t Naj t • čji slovenski dnevnik V Združenih državah GLAS NARODA list slovenskih .delavcev y Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers./ TELEFON; S—JSTt >tcr** — Second Cms Matter, September 21, MiS, at the Fsst Office at New York, N. ander Act of Congress of March 3, 1879 NO. 141. — ŠTEV. 141. TELEFON: CHelsea » 1871 NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 17, 1931. — SREDA, 17. JUNIJA 1931 VOLUME UliL - LETNIK TXTTT, PREMOGARSKA STAVKA SE SiRi PO DRŽAVI OHIO GOVERNER PINCHOT PRAVI, DA IMAJO TUDI MAJNERJI V PENNI SVOJE PRAVICE Čimbolj se širi stavka po Ohio, temveč aretacij je na dnevnem red,u. — V okrajih mehkega premoga v Ohio in zapadnem delu Pennsylvanije je na strajku najmanj stirinajsttisoč premogar-jev. — Premogovni baroni skušajo z vsemi sredstvi za tre ti vsak poskus organiziranja. — Go-verner je naročil policiji, da ne sme mqtiti mirnih demonstracij. ST. CLAIRSVILLE, Ohio, I 5. junija. — Go-verner države Pennsylvanije Gifford Pinchot si na vse načine prizadeva že vsaj navidezno obdržati državljanske svobodščine, vsled česar vlada v Penn-sylvaniji nekak mir, čeravno je to le mir pred viharjem. Strajkarji v državi Ohio so pa popolnoma brezpravni, in čimbolj se stavka širi,tembolj se množe aretacije. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da stavka v okrajih mehkega premoga Ohia in zapad-nega dela Pennsylvanije nad štirinajst tisoč premo- garjev. Včeraj so morali v Ohio trije nadaljni premogo-rovi prenehati z delom, v West Virginiji pa dva. Lastniki premogovnikov, katere v gotovih ozirih podpirajo tudi nekateri uradniki U. M. Workers, se odločno protivijo vsakemu poskusu organiziranja in konsolidacije razredčenih vrst premogarjev in v teh naporih se zamorejo popolnoma zanesti na pomoč državnih, okrajih in krajevnih oblasti. Premogovni magnat Robert L. Ireland, eden ravnateljev M. A. Hanna Coal Company, se je danes zopet poslužil starega izgovora, da ne more dovoliti organizacije, ker imajo konkurenčne kompa-nije zaposlene izključno le neunijske premogarje. V Pennsylvaniji je governer Pinchot naročil policiji, naj ne moti mirnih demonstracij stavkujočih delavcev. Naročilo je prav posebno veljalo šerifom v Allegheny, Fayette, Green, Washington in Westmoreland okrajih. Po ^najnovejših inštrukcijah se smejo oblasti le tedaj vmešati, če bi prišlo do resnih nemirov oziroma bojev. Malo prej je prišlo pri Warden rovu, ki je last Pittsburgh Coal Company, do vročega boja med strajkarji na eni strani ter pomožnimi šerifi in stav-kokazi na drugi strani. Dva stavkokaza sta bila tako močno poškodovana, da so ju morali odvesti v bolnišnico. Pred vsemi rovi v katerih je proglašen štrajk, piketirajo strajkarji v masah. Danes bodo vprizo-rili v Washington County stavku j oči premogarji demontracijski pohod proti okrajnemu poslopju, kjer bodo zahtevali od pristojnih oiblasti pomoč in jim bodo pojasnili položaj, kakoršen v resnici obstaja. Ker je začel governer Pinchot že vsaj do gotove mere simpatizirati s štrajkarji, si skušajo zajamči-ti premogovni baroni podporo Mellona in njegovih pristašev. Butler Consolidated Coal Company je že naprosila neko pittsburško sodišče, naj izda injunkcijo proti štrajkarjem v Wildwood okraju. HARRISBURG,, Pa., 16. junija. — Governer Pinchot je danes odločno nastopil proti Carnegie Coal Company ter ji naročil, naj takoj preneha izganjati premogarje iz kompanijskih hiš. Veji ko število št raj kar j ev je postalo brez strehe, ZDR. DRŽAVE IN LIGA NARODOV Poročilo smatrajo kot dokaz zanimanja Združenih držav za prihodnjo razoroži tveno konferenco. ŽENEVA, Švfca, 16. junija. — Objava ameriške vlade glede oboroževanj, katero je objavila tajništvo Lige narodov, je bila sprejeta od vseh 2 velikim zadovoljstvom, in vsi smatrajo to kot dfcfcaz velikega zanimanja, katerega pripisuje vlada bodoči razorotiitveni konferenci. Le sovjetska vlada je prej podala tako poročilo, a slednje ni bilo objavljeno. Prav posebno pozdravljajo izraz želje Združenih držav, du bi ameriška izjava napotila druge države, da bi priobčile lastne izkaze glede vojaštva. Dober vtis v krfogih Uieg narodov je bil še povečan s tem, da si želi Amerika takojšnjo objavo poročila. ILEANA SE SE NE BO ODDALA Kralj Karol baje ne odobrava zaroke princesi-nje z avstrijskim nadvojvodom. — Žita pri papežu. BUKAREŠTA, Romunska, 16. Junija. — Romunska kraljevska družina se bo tsetala ta teden, da, rae-pravlja o princesi Ileani k,i se misli zaročiti z avstrijskim nadvojvodom Antonom. Razmišljali bodo o korakih, katere naj store v tem ozira.. Po celi deželi se odobrava odločitev Ileane, ki ibo objavljena prihodnji teden na vseh prižnicah. Nasproti pa se glasi v političnih krogih, da ni kralj Karol posebno zadovoljen in da namerava nastopiti proti poroki. RIM, Italija, 16. junija — Nadvojvoda avstrijski, kiojega zaroka z italijansko princesinjo Marijo je bila sporočena, je bil danes sprejet od pa.peža v avdijenci. Njegova mati, prejšnja kraljica Žita, je bila prejšnji teden pri papežu. KRALJ KAROL JE GOVORIL V PARLAMENTU Romunski kralj je obljubil, da bo olajšal bedo poljedelcev ter da bo skrbel za trgovino in za kredit. BUKAREŠTA, Romunska, 16. junija. — Kralj Karol je otvoril danes p;-sebno sejo romunskega parlamenta ter govoril o reorganizaciji državne uprave. Poudarjal je prav posebno, da ne kaže zmanjšati državnih vojaških stroškov. Rekel je, da bo izpremembai meja dežele le koristila miru, in bo zadovoljila sosede. Obljubil je tudi odredbo zr olajšanje bede poljedelstva in rekel, da bo skrbel za trgovino in kredit. Koncem je objavil izvolitev novega državnega tajnika, ki se bo pdžal izključno z zadevami manjšin. V parlamentarno poslopje se je pripeljal krailj s svojim bratom ter svojim sinom Mihaelom pod močno zaščito- kaValerije v paradnih uniformah. PRAVIJO, DA JE v MEHIKI PREVEČ DUHOVNIKOV Cerkvene oblasti na vse načine nasprotujejo predlogi, ko je namen je zmanjšati število duhovščine na minimum. MEXICO CITY, Mehika, 16. jun. Ka toličani so uvedli splošno opazi-Icijo proti predlfogi, ki dolloča, da bi se število duhovnikov v državi Vera C raz zmanjšalo na minimum, 'predloga nameč pravi, da je popol-, noma dovolj, če pride na vsakih sto- GEN. KAJ-ŠEK BO ŠE NADALJE PREDSEDNIK Zopet j e bil izvoljen predsednikom Kuoming* tang stranke. — To pomen ja boj na jugu. — Transport vojaštva. ATENTAT NA KRALJA ZOGA BUDIMPEŠTA, Madžarska, 16. junija. — Iz Beograda so sporočili, da je bil albanski kralj Zogu umorjen. Albansko poslaništvo je to vest odločno dem en tiralo. NANOINO, Kitajska, 16. junija. Nankinška vlada je danes zopet izvolila generala Kaj-Seka predsednikom Kitajske ter s tem ponudila vstašem v Kantonu nadaljni odpor. Vstaši so zahtevali, naj odstopi, češ, da bodo v nasprotnem slučaju nadaljevali boj z novim režimom. Čang, ki je biti preje vrhovni poveljnik, je ustanovil leta 1928 novo vlado, ki je znana kot nacionalistična. Danes pa je bil znpet imenovan. To je direktno izzvan je vstašev, ki so ga imenovali diktatorja, ki hoče ustanoviti novo dinastijo. Istočasno pa je vrgla nankinška vlada riove čete v provinco Kiangsi in Hunan, baje ®a ojačenje vojaštva, ki se skuša boriti z vstaši. tisoč prebivalcev v Vera Cruzu po duhovnik. Predloga je bila odobrena po prvem čitanju v zakonodaji, danes 'bo pa vdrugič prečitana. Če bo odobrena, bo postaila zakon. Šfe!of Rafael Guisar iz Jalape in škof Generao Mendez iz H u an topeča sta prišla v glavno mesto z namenom, da pregovorita predsednika Ortiza Rubia, da bi interveniral ter preprečil sprejem predloge. Nadškof Ruiz y Flores je potom škofov pozval vse vernike, naj vlo-že protest proti predlogi. Afco bi bila predloga sprejeta, bi bilo v vsej državi Vera Cruza je-dva deset duhovnikov. To dejstvo bi ipa zelo oviralo aktivnost katoliške cerkve. DUNAJSKI KABINET ODSTOPIL DUNAJ, Avstrija, 16. junija. — Danes je odstopil kabinet kanclerja dr. Otto Endera. Vzrok odstopa so bile politične diference glede pro-givmia za rehabilitacijo kreditnega zavoda. ker so bili nasilno vrženi iz svojih dosedanjih siromašnih stanovanj. — Ce se boste posluževali takih sredstev, — je brzojavil governer ravnatelju omenjene družbe, — )boste položaj še neizmerno poslabšali. — Dosti premogarjev in njihovih družin strada, — je rečeno v brzojavki. — Mnogi so se preživljali v glavnem s tem, kar so pridelali na malih vrtičkih poleg hiš. Ker so bili pa postavljeni na cesto, jim je bilo odvzeto še to borno sredstvo prehrane. Ne vpraša se, če imate pravico ali če nimate pravice postaviti jih na ulico. To je stransko vprašanje. S postavljanjem premogarjev iz kompanijskih. hiš, onemogočate moje napore za ustanovitev miru ter zapirate pot prosperiteti v okraje mehkega premoga drŽave Pennsylvanije. NJENA LEPOTA JE BAJE VSE __ZAKRIVILA Ameriška lepotica, ki je usmrtila svojega moža, hoče dobiti kolikor mogoče dosti denarja, potem pa v miru živeti. V ponedeljek je dospela, v Združene dri-ave z italijanskim parni-kom "Roma" Charlotte Nixon- leto valja list sa Ameriko.Za New Yorjc «a celo leto f7jp0 In ^"Ma____$6.00[j Za pol leta----------------------$3-50 la pel leta____________$3.00 Za Inosemstro sa celo leto--$7.00, Eft četrt leta-----------$1.50 H Za pol leta---------------------$3.50 Subscription Yearly $«.00. *i*»aitiii on Agreement. "OLas Naroda- izhaja dan lsTzemtl nedelj ta premikov. DopUft bra podpisa In oeebnostl se ne priobčujejo. Denar na] se bla-" pnWlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, tudi pre j to Je blvaltiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "QUI NARODA", SI« W. 18th Street, Ne« York, N. T. a«7« POLOŽAJ V STAVKARSKEM OKROŽJU V industriji mehkega premoga je zavladalo pravcato vojuo stanje. V West Virginiji, Pennsylvaniji in Kentucky-ju se vrši vroč boj med preniogarji in podjetniki. Proti premogarjem pa niso samo premogovni baroni, pač pa tudi oblasti. Pod najrazličnejšimi pretvezami pretepajo premo-garje, streljajo nanje, ali jili pa mečejo v ječe. V vseh teh bojih le je to skupno, da štrakarji niso pod vodstvom Ameriške Delavske Federacije, ampak so podrejeni drugim organizacijam. V W. Virginiji in Kentucky se pokore nasvetom neodvisnih unij, dočim se bore v Pennsylvaniji pod zastavo radikalne National Miners j Union. Najslabše in najbolj brezpravne razmere vladajo v državi Kentucky. V Harlanu streljajo kompanijski najeteži premo-garje kot vrabce, pa se nihče ne zmeni za to. Zloglasni 'bandit Bill Randolph, katerega so postavili premogovni baroni za zaščito stavkokazov, je zadnji četrtek ustrelil v bližini Caswood rova štrajkarja Jamesa Chasteena. Kaj se je zgodilo? A'li je bil Randolph aretiran, ali zaslišani Bog vc, zakaj l Vse, kar so oblasti storile, je bilo to, da so aretirale štirinajst štrajkarjev, češ, da so odgovorni za nemire v onem okraju. V Harlanu je zaprtih nad sto premoga rje v. Natančnega števila ni mogoče dognati, kajti oblasti ne objavljajo takih stvari. V štrajku je bilo pa usinrčenih že sedem štrajkarjev in neki rovski čuvaj. Aretiranih je bilo enoindvajset majnarjev, ki se bodo morali zagovarjati zastran umora po prvem redu. — Aretiran pa ni bil niti en kompanijski najetež, dasi oblasti prav dobro poznajo ljudi, ki so zakrivili umore. Zadnji čas so ubrali povsem novo smer. Preiskujejo namreč stanovanja posebno aktivnih štrajkarjev, in če najdejo pri kom kak revolucij ona r ni letak ali radikalni časopis, ga takoj obtožijo, da je prekršil postavo proti kriminalnemu sindikalizmu. Premogar Frank Perkins, kateremu so tovarrši-štrajkarji naročili, naj jim preskrbi živila in denarno podporo, se je vrnil pred par dnevi v naseMno ter našel svoje stanovanje odklenjeno in vse razmetano. » KmaJkti nato sta prišla k njemu dva pomožna šerifa ter ga odvedla v ječo, kjer je bil pridržan brez jamfcčine. V njegovem stanovanju so našli nekaj radikailnili spisov. Temu je sledila obtožba zaradi radikalnega sindikalizma. Perkins pa ni edini, proti kateremu je bila dviguje na taka obtožba. V«sega skupaj je bilo aretiranih šestnajst sličnih "zločincev \ Ako prištejemo k temu še enci-indvajset morilcev po prvem redu, dobimo približno slir ko o razmerah, ki vladajo v stavkarskem okrožju. Štrajkarji so brez vsakih pravic. Edino merodajna je beseda delodajalcev, kateri imajo tudi oblasti na svoji strani. , \ Kogar pa slučajno nimajo na svoji strani, si ga eno* stavno kupijo. Amerikanci prav radi govore o laškem fašizmu in o preteči zmagi nemških fa«istov. Nikomur pa ne pride na misel, da se fašizem naglo razvija tudi v deželi najr popolnejše demokracije. Jlussolinijeve tolpe bi ne mogle strabo\ateje divjati kot divjajo kompanijski najeteži v državi Ken- New York, N. Y. Cenjenim rojakom v New Yorku In okolici se naznanja, da priredi Slovensko Delavsko Podporno Društvo, Inc. v New Yorku, N. Y. svoj piknik dne 21. junija na dobro znanem hribčku nad Revnim Lazarjem. Gotovo se še spominjate, bivših piknikov tega društva, da ste bili na, njih najboljše postreženi. Veselic ni odbor bo skrbel, da boste ta dan še bolj zadovoljni kot se bili kdaj prej. Piknik se začne Ob 11. uri dopoldne. Taraj rvtsi, kateri se mislite dne 21. junija veselo zabavati, pridite na hribček nad bazarjem. Na veselo svidenje v nedeljo 21. Junija. Odbor. Little Falls, N. Y. Gospod urednik, dovolite mi par vrstic v nam priljubljenem listu Glas Naroda, da opišem nekaj novic iz naše naselbine. Delavske razmere niso še nič boljše. Pabrike, v katerih je delalo pred par leti ve£ sto ljudi, še vedno počivajo. Nekaitere stavbe so začeli podirati, druge se bodo pa same podrle, ako bodo še več let stale brez nadzorstva in popravka. V društvenem csziru še precej dobro napredujemo vsled slabih det lavskih razmer. Pretečeno zimo in spomlad so različna društva priredila več veselic, in drajmatčno društvo je tudi priredilo igro ki je precej dobro uspela. Po dolgi in mučni bolezni je nemila smrt utrgala nit življenja rojaku Jacobu Prestopniku. Rojen je bil v Blatni Brezovici. Star je bil 51 let. Tu zapušča ženo in šest otrok, v starem kraju pa dve sestri. Ker je bil pokojni Jaocb izvrsten lovec in ribič ter vodja tukajšnjega kluba, ga drugi lovci tako pogrešajo. Ni minula sobota ali nedelju, da bi Jakob ne šel ribarit ali pa na divjačino. Vedno se je vrnil.z bogatim plenom rib aJi divjačine, kakor zajci, jazbecem itd. Parkrat se mu je tudi posrdčilo. da se je vrnil domov z jelen'oftn. kar ga je jako veselilo. Ker je tukajšnji ksvski klub zdaj brez vodja, se lahko postavi za to službo rojaka Franka Troha, ker on je tudi izvrsten lovec. Ako bo on prestavljen v to službo, je zagotovljeno, da se bo Frank vrnil v jeseni s kakim velikim medvedom. Poročili so se sledeči: Victor, mlajši sin pokoj Aega Paula Susma-na, z gospodično Pegie Peskar. Sta-rejšn sin Anton Osredkarja Anton z gcspodieno Ethel Clarke. Ncvoporočencem čestitam in jim želim obilo sreče. Zadnjo sredo, to je 10. junija, se je pcrcliil starejši sin Jerneja Al-breehta Frank z gospodično Ano Kcrče, hčerko pokojnega Franka Korče in Ane Prijatelj, rojena Preveč. Na svatbo sem bil tuli jaz povabljen. Vršila« se je na lepem zelenem hribčku eno miljo vstran iz Little Fa lisa. odjfoder je krasen izgled po Mohawk Valey. Tam stoji farma Jerneja Albrechta. Tam se zberemo povabljeni sorodniki in prijate- lji .da čestitamo novima poročen -coma. Nato sta nas mama Albrecht in hjčerka Mary poovali h kosilu, ki je bilo zares nekaj izvrstnega. Mize obložene z raznovrstnimi o-kusnimi jedili in pijačami ter o-kinčane z lepimi cvetlicami. Sredi mize je bil postavljen poročni hleb — wedding cake. Sredi hleba sta pa si ali dve mali podobi ženin in nevesta, držeč se za> roko, kar je pomenilo, da si bosta Frank in Ana zvesta. Po kosilu je pa zasviraia godba, nakar se je v kratkem Času vse vrtelo in kratkočasilo. Še bolj zanimivo bi pa bilo, ako bi pri tej svatbi zasviraia sinjegoriška godba, katere člami so bili nevestin stari o»3e In njegovi trije bratje. Zraven je tudi bil Antonov Blaž in tastari Mr-lak. Butule se je včasih pohvalil: Kadar jaz pihnem v moj bas, se celi shrjegoriški grič trese. Antonov Blaž je ipa rekel: Kadar pa jas začnem pihati v moje piščalo, se pa kar zvezde utrinjajo. Nato se pa o-glasi stari Mrlak m pravi: Kaj se boste vi šoštarjd hvalili, kadar pa jaz pihnem iv moje piščalo začnejo krave poskakovati. Tako so se pregovarjali omenjeni stari godci pri svatvah v starem kraju. Pozdrav! Jožef Mrzlikar. ČLOVEŠTVO BO IZUMRLO Dr. O t to Grosaier z nemškega vseučilišča v Pragi je objavil članek, v katerem trdi, da bo'-človeštvo samo od sebe izumrlo, še preden bi mu bili dani za to vnanji pogoji (popolna ohhiditev in izsušite v zemlje, ugasnjenje solncai itd.) Dr. Giiotsgier se veliko bavi s proučevanjem embrinov, pa je pri tem opazil, da je geologic no razumero-ma mlada vrsta človeka diferencirana v čisto določeno smer. Ekstremno specijalizirane živalce vrste ipa so se izkazale za trajno življenja nasposdbne in so prej ali slej izumrle. Tako bi mloralo biti logično tudi s filovekom. Sevela pa je datum našega izumrtja kljub temu še precej daleč, prišel bo namreč šele čez nekoliko sto tisoč let. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-Tiino za bodoče leto. Članarina znaša fi,— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava **G. N." Novi grobovi. Dne 1. junija je nenadno umrla Leopoidina S tiger jeva, soproga trgovca v Slovenski Bistrici Alberta Stigerja, 'ki je nedavno sam hudo obolel. Piokojnica je bila. po rodu iz celjske Stepišnikove rodbine, in je dosegla starost 75 let. — Te dni je umrl v celjski javni bolnici v starosti 65 let znani stari Celjan in bivši kavarn ar Ivan Ji-cha. — V Leskovci pri Litiji je umrl Josipu Mamdloviču sin Maksi, dijak realke. — V LJubljani je v starosti 54 let nenadoma preminil Leopold Peva-lek, lastnik znane trgovine v Židovski ulici. Pokojnik je bil Ičeškega pokol j en ja, toda v Ljubljani je po-vse udomačen in splošno priljubljen. — V Mariboru je umrla v .bolnici 33-letna Jožefa Jodlova. Četrti požar v enem mesecu. Požarna nesreča je Moravče v .teku dobrega meseca obiskala, že četrtič. Bil je prav vroč dan. Ob 9. dopoldne, ko so bili vsi ljudje na polju, je nenadoma začelo zvoniti pirat zvona. Ljudje, razburjeni še od prejšnjih požarov, so hitro pustili delo in šli na pomdč. Gorelo je gospodarsko poslopje Frana. Dragarja v Vrhih. Vsi znaki kažejo, da je o-genj podtaknila hudobna roka. Domači so bili v usodnem času vsi z doma. Ko so prihiteli na kraj ne-srd:e, je bilo že celo poslopje v plamenih, čeprav je billo krito z opeko. Z veliko težavo so živino rešili še pravočasno. K požaru so prihiteli gasilci iz Moravč -in Studenca. Moravski gasilci kljub veliki požrtvovalnosti niso mogli s svojo ročno brizgalno ta>-ko nastopiti kakor Studentčani z motorko. Poslopje z vsem gospodarskim orodjem je zgorelo do tal, dočim so gasilci z velikim trudom obvarovali zraven stoječo hišo. Nezavarovani posestnik ima okrog 50,000 Din škode. Velik požig .na JMcnjskem. Iz Št. Ruperta na Dolenjskem pišejo: 1. junija pol ure po .polnoči, nas je zbudil in prestrašil glas trom.be nočnega čuvaja, takoj za tem je klical na pomoč plat zvona in gasilski rog. Gorelo je v pol že trt ure oddaljenem Šboljevem sredi vasi, kjer so hiše in gospodarska poslopja najbdlj na kupu. Čeprav so bili požrtvovalni šenltrupertski gasilci hitro na mestu, so bili ob tej suši dva hleva, ena hiša in šest svinja- | Peter Zgaga J , i Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. kov v -plamenih in že žrtve razbes-nelega elementa. Hitro v akcijo stepivša motorna brisagaftna je omejila požar in rešila tik gorečih poslopij stoječe bližnje hiše, od katerih se je ena že vne-mala. Živino so domačini iz goreče h hlevov rešili, pač pa sta s svi-nfjaki posetonika Stareta zgoreli dve veliki svinji in deset manjših prašičev. Termi posestniku je do tal pogorel živinski hlev in štirje svinjaki, malemiu posetniku Uidiču pa hiša in bdev s kaščo. Goreti je začelo na vogalu Stare-tovega hleva in je zanetil požar zločinski požigalec, toi je že lani trikrat zanetil ogenj, a so ga še pravočasno opazili in pogasili. Orožniki so še ponoči aretirali nekega malega pdsestnnka iz bližnjih, k vasi spadajočih Češjnic, ki je osumljen požiga. Njegovi mokri (čevlji so se baje ujemali z odtisi, vidnimi na nekaterih blatnih mestih na poti med pogoriščem in njegovim domovanjem. Pozneje je prišlo na pomoč tudi vrlo gasilsko dru;tvo iz Mokronoga. Po uspešneži delovanju šentrupert ske motorke je bila nevarnost nadaljevanja požara odstranjena, a gasilci iz Mokronogu so bili v izda tno pomoč, da so se pogasili zadnji ogorka. Od hlevov in hiše so ostali le ožgani in deloma porušeni zidovi, od svinjakov ničesar. Sreča za ostalo vas da ni bilo vetra. Pogorel-ca sta bila zavarovana le za nizke vsote. Za revnejšega Uršiča je požar uniJiujoč udarec. Smrtna nesreča na sstopnicah. Ugledni posestnik in gostilničar Anton Gračner v Zaloukovju nad Sevnico se je 2. junija kakor obi-črjjno pred spanjem podal še pogledat v klet. Nesreča pa Je nanesla, da mu je na vlažnih stopnicah spodrsnilo in je padel tako silovito, da si je zltomil -tilnik. Ker so domači že vsi odšli k počitku in padca iz kleti ni nihče čul, mu ni bilo ipomoči. Da»vi zaranu pa so pogrešili gospodarja in ko so ga našli v kleti, je bil že mrtev. Pokojnik je bil splošno spoštovan mož, čvrst naprednjak, občinski svetovalec itd. Star je bil 55 let. Samomor v gozdu. Te dni so izletniki našli na nekem drevesu v grapi nad tako zvanim Bobisutovim i posestvom pod Anskim vrhom obešenega 35-letnegai brezposelnega delavca Antena Krajnca iz Gaberja. Truplo je bilo že v popolnem ra»zpadu. Vloge obrestujemo po 4°/t o iri objesti teko od vsakega "prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank 9KMWITOMV cowvi THK »TAT* Of NKW Y0*K NftW YOU, R. T. Očeta, zadela strela, sina pa vihar vrgel v Dunav. PcrOča jo iz Sremske Mitrovice, da so se 2. junija popoldne nad Mitro-vico in okolici nakopičili temni o-blaki. Ljudstvo je s strahom pričakovalo, kaj se bo zgodilo. Zavladala je silnra sopara, kmalu pa je nastal vihar, ki je povzročil pravo paniko. Vse se je umaknilo v hiše in druga zavetišča. Kmalu se je prelomil oblak In vlila se je sihia ploha. Vihar je zajgrabil 17-letnaga mladeniča Nikolo Teodoroviča ter ga kakor iahktatno pero vrgel v Dunav. V očeta, ki je ostal na obali reke, je udarila strela. Starec se je pozneje zopet osvestil, a je postal popolnoma; gluh. Vihar je povzročil veliko škodo. Nem|ki novinarji v Jugoslaviji. Nemški novinarji, ki so v zadnjih treh tednih prepotovali Jugoslavijo, so se vrnili preko Zagreba v domovino. Vsi izletniki go se o svojem potovanju izjavili zelo pohvalno in zlasti poudarjali lepoto j.ug. krajev in veliko gostoljubnost, katere so bili deležni na svojem potovanju. Napredek Jugoslavije, so izjavili, je prekosil vse njihovo pričakovanje. Otnk iiv poktpui. Iz Crikvenice poročajo o groznem dogodku. Ko neki kmet hotel o-krasiti grob svojega sorodnika, je natel v njem le za nekaj decime-trov s prstjo pokrito t roško trupel-oe. Kotarsko obkstvo je na lice mesta puntalo komisijo, ki je ugotovi-la, da je o4n| m in v&M na »vet in bH v naglici le aa silo po- krit s prstjo. Mati otroka, dvajsetletno dekle, je bila izsledena in aretirana. Izvršil je samomor, ker ga je pekla vest. Kakor poročajo iz Kotora, se je s poslopja davčne uprave vrgel na cestni tlak Milutin Ilič. 47 let star. Nezsrvesten je obležal na tlaku z razklano glavo. Pri njepi so našdi listek z opazko, da je ubil 16-letne-ga mladeniča Jakoba Sagadina v neki ibara;ki pri Tivotu. Sagadina so res našli mrtvega. Jjobanja mu je bila presekana s sekiro. Žena in o-trok Ilčia živita v Sarajevu. Švicarji nameravajo graditi hotele na Primorju. Že več dni se mude nr Splitu zastopniki švicarskega hotelirstva. Zanimajo se za gradbo hotelov v Splitu in nekaterih drugih primorskih krajih. V zadnjem času poka-zuje švicarsko hotelirstvo najboljšo voljo, da. i\punc a in pol. Dolgo časa jo je prosil za poljub in po dolgotrajnem obotavljanju mu je v otroški prešernosti dovolila, da jo je cbjel in poljubil. Toda nesreča nikdar ne počiva. V trenutku, ko je vršil ta božanski opravek, so se odprla vrata, na pragu »se je pojavila roj a kova žena in sama ni vedela, kaj bi počela. Ali bi njega, ali bi njo. Toda kot je že Običaj v takih slučajih, ni v prvi jezi in razburjenju ničesar drugega storila, ampak samo rožanca pri vratih se je oprijela in vzdihnila: — Moj Bog, kaj takega pa še ne? Rojak se je pa cblizinil in ji hladnokrvno odvrnil: — Pra/V imaš, Marjanca, kaj takega pa še ne! * Nekateri se boje za svoje žene, dočim jim nekateri popolnoma zaupajo. Zadnjič sem slišal rojaka, ki je takole pripovedoval svojemu zbeganemu tovarišu: — Veš, jaz sem bil pa bolj srečen. Na svojo ženo se prav lahko zanesem, ker vem, da ne bo ničesar napravila. Prav ničesar. Oh, takih je maHo, kot Je ona. Pa naj me ne bo cel teden domov, prav dobro vem, 'kaj po£ne. Nikdar nisem zanjo v skrbeh. Prijatelj se je čudil rojaku, še bolj pa njegovi ženi. — O, prav ničesar ne bo napra-y4a, — je nacja^javal. — Od Jutra od večera (bo sedela pri oknu, in bo dedce zijala, da bi'pa stanovanje pospravila, da bi kaj efeuhalai, alt kaj drugega naredila, o tam se ji pa niti ne sanja.... *« .V -■» f.f '* _._fc_ wmmmmmmmmmmmmmrnrn NEW ¥OBK, VnWWAT, JONE 17, 1931 mm uiGBT sLovna hail* iu c. s. x. JEVOENIJ PETROV: Vodilni tovariš Trepihalov se jej odlikoval po svoji trdnosti v značaju Neprestano je ponavljal: — Jaz ne trpim koritarstva, tovariši, proč s protekcijo! Nihče mi ne more očitati, da bi bil preskrboval sorodnike s službami! V resnici tega nI mogel nihče trditi. Vsak je občudoval njegovo trdnost, značaj nost in kar neverjetni čut dolžnosti. Tovariš Trepihalov je bil vzor pristaša stranke. — Tovariš Trepihalov, — je dejal komisar, — danes smo vas i-menovali za upravnega svetnika svoje podružnice v Kozolupovu. — Odpotujte na novo službeno mesto in pretipajte obisti tamkajšnjim funkcijonarjem. Vi ste trdni v značaju in dovolj preizkušeni, da se na vas lahko zanesemo. Torej! Trepihalov se je globoko priklonil: — Tovariš, hvala in bodite brez skrbi! Trepihalov vas ne bo razočaral. Opravil bo svoje delo po naročilu. Koritarstvo mora izginiti! — Saj res, — je razmišljal Trepihalov, ko se je bližal svojemu novemu delokrogu, mesto Kozolupovu, — tukaj sem se vendar rodil! V Kozolupovu sem živel do svojega dvajsetega leta. Kako sem mogel to pozabiti? Saj imam, če se le prav spomnim, tukaj tudi celo verigo sorodnikov. A to naj me ne moti. Jim bom že pokazal, da mora vsak ostati tam, kjer je. Vlak je zapeljal na postajo. Pere n je bil poln ljudstva. Iz morja glav so vihrale zastave, povsod so bili nalepljeni plakati z napisi: — Dobrodošel, sin očetnjave! — in Iskreno pozdravljamo tovariša Tre-plhalova. Svojci in sorodniki. Ko je Trepihalov odprl vrata vagona, je odjeknil gromovit "hura". Navdušenje je bilo tolikšno, da so se majali stebri kolodvorskega poslopja. Slavljenec se je hotel ja-drno umaknti, a bilo je že prepozno. Vsaj dvajset rok je seglo po nJem. Metale so ga zdaj sem, rdaj tja. "Hip. hura! Hip hura! Hip hura, hura, hura!" je odmevalo iz vzorno organiziranih grl svojcev ln sorodnikov. Godba je zasvirala koračnico. Trepihalov se je šiloma iztrgal iz objema starca, ki ga je z vso močjo priklepal nase. Nekdo se mu je cvil okoli nog. Brcnil ga je od sebe. Toda sorodniki niso popustili; pritiskali s z nevzdržno silo in rinili vanj. Trepihalov Je skočil v kočijo in šepnil voznllni na koeslu: — Poženi kar moreš urno! Rekel je to s takšno ognjevitostjo, da mu je skoro pošla sapa. Ko- Nova moč, novo življenje Slalilni, Itolnhnim. i*"rpnnim IjutVm v»likn |N)m»ir& Xugat-Tont*. To fudovlto astra vilo > ••*( tlvut »M>Jen-n»ltih glivic, ki kradejo 4lv«*em, ruiftU-am In organom *lvlJ»-n»ko m>>£. Xuita-Tiinr vam da d«>-Iht a petit, v«* lelodei' vam ne bo ve£-tiiiKtJal. In voir npl<<6no zdruvj«- bo If* iMilJšaim. Prav gotovo nabavite si «tek-leiilt-o Nuga-Tone. Je na prodaj v lekarnah. Ako jra lekarnar nima. vpra-fctjie ga naj iateffa naroči sa vas od —Adv't- ' KORITARSTVO čijaž je počil z bičem in pognal konjiča v dir. Ko sta se bila oddaljila od postaje, je začelo kij use počasneje stopati in tedaj se je voznik obrnil in rekel z milim glasom: — Saj se nisi kar nič spremenil, Ivaška! Samo brki pod nosom so novi. — Kdo — kdo pa si ti? — je vprašal prestrašeno Trepihalov. — Kaj me ne poznaš, ljubček?" Tvoj ujec sem po materi v drugem kolenu. Pišem se Ljadenko, dobro si zapomni moje ime. Moj oče je bil stari Kuzma. Že delj ko leto dni prevažam ljudi s postaje v mesto in iz mesta na postajo in neprestano mislim: Kdaj se bo že pokazal moj mali nečak in prišel domov vsaj na stare dni. Glej, želja se mi je resnično izpolnila! — Stoj! — je zavpll Trepihalov, — stoj! Kočijaž ni hotel ustaviti, narobe, pognal je konja v dir. Trepihalov se je moral vzdigniti v vozu in zagroziti vozniku s pestjo, da ga je ubogal. Izstopil je sredi ulice in šel peš naprej. Kočijaž pa je z vso spo-štljivostjo počasi vozil za njim. Prišel je pred hotel. Ko je vstopil, se mu je nekdo z gladnim jokom vrgel okolu vratu. Med hlipa-njem so se slišale razločne besede: — Bratec — vendar si tu! Mama ali nočeš pozdraviti svojega veliko-mestnega nečaka? Trepihalova je malone oblil znoj. Prisolil 'je vsaki ženski po eno klofuto in planil zopet na ulico. Prenočil je na pisalni mizi svoje delovne sobe. Zglavje mu je nadomeščal pivnik, ki ga je bil položil vrhu kasete pisalnega stroja. Obšel ga je takšen strah, da se je komaj upal zapustiti uradno poslopje. Pred vrati, pred okni so stali v dolgih vrstah njegovi sorodniki. Ponoči se je sprehajal kočijaž Ljadenko s svojo kočijo gor ln dol pred uradom. Z vsako pošto je prišla kopica pisem: — Sramuj se, da cdbijaš naše obiske! Ti si brezsrčen človek! Vendar ne misli, da se jezimo nate. Ne jaz ne Tunička nisva ogorčeni. Glej, vse naše hčerke se urijo v pisanju na stroj in se uče angleški. Tvoja stara teta Rajsa Melamed. Ali pa: — Vaška, ne bodo norec! Boljšega tajnika kakor je Griša gotovo ne dobiš. Ali si že pozabil, kako smo se igrali, ko smo bili še otroci? Tvoj svak Aleksander. Ali: — Tovariš Trepihalov! Gotovo se še spominjate najinih skupnih dijaških let in enakosti najinih naziranj. Oba sva bila nasprotna koritarstvu. — Zdaj se vam ponuja prilika, da to dokažete s svojim vplivom. Vsak trenutek sem pripravljen sprejeti iz vaših rok vsako zaupno mesto. Vaš A. Podkupnikov. Trepihalovu je hotelo priti slabo. Vzdihnil je "Zmaga ali smrt!" Potem je stopil v sobo glavni knjigovodja in rekel: — Tovariš Trepihalov, iz službe- tr*< na debelo. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE * "GLAS NARODA" m citm samo vmU m£ pm. vri Slovenci v i m — ZA OGLASI SO PUSTOLOVEC VELI-GA STILA nlh ozirlv moramo nastaviti računskega uradnika. Kaj mislite o tem? . — Že prav, če nam to dovoli u-rad za dodeljevanje uradnikov. Drugi dan je zopet prišel knjigovodja in začel: — Ga že imamo! Urad za dodeljevanje uradniških moči nam je" lft23 v Monakovem in ko so iz- pred berlinskimi porotniki se je moral zagovarjati Hermann De-muth zarad ponovnih sleparij ln ponarejanja dokumentov. Demuth je pri vzel ime "von der Muehlen" in nastopal celo v dvornih krogih. Že pred leti je bil junak škandalne afere v potsdamskl aristokratski družbi. Takrat je pustolovil pod i-menom "grofa Muensterberga". Bil ie izvrsten igralec tenisa in je kot tak in kot prijatelj konjskih dirk prišel v stik z višjo družbo. Usoda ga je pritegnila tudi v bližino pruskega princa in princese Joahim. Z njima se je seznanil poslal mladega moža. Uvedel sem ga v delo. — Upajmo, da se bo izkazal, — je dejal Trepihalov. Kazal je zadovoljstvo, sorodnikom, ki so še vedno čakali v dolgih vrstah na u-llcl, pa je pokazal nos. Odsihmal se je njegovo obličje zvedrilo. Postajal je od dne do dne boljše volje. Njegova veselost se je skoro stopnjevala — dokler ni vzel nekega dne časopisa v roke in bral v njem: — Kozolupov. Glede na koritarstvo vladajo pri nas strašne razmere. Znani upravni svetnik Trepihalov je te dni nastavil za računskega uradnika svojega lastnega sina. Ni dvoma, da bi morala tu vmes poseči oblast. Trepihalov se je zgrabil za gla- vo. uradni- — Pokličite računskega ka! — je naročil slugi. Mladi mož je vstopil. — Kaj ti si moj sin? — se je zadri nad njim. — Tako rekoč, da. Če dovolite,( vam povem, da ste v dneh mojega rojstva zapustili naše mesto. Trepihaldv je omahnil. Ko je nekaj dni po tem dogodka zapustil Kozolupovo, je bila postaja prazna. Trepihaljevi svojci in sorodniki so ostali doma. ZARADI ŠPIJONAŽE OBSOJEN MADŽAR Pred državnim sodiščem za zaščito države se je vršila razprava preti 28-letnemu bivšemu zasebnemu uradniku Jonošu Notajsu iz Budimpešte, madžarskemu državljanu, M je bil obtožen vohunstva. Senatu je predsedoval dr. Arneri, obtoženca 'pa je zagovarjal dr. Gavri-b L.">wy. Pri zaslišanju je obtoženec izpovedal, da se v sosednji Madžarski vodi sis te mat Srna akcija proti jug. državi. Vendar to pot ni šlo za kaka teroristična dejanja, temveč za vohunstvo v škodo jug. države. Obtoženec Ncrtajs je vse potrto primal ter je v glavnem dotžil one, ki 9or izkoristili njegov težki gmotni položaj in mu poverili važno vohunsko misijo v Jugoslaviji. Kakor navaja Obtožnica, 'je NotajS dne 7. aprila t. 1. zahteval od Dimitrija Hofferja v Atpatinu, naj mru preskrbi razne podatke. Hoffer je na videz pristal na njegovo zahtevo ter ga je povabil na svoj dom, da' bi se o za-debi dogovorila, o vsem pa je takoj obvestil policijske oblasti. V dogovorjenem času je prišel Nota js k njemu in mu pravil, kakšne podatke potrebuje. Vse sta čula orožniški narednik Božidar Petrovič in policijski nadzornik Stjepan Kovačič, kt sta bila skrita v sosednji sobi in ki sta noto Notajjsa aretirala. Obtoženec je izjavil, da je kriv samo tega, ker je bil pri Hoffer ju in ga nagovarjal k vohunstvu. Obtoženec je priznal, da je Hoferju pred-* lagal, naj piše svoje podatke s kemično tinto med vrste, in da mu je dal tudi šifre za dopisovanje. Govorila sta tudi o peklenskih strojih, ki bi se spustili po Ounavu na jug, monitorje. , , . . ; Obtoženec je fajjavil, da j« čten organizacije "Prebujajoliih se Madžarov", ki boa za glavni cilj borbo proti Židom. Sodišče je obtožene^ spoenalo za krivega ter ga je obsodilo na dve leti težke ječe in na fi let tagube častnih pravic. Preiskovalni zapor od 8. aprila dalje mu je bil vfttet v Iz- bruhnili nemiri, sta ga visoka zakonca povabila na svoje posestvo v bližini bavarske prestolnice. Po smrti princa Joahima je bil vedno dobrodošel gost princese, ki je živela v palači "Askanija" v Berch-tesgadnu. Pravijo, da je umel tako lepo govoriti, da se mu je pri princesi nravnost odpirala možnost poroke. Prišla pa so vmes spletke in tako se je začel njegov ljubavni reman zapletati. Odpravil se je v Ameriko. Med vožnjo pa so mu neznani zlikovci izmaknili korespondenco z vdovo po pruskem princu Joahimu. Preden je stopil na ameriška tla, so ga razkrinkali za sleparja in ga aretirali. Obsodili so ga na štiri leta "Napora. Ko je kazen cdsedel, ss je vrnil v Evropo. — Ustavil se je najprej v Londonu, od tam pa se je z letalom pripeljal v Berlin. Zdaj je začel nastopati z Imenom fArnim von der Muehlen". Sodnikom je na vprašanje, kje je pobral to ime, izjavil da ga je neki Američan s tem imenom adpotiral. V Berlnu se je začelo pustolovsko življenje v velikem slogu. Izdajal se je predvsem za konstrukterja 6-rnotornega letala, ki lahko prevaža 50 oseb. Tvezil je tudi ljudem, da kani osnovati nemško-ameriški letalski sindikat. Za gladkim nastopom se mu je res posrečilo pridobiti si zaupanje. Razne osebnosti iz družbe so mu odprle kredit. — Ustanovil je pisarno, plačeval z naprej datiranimi nepokritimi čeki in govoril o svojem ogromnem premoženju v Ameriki. Na ta način je osleparil dva zakonca za 25,000 mark. Zdravniški izvedenec je potrdil, da je obtožeenc velik fan-tast, ki ne stoji na tleh realnosti in čuti nagon do uveljavljanja. Pri tem pa vpliva zelo sugestlvno na okolioo, v kateri se kreta. Sodišče ga je končno obsodila na devet me-ssoev ječe. • VOJAK ŠT. 13.* Francoska javnost razpravlja zadnje čase mnogo o nenavadni pravdi, ki se bo z njo moralo baviti pristojno 3cdSšče. Toži tel j-ica je neka vdova, ki zra-hteva, da se prizna vojak Anzelm Mangene, ki je trenutno v umobolnici v Rodetu, za njenega sina. V februarju 1919 je prišel ta. mož v Lyon z oddelkom francoskih vojnih ujetnikov iz Nemčije. Pri sebi nI imel nobeenga dokumenta, povedati pa tudi ni vedel, kako *se piše. Niti tega niso mogli dognati, kateremu polku je pripadal in kakšne so bile okoliščine, ki 3d ga privedle v nemško vojno ujetništvo. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Ker se ni dalo dognati, kdo in odkod je nesrečnik, so gaJ zapisali za vojaka št. 13 in so ga pod tem imenom vodili v vseh registrih. Potem so ga oddali v aZU v ClarmJont-Per-rantu. Istočasno so razposlale o-blasti na vse francoske občine nesrečnikovo sliko, da M se javili vo-, jafcovi svbjci. Prva se je oglasila gospa Wecet-te. Pisala je, da je nesrečni vojak št. 13 njen sin, ki so ga 1015 pogrešali na fronti. Ker ni nihče protestiral proti podatkom gospe Wecet-te, do oblasti privolile v njeno željo bi so oddali beflnika v bolnico za živčne golezni v Rodetu , A medtem ko se je gospa Wecet-te trudila, da si preskrbi potrebne papirje, da ji oblasti uradno priznajo izgubljenega, sina, se je javilo še 14 drugih družin, M so vse reklamirale vojaka št. 13 za svojega družinskega člana. Gospa Wecette pa pi odnehala. Ona je trdno prepričana, da nI nesrečnik nihče drugi kokor njen sin. Zato je vtaMjla tožbo najprej proti pristojnemu ministrstvu ln prati amrtHofciirf v ten, črt, da jo hočeta oba oioisa agense« o- ENA ŠTUDEBTOVSKA Visokošolci vseučilišča v Strass-burgu so si te dni dovolili prav pristno študentovsko šalo. V Strassburgu se namreč že dol-igo pripravljajo na svečano proslavo stoletnice francoske romantike. Pri tej priložnosti so nameravali tudi odkriti spomenika francoske--mu pesniku Viktorju Hugo-u in pa pesniku Lamartine-u. Oba spomenika sta že zdavnaj postavljena, siavnost odkritja pa so iz ra?nih vzrokov doslej vedno odlagali. Te dni pa se je nenadoma zbralo pred obema spomenikoma nad 300 visokošolcev "v polni paradi". — Fantje so se postavili ob spomenik v po'krogu in so se delali, kakor da čakajo na "ministre" in druge "visoke glave". Ti so res tudi prišli in dijaki so jih spoštljivo pozdravili, čeprav so dobro vedeli, da so "gospodje ministri samo preoblečeni dijaki...." Po pozdravu pa je stopil dijak v cilindru in s francosko trobojni-co čez prsa pred spomenik in je ko-vorll slavnostni govor. Policija pa je z veliko vnemo skrbela za javni red in mir in z vso silo odrivala radovedno množico, da ni prišla preblizu "ministrov ln visokih glav". Policija je spoznala šele ob koncu slavnosti, kako je bila potegnjena. Ko so namreč zavese že spustili in oba spomenika "odkrili", se je približala spomenikom in "ministrom" neka deputacija v dolgih nočnih srajcah in s to "deputacijo" v sredini je vsa študentovska družba odkorakala s silnim smehom v mesto.... Policija je ■ seveda takoj začela preiskavo, kar pa fantov ne moti mnogo — spomenik so odkrili in s tem so dosegli svoj namen. PREMOG IN PETROLEJ 27 MILIJARD JE ZAPRAVIL. Pred policijskim sodiščem London-City se je te dni pričel vele-zanimiv proces. Pred sodnike je bil pozvan lord Kyisand, ravnatelj la-djepdovbe Royal Mall, ki je napravil iz skromnih začetkov tega podjetja. družbo svetovnega slovesa. To-naža njenih l-adij znaša nad 2 in pol milijona tfcn, glavnica podjetja pa je presegala 100 milijonov funtov. Lord Kylsand, ki je bil duša podjetja, je moral pred časom odpotovati z Anglije na prisilni dopust v južnSo Afriko, v njegovi odsotnosti pa so oblasti revidirale poslovne knjige in ugotovile, da je lord Kylsand po tvoril bilanco. Natančna revizija knjig je .pokazala, da ni izčrpana ne le glavnica Royal Maila, ampak tudi afilirame družbe White Star Line. Angleški javnosti so t-a dejstva tem nefprijetnejša, ker gre za prestiž podjetja, ki je bilo silno renomirano v vsem svetu. Kako važna je obravnava proti lordu Kylsandu, priča tudi fco, d-a vodi proces sam angleški pravosodni minister Jowitt, ki mu stojijo ob strani najbolj preizkušeni angleški pravniki. Ampa'k pri vsem gre le za moralno odbsodbo krivca, kajti ma-terijalne izgube &o tolikšne, da se ne dajo popraviti. Delnice družbe Royal Mail so se prodajale zadnje čase po nekaj šilingov, čeprav so Imele nominalno vrednost 17 funtov. BREZ DENARJA NI NITI GROBA! Iz Berlina poročajo o nezasKš-necn škandalu s truplom pokojnega hollywoodskega režiserja Murnaua, ki je režiral mnloge slavne filme Grete Gairbo in {čigar smrt je tako silno potrla filmsko zvezdnico. Mumauovo truplo so prepeljali iz Amerike v Berlin in krsto so položili v kletne prostore berlinskega pokopališča v Stahnsdorfu. V grob ga niso položili, ker se zaradi pomanjkanje denarnih sredstev še idi nadel zanj primeren prostor. Mur-nafuova rodbina nima sredstev, da bi mogla pokopati svojega člana, njegov denar pa je založen v fibzvf "Tabu", ki je bil posnet na Južnem morju in doslej še ni prišel na plat-no. Mhunauovi Sorodniki bodo sezida dobili pri tem svoj delež, a kljub temu ne podvzaznejo ničesar, da bi se pokojnik dostojno pokopal, t. troka. Tožiteljica razpolaga baje s cšio vrpto dofcadov, k1 govorijo njfej ▼ prilog. Francoski sodniki bodo vtej stvari imeH Jako težko stališče, bra&l-telje družin, ki Smatrajo vojaka ftt. 13 aa mnium^ pa Mojo toad* borbe. Razni strokovnjaki in nestrokovnjaki nas že dolgo plašijo s trditvijo, da bo v razmeroma kratkem času zmanjkalo dveh najvažnejših virov energij, ki dajeta značaj naši tehnično do viška prignani, Industrializirani civilizaciji. V tem trenutku, ko bi ju zmanjkalo, bi moral baje nastopiti katastrofalni konec te civilizacije. Oglejmo si stvar po-bližje. Vira, za katera tu gre, sta premog in petrolej. Količina izkopanega premoga vsako leto rase in bi n. pr. 1928. iz njega lahko zgradili piramido, ki bi merila na vseh štirih straneh po 150 m, v višino pa 1000 m. Pred to ogromno zgradbo bi izginila skoraj v nič slavna piramida staroegiptskega faraona Keopsa Isto tako se veča poraba petroleja in ni čuda, če trdijo, da bi moralo biti premoga v vseh ta dan izkoriščanih rudniških obratih najpozneje v 300 letih konec, danes izkoriščanih petrolejskih virov pa celo že v 50 letih. Seveda je vse to stvar, ki da mnogo misliti in človeštvo se bo moralo vsekako pravočasno obrniti za nove vire energij. Predvsem bo moralo poiskati nova ležišča obeh dragocenih rudnin in tu so spet drugi strokovnjaki, ki telažijo vsaj Američane s precej optimističnimi z-gledi. Tako pravijo, da je v sami Ameriki do 70 odst. premogovnih rezerv, ki bi jih mogli izkoriščati, petrolejskih pa do 50 odst. vse svetovne zaloge. Kar se tiče drugih celin, bodo morale pač pograbiti za druge vire energije. Tu mislimo v prvi vrsti na vodno moč, ki je ima n. pr. sama Skandinavija toliko, da bi se mogla z lahkoto osvoboditi vsakdršne odvisnosti od premoga in petroleja. Druge dežele imajo isto tako še neprecenljive zaloge vodne moči in čc uporaba te sile od leta do leta narašča tako, da tvori že danes znaten odstotek vseh e-nergijskih virov, bo prišel čas, ko nam bo sploh glavni vir. Človeštvo pa še niti od daleč ni navezano samo na premog, petrolej in običajne sladkovodne energijske vire. Tu je predvsem še vsa neizmerna zaloga sile, ki bi se dala s primernimi napravami zajemati iz morij. Računajo, da bi pridobivali mlljone konjskih sil še samo s tem, če bi izkoristili z ogromnim jezom v Gi-braltarski ožini vodno maso, ki se pretaka zarad višinske razlike v gladinah iz Atlantskega oceana v Sredozemsko morje (vsako sekundo 88,000 kubičnih metrov!) Sile, ki tiči v čeni be-ni plime in oseke, doslej v praktični izmeri sploh še nihče ni izkoristil, temperaturne razlike med površino in globino morja pa skuša v manjšem obsegu komaj danes vpreči francoski u-čenjak prof. Claude v službo človeške tehnike. Koliko se da tu napraviti! In potem še spreminjanje solnčne toplote v ozračju direktno v električno energijo! In sto drugih virov, ki jim bo človeštvo našlo rešitev! Vsekako sedanjemu in celi vrsti naslednjih pokolenj ni treba biti v skrbeh zavoljo energijskih zalog, ki se s premogom in petrolejem bližajo svojemu koncu, bodoče človeštvo pa bo že našlo pot, da se dokoplje do vse večjih virov energij. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N.** Ta GLOBUS \ kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. | Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih ! razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-! pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet j vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — 1 75 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, H. Y. 1 Al IIIOIl^ NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 17, 1931 UIQBT BLOTKRI DAILY !■ U. S. X. LENA SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 12 (Nadaljevanje.) Princ Ludovik pu se ni brigal zanj, pač pa nadalje kramljal z Ro-miotenom. — Torej jaz pridem v prihodnjih par dnevih. Recimo jutri. Jaz se bom ipovabil na zajtrk, če mi obljubite, da mi ne boste dajali ničesar drugega kot kruh in špeh. Mogoče še par svežih jajc. Ta so na Ro-mlntenu gotovo sveža. Zopet se je smejal princ Ludovik. Gospod Stattenfold je napravil obraz, kot da je ugriznil v limono. Nevrjetno dolgo se zabava njegova visokost s tem zeljarjem ter se celo smeje. To je v resnici zelo zmeren žitek za občutljivega dvorjana biti prinčev adjutant. Gledal je proti obema gospodoma, dočim je kramljal s Fredom. Trajulo je precej ^asa, predno se je princ poslovil od tega "ze-ijarja". Pri slovesu pa je rekel: — Toraj na svidenje pojutrišnjem! Heinz je vrnil pritisk roke na ,gora k, nežen način. Gledal je proti Leni, ki je opazovala ves prizor. Odlikovanje ljub-čeka jo je veselilo in tudi njegova moška postava. Vzdihnila je za trenutek ter se cbrnila vstran, dokler ni stopil k nji njen zaročenec. Jezilo ga je, da je princ Ludcvik odlikoval Romintena, dočim je bi! on sam komaj upoštevan. Zakaj pa je torej daroval kliniki čedno vsoto? — Ali ni nezaslišano, kako je odlikoval vojvoda tega Romintena? Ali je prišel semkaj, da napravi njega za središče družbe? Človek bi si lahko prihranil stroike! Lena je pcgledala v njegov razjarjeni obraz. — Prosim, zberi se. Videti je, da si razžaljen, — je rekla pritajeno. — Kako bi ne bil! Nezaslišano je od Romintena, da se mu je silil v csredje! — Tega ni storil, ravno nasprotno, bil je bolj strpljiv kot vsi o-stali. Princ Ludovik ga je prvi cgcvcril. Heinz Rcminten ni mož, da bi prosjačil za naklonjenost knezov! — je odvrnila s tresoliim glasom. On jo je opazoval z nezaupanjem. Izgledala je čudovito krasna z blestečimd očmi. Njegovi pogledi so jo mučili. — Ti se zavezmaš vedno za Romintena. Tega ne trpim. Lena, ču-ješ. Kaj te briga Rominten? Ona je na lahno prebledela. — Prosim izpusti mojo roko. Boli me. Za Romintena pa se zavzamem, ker mu delaš krivico. Izpustil je njeno roko. — Kaj te briga to? Vi se poteza te vsi za tega beraškega junkerja! — je rekel jezno. — On je prijatelj naše hiše. Raditega bodi boj zmeren, kajti ljoi-dje postajajo pozorni! Pogledal jo je jezno v njen bledi obraz, in jeza se je izgubila. — Bodi dcbra, Lena. Jaz sem zopet miren. Naj princ odlikuje Romintena, a meni pripada najlepša ženska. Krasno izgledaš v tej pri-prosti, beli obleki. Tako obleko mera nositi ženska, ki je drugače kraljevska. Vzel je njeno roko ter jo pri:el skrivoma božati. Lena se je stresla. Hotela se je cprcstiti njegove roke ter zagrabila pahljačo. —Ne brani se. Lena in ne dela j takoj odklonjevalnega obraza. Ali 5e ne sme občudovati lepe neveste? Zakaj pa stremiš proč od mene? Pusti me veseliti se tvoje krasote! — Da, ti si plaha ptica. Ko boš enkrat moja žena, bo vse drugače. Povej, zakaj naj se držim pLaho? Le mirna bodi, ne podpihuj plamena v mojih prsih! Ves kaj, kaj bi dal Rominten za to, če bi bil lahko n a, mojem mestu? Žvigal bi na vse knežje milosti! Lena je zrla mimo njega in njeni ustnici sta se tresli. Ni mogla več poslušati tega govora. Proseče se je ozrla naokrog. Tedaj pa je naenkrat stopila k njej njena mati. Dalj časa je že opazovala zaročni par. — Ali se ne počutiš dobro. Lena? Bleda si! Lena je vzdihnila ter se nasmejala materi. — Zelo vroče je tukaj, mama! — Ali tem smem nekoliko povesti na vrt, Lena? — je vprašal Borkenhagen. Lena je trdno prijela mater za roko ter je proseče pogledala. Gospa von Warnsteten je razumela ta pogled. — Prava sreča, da «se ni treba svakinjam poročiti. Vedno pride kaj vmes. če hale postati nevestica bolj nežna. Kot če bi ne mogla Lena brez dame strogo paziti nase! No, dolgo ne bo treba zavlačevati poroke. To je gotovo! Tako si je mislil Franc von Borkenhagen, dočim sta obe dami kramljali. Princ Ludovik je peljal gospo Warnstetten k mizi. Na drugi strani je sedel zaročni par. Gospodje so se zabavali zelo glasno in Franc von Borkenhagen je našel par priznanih besed glede njegove ustanove. Zmagoslavno se je ozrl naokrog. Rominten je bil sedaj premagan Sedel je precej daleč od princa da slednji ni mogel govoriti ž njim To je napolnilo dušo Franca z zadovoljstvom. Rominten mu je bil sovražen že izza deških let h, kajti čutil je, da Jc «1 slednji premožen in da ni Rominten niti skrival, da zaničuje Borkenhagena. Vsledtega hi mogel preprečiti, da ga je princ zopet odlikoval. — Pot me vodi mimo R omintena in midva si jo lahke prikrajšava, — razven če se hočete še naprej dolgočasiti, — je rekel princ. Heinz Je bil vesel, da je na ta način oproščen vse sile, katero je izvajal aveselica nanj. Vsled tega se je s princem vred poslovil. Strašno dolgočasno mu Je bilo gledati izmučeni obraz Lene. Ko se Je poslovil od nje. je ležala njena roka mrzlo v njegovi, in v njenih očeh so gorele neizjokane solze. Gospod von Sattenfeld Je ogorečno zavihal nos, ko je zel j ar stopil s princem v voz. Vse namrdavanje pa ni nič pomagalo. Princ Ludovik se je zelo zabaval z zeljarjem in ni niti zapazil, da ee zaveda te časti. — Ta zaroka je pripravila stvar do zaključka, — je rekel princ Ffimintenu. Jaz sem redkokdaj videl zaročni par, ki hi tako malo spa^ dal skupaj. Ta ponosna deklica pnarv nič ne spada k temu dolgočsne-mu človeku. Ali veste, kako je-prišlo do tega? Heinz je bil vesel, da je ma'jhna električna luč razsvetlila prostor in njegov obraz Je ostal v temi. — Nemogdie Je dati pojasnila glede tega, visokost, — Je rekel trpko, — Princ Ludovik je prislušknil. Motreč .pogled Je šinil preko bledega obraza. Nehote je ičutil, da se je dotaknil botoega mesta. Ker 'je sam doživel pred kratkim veliko žalost, je postalo sočutje močnejše za Heinz Romintena. Mailo pred nočjo sta se poslovila pred posestvom Romintena in princ je obljubil Heinzu, da bo prišel pojutranjem v Rominten na zajtric. Tako sta se ločila, in Sattenfeld ni mogel napraviti prestrašenega obraza. — Pomirite se, Sattenfeld, svet ne bo propadel, — se je šalil z lahko poroglj i vostjo, ko se je voz pomaknil naprej. Rominten je stal na širokih stopnicah svojega gradu, ko se je voz odpeljal. Poleg njega je stal stari služabnik Gustav, ki je jedel milostni kruh na grafjščini. r (Dalje prihodnjič.) M POROTNIKI V ZADREGI Pariški porotniki so pred kratkim sodili nekega blagajnika, ki je poneveril zaupan dena rpri konjskih dirkah. Zagrešil je neknadno veliko ponaredb in sleparij, da bi prikril izgubo. "Vprašalna pola," "ki so jo prejeli porotniki, je imela obliko debelega zvezka s 300 vprašanji. Pol ure potem, ko so se zaprl porotniki v svoji posvetovalnici, so poklicali noter prvega sodnika. — Slednji je mislil, da bo moral pojasniti katerokoli zamotano pravno vprašanje in je s seboj povabil odvetnika. A zadeva je bila drugačna. Postava pravi, da mora starešina porote med čitanjem obsodbe v dokaz svoje vestnosti pritiskati desnico na srce. Starešina je vprašal, kako naj to stori, če mora vsaj 150-krat obrniti 300 strani obtožnice? Sodnik se je zamislil. V zakonu izrecno stoji, da je brez desnice na srcu izrečen odlok neveljaven. Po daljšem ugibanju je odgovoril:— "Seveda morate vi z desnico obračati strani, ker potrebujete levico za to, da držite zvezek.... A sodni-j a bo že zatisnila oči, da ne bo videla, ali res stiskate desnico na srce. NAGON IN VZGOJA KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: SPLOŠNA KNJIŽICA: (Nadaljevanje.) Št. 28. (L. Andrejev) Cm maske, poslov. Joel p Vidmar, Si str. broA. ........................ J8 Št. 27. (Fran Erjavec) Brespa-selnoet in prsbleal skrbstva sa brezposelne. 80 str, brnA. rr.... JU Št 2». Tarzan sin opie ....... JO Tarzan rin opice, tr. ves. ...1,2» Št. 31. Rok« roko.............. Ja Št 32. Živeti ................. m Št. 35. (Gaj SalustlJ Krt op) Vojna z »Jogurt«, poslov, krt. Dokler. 123 strani, bro«. .......... Ji Št. 36. (Km ver Mefiko) LUtU, 144 strani .................. 05 Št. 37. Domače Hvali .......... JO Št. 38. Tarzan In svet ........1__ Štev. 39. La Boheme .......... JO Št. 46. Magda .4® Št. 47. MisterIJ doie............L— štev. 48. Tarzanov« Hvali .... JO Štev. 4». Tarianov sin ........ J« Št. 4». Tarzanov sin, «rd ves ....1.20 št BO. Slika De Graye..........L20 Št_ Hi. Rlov. balada ta i ummmt n JO Št. 54. V meteio................1.— Št 55.. Namišljen fbolnik ...... JO Št 56. To ta onarai Sotl* .... JO Št 57. Tarzanova mladost, trd. ves. ................1.20 NOREC V ZVONIKU Bukarešta je doživela minuli teden razburjenje. Zvonovi metropo-litove stolnice se oglasijo po stari navadi vsi skupaj samo v irrednih slučajih: ob smrti l\akega člana kraljevske hiše, navalu sovražnikov med vojno in si. Ko so se nepričakovano oglasili, se je zbrala velikanska množica, in so se pričele širiti govorice o boljševikih in si. A na srečo se je kmalu izkazalo, da je povzročil razburjenje samo norec, ki se mu je posrečilo uteči pazniku in pobegniti v zvonik. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjemo te stare in stanovitne domače Nemki naravoslovec dr. Heinicke je priredil zanimive poskušnje z mačko in mišjo. Kakor znano, mora tudi sita mačka, če je kaj vredna, ujeti in zadaviti mimo hite-čo miš. Ali je ta lastnost posledica dednega nagona ali samo smo trs-ne vzgoje? Heinicke je mnenja, da ima nagon v tem primeru dokaj manjši pomen nego vzgled in posnemanje. Dvomesečna mačica, ki od rojstva ni zapustila matere, se takoj zakadi v prvo miš, ki jo sreča, in jo u-gonobi prav tako kakor stari maček. Zato pa kaže mlada mačka, ki so jo takoj po rojstvu vzeli materi isto vnetost, a dosti manj spretnosti. Še več: maček, ki je bil | št 59. (Dostojevski) potomec stalno zaklenjega para in \ mrtvejca doma. I. del..........1.— nikoli prej ni videl miši, se je za Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is njo stekel in jo ujel, jo je takoj iz- ' - doom. II. del ........1— pustu, ne da bi jo popova,, v £ £ ~ Eftl^S, £ tretjem pokolenju ne kažejo na ta št 63. Idi jot, ii. del .......... jo način vzgojene mačke nobenega Št. 64. Idijot. III. del.......... JO zanimanja za miši. j Štev. 65. Idijot, iv. del ...... jo | Vsi 4 deli ..............3.26 Heincke je imel v kletki petorico fi. . ..... 8t 66. Kamela, skozi uho Šivan. ke, veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji n. Štev. 5a Glad (Hamauni ... Zapiski sličnih mačkov, ki so poprej dobili izdatno kosilo, in pet miši. Eno uro pozneej je našel notri samo eno mrtvo miš, pa še "je morala umreti na srčni kapi ali vsled živčnega napada", torej kratkomalo od strahu, ker ni bilo videti nobenih znakov nasilne smrtifc Ostale miši so so bile popolnoma nepoškodovane. sv. Ta raziskavanja so vzbudila veliko 3. sv. trdo vesti ... 4. sv. trdo S. sv. trdo vezane. Vinski brst .. JO 0. sv. trdo vesnao. Vsebuje 10 po- ! vesti ......................... -M IGRE: BeneMd trgovec. Igrokas v S. dejanj .00 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- bsho ..........................L7t Edela, drama v 4. dej........... .M Gospa z morja, 5. dej....................75 Lokalna železnica, 3 dej................50 Marta, Semenj v Blchmondu, 4 dejanja ...................... .8® Ob vojski. Igrokas v fltlrih aUkah JO Tončkove sajne na MiklavŠev veter .Mladinska Igra a petjem v 8. dejanjih ........ ......... JI R. D .R. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), ves. ...........45 Revizor. 0. dejanj, trda vesana .. ."j Veronika DesenUka, trda vea . —1.50 Za krii in svobodo. Igrokai v 5. dejanjih..................... J5 ljudski oder: 4. sv. Tihotapec, S. dejanj .... .01 5. sv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .00 Zbirka ljudskih Iter: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. . .Neža, Sanje ...................00 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaika deklica, Materin blagoslov .... JO 15. snopi*. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža ............ JO JO. snopič. Sv. Joat; Ljubezen Marijinega otroka .............. JO PESMI IN POEZIJE: / Akropoli* in Piramide ........ JO broširano....................80 Azazel, trdo vez. ................ Balade In romance, trda vea......1.25 Bob za mladi zob. trda ves.....40 Knguljad (Utva) .........................65 trdo vezano ................................JO MoJe obzorje, (Gangl) ............1.25 Nariea (Gruden), broi.....................JO Primorske pesmi, (Gruden), ves. J5 Slutne (Albreht) broi....................JO Pohorske poti (Glsaer) broi. .... JO Oton ZopanOi: Sto ugank ................... jo Vijolica. Pesmi sa mladost .... JO Zvončki. Zbirka pesni] sa slovensko mladino. Trdo vesano .... JO Zlatoroc, pravljice, trda ves .... .00 Slovenska narodna lirika ...... JO PESMI Z NOTAMI: 1 NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.... JO 10 zvezkov skupaj .................3L50 10. Julija: Columbus, Cherbourg, Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 11. julija: lie de France, Havre St. Louis, Cherbourg, Hamburg 15. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16. julija: Dresden, Cherbourg, Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg 17. julija: Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer. Rotterdam , 18. julija: Paris, Havre 22. Julija: Europa, Cherbourg, Bremen Mauritania, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg L)eutschland, Cherbourg. Hamburg 23. julija: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg 24. julija: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 25. julija: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. julija: Aquitania, Cherbourg 29. julija: George Washington, Cherbourg. Ham-bourg. Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 30. julija: Vulcania, Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNIKI Z ZNAKOM označi »kupni izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot u potovanj« na ogromnih Dtrnlkih: lie de France 24. jun.; 11. julija (12.30 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) FRANCE 6. julija; 25. julija (10 P. M.) (6 P. M.) NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo i« v posebni kabini z vsemi modernimi udobnoBtml. — PiJaCa in slavna francoska kuhinja, izredno nizke cene. Vpraftajte kateregakoli pooblaščenega agenta lil FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ................................ .80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka) __________________________— l.~ MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Orum) ....l.lt Slovenski akordi (Adami«): .. I. »vezeh .................... -75 II. zvezek .................. .3S Pomladanski odmevi, 1. In II. sv.. vsak ........................45 Ameriška slovenska Ura (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vudoplvec) ....1.20 10 moAkih lir meAanlh zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije mo&kl zbori (PstCIO) Izdala Glasbena Matica ....________.40 Narodna nagrobni ta (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Labarnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Štlrjl samospevi, Izdala Glasbena Matica ...................... .45 Nadi lunini ..................... M CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (■NOU8H SLOVENE tlADIK) AaraOtto n prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA Bit Wool IS M«« T«« ca*