlasti če so podane v zasmehi j ivi obliki in prikazujejo duhovnike kot čarovnike ali hudodelce ali, kar je še hujše, kot slabiče in nevedneže.
Po takem branju zgubi človek zaupanje v duhovnike in Cerkev in končno tudi v Boga, ki ga Cerkev in duhovniki predstavljajo. V takih primerih bi bilo ne samo koristno, ampak tudi potrebno, da bi bralci in poslušalci, ki take ideje berejo in poslušajo, povprašali za svet in pojasnilo duhovnika, šli poslušat kako primerno predavanje, vzeli v roke katoliški časopis. Pa se katoliškega časopisa prav tako bojijo, kakor se »hudič boji žegnane vode«. Torej oddaljitve od Boga niso krivi samo nasprotniki božje ideje, ampak je je kriva tudi zanikmost, ki jo kažejo katoličani.
DR. L. ŠKERL
P0GA JAN JAV ŽENEVI
TEROR V ALŽIRIJI
Po ustavitvi bojev z Alžirci se morajo francoski vojaki braniti pred napadi desničarskih rojakov pod vodstvom bivšega generala Salana. Zadnje dni sicer ne poročajo več o kakih večjih napadalnih akcijah tajne vojaške armade O.A.S., toda krvavi dogodki, do katerih je prišlo minuli teden v oblegani četrti Bal el Ued v_ glavnem mestu Alžiru, pričajo, kako »strašna slepota je človeka, da že Francoz fnori Francoza brata«. Vse Francoze je mučno pretreslo dejstvo, da so pod streli Salanovih pristašev padli nedolžni francoski vojaki. Ciničnost, s katero so se nanje zahrbtno vrgli v začetku, ne da bi bili napadeni, je vzbudila v dušah Francozov nepopisno ogorčenje in odpor proti bratomornim morilcem. S tem početjem so si francoski desničarski skrajneži odtujili še zadnje simpatije, na katere so v upanju računali. — Zadnji dnevi so sicer potekli mirno, toda O.A.S. ne bo še mirovala kljub odkritemu političnemu in vojaškemu porazu, ki ga je doživela prejšnji teden. Skušala se bo prav gotovo na kak način maščevati. Gverilo je že napovedala. Zmagati in uveljaviti svojih zahtev ne bo pa u-spela, kajti vojska se je izkazala poslušno De Gaullu. In to je odločilno dejstvo.
Medtem se je že začelo izvajanje evianskih dogovorov glede prehodnega obdobja pred dokončnim glasovanjem o samoodločbi. Pretekli petek se je v bližini Alžira ustoličil začasni izvršni svet, sestavljen iz dvanajstih članov (od katerih so trije Francozi in ostalih devet Alžircev), ki ima nalogo v sodelovanju s francoskim visokim komisarjem za Alžirijo (Fouschetom) voditi notranje javne alžirske zadeve in pripraviti referendum o samoodločbi. Na razpolago ima policijo 60 tisoč mož. Predsednik sveta je
Abderrahman Fares, pripadnik Alžirske osvobodilne fronte. V naslovnem govoru se je zavzel za pomirjen j e in sodelovanje med Francozi in Alžirci.
V	Franciji bodo 8. aprila z ljudskim glasovanjem odobrili evian-ske sporazume in vso De Gaullo-vo politiko. Predvidevajo velik u-speh De Gaulla, kateremu bodo dali svoj »da« tudi komunisti.
Sovjetski veleposlanik Vinogradov je odpotoVal v Moskvo! Kakor znano ga je francoska vlada pozvala, naj to stori, ker je sovjetska vlada priznala začasno alžirsko vlado. Sama je že prej odpoklicala svojega poslanika iz Moskve. — Enak ukrep je že storila nap ram jugoslovanski vladi že pred mesecem dni iz istih razlogov.
Delo razorožitvene konference sedemnajstih držav v Ženevi je prešlo v drugo obdobje. Prvo obdobje se je zaključilo s predložitvijo in razpravo posameznih načrtov. Vsi se namreč strinjajo, da je razorožitev nujno potrebna in koristna v vseh ozirih, toda pota se ločijo, ko gre za to, kakšno pot naj pri tem uberejo. Ker je predlogov in načinov izvedbe ra-zorožitvenega načrta mnogo in zelo različnih, so ustanovili poseben odbor, ki ima nalogo zbrati vse praktične predloge, ki bi prišli v poštev v začetni fazi izvajanja razorožitve. Doslej so zbrali na tej podlagi naslednje predloge: poljski zunanji minister Rapacki je znova postavil svoj predlog o ustanovitvi neatomskega področja v Evropi, ki bi obsegalo Poljsko, Češkoslovaško in obe Nemčiji. Italijanski minister Segni se je pa zavzel za preprečitev vojne po pomoti ter prepoved vsemir-skih raziskav v vojaške namene. Sovjetski minister Gromiko je zahteval, naj se sprejme kot začetna podlaga za nadaljne razgovore uvod sovjetskega načrta. A-meriški zunanji minister Rusk je spet poudaril vednoveljavno načelo o mednarodnem nadzorstvu ter ustanovitev ustrezne mednarodne organizacije za izvajanje razorožitve. Po mnenju kanadskega predstavnika bi morale države pred vsako izstrelitvijo umetnih satelitov v vesolje obvestiti tajništvo Združenih narodov; prepovedano bi moralo biti izstreljevanje vojaških naprav v vsemirje.
V	okviru ženevskih pogajanj sta se sestala ministra Gromiko in Rusk, ki sta med drugim obravnavala nemško vprašanje. Zaključno poročilo pravi, »da so razgovori bili odkriti in koristni in da so na teh zaznamovali precejšen napredek, kar se tiče izjasnje-nja tako skupnih kot razdvajalnih točk«. — V čem naj bi se konkretno ta napredek pokazal, ni povedano v poročilu. Vendar sodijo, da je Gromiko dal razumeti, da se v berlinski krizi ne bodo Sovjeti prenaglili.
ODMEV
NA KENNEDYJEVE IZJAVE
Moskovska »Pravda« je zelo napadla Kennedyja zaradi izjav, ki jih je dal ameriškemu časnikarju
Gospodarski razvoj v Italiji
Po sklepu vlade, da poviša minimalne penzije vsem upokojencem I.N.P.S., je sklenila povišati tudi obrtnikom vse pokojnine izpod 5000 lir na 10.000 lir. Razliko bo krila država, kar jo bo stalo okrog eno milijardo lir. — Socialna izboljšanja zahtevajo tudi kmečke organizacije neposrednih obdelovalcev, ki jih vodi poslanec Bonomi. — Prav tako je vlada na tem, da odobri še en pomemben socialen ukrep in sicer da prepove odpustitev z dela žensk zaradi poroke. Doslej je namreč veljalo pravilo, da so jih ob poroki lahko odslovili, kar je bilo v mnogih primerih krivično. Ko bi zaradi novih družinskih bremen, ki so s tem v zvezi, bile žene še bolj potrebne zaslužka, so jih odslovili.
Nadalje je poslanska zbornica odobrila vladni načrt o modernizaciji italijanskih železnic. V o-
kviru tega načrta bodo v prihodnjih desetih letih porabili 1500 milijard lir.
Iz predloženega proračuna za dohodke in izdatke za finančno leto 1962-63 je razvidno, da se bodo državni dohodki povišali za okrog 400 milijard lir, izdatki pa za okrog 800 milijard lir. Primanjkljaj ostane torej več ali manj isti, to je okrog 400 milijard lir.
Proračunski minister La Malfa je podal na seji vlade poročilo o gospodarskem razvoju v Italiji v zadnjih desetih letih. Iz podrobne analize tega poročila je razvidno, da je bila gospodarska ekspanzija leta 1961 večja kot normalno v prejšnjih letih. Narodni dohodek se je zvišal za sko-ro 10% v primerjavi s 1% leta 1960. Prav tako so se močno dvignile investicije, tako privatne kot državne.
Alsopu in jih je ta objavil v listu »Saturday Evening Post«. Ameriški predsednik je namreč izjavil, da bi ZDA v gotovih okoliščinah na oborožen napad ne samo odgovorile z nuklearnim orožjem, ampak da bi v gotovih okoliščinah lahko prve sprožile jedrski spopad s Sovjetsko zvezo.
Te odločne opomin j evalne izjave seveda Kremlju niso bile všeč. Sovjeti menijo, da lahko samo oni grozijo s posledicami atomske vojne. Zato pa bi bilo veliko bolje, namesto da se razburjajo nad takimi stvarmi, da bi pristali na kontrolirano razorožitev.
Razvoj argentinske krize
Prvič po strmoglavljenju Peronove diktature v septembru leta 1955, se je pri delnih volitvah za obnovo poslanske zbornice in pri volitvah številnih guvernerjev, pojavila stranka Partido justiciali-sta, ki združuje somišljenike bivšega diktatorja. Proti vsakemu, pričakovanju je prav ta stx*anka dosegla velik uspeh. Vladna Fron-dizijeva radikalna stranka je izgubila večino v parlamentu in v najvažnejši pokrajini Buenos Aires je prodrl Peronova desna roka sindikalist Framini. Takoj po objavi volilnih izidov pa so nastopili vojaški voditelji in postavili svoje zahteve: odstranitev notranjega ministra Alfreda Vitola, ki je dovolil nastop peronistom, razpust Frondizijeve vlade, razveljavitev volitev v tistih krajih, kjer so peronovci dosegli vidnejši uspeh, in imenovanje vojaških komisarjev na tista guvernerska mesta, ki bi na podlagi volitev pripaclala peronovcem. Peronovci in komunisti so odgovorili s 24 urno stavko, Frondizi pa se je uprl zahtevi po odstopu in prosil za posredovanje generala Aram-buruja, ki uživa mnogo simpatij pri vseh strankah in med vojaštvom. General Aramburu je v radijskem govoru priznal težak položaj in izrazil prepričanje, da samo vojska lahko jamči za ustavni red v deželi. Vojska pa odločno zahteva odstop Frondizija. Frondizi pa se je temu ponovno uprl, nakar so se oddelki vojske uprli in ga s silo odstavili ter konfini-rali. Po ustavi je prevzel predsedstvo predsednik senata Guido, ki tudi sam pripada Frondizi jevi stranki. Za Frondizija se je takoj izreklo več uglednejših osebnosti, med katerimi je tudi 15 guvernerjev. V znak protesta proti vojaškemu posegu je odstopilo večje število veleposlanikov. Ni pa prišlo do incidentov, katere pa je predvidevati za 1. maj, ko se bo pričela splošna stavka za nedoločen čas, ki so jo napovedali pe-ronisti.
Medtem pa novoimenovani predsednik Guido skuša sestaviti vlado, ki mora biti po navodilih vojaških poveljnikov strogo protikomunistična in protiperonistič-na. Največje težave ima pri imenovanju ministrov za vojaški in zunanje politični resor.
De (tanile v Turinu
Včeraj je prispel na uradni o-bisk v Italijo predsednik francoske republike general De Gaulle.
V	Turinu se je sestal z ministrskim predsednikom Fanfanijem. Za to srečanje vlada precejšnje zanimanje.
KRŠČANSKI NAUK
  ........
Hoja za Kristusom
Tisti dan po Jezusovem krstu je Janez Krstnik pokazal dvema učencema mimoidočega Jezusa in je dejal: »Glejta Jagnje božje!« Ko sta učenca to slišala, sta šla za Jezusom. Jezus pa se obrne, in ko ju vidi, da gresta za njim, jima reče: »Kaj iščeta?« Odgovorita mu: »U-nik, kje stanuješ?« Veli jima: »Pojdita in poglejta!« Šla sta in videla, kje stanuje, in sta tisti dan ostala pri njem. (Jan 1,35-39).
Kristus vabi tudi nas, naj hodimo za njim. Naš učitelj je in nas uči s svojo besedo in s svojim zgledom. V nas živi in nas razsvetljuje in krepi. On je naš najboljši prijatelj in nam stoji ob strani v vseh težavah našega življenja. »Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja.« (Jan 8, 12).
Če hodimo za Kristusom, skrbimo pred vsem za božjo čast, za svoje zveličanje in za zveličanje svojega bližnjega. Jezus nas uči: »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse se vam bo navrglo.« (Mat 6,33).
Če hočemo hoditi za Kristusom, moramo biti povsem Kristusovi. »Nihče ne more služiti dvema gospodoma.« (Mat 6,24). Zato moramo spolnjevati vse božje zapovedi in se moramo truditi, da se ogibljemo vseh grehov.
Ne moremo hoditi za Kristusom, če nismo pripravljeni tudi na žrtve. Kristus pravi: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.« (Luk 14,27). Kdor pa mu sledi po poti križa in pogumno vztraja, temu Jezus obljublja: »Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol.« (Skr. raz. 3, 21).
Jezusov učenec ne išče svoje časti. Zaveda se svoje ničnosti, je skromen in vedno pripravljen biti na uslugo bližnjemu. Kristus uči: »Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen.« (Mat 11,29). Sv. Pavel piše: »Mislite tako kot Jezus Kristus. Samega sebe je izničil, podobo hlapca je nase vzel.« (Fp 2,5 7).
Jezus nas hoče pripeljati k popolnosti. On sam je njen naj višji vzor. Ta pa se kaže predvsem v ljubezni do Boga in do bližnjega.
Če smo z Jezusom združeni, d o n a š a m o sadove za večno življenje. Z vsakim dobrim delom, ki ga v milosti božji opravimo, se nam poveča milost na zemlji in večno plačilo v nebesih. »Veselite . in radujte se, zakaj vaše plačilo je veliko v nebesih.« (Mat 5, 12).
Večkrat se vprašaj, zlasti pri važnih odločitvah: Kaj bi Jezus storil na mojem mestu? Po tem se ravnaj!
OBČNI ZBOR SLOKADA
Kardinal Mindszenty 70-letnik
Dne 29. marca je dopolnil 70. ilet madžarski primas in nadškof iz Esztergoma, kardinal Josip Mindszenty. Za katoličane in za vse kristjane ter za vse liste, ki še časte 'in spoštujejo človekovo dostojanstvo in svobodo, je postal simbol človekovih pravic in vere, živ dokaz komunističnega zatiranja in zlorabe oblasti. Papež Pij XII. ga je leta 1944 imenoval za škofa v Vesz-premu. Slovesnost posvetitve se je vršila istega leta 25. marca, ko je postala Madžarska pozorišče vojne. Leta 1945 ga je isti papež imenoval za naslednika pokojnega kardinala Seredija, s čimer je postal nadškof v Esztergomu in primas Madžarske. Na kanzistoriju leta 1946 je bil imenovan za kardinala, dve leti kasneje, 8. februarja 1948, je bil aretiran. To pa ni bilo prvič.
Že leta 1919, ko je bil župnik v Zala-egerszegu, je moral pretrpeti nasilje marksistov, ki so ga v teku revolucije Bela Kuna zaprli.
Tudi nacistii mu niso prizanašali. Nekaj mesecev' po njegovi škofovski posvetitvi so ga skupno s 26 duhovniki aretirali, ker je obsodil Hitlerjevo novo poganstvo in preganjanje Judov.. Z istim neukročenim pogumom se je uprl kot pri rnas Madžarske proti zlorabam komunističnega režima. V številnih pastirskih pismih je povzdignil svoj glas v obrambo katoliških šol, društev in gibanj in istočasno protestiral proti deportacijam prebivalstva, zatrtju svobodnega tiska, svobodnih šol in kulture.
Komunisti so skušali uničiti njegovo moralno veličino kot neustrašenega branika človeškega dostojanstva, resnice, pravice in svobode Cerkve s proslulim procesom, ki se ga še vsi spominjamo.
V	-teku preiskave niso ničesar opustili, da bi uničili telesno moč in notranjo energijo, tako da so ga privedli na zatožno klop v stanju popolnega uničenja, ki mu ni dopuščalo nobone osebne pobude in nobene reakcije. Propaganda je skušala na vse načine izrabiti njegova tako imenovana priznanja. Toda te so nudila svobodnemu svetu samo mero nečloveških zablod neke diktature, ki ne pozna moralnih vrednot.
Bil je obsojen na dosmrtno ječo. Konec oktobra 1956 so ga v teku ^revolucije osvobodili. Imel je le toliko časa, da je lahko izpovedal, da njegovo srce ne goji ne sovraštva ne jeze do nikogar. Takoj nato pa so sovjetski tanki v grozoti in krvi poteptali željo in voljo madžarskega naroda, da se reši tiranije. Od takrat živi
kardinal Mindszepity v zatočišču, ki mu ga je nudilo ameriško poslaništvo v Budimpešti, in preživlja svoje dni v branju in molitvi za svojo domovino.
V nedeljo 11. marca se je vršil občni zbor Slovenskega karitativnega društva v Trstu. Predsednik g. Marjan Živic in tajnik dr. Jože Prešeren sta pri občnem zboru podala obširno poročilo o delovanju društva. Tudi tukaj podajamo poročilo o društvu in o njegovem delovanju.
KAJ JE SLOKAD?
Slovensko karitativno društvo ali kratko Slokad je dobrodelna organizacija slovenskih katoličanov tržaške škofije. Sedaj vstopa v petnajsto leto svojega delovanja. Že leta 1945 so si nekateri slov. dušni pastirji v Trstu prizadevali, da bi organizirali pomoč potrebnim. Ustanovilo pa se je društ\>o 16. n/arca 1948.
V načrtu je bilo, da bi ustanovili odseke Slokada po vseh župnijah, kjer je slovenski duhovnik, v mestu in v okolici. V resnici so se tudi na mnogih krajih ustanovili: pri Novem Sv. Antonu, Sv. Ivanu, Sv. Vincencu, na Kontovelu. Ker pa sta se ustanovili še dve slovenski podporni-organizaciji:	Slovensko dobrodelno društvo in Slovenska Vincencijeva konferenca, zalo je Slokad omejil svoje delovanje bolj na nekatere kraje.
Namen Slokada je, da podpira predvsem mladino, pa tudi druge osebe, zlasti take, ki jih ne podpirajo druge dobrodelne u-stanove.
Prva leta po vojni so zavezniki delili precej velike podpore v živilih, obleki in v denarju. Slokad je bil le malo deležen tistih podpor. Sredstva je zbrat z nabirkami in dobrodelnimi prireditvami. Potem ko so se po nekaj letih razmere uredile, je Slokad sicer še vedno dajal podpore kakšnim potrebnim odraslim, vedno bolj pa je osredotočil svoje delovanje na organiziranje poletnih počitniških kolonij za otroke in dijake.
POLETNE KOLONIJE
Za tržaške otroke je nujno, da gredo v poletju kam na deželo, zlasti na gorski zrak. Šola, življenje v mestu, dostikrat neprimerna stanovanja mladega človeka oslabijo in izčrpajo. Prva leta po vojni je bilo tudi pomanjkanje hrane in na, deželo ni bilo mogoče iti tako lahko. Zato smo začeti misliti na organiziranje poletnih kolonij.
te leta 1946 sta slovenska kaplana v Ro-
(jjz življenja
Michelangelova »Pieta« bo odšla v Ameriko
Manjkata še ceh dve leti do potovanja Michelangelove »Pieta« v Združene države, kjer jo bodo razstavili na mednarodni razstavi, a že je ves svet umetnikov razburjen in vznemirjen do skrajnosti. Marmornata umetnina neprecenljive vrednosti, ki smo jo doslej lahko občudovali v cerkvi sv. Petra v Rimu, se bo sicer vinila v Rim, a strokovnjaki so mnenja, da bo to potovanje za marmor, ki je po njihovem mnenju »živ«, lahko usodno. Vsak najmanjši stresljaj zadostuje, da se v marmorju odprejo razpoke, ki bi umetnino, če že ne uničile, nepopravljivo poškodovale. Kip bodo z letalom prenesli v Ameriko. Po mnenju strokovnjaka umetnin Alfreda Frankfurterja Michelangelova »Pieta« nima cene, a če bi jo morali oceniti, bi njena vrednost brez dvoma prekoračila 5 milijonov 'dolarjev (to je 3 milijarde in 124 milijonov lir).
Sv. oče v procesiji po rimskih ulicah
Sv. oče je tudi preteklo nedeljo nadaljeval z obiskom postnih postaj. Podal se je v baziliko S. Maria in Monte Santo, kjer je 10 avgusta 1904 prejel mašniško posvečenje. Tu se je ustavil pred ploščo, ki spominja na ta dogodek. V procesiji se je nato sv. oče podal v bližnjo cerkev Santa Maria del Popolo, kjer je prisostvoval obredom postne postaje in nato naslovil na vernike govor. Izrazil je svoje veselje, da se je po več kot pol stoletju spet vrnil v cerkev, kjer je po milosti božji postal duhovnik. Priporočil je vernikom, naj se lepo pripravijo na veliko noč s tem, da bodo vsem odpustili, da bodo znali molčati, kadar je treba, in skrbeti, da bo njih duša vedno v miru z Bogom.
Za izseljence
Belgijski in Italijanski ravnatelj katoliških ustanov za emigracijo sta odpotovala v Južno Ameriko, kjer bosta organizirala napovedano svetovno romanje e-migrantov in beguncev v Rim ob KMetnioi
apostolske konstitucije Pija XII. Exul fa-milia. 50 milijonov ljudi, tako je dejal belgijski rkvnatelj Dejardin, živi daleč od svoje domovine zaradi dela ali pa iz političnih razlogov. To dejstvo ustvarja problem ne samo za tistega, ki je zapustil svojo domovino, marveč tudi za tiste, ki sprejemajo vseljence in begunce. Vse te probleme pa je lahko rešiti v duhu nauka, ki je osnova katoliške vere. Apostolska konstitucija Exul familia, ki jo je objavil Pij XII. avgusta 1952, predstavlja magno charto duhovne pomoči izseljencem in beguncem. Romanje v Rim naj bi izpričalo uspeh, ki ga je imelo izvajanje predpisov te konstitucije na pastoralnem področju, hkrati pa naj bi bilo 'slovesno priznanje Ceirkvi za njeno neprestano skrb v korist njenih sinov, ki so raztreseni po vsem svetu.
Bralci katoliškega tednika
nadškofije Munchen-Freising so darovali
40.000	mark, to je 6 milijonov 280.000 lir za obnovitev srednjeveške cerkve v Saint Germainu v škofiji Versailles v Franciji.
V	cerkvi, ki je že pričela razpadati, hra nijo relikvije sv. Korbrnijana, zaščitnika te bavarske nadškofije.
Za cerkveno edinost
Glavni tajnik ekumenskega sveta cerkva Vissert Hooft je v teku predavanja, ki ga je imel na dunajski univerzi, izjavil: Verske skupnosti, ki so članice ekumenskega sveta cerkva, bodo molile za dober uspeh koncila, kot so katoličani molili za uspeh glavne skupščine cerkva, ki se je vršila v Novih Delhih. V nobeni dobi, tako je pripomnil govornik, ni prišlo do tako velikega bratskega interesa in do tako dojemljivih odnošajev mod katoličani in drugimi cerkvami. Povabilo, naj bi poslali opazovalce na to veliko skupščino katoliške Cerkve, tako je zaključil govornik, bi ekumenski svet cerkva sprejel z velikim veseljem. Podvzeti bi morali vse, da podpremo napore v korist zedinjenja kristjanov, da hi do tega prišlo vsaj v bližnjih bodočih rodovih.
jariu in pri Sv. Ivanu peljala otroke na letovanje v Tomaj, kjer so se nastanili v šoli slovenskih šolskih sester. Leta 1947 smo prvič pripravili kolonijo za 300 otrok Z vsega tržaškega ozemlja v Žabnicah pod Sv. V iš ar jami. Pozneje smo imeli kolonijo še trikrat v Kanalski dolini: leta 1948 v Naborjetu in leta 1949 in 1950 v šoli v žabnicah. Za te štiri kolonije smo dobili pomoč v živilih od UNRA in iz sklada »Mednarodne pomoči«, nič pa nismo dobili za slov. otroke pomoči v denarju, kakor so jo prejele druge ustanove, ki so imele kolonije za italijanske otroke.
Poleg tega se je leta 1949 vršila kolonija za 180 otrok v Campolongo v Cadore pod vodstvom italijanskega Rdečega križa, le deset naših učiteljic in en slov. katehet so bili z njimi. To je bila prva naša kolonija, za katero je prispevala javna oblast v denarju. Zaslugo za to sta imela zlasti tedanji šolski skrbnik Rubini in prefekt Palutan, ki sta se za naše kolonije zavzela. Leta 1950 je bila v Nabrežini plačana kolonija pod vodstvom gdč. dr. Lavre Abram. Od 1:1951 naprej pa tri slovenske dobrodelne organizacije dobivajo sredstva za poletne kolonije: Slokad, Slovensko dobrodelno društvo in Slovenska Vincencijeva konferenca.
Slokad je doslej imel vsako leto kolonijo v dveh izmenah po 100 otrok, eno za dečke in eno za deklice. Tri leta se je kolonija vršila v Rigolatu, dve leti v Enni nad Vicenzo, pet let v Paularo v videmski pokrajini in lani v Lamosa.no v pokrajini Belluno. Vseh otrok je bilo doslej na kolonijah okrog tri tisoč.
DIJAŠKE KOLONIJE
Javna oblast prispeva za kolonije samo za otroke do 13. leta. Potrebo po čistem zraku pa imajo tudi dijaki in dijakinje. Pripravili smo doslej 15 let zanje kolonije, največkrat v' Ukvah pod Sv. Višarjami, en mesec za dijake in en mesec za dijakinje s povprečno udeležbo 25 fantov in 25 deklet, v petnajstih letih torej okrog 750. Slokad je prispeval za delno kritje stroškov, nekaj so dali udeleženci, ostalo je preskrbela Slovenska dijaška zveza. V Živilih smo dobivali podporo od Pomoči ameriških katoličanov.
NAMEN IN POMEN KOLONIJ
Kolonije so velikega pomena za otroke, ker jim v poletnih mesecih nudijo priliko, da se telesno okrepe. Zdravje telesa pa ni vse. Slokad s svojim izvežbanim vodstvom nadzornic in dušnih pastirjev skrbi tudi za duhovni razvoj mladih ljudi, življenje na koloniji, igre, sprehodi, izleti, vse to nudi veliko prilike, da se navadijo prave družabnosti, lepega obnašanja, da spoznavajo naravo, se naučijo narodnih in cerkvenih pesmi, imajo priliko, da iz-
vršujejo svoje verske dolžnosti. Življenje na koloniji je koristno zlasti za otroke edince, da se navadijo življenja v družbi.
Kolonije so velike važnosti, a pod vodstvom ljudi, ki čutijo odgovornost pred starši, ki so jim otroke zaupali, in pred Bogom! Mladega človeka je lahko v kratkem času pokvariti, dvigniti pa ga je mogoče le počasi in z velikim trudom.
TEŽAVE IN OVIRE PRI DELU
Dobrodelne organizacije morejo storiti toliko dobrega, kolikor imajo požrtvovalnih ljudi, ki nesebično delajo v korist bližnjega,, in kolikor imajo sredstev na razpolago.
Kar zadeva kolonije, je bilo najtežje prva štiri leta, ko smo se tako rekoč brez sredstev lotili tega odgovornega podjetja. Obrnili smo se do naših trgovcev v mestu, ki so razumeli potrebo kolonij, in so nam pomagali. Imeli smo tudi požrtvovalne učiteljice, ki so bile pripravljene zastonj delati za mladino. Otroci so bili po vojni v telesnem in duhovnem oz.iru zanemarjeni. Zadnja leta pa so vedno bolj razvajeni. Kino, časopisje, radio, tele\n-zija vzbujajo v njih dostikrat nezdrave težnje. Razumljivo je, da delo med tako mladino ni lahko. Poleg zadostne in zdrave hrane ji je treba nuditi tudi pravo vzgojo, jo navajati na resnične vrednote in ji kazati prave cilje.
Blizu Trsta ni gora. Otroci pa potrebujejo planinskega zraka, zato so bile vse kolonije Slokada od 180 do 300 km daleč. Stroški prevoza so narastli nekatera leta celo do pol milijona lir. Tudi najemnina prostorov je včasih znašala za dva meseca do tri sto tisoč lir. Vendar je Slokad rad prevzel ta bremena, samo da je mogel nuditi tržaškim otrokom v vsakem oziru koristno poletno letovanje.
NAČRT ZA NAPREJ
Letos bo imel Slokad svojo gorsko kolonijo v provinci Belluno v Tambre, 900 m nad morjem. Kraj je nad jezerom Santa Croce v bližini gozdov. Obeta se, da bo zaradi položaja to ena najlepših kolonij, kar jih je Slokad doslej imel. Zato pričakujemo], da 'bodo sfer:?! letos'radi zaupati svoje otroke Slokadu in jih bodo vpisali za letovanje v T ambre. Izvežbano vodstvo in krasen, planinski kraj jamčita, da bo kolonija zadovoljila otroke in njihove starše.
Zanimalo pa se bo društvo, kakor se je doslej, tudi za druge potrebe; nudilo bo pomoč skavtom in skavtinjam, potrebnim dijakom in odraslim. Želeti bi bilo, da bi se zbralo v njem še več nesebičnih in požrtvovalnih oseb, ki bi bile pripravljene v dejanju izvrševati krščansko zapoved ljubezni.
Odbor Slokada
SKUPNO ROMANJE V ASSISI
Odbor za skupno romanje v Assisi odgovarja na dve vprašanji:
V	programu se govori o obisku Firenc, Piše in Siene. Nekaterim se zdi, da bo nemogoče obiskati kar tri tako važna mesta, in to še celo v enem dnevu. Kako nameravate organizirati obisk teh mest?
Lahko bi jih obiskali v enem dnevu, a od takega obiska ne bi imeli prav nobene koristi. Ustavimo se v Firencah. Namen je predvsem ogled mesta Firence, ki je tako bogato na umetniških in zgodovinskih 'spomenikih, da je vsako priporočanje odveč. Jasno,je 'torej, da bo tisti romar, ki Firenc še ni videl, gotovo ostal v Firencah in si mesto ogledal. Še premalo časa bo imel. Za romarje pa, ki Firence že poznajo, bo dana možnost, da obiščejo Piso ali Sieno. Torej eno ali drugo, nikakor ne oboje. Obisk bodisi enega , kakor drugega mesta ni vedno lahek, čeprav mesti obisk zaslužita! Zato upamo, da bo marsikateri prav zaradi možnosti tega ohiska izkoristil naše romanje. Ta-
ko je z romanjem, ki je prvi oilj naše poti,, združen tudi obisk, čeprav kratek in površen, važnih kulturnih središč. In to oboje more biti prav vsem v pravo duhovno korist.
KAKO JE Z VPISOVANJEM?
Za vpis skrbijo na Tržaškem in Goriškem dušni pastirji. V Gorici pa se romarji lahko obrnejo na upravo Katoliškega glasa. Vsem gospodom smo razposlali lepake in potrebna navodila.
Nekateri so se že vpisali, mnogi pa se za to romanje zanimajo in se nameravajo vpisati, a z vpisovanjem odlašajo, želela bi, da bi se vsi čimprej vpisali. Naval tujih turistov v Italijo je iz leta v leto večji, zato si je treba pravočasno zagotoviti prostore. Kdor prej pride, prej melje, pravi stari pregovor. Stroške za romanje lahko plačujete v obrokih. Stroški morajo biti poravnani do 15. junija. Zato prosimo: pohitite! Le tako nam date možnost, da vse pravočasno ter pravilno uredimo in
FIRENZE - stolnica Giottov zvonik (1266- 1336)
In kupola
Filipa Brunelleschija (1377- 1446)
Beseda	o	avtonomni	deže PREVRAT V	SIRIJI
Naš list je že večkrat in ob raznih prilikah pisal o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija s posebnim statutom. Toda še nikdar ni bil ta argument tako aktualen kakor sedaj, ko se ie nova Fanfanijeva vlada obvezala takoj ustanoviti to deželo in pozneje dati celotni državi deželni ustroj. To zadevo Poznamo zlasti s stališča raznih strank, ki so ga zavzele do ustanovitve dežele.
Italijanska ustava predvideva za celotno republiko ureditev po deželah (za sedaj ic urejena samo po pokrajinah, provincah). Dežel pa je skupno v Italiji devetnajst. Od teh jih določa čl. 116 pet s posebnim statutom: Sicilija, Sardinija, Tridentinska - Gornje Poadižje, Dolina Aosta ter Furlanija - Julijska Benečija. Od teh so prve štiri že v veljavi, medtem ko čaka Zadnja na ustanovitev. Te dežele imajo Posebno avtonomijo bodisi zaradi različ-nih zgodovinskih in zemljepisnih vzrokov (Sicilija in Sardinija), bodisi zaradi prisotnosti narodnih manjšin (Tridentinska -Poadižje ter Aosta). Za peto, t. j. našo deželo, bi veljala posebna avtonomija ta-Zaradi ekonomskega položaja kakor Zaradi narodnostno mešanega ozemlja.
Zadhja leta je bilo na parlamentarni ravni napravljenih več korakov v smeri Praktične ustanovitve te dežele. Predloženi
So	bili različni zakonski osnutki, od katerih dva nasprotna si demokrščanska, ter ustanovljena posebna parlamentarna komisija, dalje pa ni šlo. Stališča politič-tuh strank so dobro znana.
Za deželo so se, oziroma se potegujejo demokristjani, socialisti, komunisti ter v Pekoliko manjši meri socialni demokrati ,n republikanci. Odločno pa ji nasprotu lejo liberalci in novofašisti. Slednji vidijo v novi deželi razkroj državne enotnosti, slovansko prodiranje ter okrepitev marksističnih sil. Liberalci pa ji nasprotujejo lZ podobnih vzrokov, le da v zmernejši obliki, zlasti še v ekonomskem pogledu. Prav oni so bili krivi, da do sedaj demokratične vlade niso izvedle ustanovitev dežel (kot je dejal Fanfani), ker so vse as® po vojni vlado podpirali in ji seveda stavili svoje pogoje.
J^ai pa pravzaprav predvideva dežela uNanijq - Julijska Benečija? V bistvu gre ta Združitev treh pokrajin, Vidma, Gorice ‘P Trsta v enotno upra\mo telo s širokimi Zakonodajnimi pooblastili. Dežela namreč koče decentralizirati zastareli državni u-stroj in mnoge zadeve, ki so sedaj v roki hrnske vlade, bi šle pod kompetenco de-^cine vlade. S tem bi se predvsem olaj-šala javna uprava, in to v korist vsega Prebivalstva. Dalje bi mnogo dohodkcn’ deželni namesto osrednji državni u-Pravi, kar bi deželo gospodarsko izredno Mignilo. Pod deželni okvir bi spadalo po-ticdelstvo, razne vrste šolstva, cestni u-
str°i, gozdovi, turizem, razne industrije ’td.
Pri vsem tem seveda se ustvarjajo po-tPcmbne, pa tudi brezkoristne polemike. 9ko predvsem glede ustroja bodoče de-%e vlade, skupščine in glavnega mesta kcve upravne enote. Tu se že leta bije boj "'cd Vidmom in Trstom za prvenstvo v ^eieli. Videm se sklicuje na številčno prvenstvo province (800.000 preb.) ter na pole elsko bogastvo, Trst pa na pristanišče 'p Politično-kulturni center dežele s svo-Ibni 300.00 preb. Vmes bi ostala Gorica *'130.000 preb. Videm bi torej na vsak na-,n prednjačil v deželnem svetu in seveda glavno besedo v vladi. To pa bi. radi rlačani, pa tudi Goričani preprečili. Po ^katerih podatkih naj bi na 60 deželnih yslancev prišlo približno 38 na Videm, na Trst in 6 na Gorico. Drugi zopet dlagajo, naj bi volitve bile posredne, ' ’ • da bi deželne poslance volili pokra-
jinski svetovalci treh pokrajin in tako izvolili nekako podobno število poslancev. Vsekakor pa bo vse te razlike moral upoštevati statut, ki ga bo verjetno vlada sestavila na podlagi že predloženih osnutkov in po svoji uvidevnosti, da ne bo javori-zirala ene pokrajine nasproti ostalima.
SLOVENCI IN DEŽELA
Seveda ne bo mogla vlada mimo treznega gledanja na pravice slovenskega prebivalstva, ki po nekaterih podatkih doseže
80.000	preb. Sedaj je edina prilika morda, da se preko deželnega statuta pravično izvede 6. člen ustave, ki zahteva zaščito narodnostnih manjšin. Dosedanji osnutki statuta so v tem oziru nepopolni: derrio-krščanski tega vprašanja v glavnem sploh ne načenjajo, dočim ga komunistični in socialistični podrobneje razčlenijo, čeprav še nepopolno.
Ko smo sledili v zvezi s parlamentarno
debato o novi vladi izjave o ustanovitvi dežele Furlanije - Julijske Benečije, smo pa ugotovili, da se tudi pri večinski stranki morda razmere spreminjajo. Tako je videmski poslanec Schiratti, govoreč o slovenski manjšini, dejal, da je nezaupanje Slovencev do Italije posledica zgrešene fašistične politike raznarodo\>anja in da je zato sedaj treba v tem oziru voditi demokratično in svobodoljubno politiko. Tržaški poslanec Bologna pa je na seji skupine demokrščanskih poslancev v odgovor na očitke opozicije o domnevni okrepitvi slovenskih sil v deželi dejal, da se mora pač Italija kot demokratična država ravnati (do manjšin) po določilih ustave in prevzetih mednarodnih obveznostih.
Iz vsega tega upravičeno pričakujemo, da bo avtonomna dežela predstavljala pozitiven korak ne samo k splošnemu razvoju prebivalstva, ampak tudi slovenske skupnosti.
ZBORNIK KOLEDAR
SVOBODNE SL0VENIJE1962
Zbornik mi navaden koledar, kakor smo jih tukaj vajeni, je pa obširna knjiga velikega formata. Ima 264 strani drobnega tiska na finem papirju s 76 jasnimi 'ilustracijami, ki ponazorujejo dogodke naših izseljencev razkropljenih po svetu.
Sodelovalo je pri sestavi zbornika nič manj kot 39 slovanskih književnikov pri naslednjih zaglavjih vsebine: 1) Razprave, dokumenti in pričevanja, 2) Naše Besede in Pesmi, 3) Našim možem v spomin, 4) Pogled v domovino, 5) Pisma iz domovine, 6) Iz študentovskega življenja v Sloveniji, 7) Izseljenski letopis, 8) Novice s Koroške, z Goriške, iz Trsta, Kanade, Brazilije, Čila, Venezuele, Avstralije in Argentine, 9) Prvi človek izven zemlje, 10) Izkaz književnih izdaj zamejskih Slovencev.
Kdor od nas se podvrže ne malemu trudu, da vsebino prečita, dobi vpogled v glavne dogodke naših izseljencev, ki so raztreseni po vsem svetu. Obenem spozna njih miselnost, ki jih navdaja po 17 letih prisiljenega odhoda od doma. Uvidi njih težave, pa tudi njih neomahljivo zvestobo do svoje slovanske -domovine, da, ljubezen in zvestobo, katero se trudijo prenesti 'tudi na svoj v tujini rojeni naraščaj, ki ga vzgajajo v tem smislu.
Takoj na prvi strani Zbornika je podoba škofa Slomška z njegovim besedilom: »Materinski jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih; skrbno smo jo dolžni ohraniti, olepšati in zapustiti svojim mlajšim.«
Na vprašanje, odkod vzeti silo, da bi čimdalje vztrajali, odgovarja dr. Milan Komar v prvem članku zbornika »Drevo kot simbol« takole: »Ker smo bili proti svoji volji vrženi v veliki svet in postavljeni v. težko preizkušnjo prilagoditve novim razmeram, se nam moreče in vztrajno zastavlja vprašanje, odkod vzeti sile, da ne omagamo in dtonemo?« In odgovarja: »Sile so v naših duševnih koreninah.«
Odtod njih skrb za zasebne slovenske šole njih mladine, v katerih požrtvovalni člani emigracije poučujejo materinski jezik, topografijo in zgodovino Slovenije. Tam učijo 'slovenske pesmi in nastope na odrih njih mladež. Iz tistih duševnih korenin so se porajala njih društva za mladeniče in dekleta in se pišejo njih časniki in revije. Tam so se rodili slovenski do-
movi po raznili naselbinah itd. itd. Z eno besedo: naši izseljenci ljubijo svoj stari dom in svojo domačo besedo.
Seveda z režimom, ki sedaj v domovini vlada, ne morejo soglašati, ker nasprotuje njih veri iin njih demokratičnemu prepričanju. Sočustvujejo s trpljenjem domačega ljudstva, nad katerim komunizem dela svoje gospodarske poizkuse, širijo pa krščansiko-sooiailina načela po nauku papeških okrožnic potom družbe »Družabna pravda«, ki izdaja list istega imena. Glede tega beremo v Zborniku pod naslovom: »Gospodarska edinost v povojni Jugoslaviji« : »Režim je sprva gledal gospodarstvo nove -države edinole skozi prizmo industrializacije. Ves kapital, vse delo je bilo usmerjeno v postavljanje novih tovarn, vse druge gospodarske panoge so bile zanemarjene. Tito je to napako spoznal in jo je leta 1952 imenoval giganto-mainijo. Zmanjkalo je namreč vsled nje skladnosti v gospodarskem življenju ljudstva. Bridko je to okusil kmečki stan. Prizna pa Zbornik, da je nazadnje režimu le uspelo ustvariti gospodarsko edinost' celotne države. In to je prvi temelj vsakega gospodarstva. Zato pravi Zbornik: Ta temelj je še poln napak, toda napake se dajo 'popraviti. Težko bo šlo, ko ves sistem ustave, postavodajalndh in izvršilnih organov sloni na oblasti komunistične partije. Brez	njene volje in pristanka	se
v Jugoslaviji	nič	ne zgodi in	se 'tudi	ne
more zgoditi.
Da naši izseljenci ne morejo pozabiti hudih časov partizanske vojne in svojih tedanjih idejnih voditeljev, je razumljivo. Poglavje »Našim možem v 'spomin« priča o tem. — Ni se temu čuditi, saj tudi jugoslovanski pisatelji kažejo isto vztrajnost v slikanju tedanjih časov in dogodkov, (Glej Mohorjeve knjige iz Celja za leto 1962.) — Leta 1940 do 1945 med naškp narodom ne bodo tako zlepa pozabljena, saj se v naši književnosti 'leto za letom odpirajo rane, ki naj bi jih vendar enkrat čas zacelil, a jih	ne	more. •
Dejstvo je,	da	imamo sedaj	dve Slove-
niji, eno doma, drugo v tujini. Tu in tam se nahajajo med intelektualci tudi prave kapacitete, ki izdajajo vedno nove publikacije — seveda v dveh smereh. Je pa le med njimi vsaj ena stična točka: ljubezen do materine besede in do rodnega doma.
L' ERMITTE	1	4
oljšci i^fclca
POVEST DOBRIH LIUDI
11 .
11 I I | | )! | | | | | t | | | t | 11 | 11 | 11; | | | | | I | 11|
Prvi dvomi
tin ne čutite pomanjkanje duhovnika?« C vPrašal.
je udarila v smeh.
'^manjkanje duhovnika? Kaj naj na-k . lnk> z njim? Niti na misel nam ne
-V,,
5 pa
^ “ht In dekle sta bežno pozdravila in a- Peljala sta kolosi ha roko in šla nPh, da bi si ogledala vas. Ob cerkvi ^'a zapuščena hiša, ki ji jc nad vrati Polomljen križ. Sklepala sta, da bi '"oralo biti župnišče. Skozi na pol ]x> a vrata sta videla v ozadju zaraščen na hodniku je ležal crknjen maček. . sta naprej in prišla do pokopališča, k '"dl bilo vse zaraščeno in zapuščeno.
Neka ženska je žela 'travo za živali in otroci so se igrali s pločevinastimi (tablicami, na katerih so bila nekoč imena rajnkih.
Mijo je poiskal grob duhovnika, o katerem mu je pravila ženska. Pokrit je bil z mahom in travo. Napis je bil komaj še viden. Sklonila sta se k njemu in braia: Tu počiva Alojzij N., 26 let župnik v tej vasi. Naj v miru počiva!
Spogledala sta se in obema je sijala žalost iz oči. Toliko lot je bil med temi ljudmi in od vsega njegovega dela je o-stal le zanemarjen grob. Vse drugo je bilo pozabljeno, skoro zabrisana vsaka sled na krščanstvo!... In ljudje so mislili le na jed dn pijačo, na delo in počitek, prav kot voli, ki so jih vpregali v plug.
Otrokom, ki so ju spremljali, so se pridružili tudi večji fantje, ki so iskali prilike, da bi jima na skrivnem preluknjali kolosa. Tudi večje deklice so prišle in se posmehovale na račun Lenkine obleke. Zdelo se je, kot bi vohali, da sta Mijo
in Lenka dobra kristjana, in kot da se kakor zveri pripravljajo na napad. Obisk cerkve in pokopališča sta jih pekla. Ti meščani se vtikajo v stvari, ki zanje nimajo nobenega pomena. Smejali so se, a njih smeh je imel v sebi nekaj grozečega.
Ko sta Mijo in Lenka odšla, je krčmar, ki je bil tudi edini trgovec v vasi, stopil na prag svoje prodajalne in z rokami ob bokih gledal na ta dva tujca, ki si nista štela v čast, da bi prestopila prag njegove hiše.
Bilo je 15. avgusta, na lepi praznik Vnebovzetja, ko kristjani vsega sveta na poseben način častijo svojo nebeško Mater in krasijo s cvetjem njene oltarje... Petnajstega avgusta, ko belooblečana dekleta nosijo kip Brezmadežne v procesiji v Lurdu in drugod po Franciji in pojejo pesmi v čast naši ljubi Gospe, kateri so predniki zgradili toliko katedral in skromnih cerkvic...
Bilo je 15. avgusta...
(se nadaljuje)
Prejšnjo sredo je v Siriji nenadoma izbruhnil vojaški državni udar. Vojska je brez prelivanja krvi prevzela oblast. Odstavila je vlado in predsednika republike ter razpustila parlament. Vojaški odbor očita vladi, da ni izpolnila svojih obljub na socialnem polju, da pa je dovoljevala imperialističnim agentom, da so rovarili proti državnim koristim.
Na dan vojaškega prevrata je minilo točno pol leta, odkar se je Sirija ločila od Združene arabske republike. Po predvidevanjih nekaterih političnih opazovalcev, naj bi se sedaj Sirija ponovno zbližala z Nasserjem, vendar pa naj bi bila izključena kakršnakoli vrnitev v' državno zvezo z ZAR. Vzroke tako hitrih sprememb v tej arabski državi je brez dvoma treba iskati v neurejenih gospodarskih razmerah.
V	ponedeljek 2. aprila pa je v severnih predalih države izbruhnil nov upor, ki ga pa vodijo Nasserju naklonjeni častniki.
Po poročilih iz Bedruta naj bi skupina častnikov izrekla zvestobo Nasserju in naj bi zahtevala združitev z Egiptom. Častniki naj bi imeli zaslombo pri prebivalstvu v mestih Alappo, Lattakia, Horns, Hama im Deirozzor. Vrhovno vojaško poveljstvo v Damasku je proglasilo obsedno stanje dn pozvalo vojsko in prebivalstvo, naj ostaneta enotna. Izreklo se je tudi za niorebitno združitev z drugimi arabskimi državami dn predvsem z Egiptom,
REVIJA „TRIESTE"
Nova številka irevije Trieste prinaša nekaj zanimivih prispevkov, zlasti glede na tržaško gospodarsko krizo in problematiko. V tem delu vsebuje člamek o dolgi pristaniški stavki, ki se je pred kratkim zaključila, o problemu premestitve velike zavarovalne družbe RAS iz Trsta v Milan ter načrt za industrijalizacijo Trsta. Tudi v tej številki sodeluje Pavle Merku. Tokrat priobčuje članek o glasbi na Hr-vatskam, v prejšnji številki je objavil pregled slovenske glasbe. Giacomo Bologna piše o problemih nove vlade. Zanimiv je tudi kulturno zgodovinski 'del revije. Lud-gi Squarzina piše o tržaški uprizoritvi v Novem gledališču svoje igre »Tri četrtine meseca«. Igra je tudi na programu Radia Trst A v 'izvedbi Radijskega odra. O fašizmu v Trstu v prvih letih nastopa piše Cario Schiffrer. Po kratkem opisu tržaškega položaja po prvi vojni preide na zločinski napad na Balkan ter na streljanje na slovenskega duhovnika v cerkvi sv. Antona Novega. To so bili prvi značilni napadi, ki so se nato ponavljali. Pisec poudarja, da je sama oblast takrat sodelovala, ter dokazuje, da je imela čisto dovolj moči, da bi se uprta nasilju, saj se je lahko uspešno uprla leta 1920 ob D’Annunziovem nastopu. Pisec zaključuje, da je bil že leta 1922 fašizem v Trstu popolnoma »zrel«.
Novice na koncu revije so zelo pestre. Med drugim najdemo oznako Titovega življenjepisa, M ga je napisal bivši francoski minister v četrti republiki Edmund Naeglen in je izšel pri založbi Elamarion v Parizu.
amftt: Flrenze - Uffizi - Palazzo Vecchio
Izlet Ljubljana - Rim
»Kompas« Ljubljana bo v času od 4. junija do 9. junija organiziral 6-dnevno potovanje za slovenske duhovnike v Rim z ogledom Firenz in Bologne. Potovanje bo organizirano tako, da se bo potovalo v eno smer z avtobusom, v drago z vlakom (oz. obratno) ali v obe smeri z vlakom. To je prvič po vojni, da bo smola večja skupina duhovnikov v Rim. Vendar je vprašanje, kdo bo dobil dovoljenje, kajti mnogi so pri policiji slabo zapisani.
vendar pod drugačnimi pogoji, kot je bila prejšnja zveza. Združitev bi morala bit' potrjena z ljudskim glasovanjem.
Položaj je vsekakor zmeden. Po zadnjih poročilih pa naj bi prišlo do nekega dogovora med vojaškimi predstavniki in naj bi bila oblast prepuščena civilistom. Kudsi naj hi bil potrjen za predsednika republike, 'sedem polkovnikov, ki je izvedlo državni udar 28. marca, pa naj bi se odločilo, da prostovoljno zapusti deželo in se umakne v Švico.
RAZNO
Ogorčenje nad nemoralnim filmom
V Rimu so pretekli teden pred parlamentarci in kulturniki prikazali krstno predstavo Pasolinijevega. filma »Nasilno življenje«. Publika je ta skrajno nemoralni in spolzki film 'sprejela z ogorčenjem in proti platnu so letela gnila jajca in gnilo sadje. Med izvajanjem filma pa so v dvorani razlili več stekleničic amanijaka. V Italiji je nemoralnih filmov' več kot dovolj in me potrebujemo novih.
Vozni listek v Ameriko in nazaj -191 tisoč lir
Plovna družba »Itaida« je sporočila, da bo od 25. oktobra t. 1. do 30. junija 1963 organizirala 25 pnocentne znižane vožnje na progi Evropa - Severna Amerika za skupine najmanj 25 oseb. Take vožnje bi stale v Ameriko in nazaj 191 tisoč lir v turističnem razredu z ladjama Satumia in Vulcamiia in 272 tisoč lir v kabinah; na ladjah Colombo dn Leonardo pa bo cena 222 tisoč in 282 tisoč lir. Iste ugodnosti bodo uvedli tudi v Ameriki, začenši z oktobrom 1962.
Za varnost Leonardove slike
V londonski galeriji slik bodo v kratkem razstavili Leonardovo sili ko, ki predstavlja Mater božjo z Jezuščkom, Janezom Krstnikom in sv. Ano. Ker je ta 'slika neprecenljive vrednosti, so organizirali o-krog nje vrsto obrambnih naprav. Posebni aparati, skriti v steni, bodo slikali vse, kar se bo dogajalo okrog slike v razdalji 5 metrov, če pa se bo kdo sliki preveč približal, bo zazvonil signalni zvonček. Slika sama je prevlečena s posebno zaščitno maso in varnostna služba okrog slike je nepretrgana.
Radio Trst A
Teden od 31. marca do 7. aprila 1962 Nedelja:	11.30 Oddaja za najmlajše:
»Ognjeni ptič«. — 12.15 Vera in naš čas.
13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Odmevi tedna v naši deželi. — 17.00 Za smeh in dobro voljo (ponovitev). — 18.30 Obisk v naši diskoteki. — 21.00 Ljudska opravila in opa-sila: (13) »Prvo pomladansko delo«. —
21.30 Koncert Tržaškega kvarteta. Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu
- 22. lekcija. — 19.00 Postni govori: dr. L. Šuštar: (10) »Kristus - Pot, Resnica in Življenje«. — 20.30 Samuel Barber: »Va-nessa«, opera v treh dejanjih.
Torek: 18.00 šola in vzgoja: »Psihoanaliza kot pomožna pedagoška veda«. —
18.30 Koncerti v Augusteu: »Zadnje obdobje 1925- 1938« - 3. oddaja. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. —
21.00 Ilustrirano predavanje: (2) »Balkanski ples«. — 21.30 Koncert tenorista Mitje Gregorača, pri klavirju Pavel šivic. —
22.00 »Giovanni Pascoli ob 50-letnici smrti«. Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. —
18.30 Italijanski operni pevci: (15) »Giuseppe Di Stefano«, — 20.30 »Krokodil v mestu«, radijska drama. — 22.00 Karol Szymanovvsky: Stabat Mater, za soliste, zbor in orkester.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: msgr. J. Ukmar: (9) Iz zgodovine vesoljnih cerkvenih zborov:	»Vatikanski koncil«. —
19.00 Izumi, ki so zbližali ljudi: (3) »O radijskih valovih«. — 20.30 Simfonični koncert.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu - 22. lekcija. — 18.30 Skladbe sodobnih jugoslovanskih avtorjev: Koncert za klavir in orkester. — 19.00 Postni govori: dr. L. Šuštar: (11) »Kristus in njegov Oče«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele 19. stoletja - Giovanni Procacci: »Grofič«.
- 22.20 Glasba za klavičembalo: Scarlafti-jeve Sonate.
Sobota: 13.30 Države v lahki glasbi. —
15.30 »Krpan mlajši«, igra v štirih dej — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija
- Nebesa - 22. spev. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Mariborski zbor »Slava Klavora«. — 21.00 Koncert za violino in orkester.
Razprava o občinskem proračunu
Slovenski svetovalci so predlagali zgraditev novega poslopja za slovenske šole
V	ponedeljek 2. t. m. je goriški občinski svet začel razpravljati o proračunu za tekoče upravno leto. Proračun izkazuje
1.997.170.000	lir dohodkov in ravno toliko izdatkov.
Po prečitanju uvoda in kratki razlagi odbornika za finance je prvi dobil besedo zastopnik skupine slovenskih svetovalcev', 'ki 'so bili vsi trije navzoči (dr. Sfiligoj, dr. Kacin in dr. Bratina). Dejal je, da je letošnji proračun bolj prožnega značaja in zato daje upanje, da se bodo upoštevali tudi predlogi slovenskih svetovalcev, ki so jih v pestrem številu predložili že 13. novembra. Še predtem so slovenski svetovalci predložili tudi zahtevo, naj se obnovi avtobusni promet iz mesta v Pev-mo in na Oslavje ter nazaj in dostavili tudi natančen urnik.
Slovanski govornik je v imenu svoje skupine izjavil, da se strinja z odločitvijo odbora za sestavo posebne komisije, ki naj vzame v pretres vso zadevo avtobusnih uslug glede osebnega prometa. Ponovil je zahtevo od 13. novembra, naj se potegne do vseh hiš iz Šentmavra, tudi ob vznožju vasi, vodovodna mreža in električna razsvetljava. In z ozirom na zakon za pomoč gorskim krajem, ki zajame tudi področje Šentmavra, je priporočil odboru, naj sliši mnenje prizadetega ljudstva in sestavi poseben načrt za vse, kar ljudstvo potrebuje: vodo, luč, ceste in tudi popravo hiš fo d-mgo.
»Prav je ravnal odbor,« je nadaljeval slovanski svetovalec, »ko je prosil gospoda župnika iz Pevme, naj sliši mnenje domačinov glede kraja, kjer naj bo pokopališče. To je g. župnik tudi že storil in izgloda, da si ljudstvo želi ohraniti dosedanje pokopališče, ki pa naj se primemo uredi.«
Nato je omenil še potrebe Podgore in Standreža ter raznih krajev mesta in ponovil pismeni predlog svoje skupine z dne 15. marca, naj se zgradi nova stavba za slovenske šole, ker ona v ulici Croce ni več niti primarna niti zadostna.
Ker je razprava še v teku in bo zaključek iste posebno zanimal našo javnost, se bomo k zadevi še povrnili. Danes pa vemo povedati, da imajo naši svetovalci do* bro upanje, da bodo njihovi predlogi, tudi kar zadeva zgradbo novega šolskega poslopja, v glavnem sprejeti.
Štipendije za dijake kmetijskih šol
Dijaki kmetijskih šol, ki imajo najmanj tri leta stalno bivališče na Goriškem, lahko vložijo prošnjo na kolkovanem papirju za 100 Mr na tajništvo pokrajinske uprave v Gorici za štipendije, ki jih je ista razpisala. Rok poteče 30. aprila. Štipendije so naslednje: 1) ena štipendija v znesku 200 tisoč lir za dijake višje kmetijske šole ali univerze; 2) dve štipendiji po 130 tisoč lir za dijake kmetijske tehnične šole; 3) tri štipendije po 90 tisoč lir za dijake srednje kmetijske šole; 4) 17 štipendij po 10 tisoč lir za učence strokovnih kmetijskih šol.
Smrtna kosa
V	Gorici je v 74. letu starosti umrla Angela Gratton por. Ristits, mati stolnega kanonika msgr. Alojzija Ristitsa in žena znanega trgovca v Gorica. Pogreb je bil v stolni cerkvi v sredo popoldne s pogrebno mašo. — Msgr. Ristitsu in preostalim naše sožalje, pokojnici pa večni mir!
Poletni urnik trgovin
S prvim aprilom je stopil v veljavo poletni urnik trgovin. Trgovine jestvin, drogerije in druge bodo popoldne odpirali ob 16s ‘in zapirali ob 19.30, manifakture pa bodo odpirali popoldne ob 15.30 in zapirali ob 19.30. Mesnice bodo odslej ob nedeljah odprte.
FILM
V	GORIŠKIH KINODVORANAH od 4. do 11. aprila
VERDI: II segugio (Oz)
L’anno scorso a Marienbad (Oz) Angeli con la pištola (O)
CORSO: Area B2 attacco (O)
Splendore netH’erba (P)
VITTORIA: Mondo nella mia tasca (Sl) 11 mio mondo muore urlando (Oz) Venere Creola (P)
CENTRALE: Le 4 spade (O)
Sindacato -del crimine (Sl)
Gordan ii pirata nero (V)
STELLA MATUTINA:
Molokai 1’isola maledetta (V)
Opomba: V = za vse; O = za odrasle; Oz — za odrasle s potrebno zrelostjo;
Sl	= moralno slab film; P = prepovedan.
Razgovori za vračanje kulturnih spomenikov
»Uradni list« je pred kratkim prinesel besedilo dogovora med Jugoslavijo in Italijo, s katerim sta obmejni državi uredili vprašanje vračanja kulturno-zgodovinskih predmetov in umetniških vrednosti, ki so jih vojni dogodki prisodili tej ali oni državi. Zdaj je vprašanje rešeno tudi, ker je zadeven material že v rokah novih lastnikov. Med drugim je Italija vrnila Jugoslaviji občinsko knjižnico iz Zadira; knjižnico frančiškanskega samostana na Kostanjevica; nekaj arhivskega materiala iz tržaškega državnega arhiva; več del znanih slikarjev 'in 46 zvonov, ki so jih med zadnjo vojno sneli z zvonikov, da bi jih raztopili (te so ohranili zaradi umetniške vrednosti); del speleološkega muzeja v Postojni, ki so ga pred koncem vojne odnesli v Italijo.
Načrti za tržaški grad
Tržaška 'turistična ustanova se zanima za načrt, po katerem bi pokrili dvorišče tržaškega grada z velikanskim in prozornim dežnikom, ki bi v poletnih mesecih obvaroval gledalce raznih glasbenih in folklornih predstav, ki jih prirejajo poleti za povečanje turizma.
Avtobusi namesto tramvajev
Pri Acegatu se ukvarjajo z načrtom, da zamenjajo sedanje tramvaje na progi St. 6 z modernimi avtobusi. S tam bi lahko zelo izboljšali cesto iz Trsta do Barkovelj.
Dinamitni atentat na stanovanje prof. Schiffrerja
V	nedeljo zvečer so neznanci povzročili eksplozijo peklenskega stroja, ki so ga postavili na okno vile prof. Schiffrerja, predstavnika Italijanske socialdemokratske stranke in organizatorja ciklusa pre-
Predsednik romarskega odbora, dr. Lojze Škerl, bo v nedeljo 8. aprila ob 18. uri v Marijinem domu (v Trstu - ul. Risorta, 3) govoril o romanju (govor bo s skioptičniini slikami).
Vabljeni !
razumeti, naj navedemo nekaj dejstev, o katerih vedo že vsi vrabci na strehah:
1. Občinska uprava je do zadnjega zavirala dostop v občinski svet sposobnim občinskim svetovalcem opozicije (Slovenske .liste); 2. pri sestavljanju proračuna niso sploh vprašali za mnenje ali pripombe opozicijo; hoteli so pa, da bi za njihov proračun glasovali! 3. kako naj bi opozicija glasovala za proračun, če se niti vsi svetovalci večine (»Enotne občinske liste«) niso z njim strinjali; 4. ko je kak svetovalec SL vprašal za pojasnila o postavkah proračuna, mu je odgovarjal g. občinski tajnik, namesto izvoljeni odborniki. S tem je »Enotna lista« pokazala zelo malo samostojnosti.
Končno bi rapentaborski volivci upravičeno radi vedeli od »Primorskega dnevnika«, kako je točno potekala celotna razprava o proračunu na zadnji -seji, kakšne rezultate so dala posamezna glasovanja in kakšni so bili »tehtni« razlogi, da je prišlo do drugega glasovanja.
Sv. Križ pri Trstu
Sv. misijon. - Od 25. marca do 1. aprila t. 1. smo imeli sv. misijon, ki sta ga vodila čč. gg. misijonarja dr. Jakob Kolarič in Ludvik Šavalj.
V	soboto zvečer je velik razsvetljen križ z zvonika prvi začal vabiti Križane k sv. misijonu. Naslednje jutro pred prvo sv. mašo pa je veliki zvon, ki molči že leto dni zaradi okvar, ki so nastale v zvoniku zaradi prevelikih zvonov, naznanil zače-
tek sv. misijona. Kljub hudi burji in mrazu je bila udeležba prvi dan misijona zadovoljiva.
V torek so opravili otroci iz osnovne in strokovne šole svojo velikonočno dolžnost. V petek popoldne smo imeli pogreb pokojnega Marija Sedmaka, ki se je ponesrečil na delu. Cerkev je bila nabito polna. Zato je g. misijonar govoril navzočim o smrti, ki bo prišla po nas sam Bog ve kdaj in kje in o nespametnem odlašanju s spreobrnjenjem na zadnjo uro. Govori med tednom so bili srednje obiskani.
V nedeljo je bil zaključni dan sv. misijona. Pri prvi sv. maši je bilo toliko sv. obhajil kot jih je navadno za veliko noč. Sv. misijon smo zaključili zvečer z evharistično procesijo po vasi. Udeležba je bila proti pričakovanju, zaradi neugodnega vremena, precej dobra. V ponedeljek zjutraj smo opravili še sv. mašo in molitve za pokojne križke dušne pastirje in župljane.
Kakšen je uspeh misijona, je sedaj težko reči. Mnogi sklepi so bili storjeni. Če jih bomo držali, bo versko življenje v župniji mnogo boljše. Zlasti se bo to poznalo pri nedeljski službi božji. Tudi pri skupnem velikonočnem sv. obhajilu se bo poznalo, da smo imeli pred kratkim misijon v župniji. Kajti nemogoče je, da bi osebno dušnopastirjevo vabilo, vabilo misijonarjev, zlasti pa vsakovečerna molitev za spreobrnjenje najbolj zakrknjenih grešnikov med misijonom, ne ganili in omehčali vsaj nekaterih. Zato bomo še naprej vsak dan po sv. maši pa tudi sicer molili, da bi vsi naši župljani pravočasno spregledali svojo slepoto in zmoto, v katerih živijo, se otresli nespametnih obzirov in strahu pred 'ljudmi in se vrnili skesani, če prej ne, vsaj pred smrtjo v naročje svoje matere sv. Cerkve.
Vrsta vzgojnih večerov
davahj »Trideset let italijanske zgodovine«. Neznanci torej, ki pa postanejo zaradi barve svojih srajc kaj kmalu znani, so se zopat lotili svojih priljubljenih metod obračunavanja s političmmi nasprotniki. Tokrat bi atentat lahko povzročil tudi smrtno žrtev, 924etna tašča prof. Schiffrerja se je v trenutku eksplozije mudila nekje v bližini sobe, kjer je bila postavljena bomba, in je dobila precej resne poškodbe, ki bi pa lahko bile mnogo hujše.
Vse politične skupine so izrazile svoje ogorčenje nad atentatom in svojo solidarnost do prof. Schiffrerja.
Tehnika atentata je podobna drugim, ki so bili izvršeni v zadnjih letih na Tržaškem. To daje misliti, da jih je zakrivila ista roka ali ista skupina ljudi, spontano nastane vprašanje, kako to, da krivci o-stanejo vedno nekaznovani?
Mimogrede naj povemo še, da so isti neznani preteklo soboto ponoči s krepkim udarcem razbili marmornato tablo s slovenskim napisom, in to v pravem središču mesta.
Repentabor
Odmevi na zadnje dogodke v zvezi z glasovanjem o občinskem proračunu se še niso povsem polegli in se verjetno tudi tako kmalu ne bodo. Gre namreč za preveč važno zadevo, da bi šla kar tako v pozabo. Repentaborcem je treba dati vso čast in priznanje, da se zelo zanimajo za javne zadeve svoje občine. Prav je tako, ker s tem dokazujejo, da so sposobni se sami upravljati in da zato ne potrebujejo nobenih botrov »z boršami« iz Trsta, da bi jim pamet solili.
Nedeljski »Primorski dnevnik« poziva SL, naj pove, kakšne tehtne razloge ima proti sedanji občinski upravi, kakor da bi repentaborski volivci bili tako nazaj s kartami, da tega ne bi vedeli. Ker pa nekateri iz Trsta tega ne morejo ali nočejo
V	torek, sredo, četrtek in petek so organizirale šole in župnišča v zgoraj šmeno-nih vaseh vzgojne večere, ki so bili namenjeni staršem ter bodočim očetom in materam. Namen teh večerov je bil, pomagati staršem pri njihovem težkem delu pri vzgoji otrok. Med nas sta prišla predavatelja prof. Ivan Theuersohuh in prof. Maks Šah, ki sta se predstavila s predavanji »Mi in naši otroci« ter »Dom, šola, cerkev«. Njunima tehtnima govoroma so udeleženci sledili z zanimanjem in so radi posegali v debato.
Tretji večer pa smo prisostvovali filmoma »Jutri bo prepozno« in »Slamnati mož« (v Bazovici), ki sta se dotaknila problemov, kako vzgajati otroke (s palico ali dobro besedo) ter v kakšni družini naj ne raste otrok.
Udeležba je bila pri vseh večerih po-voljna, vendar zaradi važnosti večerov zelo pomankljiva. Mnogo mater se vabilu ni odzvalo — še več skoraj ž omalovaževanjem so gledale na ves trud prirediteljev. Očetov pa ni bilo — razen nekaj častnih izjem. Morda se očetje ne zavedajo, da imajo tudi oni nalogo pri vzgoji otrok? Da, ni dovolj, da so otroci siti in obuti! Dekleta in fantje so imeli do deset zastopnikov vsak; k filmu se jih je potrudilo nekaj več. S teh vzgojnih večerov so veliko odnesli tisti, ki so prišli. Izrazili so se, da bi taka predavanja zelo koristila, če bi jih večkrat obnovili.
Nekaj izjav:
Mati: »Mnogo novega sem čula. Trije večeri so prehitro minili. Hotela bi, da nas vzgojeslovci še obiščejo.«
Oče: »Prvi večer sem z nevoljo šel na predavanje; toda to me je tako pritegnilo, da sem prišel zraven še drugi in še tretji večer. Kdor se ni udeležil teh večerov, je veliko zamudil — posebno očetje.«
Fant: »Ti trije večeri se vsekakor razlikujejo od večerov v gostilnah in v barih ob jukeboxih. Stik, ki sem ga imel s predavatelji in učitelji, mi je mnogo dal. Vem, da me v zakonu čaka težka naloga. Držal se bom navodil, ki sem si jih pridobil pri teh sestankih.«
Dekle: »S takimi problemi sem se prvič srečala. Težki so. Zato bom rada prisluhnila podobnim predavanjem.«
Materinski dan v bazoviški dvorani
Krona teh večerov je bila prireditev v Bazovici s sodelovanjem vseh otrok iz šol v Bazovici, Gropadi in na Pesku. Starši in ljubitelji otrok so do kraja napolnili dvorano. Med slednjimi smo opazili prof. Theuerschuha z ženo, ravnatelje osnovnih šol na Opčinah, iz Sv. Ivana, Doline ter šolskega nadzornika, gospoda Boleta.
V	uvodni besedi je g. učitelj Miro Presl pozdravil navz»če in se zahvalil občinstvu za velik obisk. Želel je dobrodošlico visokim gostom.
Prvi so nastopili otroci s Peska, ki so le-
po podali ljubko igrico »Mamici za god« in nato še dve recitaciji.
V	prvem odmoru je dr. Stanko Janežič v krasnih besedah orisal lik slovenske matere, kakšna je in kakšna bi morala biti. Sledil je nastop otrok iz gropajskopadri-ške šole s šaljivo enodejanko »Gostilna pri stricu Fičfiriču«, ki je prinesla mnogo smeha in dobre volje. Zatem so vsi otroci iz te šole zapeli še dve pesmi.
Prof. Theuerschuh je v dragem odmora podal nekaj koristnih navodil družinskim očetom.
Nato so nastopili otroci iz bazoviške šole, ki so odigrali pravljično igrico »Noč v gozdu« (za to priliko napisal Miro Presl).
Zadnji je bil nastop vseh osnovnošolskih otrok, ki so navdušeno zapeli pet pesmi.
Vsi otroci in učiteljstvo zaslužijo pohvalo za prijeten in koristen večer.
AM
Osnovna šola v Rojanu
priredi v nedeljo 8. aprila
Materinsko proslavo
Na sporedu so prizori, petje in deklamacije. Med odmori srečolov. — Začetek ob 17. uri. Vabljeni!
ZA DOBRO VOLJO
MOLITEV PRED JEDJO
Ko je bil nekoč angleški kralj Karel II-v hudih denarnih zadregah, je med raznimi izdatki, ki so se mu zdeli nepotrebni, črtal tudi brezplačno hrano dvornega kaplana.
Kaplan je vsak dan pri kraljevi mizi po navadni molitvi pred jedjo dostavil še: »Bog nam ohrani kralja in blagoslovi naš obed.«
Ko je pa zvedel, da mu kralj ne mara več dajati brezplačne hrane, je takoj drugi dan pri kosilu po molitvi pred jedjo obrnil tisti stavek: »Bog nam blagoslovi kralja in ohrani naš obed.«
Kralju je ta duhovit preobrat v molitvi bil tako všeč, da je takoj preklical tisto odredbo in pustil še nadalje kaplanu brezplačno hrano.
Velik del človeštva porabi prvo polovice življenja, da si pokvari drugo.
(La Bruyere)
Ljubi svojega bližnjega — toda ne izderi plota med njim in teboj, uči star pregovor■
OBVESTILA
— NEKAJ KRATKIH VESTI —
Letos obiskuje univerzo sv. Ksaverja v Bogota v Kolumbiji 7.131 gojencev. Največ jih je vpisanih na medicinski fakulteti, namreč 530; 360 na pravni fakulteti in 352 na tehnični fakulteti.
V kratkem bo izšla peta knjiga japonske izdaje sv. pisma, Prevod je oskrbel frančiškanski biblični zavod iz Tokia.
Katoliški tednik »Umafrica« v jeziku zulu, ki so ga ustanovili leta 1930 misijonarji iz Mariannhill, je dosegel 20.000 naklade.
Preteklo soboto je bil liturgični praznik sv. Gabrijela, ki je zaščitnik telekomunikacij. Ob tej priložnosti so na Dunaju odprli razstavo znamk, ki so prežete s krščanskimi motivi. Razstavo je organiziralo avstrijsko katoliško društvo sv. Gabrijela.
I
Nadškof iz Bologne kardinal Lercaro bo po italijanski televiziji enkrat na teden komentiral evangelij sv. Luka. Z vrsto teh oddaj bo pričel v četrtek 5. aprila.
V Rim je prispel tokijski nadškof kardinal Peter Tatsuo Doi, ki bo ostal v Rimu 15 dni, kjer se bo udeleževal del glavne pripravljalne komisije za dragi vatikanski cerkveni zbor, ki bo v tem času imela svoje novo zasedanje.
V	ROJANSKI ŽUPNI CERKVI bo v četrtek, petek in soboto (12., 13., 14. aprila) duhovna priprava za Veliko noč. Govoril bo g. župnik Marijan Živic. Govori bodo zvečer ob 8h. — Vabljeni!
APOSTOLSTVO MOLITVE sporoča, da se bo vršilo romanje k M. B. na Konkonel pri Opčinah na velikonočni ponedeljek, 23. aprila. — Za vpisovanje in vse .potrebe se oglasite pri g. fotografu Kleindienstu na Travniku.
TRIDNEVNICA ZA MOŽE IN FANTE V GORICI. V četrtek, petek in soboto
pred oljčno nedeljo (12., 13. ni 14. aprila) bo pri Sv. Ivanu ob 8.30 zvečer posebna tridnevnica za može in fante kot priprava na velikonočno sv. spoved. Priložnost za sv. spoved vsak dan pred pridigo in po njej, zlasti še v soboto 14 aprila. — Na Oljčno nedeljo, 15. aprila, bo ob 9. uO skupno sv. obhajilo na Travniku. Med sv. mašo bo petje Pasijona.
TRIDNEVNICA ZA DEKLETA IN Ž&
NE, ki se je začela danes zjutraj (5. apr.) v stolnici, se zaključi v nedeljo 8 aprila ob 4" popoldne prav tako v stolnici. Zadnji dan bo govoril č. g. M. Mazora.
GOSPODINJSKO POMOCNICO za dopoldanske ure išče slovenska družina v Trstu
Telefon 91652
VELIKONOČNI GOVORI ZA TRžAšKB VERNIKE. Kakor vsako leto, priredi Slov. Vincenci jeva konferenca v Trstu gor vore za duhovno pripravo za Veliko noč-Govoril bo prečastiti msgr. Natal Silvani dne 8., 9. in 10. aprila ob 19.30. Dne 11. a' prila bo ob 6.30 zjutraj sv. maša tudi ^ kapucinski cerkvi na Mootuzzi. — Topl° so vabljeni vsi tržaški verniki.
DAROVI
Ko si zagledal luč sveta, si ti jokal in tvoji so se veselili; živi tako, da boš ti vesel, ko zapustiš svet, drugi pa da bodo žalovali.
(Karl Gerok)
★
S prostaškimi in slabimi ljudmi občuj hladno, vendar ne ponosno, ker orientalski pregovor pravi, da samo mraz strdi in drži blato, da ti ne umaže nog.
(Platen)
Za Katoliški dom: M. F., Gorica 10.0001 K. S. O., Gotica 2.000; Anton Zele, Anglija 3.480; N. N. 10.000; Franc Drašček, FraO' cija 660; Salezijanci v Marijani šču na Op" činah 3.000; dr. Jezernik, Rim 5.000; msgr-Janez Vodopivec, Rim 5.000; Š. B., Gorica 2.000; Franc Bonča, Anglija 8.700; F. P-> Gorica 1.000; N. N., Gorica 5.000; druži®8 Gomišček, Gorica 5.000; družina Košuta Gorica 1.000; Rafael Lestan, Gorica 1.000: Ida Simčič Srebrnič, Kanada 4.300; Jožef Cemic, Vrh ,5.000; Jožef Parin, števerjaH 2.000; N. N., Gorica 800 'lir.
Za Katoliški glas: N. N., Ferrara L 5.000-
Za Zavod sv. Družine: Milka Velikonj8 400 Mr.
Za Alojzijevišče: N. N. 8.000; Marija L& ban 1.000; Goričan 1.000; družina Podgo1'" nik 1.000; N. N. dz števorjana 2.000; Milk3 Goričan iz Nevv Yorka 3.080 lir. — povrni vsem dobrotnikom!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpc*' trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7“ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr.
MotTd*
Tiska tiskarna Budin v Gorici