v SPOMIN MILKA KOSA (12. XII. 1892—24. III. 1972) V skoraj osemdesetih letih življenja in v šestdesetih letih javnega dela — odkar je še kot gimnazijec (1911) mogel objaviti svojega prvenca le z začetnicama svojega imena, do lanskega februarja, ko ga je poslabšanje zdravja zadnjič in dokončno odtrgalo od de- lovne mize prav tedaj, ko je v ^^Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev« izšla kot najzgovornejša sinteza življenjskega dela nje- gova karta »agrarne naseljenosti slovenske zemlje« v srednjem veku — si je moral Milko Kos kot univerzitetni profesor in akademik pogosto nalagati za dolga leta bremena širo- kih in pomembnih funkcij v organizmu slo- venskega kulturnega življenja. Samo čas, ki ga je žrtvoval po maju 1950 kot glavni tajnik Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, bi znašal preračunan vsaj dobrih pet let vsakda- njega osemurnega dela. Pa je bilo še toliko drugega te vrste na univerzi, fakulteti, v Mu- zejskem, Zgodovinskem društvu, društvu arhivarjev in tako naprej. Pa vendar bo ostal Kos vselej navzoč v našem kulturnem in znanstvenem življenju — ne samo v njuni zgodovini —■ predvsem po tistem delu, v ka- tero ga je uvedel že kot srednješolca njegov- oče, Franc Kos. Vselej nam bo stal ob strani predvsem kot zgodovinar slovenskega naroda. Letos poteka devetdeset let, odkar sta izšli prvi dve razpravi Franca Kosa o slovenski zgodovini. Od tega pomembnega mejnika v razvoju naše zgodovinske vede naprej sta drug za drugim oče in sin zavzemala prvo mesto pri naporih za boljše in globlje spo- znavanje slovenske preteklosti. Zato je slovo od Milka Kosa slovo od tistega velikega slo- venskega zgodovinarja, ki nas je živo pove- zoval z vsem oblikovanjem slovenske zgodo- vinske vede. V dobo sistematičnega zbiranja, odkrivanja virov in urejanja njihovih podat- kov spadajo njegova »učna leta« ob strani njegovega očeta. Obdobje problemske analize pa je sam sooblikoval na enem najpomemb- nejših delovnih mest, od 1945 naprej nesporno kot prvi med nami in kot najvidnejši pred- stavnik slovenskih zgodovi^iarjev in naše vede v Jugoslaviji in pred svetom. Znanstvena zapuščina Milka Kosa — preko . 350 objavljenih del, nekaj kljub nedokonča- nosti izredno dragocenih rokopisov in mnogi > tisoči izpiskov iz še neobjavljenih virov — je j veliko preobsežna, da bi jo ob tej priložnosti \ mogel kakorkoli prikazovati, saj spadajo > vanjo tako pomembna dela kot je prva znan- : stvena sinteza srednjeveške zgodovine Slo-] vencev, znamenita objava Konverzije, pretres \ v Sloveniji ohranjenih srednjeveških rokopi- \ pisov, obsežne knjige objav urbarjev in toliko razprav o vprašanjih srednjeveške koloniza- cije slovenske zemlje. Le v enem delu nastajanja njegove znan- \ stvene dediščine se kažejo določena delovna težišča — kot pri iskanju novih virov in nji- hovem pretresanju s sredstvi pomožnih ved zlasti do približno 1930, v smotrnem priprav- ljanju sinteze slovenske srednjeveške zgodo- vine zlasti v prvem desetletju dela na filo- zofski fakulteti v Ljubljani, pa v pretresanju zgodovine slovenskega kmeta od konca tri- desetih let naprej pri pripravi izdaj urbarjev in analizi njihove vsebine. Vse drugo njegovo delo pa trdno povezuje v celoto vse njegovo življenje. Najprej in naj- bolj velja to za vse, kar je zvezanega s preu- čevanjem srednjeveške kolonizacijske zgodo- vine slovenskega ozemlja. Skoraj vse, kar o tem danes vemo, je rezultat njegovega dela. Njegova zadnja sinteza in zemljevid kažeta, kako veliki so ti izsledki. In prav pri tem zgo- dovinarju ni nič darovanega. Veliko podobo je treba dobesedno ustvarjati z združevanjem množice podrobnih preiskav od listine do li- stine, od urbarja do urbarja, od kraja do kraja, od tega do drugega preostanka nekda- njega življenja in tehtanja njegovega pome- na. Čudovito, doslej edinstveno poznanje srednjeveeških virov, poseben dar prav za delo te vrste in potrpežljivo vztrajanje pri delu so bili potrebni za tako pomemben uspeh, ki pomeni največje dopolnilo nekdanje podobe slovenske zgodovine v zadnjega pol stoletja. To delo pa je bilo zvezano tudi z voljo, po svojih najboljših močeh pomagati svojemu ljudstvu tudi pri vprašanjih, s kate- rimi se je moralo spopadati za časa avtorje- vega življenja. Čudovito poznanje virov in ^ njegovo značilno trezno presojanje pa so na- pravili Kosa tudi sicer za splošno priznanega razsodnika v vseh spornih vprašanjih naše starejše zgodovine, čeprav se jih je dotikal le s par besedami in se je sam le izjemoma širše spuščal vanja. Druga takšna vez vse- ga njegovega dela so bile skrbi za organizaci- jo zgodovinskega dela, posebej za znanstveni naraščaj na vseh potrebnih mestih. Skrbi za to ni opustil tudi v zadnjem letu, skoraj ne- prestano privezan na bolniško posteljo. V na- še organizacije — zgodovinske in arhivarske — in v naše časopise so vgrajena desetletja njegovega dela. Prav s tem je najtesneje zvezano tudi nje- govo več kot štirideset let trajajoče delo aka- demskega učitelja, tako da nam je skorajda vsem danes aktivnim slovenskim zgodovinar- jem naš akademski oče. Njegova očetovska skrb za učence se ni pretrgala z diplomo, marveč se je kazala tudi v živem zanimanju za naše delo in življenje po odhodu z univer- ze. Kot široka, po vsej Sloveniji razsuta dru- žina se danes poslavljamo z bolečino od nje- ga, čeprav se poslavljamo le od njegovih te- lesnih ostankov. Saj ostaja s svojim delom še naprej med nami ves živ, kot razporejevalec dela med nas in kot najboljši pomočnik pri nadaljevanju dela, ki se mu je posvetil vse življenje. Ostaja nam le naloga, da ga nada- ljujemo vsak po svojih močeh. V imenu vseh slovenskih zgodovinarjev in arhivarjev mo- rem le zagotoviti našo voljo za izpolnjevanje te naše naloge. BOGO GRAFENAUEB