—    2    —
Sveti Sava in dva bogotaša.
Nekoč prideta dva bogata človeka k svetemu Savi ter mu rečeta : „Sveti škof! Bogata sva ter imava vsega dosti. Delala sva, pa nama je Bog dal. Znava, da prejde tudi to najino bogastvo. Ne bo dolgo trajalo, kakor tudi ostala niso dolgo trajala. Za časa najinega življenja in bogastva bi želela, da napraviva kako dobro delo, pa sva prišla k tebi, da nama ti poreš, ktera so najboljša dela.u
„Jaz vama nočem sedaj tega praviti", reče bogatašema sveti Sava. „Toda idita po svetu in delajta dobra dela. Po treh letih pa se vrnita, pa vama šele tedaj povem, ali sta storila dobro ali zlo."
Bogataša sta poslušala svetega Savo. Vzela sta dosti denarja ter se napravila na pot, da delata med svetom dobra dela. Da se ne bi kje med potem srečala, krene eden njiju na vshod, a drugi na sever . . . Tako sta po svetu potovala in delal« narodu dobra dela. Po treh letih se vrneta domov.
Ko prideta k svetemu Savi, da mu povesta, kaj sta delala in kje sta bila v treh letih, reče sveti Sava starejšemu :
„Kaj si ti storil?"
Starejši trgovec mu reče :
„Sveti škof! V teh treh letih sem potoval po svetu pa sem za   svoj   denar   napra-
vil: tri velike cerkve, tri Šole, tri studence, tri gostilnice, tri mostu ve, tri ladje in tri bolnice. Vsaki eerkvi sern kupil po tri zvone, vsaki šoli sem plačal tri učitelje in vsaki bolnici po tri zdravnike."
Sveti Sava mu na to reče :
„Lepa  so   tvoja dela: cerkev  je  treba, da v njih ljudje Boga molijo; Sol  je   treba, da se v njih deca uči vsega   onega,   kar  je dobro;   studenci   so   potrebni,   da  se v njih ineščani in potniki napijo lepe in čiste vode ; gostilne   so   potrebne,   da   se   v   nje zateko j potniki;   mostovi   so potrebni,   da   se ljudje ! ne mučijo po globokih   rekah ;   ladje so po- j trebne,   da   preneso   potnike   preko    velikih vod ; bolnice so potrebne, da se v njih zdravijo bolniki; zvonovi so potrebni, da razglašajo službo božjo in vabijo   ljudi   v  cerkev; učitelji so potrebni, da navajajo deco k dela, poštenju   in  znanju;   zdravniki so potrebni, da   čuvajo   narodno zdravje in narodno življenje."
Po tem se obrne sv. Sava   k   mlajšemu trgovcu pa ga vpraša :
„A kaj si ti storil v teh treh letih ?"
Mlajši trgovec mu reče:
„Sveti škof! Glej, vse ti povem po vrsti. Ko sem prišel v prvo vas, je neki potnik z vozom in voli obtičal v blatu ; pomorom mu, da izide iz njega. V drugi vasi se je nekemu vaščanu užgala hiša ; ko bi mene ne bilo, bi bila zgorela on in J njegova družina.   V tretji vasi sem potegnil '
malo dete izpred voza, ki ga je že hotel povoziti. V četrti vasi sem skrbel sedem dni in sedem noči za siromašnega bolnika, ki ni imel nikogar razen dveh malih otročičev. V peti vasi sem rešil iz vodnjaka dete, ki bi tisti 6as utonilo. V šesti vasi sem pregnal razbojnike izpred hiše velikega bogataša. V sedmi vasi sem vcepil in posadil poleg pota tri lepe in plemenite hruške. V osmi vasi sem ubranil slabega pred močmim, ki ga je hotel ubiti. V deveti vasi sem popravil zapuščen studenec poleg velike ceste. V deseti vasi sem nahranil ubega starca in mu razen tega dal svoj plašč in svoje opanke. V enajsti vasi sem pokazal pot v bližnje mesto nekim tujcem. V dvanajsti vasi sem našel in dal polno mošnjo denarja človeku, ki jo je bil izgubil, in to prav onemu človeku, ki me prejšnji večer ni hotel prenočiti. Nazadnje sem v nekem mestu razdelil revežem ves denar, ki sem ga bil s seboj vzel. tako da sem prišel domov brez vinarja."
Razveseli se sveti Sava radi toliko dobrih del mlajšega trgovca pa ga objame, poljubi in mu reče :
„Da si mi živ, sinko, in da bi imel veliko srečo. Dobra dela moreš ustvarjati z denarjem kakor tudi z dejanjem. Ali dobra dela, ustvarjena z denarjem, so manjša od dobrih del, ki jih storiš s svojim trudom, je več vredno, nego kar storiš s svojim denarjem. Tvoja dela so torej boljša od del tvojega tovariša."