ŠT.4 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kammski obcan LETO XXIII. KAMNIK. 28. FEBRUARJA1983 Delegacija SAP Kosovo obiskala Kamnik ivttnuB leden je bila na tridnevnemobkkuv Sloveniji delegacija »rtono-mne pokrajine Kosovo, U jo je vodil predsednik pokrajinske skupštine !Sja Vakić, zujim sob® VrošŠešVja, predsednik pokrajinske gospodar-ske zbornice, Liman Matoši, predsednik zbora zdrutenega dela skupštine SAP Kosovo ier Bajram SeUmi, predsednik komisije za voh'tve in Imeno-vanja te skupštine. Delegacija je obiskala twB našo obOno, ki je pobratena z obSno Peć. Gost je, U sojih spremljaU Vinko Hatner, predsednik npubffie skupštine Martin Mbar, predsednik zbora zdniženega dela npub&ke skupštine, so si najprejogledaliEksperimentalno tkabUco in svetovalni studio Ideja. Tozd se žeS tesneje dohodkovmt povezati s kosovsko bombažno industrijo. VŠimnovoi na Veliki planini pa je stekel pogovor s predstav-niki naše občlm, Idsosega udeleM predsednik obilaske skupštine Ivan Justinek, predsednik OK SZDL Anton Fišer, predsednik občinskega sbvSkaknega sveta Franc Sikosek, nainestnik predsednik predsedstra OK ZKS Slobodan Miladinorić, sekretar OKZKSMUanMariniiter predsednik komtteja z dratbenoekonomsld razvoj Boris Zakrajsek. PogovariaH soseprvdvsemosodelovanjunwdpobratenimaobiwama,omoinostihzH pogtobhmv tega sddelovanja kot tuđi o motnottih za sode/oranje med kamnttkhn in kosovskim gospodarstvom. Uresničeni izvozni nacrti Zbori obfmske skupfeine so na locenOi zasedanjih sredi febrnarja obnvnavaH onome podatke o go-spodarjenju v preteklem letu, imed-temko bodo cdovite podatke (tzde-tane na omovi zaUju&un racunov) Kamniiko gospodarstvo je v preteklem letu gospodarilo razmeroma uspeino. Fizični obseg proizvodnje se je v primerjavi z letom 1981 povećaj za 4 odstotke. Izpolnjeni so bili tuđi izvozni nacrti, kot so zapisani v spremembah indopolnitvah občinskega družbe nega nacrta. Izvoz je bil lani v primerjavi z letom 1981 za 14,7 odstotka večji, k temu pa je treba dodati, da je izvoz v zadnjih treh mesecih preteklega leta nazatio-val, kar je mogoče delno pripisati tuđi temu, da niti izvozne spodbude niti osebni dohodki nišo bili dovolj spodbudni. Med najuspesnejšimi izvozniki so bili lani Stol, Utok, Titan in Svilanit, ki so prodali na tuje kar 77 odstotkov vsega izvoza. Obcutno so svoj izvoz povećali v Menini (116%),Donitovatozda(57%),Eta (75%), Eksperimentalna tkalnica (70%), opazno izvozno aktivnost imajo tuđi v AJpremu. * Uvoz se je v primerjalnemobdob-ju povečal za 11,5 odstotka; v glav-nem smo uvažali surovine in reprodukcijski material, medtem ko je bila oprema v uvozu udeležena le z 9 odstotki inje torej struk tura uvoza se vedno neugodna. Dohodkovna uspešnost je med posameznimi delovnimi organizaci-jami zelo različna. Večje povećanje dohodka so imeli v Titanu, Utoku, Stolu, Donitovem tozduTrival, Graditelju, Eti, Rudniku kaolina in kal-cita, Kemijski industriji Kamnik, tozd Namenska proizvodnja, Zarji, Svilanitu, ter Elektroelementu tozd Svit. Na meji rentabilnosti so poslovali v tozdih Kemijske industrije, Kamniktit in Kamnik. Izgubo sta imeli dve temeljni organizaciji: Titanova livarna i obdela-vo (6,9 milijona din) inGostinstvo in Zjenice (1,7 milijona din). Izguba je bila ob koncu leta manjša kot ob devetmesečju. Za tozd Livarna z obdelavo, ki naj bi ji izgubo pokrile ostale tozd Titana, je mogoče priča-kovati, da bo po sanaci jskem programu do konca leta normalno poslovala (delovna organizacija Titan je sicer dobro poslovala, kar kaže tuđi podatek o 170 milijonov bruto akumulacije). Izgubo v tozdu Gostin-stvo in žičnice pa naj bi pokrili občin-ski sklad skupnih rezerv, ki je lani zbral nekaj manj kot 10 milijonov din in je denar porabil za razne oblike sanacij ter za posojila za sanacije v Meso Kamnik, Svit Kamnik ter Lonćarskem podjetju. • Kamniško gospodarstvo se ie v začetku leta aooča s teimvami, U zavirajo normalen proizvodni proces. Tako r Titanu primanj-kuje koksa, v Utoku svinjskih kot, v Stala bukovine, nekaterih surovin Imajo premalo tuđi v Kemijski industriji. Hazmere so to-Mko bol) zaoštrene zaradi zapira-nja trga, trganja reprodukcijskih verig, izsBjevanja cen pri surovi-nah in repromateriahi, nelojalne konkurence, zahtev po brezo-brestnem avansiranju nekaterih vrst proizvodnje. Precejšnje te-žare ima tuđi gradbena operativa, saj v Zarji težko prodajo instalacijske storitve, v Alprcmu pa zaradi pomanjkanja naroHI pripravljajo drugačno strukturo proizvodnje Akumulativna sposobnost gospodarstva se je lani sicer preče j povezala, vendar jo bo treba usmerjati predvsem v povećanje obratnih sredstev, rte pa v nove naložbe. V banki je sicer prijavljenih za 280 milijonov din naložb, vendar pa je sredstev le 80 milijonov din, upora-biti jih bo treba predvsem za uresni-čevanje izvoznih ciljev in normalne' preskrbe z osnovnimi izdelki. Dogovor o družbeni usmeritvi dohodka je bil lani globalno nekršen, seveda pa so posamezne delovne organizacije preveč povećale maso za osebne dohodke in bodo morale letos narediti poraćun, kar seveda ne bo lahko, saj je letošnji dogovor o razporejanju dohodka še bolj strog od lanskoletnega. Razprava o gospodarjenju je bila najživahnejša v družbe nopolitićnem zboru. Predsednik skupščine Ivan Justinek je predlagal, naj družbeno-politični zbor sprejme stališča zlasti glede zapiranja in razkrajanja jugo-, slovanskega trga ter podvajanja proizvodnih zmogljivosti (na primer v usnjarstvu), zaradi česar pnmanjku-je surovin in se zmanjšujejo možno-sti za prodajo na tuje Alfonz Boltar je predlagal, naj bi prek skupine delegatov za spremi janje in prouče-vanje gradiva zvezne skupščine posredovali delegatom slovenske skupščine v zvezenm zboru vpraša-nje o tej problematiki ter rudi vpra-sanje kako lahko dopuščamo nespo-štovanje meničnega poslovanja. Na obe naj bi zahtevali konkreten odgovor. Daniel Artiček je rudi govoril o problemih pri nabavi surovin, za katere je treba, kljub dolgoletnim sovlaganjem, plaćevati tuđi nekaj-krat višje cene od dogovorjenih. Tuđi on je opozoril na kršenje zakonitosti meničnega poslovanja. Maks Vukmir je govoril o težavah kamni-ške lesne industrije, ki si prižadevaza dohodkovno povezovanje, a je uspe-ha bore malo. Tudfi s kvaliteto surovin so težave in će na primer v Stolu zavrnejo nekvaliteten žagan les, ga drugič ne dobi jo već. Marta Žerko je opozorila, da bo, kot kaže, razprava o programih interesnih dejavnosti in prispevnih stopnjah stekla posamič, ćeprav je bilo na posebni sejidružbe-nopolitičnega zbora dogovorjeno, da bo razprava potekala celovito in zaokroženo. Boris Zakrajsek je k temu pojasni], da bo zaradi zakona, ki onemogoča financiranje naložb iz sredstev prispevnih stopenj znižana stopnja za izobraževalno skupnost za 0,8 odstotka na bruto osebni dohodek oziroma vrednost programa za 25 milijonov din. Ker je zaradi tega vprasijiva naložba v Nevljah, Svet blokov in neuvrščenih Sedma konferenca voditeljev držav ali viad neuvrščenih v New Delhiju je verjetno eden izmed najpomembnejših političnih đogodkov v letošnjem letu. Seveda pomembnosti tega srečanja ni mogoče tako ozko časovno omejiti, saj vsako vrhunsko srečanje neuvrščenih držav prinese nekatere odloči-tve, ki se tako ali drugače odra-žajo v svetu. Seveda je lahko pogled na pomembnost tega srečanja bistveno drugačen, še posebej, će ga presojamo s sta-lišča blokovske politike. Toda ves svet je trenutno v dokaj globoki krizi mednarodnih ekonomskih in političnih odno-sov in prav zaradi tega misel o tem, da gibanje neuvrščenih (kljub vsem protislovjem in zapletom) vendarle predstavlja silo ali ćelo izhod iz sedanjih težav, ni nikakor preoptimistič-na ali napihnjena. Seveda pa je tuđi res, da se bo moralo gibanje neuvrščenih bolj kot Kdaj-koli doslej spopasti s težavami in zadregami v lastnih vrst ah, kajti mednarodna kriza udriha v veliki meti tuđi po državah članicah neuvrščenih. Navznoter se bo moralo gibanje neuvrščenih spoprijeti z nekaterimi trdimi orehi. Tako postaja vse bolj perece vpraša-nje nesporazumov in ćelo vojn med članicami (Iran in Irak), kar gotovo slabi akcijsko moč tega gibanja. Težava je vseka-kor tuđi v tem, ker je z vojno kršeno eno izmed osnovnih nače/ neuvrščenih (načelo o mir-nem reševanju sporov in spo-štovanju ozemeljske integirite- te vsake države), in će mora neko gibanje prevečkrat odsto-piti od bistvenih nače/, potem je to tuđi znak za temeljito analizo notranjih razmerij. Vendar pa tuđi drži, da je slepo vztrajanje na načetih vča-sih tuđi nesmiselno, saj nekaterih stvari pač ni mogoče resiti še s tako dobronamernimi, vendar teoretičnimi sklepi. Po drugi strani se mora namreč gibanje neuvrščenih zavedati, da so možnosti za razvo; gibanja prav sedaj verjetno dokaj velike in da je zato strategija in taktika delovanja izredno po-membna. Bolj kot doslej bi se morale neuvrščene države izo-gibati prav notranjim nesoglas-jem, kajti brez te notranje ko-hezivnosti seveda ni zunanje moči in vpiiva. /. KOVAČIČ želita skupnost otroškega varstva in izobraževalna skupnost čimprej ponovno preveriti programe investicij. Ivan Justinek je predlagal, da bi razpravo o prispevnih stopnjah v skupščini preložili, če je ni mogoče uresničiti v roku, kot ga je dolocil družbenopolitični zbor, saj je po-membno, da bodo programi in pri-spevne stopnje sprejeti po samoupravni poti. Tuđi Mirko Podbev-šek se je strinjal, da republiško in zvezno skupščino opozorijo na nepravilnosti na jugoslovanskem trgu. Janko Blagšič pa je predstavi! priprave na razprave o zaključnih ra-Čunih ter stališća občinskega sindikata do težav v Alpremu: prcdiaga-jo jim čunprejSnjo povezavo v širšo asociacijo ter tuđi pripravo ukrepov za primer, da ne bi imeli dela za vse delavce te tovarne. Milan Marinič pa je menil, da bi morali neurejene razmere na trgu pogledati rudi z druge strani predvsem monopolni položaj surovinasev in izkoriščanje tega položaja. Ta se konec koncev kaže rudi v Rudniku kaolina in kal--čita, ki, odkar je prepovedan uvoz kaolina, dobro gospodari. Kot zgle-den primer sodelovanja pa je nave-del Graditelja, ki je prek sozda IMOS uspel dobiti delo v Sarajevu. Alfonz Boltar in Šonja Bratina sta se zavzela, da bi občinski sindikalni svet pripravil analizo dohodkov po panogah oziroma istih poklicev v različnih delovnih organizacija«. Janko Blagšič je pojasnit, da bo taka analiza pripravljena za celotno ljubljansko regijo. Podobna je bila razprava v zboru združenega dela - razpravljali so Franc Sikosek, Vinko Petek, Marta Žerko in Ivan Justinek. Vsi trije zbori so k informaciji o gospodarjenju v preteklem letu sprejeli sklepe: - Skopčam dafe pobudo repo-MUki,kakortudizvezni.ik^MtcMo mfioteejBpoMiMakdJiaiitoicva-njecnotnosti]«KoihmBHkegitr|^s posebnim poudaifcom, da }e potreb-na odločnejia akcija predvsem proti neredu in mpoiteiiastiterinonopol-nemu obnašanju proizvajakev surovin. Prav tako bo potrebno zavaravati funkdjo menk v ekonomskih odnosUi, kakor rudi poskrbeti za red nasploh v izpolnjevanju finanftiih obveznosti. - Sknpidna meni, da bi se na podrocju skupne porabe vendarle morali dogovoriti oenotniakdii,ko< je bilo dogovorjeno na izredni seji DPZ, dne 7. 2. 1983. Skup&Sna zahteva od strokovnih služb samo-upravnOi interesnfli skupnosti, da pripravi jo enotno gradivo za delegate s predlogom pregleda skupnih obremenitev (viSno stopenj) za vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnostil. Gradivo za seje vseh skupšdn SIS družbenih dejavnosti naj bo posredovano skupno združenemu deki. - Skupičina daje pobudo Obfin-skemu sindikalnemu svetu Kanpiik, da pripravi cektvtto analizo osebaOi d^bodkovvobclBlKariiniksprimer-javo istih vrat poklicev po panogah v • lj.Mjanldr.fijL Vprašanje žemk so ponekod pri nas razumeli kot Ijubek lampijon, ob katemm je mogoče prijetno kramljati, se šaliti, se pričakati, govoriti najraz-novrstnejše neumnosti - in nič več. Nekateri so se bali, da se bo treba puliti za »oblast«, drugi so ognjevito prigovarjali, da je treba nekaj storiti za resnično emancipacijo in ttetji so zagotavljali, da so vloge pačporaz-deljene in da je že prav tako. Modri Ijudje pa so-kar pisali učene eseje o tem, kako je ženska na svetu zato, da je z lepoto v veselje. Dobro je, če zna tuđi prijetno kramljati, toda nič več. Časopisi so bili polni poskusov znanja o tem, kaj storiti, da žena obdrži moža, kaj storiti, da ga dobi, kdaj utihniti, daje mir vhiši, čeprav mož nima prav in tako dalje, in tako dalje. Podoba ljube zeničke, strclovoda, tolažnika, spovednika in kraljice »ženskega kraljestva« stfj^g;ftaprej pc^&Vaia po našem sejmu pisane besede. V resnici je bito samo malo drugače: ženica ni bila tako lepo urejena, roke je imela bolj hrapave, sicer pa je vse dokaj držalo. Okus publike določa način pisanja in pisanje na novo ustvarja kult »pomembnih in pomožnih opravih v družbi, ki naj bi bila po volji narave razdeljena med dva spola. Osvobajanje dela je podlaga za humaniziranje odno-sov med ljudmi, med moškim in žensko in tuđi družin-skih ter spolnih odnosov. S tem koje človek vedno bolj svoboden, ko je žena vedno bolj enakopravna, je povezana tuđi večja odgovornost posameznika do drugega človeka. Samo poudarjanje svobode enega brez upošte-vanja drugega privede do zlorab, do nesvobode in po-drejenosti drugega člana družinske skupnosti. Sočlo-veka moramo zato gledati kot sebi enakega in enako-pravnega, torej naj vsak posameznik uravnava svoje življenje tuđi po meri drugega in drugih. Značilno za družino v naši družbi je, da ne more več živeti po starih vzorcih in da mora tuđi sama iskati in oblikovati ter utrjevati nove načine svojega obstoja. Večja enako-pravnost žene, zlasti njena resnična ekonomska osamo-svojitev ter ženin delež v združenem detu in samoupravljanju, je podlaga za demokradmcijo notranjih odnosov v družini. Namesto rož ob 8. marcu Vprašanja enakopravnih odnosov pa seveda nišo zgolj vprašanja delitve dela, ob katerih se navadno ustavljamo; to so vprašanja polnosti življenja in dela doma, v službi, v prostem času. V ta okvir sodijo problemi oblikovanja vlog očeta in matere, problemi Ijubezni in spolnosti, vzajemnega spoštovanja in samo-spoštovanja, pa tuđi to, kako prevrednotiti vlogi žene in moža zase. Navadno se problemov enakopravnosti najprej in najbolj boleče zavedamo ob vsakdanji delitvi dela pri gospodinjskih opravilih, pri tako preprostih vprašanjih kot so: kdo bo pomil, kuhal, pospravil postelje ali opral perilo. Spremenjeni položaj žene v družbi je vnesel v družino vrsto novih nalog, dejavnosti, pa tuđi vprašanj, težav in konfliktov, ki jih modernizacija gospodinjstva, servisi in varstvene ustanove ne bodo mogli docela razrešiti. Spremenjeni položaj žene v družbi zahteva preoblikovanje vseh družinskih vlog. Danes ta prizadevanja še vedno spremlja preveč bojazni in negotovosti, ki so posledica zgodovinske dedi-ščine, saj se gibljemopo poti, kije še neuhojena, ki še ni samoumevna. Ustvarjati in vzdrževati enakopravne odnose pa je težko in naporno delo. Zavedati se moramo, da enakopravnih odnosov ne moremo vzpostaviti kar čez noč in naenkrat za vselej, pač pa jih gradimo vsak dan znova, nadaljujemo tam, kjer smo jih prejšnji dan nehali. Demokratični in enakopravni odnosi so ena temeljnih potreb družine in družbe, v kateri živimo. V družini nimamo druge alternative kot to, da ustvarimo polno-vredne človeške odnose v njej: ni druge alternative, kot preoblikovanje vseh družinskih vlog. Pot, po kateri se gibljemo, je res nova, neuhojena, vendar je to naša pot, pot, ki je uresničljiva. To je sistemski korak k resnični emancipaciji, ki je ni mogoče osvojiti zgolj z zakoni. Družbena skrb za opravila, kišo vzgodoviniomogočala delitev na »pomembna« in »manj pomembna« sprošča ■ možnosti za uveljavitev žensk, čeprav bo emancipacija izbojevana sele z dvigom zavesti, življenjske ravni in splošne kulture. Ko se v družbi širi spoananje o Bujnosti skupnega življenja ob enakopravni porsadeUtvi pnvic ti dotmo-sti, izpnja tuđi vse đsto, kar imenujemo »žensko vprašanje«. Morda tuđi 8. marec kmaki ne bo treba prazno-nrtf drugače kot sponan na neko obdobje v zgodovini doveštva. Franc PESTOTNIK KAMNIŠKI OBČAN / 28. FEBRUARJA 1983 Nov zakon o davkih občanov Nove sistemske rešitve o zakonu in spremembe v davćni politiki, ki se sprejemajo z dogovorom o usklajevanju davčne politike v leta 1983 je potrebno vgraditi v občinski, odlok o davkih občanov. Vsklajevanje osnutka odktka poteka tuđi na medobonski ravni tako, da v občinah ljubljanske regije ne bo bisrvenih razbk v obdavčevanju občanov. Vendarle pa smo v našem osnutku zadržati nekalere specifične, že uveljavljene rešitve v obći-ni, nekaj določil pa prilagodUi našim" razmeram in pogojetn. Kot informacijo navajamo obrazložitve bistve-nih sprememb k nekaterim vrstam davščin, ki jih predvideva ta zakon in osnutck odloka. Davek od oseimega dohodka Pri obdavčevanju osebnega dohodka delavcev zajema nov zakon vse prejemke, ki se po zakonu o dclovnih razmerjih štejejo za osebni dohodek, torej se pri ugotavljanju davčne osnove vštevajo tuđi izplačila iz sredstev skupne porabe. Prejemki za delo preko polncga delovnega časa so še posebej obdavčeni po osebni stopnji, višji kot za redno delo. Tako naj bi tuđi davčna politika prispevala k zmanjševanju nadumih in dopol-nilnih zaposlitev. Ugotavljanje dohodka iz gospodarskih , (obrtnih) dejavnosti - prilagojene ureditvi v združenem dehi Za davćiK) osnovo bo namesto dosedanjega -takoimenovanega presežka služil ostanek čistega dohodka, ki ga ustvari zasebnik. Ta pa se bo ugotavljal podobno kot v združenem delu. Od celotnega dohodka se bodo davčnemu zave-zancu najprej odštevali materialni stroški in amortizacija. Tako ugotovljeni dohodak se zmanjša še za zakonske in pogodbene obveznosti (obveznosti za financiranje izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva itd„ ki jih TOZD-i porav-navajo iz dohodka) nadalje razne članarine, zava-rovalnin, izdatki za ljudsko obrambo itd. Ugotov-ijeni čisti dohodek se nato zmanjša za osebni dohodek zavezanca in njegovih delavcev ter sredstva za skupno porabo in regres za letni dopust, kar določa kolektivna pogodba. Ostanek čistega dohodka pa bo služil za davčno osnovo. Po novem se bo amortizacija obračunavala tuđi od gradbenih objektov, namesto dosedanjega priznavanja stroška - zakupite vrednosti v lastni stavbi. Nekaj je sprememb tuđi pri priznavanju mate-rialnih stroškov, ki so večinoma ugodnejše za zavezance. Na zadnjem usklajevalnem sestanku so se di-rektorji občinskih uprav za družbene prihodke ljubljanske regije dogovorili za najbolj primemo progresivno lestvico stopenj za obdavčevanje ostanka čistega dohodka in sicer; Presežek obstojeće predlagane nad do stopnje% stopnje% 30.000 28 31 30.000 60.000 33 36 60.000 100.000 37 40 100.000 150.000 41 44 150.000 200.000 45 48 200.000 300.000 49 52 300.000 53 56 Glede na spremenjen način ugotavljanja ostanka čistega dohodka po predlagani lestvid progresivnih stopenj, obdavčenje ostanka čistega dohodka ne bo večje glede na dosedanji sistem. Pripomba delegacije obrtnega združenja, ki je bila posredovana na zboru združenega dela skup-ščine občine Kamnik dne 16. 2. 1983, da v osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike osnove od katerih se obračunajo progresivne stopnje davka od presežka (po novem od ostanka čistega dohodka), nišo prilagojene inflacijskim gibanjem, je posredovana pripravljalcu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 tuđi iz drugih občin SRS. Predlagatelj dogovora teh pripornb ni upošteval iz naslednjih razlogov: Najprej novi davćni zakon obrtnikom priznava precej već stroškov kot poprej — tako da se jim bo po nekaterih izraćunih zavoljo tega davek zmanj-šal za okolt 4 odstotke. Prav tako bo nadalje zmanjšal davčno osnovo nov način obračunavanja amortizacije. Predlagatelj je mnenja, da inflacija enako prizadene tuđi delavce v OZD ne le samostojnih obrtni kov, obe-nem pa meni, da bodo obrtniki lahko zmanjšali plačilo davka tako, da bodo i/koristili številne davčne olajšave, ki jih uvaja novi dogovor. Davčne olajšave Zakon je spremenjen tako, da lahko občinska skupšcina predpiše davčne olajšave za določene gospodarske dejavnosti, katerih razvoj želi pospe-ševati, zlasti še za širše vključevanje drobnega gospodarstva v izvoz, olajšave za začetništvo, za učence in studente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, olajšave zavezancem, ki preživlja-jo otroke, za delo nezmožne družinske člane, olajšave za borce, itd. Ugodnejše olajšave za vlaganje v nove poslovne prostore ali stroje bodo namenjene predvsem za vlaganje v deficitarne dejavnosti, nove pa so olajšave za tište, ki vlagajo denar v gradnjo malih hidroelektrani. Kdo bo lahko obdavčen v pavšabiem zneska Tuđi v prihodnje daje zakon prednost obdavčevanju po dejanskem dohodku, vendar nove do-ločbe s tem Ie dajejo već možnosti za pavšalno obdavčitev. Tako (torej brez vodenj poslovnih knjig) bodo lahko obdavčeni zavezanci, ki opravljajo popravila, vzdrževalna dela, delajo izdelke po individualnih naročitih in opravljajo osebne storitve - če ob tem ne uporabljajo avtomatov ali drugih visoko produktivnih strojev ter ne zaposlujejo delavcev. Dopuščena je izjema, da lahko zaposlujejo enega delavca, če opravljajo osebne storitve. Pod določenimi pogoji so v pavšalnem letnem znesku lahko obdavčeni tuđi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih ali visinskih krajih. Obdavčevanje šašmarjev Nov zakon uvaja tuđi obdavčevanje dohodkov, ki jih dosegajo Ijudje z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, za katere nimajo obrtnega dovo-ljenja oziroma potrdila o priglasitvi (popoldanci). Pri tem velja pogoj, da takšna dejavnost z zakonom ni izrecno prepovedana, kjer še vedno velja določilo obrtnega zakona, da se takim šuš-* marjem poleg denarne ali zaporne kazni lahko predpiše tuđi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi. Obdavčitev šušmarjev je sprožila precej razprav in ugibanj, ali to ne pomeni legalizacije nedovoljene dejavnosti. Prevladalo pa je stališče, da je to potrebno, ker s šušmarjenjem nekateri dosegajo precejšnje dohodke, od katerih ne plaču je jo družbenih obveznosti. Davek na premoženje Predlogi, da bi novo obdavčili tovoma vozila, priklopna vozila, kombije, stroje in naprave več-jih vrednosti, ki predstavljajo sredstva za opravljanje samostojne dejavnosti, nišo bili sprejeti. Tuđi posebno obdavčevanje luksuznih predme-tov ni bilo uvedeno, ker naj bi to uredili s prometnim davkom. Opuštena je tuđi obdavčitev cestnih motornih vozi I ter gozdnih zemljišč. Po novem zakonu o davkih občanov se osnova za odmero davka od stavb zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 70 m2 stanovanjske površine. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je last-nik, oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Primer: Za stanovanje s površino 80 m2 je bilo za leto 1982 odmerjenega davka 560 din. za teto 1983 pa z upoštevanjem znižanja po zakonu o davkih občanov (zniž. do 70 m2) pa 70 din. Glede na delegatska vprašanja, ki so jih na obeti zborih Skupščine občine Kamnik, dne 16. in 17. februarja 1983 postavile delegacije KS Pod-gorje, Svilanit, KIK in Ete dajemo s tem v zvezi naslednje pojasnilo: Izračun osnove za odmero davka je do ugotovi-tve vrednosti stavb po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stano- Ustanovljena konferenca potrošnikov nja potrošnikov in njihovi draž-viogi ne smemo pripisovafi ■nena zgolj zato, ker aajneinkovrtejšo obEko njiiovih pravic in m-feresov, temvef predvsem zaradi tanje, d> postaae nepogrešljiv dejanak v cdotnen proceso ndovotjevanjn potreb Ijnti, zato ■majo obvhdovati proizvodnjo ■i jo nsmerjati v zadovoljevaBJe teb potreb. Zato potrošniki ne morejo biti samo pasivni porabniki blaga in storitev, ampak imajo pravico in dolžnost, imeti pa morajo tuđi možnost, da aktivno vplivajo na proizvodnjo in blagovni promet ter tako varujejo svoje interese glede izbire, kakovosti in cen potrošnih dobrin. V naši občini potrošniški sveti dolgo časa nišo mogli zaživeti, za kar bi lahko naštevali različne vzroke. Jesensko pomanjkanje nekaterih potrošnih dobrin je aktiviralo tuđi te aktivnosti. Da pa bi svojo nalogo in vlogo lahko uresničevali na tak način kot jim jo daje ustava in zakon o združenem delu je bilo s pomoč-jo občinske konference sociali-stične zveze konstituirana občinska konferenca svetov potrošnikov. Na ustanovni seji so delegati sprejeli akte in izvolil vodstvo. Za predsednika občinske konference svetov potrošnikov so izvo- lili Janeza Remsa, za namestnika Matijo Cerarja, člani pa so Mar-jan Žnidar, Marija Hribar in Vinko Gregorc. V razpravi o delu občinske konference svetov potrošnikov je bilo danih precej pobud in pred-logov, ki jih bo vodstvo lahko vključilo v program dela. V programu naj bi dali poudarek predvsem izobraževanju potrošnikov in dvigu potrošniške kulture ter samoupravnemu sporazumeva-nju in dogovarjanju s preskrbo-valci. Kako pa bo to občinski konferenci svetov potrošnikov uspevalo pa je odvisno od vsake-ga izmed nas, saj smo vsi potrošniki. JOŽE ZAGORC vanjskih hiš ter sist^nu točkovanja (Ur. list SRS št. 25/81) ugotovljena po odloku o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kamnik (Ur. vest-nik Gorenjske št. 7/73), torej enaka izračunu osnove po starem zakonu o davkih občanov. Po osnutku odloka o davkih občanov občine Kamnik se prizna pri odmeri davka od stavbe še 10% olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka na družinskega člana zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z zavezancem stalno prebivali v njegovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za" katero se odmerja davek. Zavezanec uvcljavlja to olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januar ja v letu, za katero se davek odmerja. V p. meni, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava ne prizna. Pri začasni oprostitvi davka od stavb ni sprememb v novem zakonu, torej so davka od stavb začasno oproščeni prvi lastniki novih stanov, hiš, oziroma stanovanj za dobo 10 let. Za prvega lastnika se šteje tuđi tišti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Oprosjjtiv se prizna tuđi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oz. stanovanja, če se je zaradi popravila ali obnove vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja povećala z več kot 50%. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Ta oprostitev se ne more priznati za prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, pa tuđi ne za poslovne prostore, če tuđi so sestavni del stanovanjske stavbe. Višje zamudne obresti Zakon je pooblastil IS SRS, da sproti določa visino zamudnih obresti za neplačane davke. Leta je 30/12-1982 že sprejel odlok o obrestni meri zamudnih obresti za davke občanov in jih doloćil v visini 25%. $ To bo gotovo prispevalo k rednejšemuplačeva-nju obveznosti obrtnikov. Obdavčevanje dohodkov iz kmetijske dejavnosti V osnutku odloka so stopnje davka od kmetij-stva, ki se obračunavajo od kataslrskega dohodka negozdnih površin glede na zdaj veljaven odlok spremenjen tako, da nove predlagane stopnje ustrezajo stopnjam iz dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji. Izvršni svet SO Kamnik je predlagat najnižje možne stopnje ob-davčevanja dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki jih še dopušca dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1983 v SRS. V informacijo navajamo, da so stopnje davkov iz kmetijstva v vseh ostalih občinah ljubljanske regije bistveno višje. V primer navajamo shematični prikaz doseda-nje obdavčitve dohodka iz kmetijske dejavnosti v občini Kamnik, predlagane obdavčitve v občini Kamnik, v letu 1983 in veljavno in predlagano obdavčitev v občinah ljubljanske regije. KAMNIK LJUBLJANSKA 1. SKUPINA KMETJE REGIJA K. O. 1982 (9%) 1983 (12%) 1982,1983 (13%) Kat. doh. davek davek davek 34.100 3069 4092 4433 54.290 4858 6515 7057 NEKMETJE 20.540 11.430 9+6=15% 3080 1714 12+25=37% 7600 4229 13+33=46% 9448 5258 2-SKUPINA KMETJE KO. Kat. doh. 17.420 26.480 1982 (6%) davek 1045 1588 1983 (8%) davek 1390 2120 1982, 1983 (9%) davek 1568 2383 NEKMETJE 8210 9170 6+6=12% 985 1100 8+25=33% 2700 3020 9+33=42% 3448 3851 3. SKUPINA KMETJE 16.720 davek 4% 668 davek 5% 836 davek 5% 836 NEKMETJE 4. SKUPINA KMETJE 17.120 KO. Kat. doh. 11.530 4+6=10% 1712 1982(1,5%) davek 173 5+25=30% 5130 1983 (2%) davek 230 5+33=38% 6505 1982, 1983 (2%) davek 230 NEKMETJE 5390 6+1,5=7,5% 404 25+2=27% 1450 33+2=35% 1886 Iz prikazanega je razvidno, da so predlagane . stopnje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti sicer povišane, vendar so še vedno nižje od stopenj, ki so jih občine ljubljanske regije (in tuđi druge občine v SRS) uporabljale v letu 1982 in jih bodo v isti visini uporabljale tuđi v letu 1983. Področje obdavčevanja dohodkov iz kmetijske dejavnosti bo urejeno s posebnim zakonom jše v letu 1983. Vse pripombe na osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1983, osnutek odloka 6 davkih občanov in predlaganih sprememb, dopolnil oz. pojasni!, k^se bodo oblikovala v času javne razprave, ki traja do 1. 3. .1983, borno upoštevali pri oblikovanju predloga odloka o dav- " kih občanov v skladu z novim zakonom o davkih občanov in dogovorom o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1983. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE Zlati znak sindikata Na podlagi 122. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije RAZGLAŠA odbor repuUiskega sveta ZSS za sindikalna priznanja rok in pogoje za predlaganje kandidatov za zlati znak Zveze sindikatov Slovenije v letu 1983. Odbor repubuškega sveta ZSS za sindikalna priznanja razpisuje za leto 1983 podelitev zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije organizacijam in članom Zveze sindikatov. 1. Zlati znak zveze sindikatov Slovenije bo pode-ljen organizaciji Zveze sindikatov za učinkovito in napredno politično delovanje pri uveljavljanju neposrednih interesov članstva, upoštevaje skupne, dolgoročne in celovite interese delavskega razreda. Pri tem bo upoštevano zlasti: - zavzemanje za uresničevanje vloge Zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja; - uresničevanje nalog, stališe in sklepov, spre-jen'h na kongresih in konferencah Zveze sindikatov; - prizadevanje za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu in za poglabljanje odločilnega vpliva delavcev; - - uspešno vključevanje v gospodarsko stabilizacijo in doseganje dogovorjenih ciljev gospodar-skega in družbenega razvoja. - 2. Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije bo pode-Ijen članu Zveze sindikatov, ki je z večietnim družbenopolitičnim delom v naprednem delav-skem gibanju oziroma sindikatu uresničeval de-lavske interese in doslednp ter učinkovito poma-gal uveljavljati in razvijati sindikat ter krepiti njegovo razredno naravnanost. 3. Predlog za podelitev zlatega znaka lahko dajo organizacije Zveze sindikatov ali njihovi pristojni organi. ■• 4. Predlagatelj posije predlog v dvojniku na posebnih tiskovinah najkasneje do 10. marca 1983 na naslov: Občinski svet Zveze sindikatov Kamnik, Titov trg 1 ali Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, odbor za sindikalna priznanja, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. Tiskovine za predlaganje kandidatov so na voljo pri občinskih svetih in pri republiškem svetu ZSS. OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK Srebrni znak sindikata Tuđi letos bodo podeljeni srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije delavcem, ki so z dolgolet-nim aktivnim delom prispevali k razvoju in organiziranosti sindikatov. Zato naj osnovne organizacije sindikata do 28. marca 1983 posredujejo na Občinski sindikalni svet Kamnik predloge za delavce, ki naj bi dobili srebrni znak sindikata. K posameznemu predlogu mora biti priložena do-volj tehtna obrazložitev za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnih znakov ZSS, katerega so OOS prejele januarja 1977. Kadrovska komisija pri občinskem svetu ZS Kamnik bo upoštevala Ie predloge, posredovane do deločenega roka. Srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije bodo tuđi letos podeljeni ob tradicionalnem srečanju delavcev, 1. maja v Kamniški Bistrici. OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK 2 KAMNIŠKi OBČAN / 28. FEBRUARJA 1983 Nevlje potrebujejo trgovino Krajevna skupnost Nevlje je bila prva od krajevnih skupnosti, kjer so se vodstva krajevne skupnosti in kpijevnih družbenopoli-tičnih organizacij pogovarjala z vodstvi občinskih dnižbenopoli-tičnih organizacij in občinske skupščine. Taki pogovori naj bi se zvrstili v vseh krajevnih skup-nostib, na njih pa naj bi v odpr-tem dinlogu ocenili raspoloženje in aktivnost v krajevnih skupno-stih, uresničevanje razvojnih na-crtov ter učinkovitost delegat-skega sistema. Krajevna skupnost Nevlje je v proteklih letih, kot so povedali predstavniki krajevne skupnosti, hitro napredovala; zgradili so tri vodovode, dve transformatorski postaji, športno igrišče, regulirali so Nevljico, dobili 40 telefonskih priključkov in še kaj. Temu pri-merna je bila tuđi aktivnost, tako pri prostovoljnem delu, ki je bilo vrednostno tuđi pet ali več še večkrat večje od porabljenega' denarja, živahno in učinkovito pa je bilo tuđi samoupravno in politično življenje. To se je pokazalo tuđi v 97 odstotni udeležbi na splošnih delegatskih volitvah in visokem odstotku glasov za kra-jevni samoprispevek. Vendar pa se razpoloženje ljudi in s tem njihovo pripravljenost za delo v zadnjem ' obdobju zmanjšuje, za kar v krajevni skupnosti navajajo dva temeljna vzroka, namreč neuresničeni investiciji. Gre za novo trgovino, ter za prizidek osnovne sole. Ker ob tem krajevna skupnost tuđi ne dobiva redno denarja za vzdrže-vanje čest in ker nišo dobili soli-darnostne pomoći oB elementarnih nesrečah, so začeli dobivati občutek, da so odrinjeni. V razpravo so se vključili tuđi Ivan Justinek, Anton Fišer, Franc Sikošek, Franc Jeras in Ja-nez Gradišek, ki so predstavnikom krajevne skupnosti podrob-neje predstavili zapletene in izre-dno težke gospodarske razmere in seveda tuđi možnosti za ure-sničitev obeh načrtovanih naložb v krajevni skupnosti. Obe nalož-bi sta namreč zapisani v razvojnih načrtih za to srednjeročno obdobje, njuna uresničitev pa kljub temu še ni povsem gotova. Koćna ima sicer v svojih načrtih gradnjo trgovino v Nevljah vpi-sano kot prednostno (prvo) nalo-go, vendar pa še ni uspela zago-toviti dovolj lastnih sredstev (ce-lotna naložba naj bi stala okrog 25 milijonov dinarjev), da bi dobila bančna posojila in seveda tuđi soglasje regionalne komisije za presojo investicij. Kočna namreč v zadnjem času porabi veliko sredstev (sovlaganje in podobno) za zagotavljanje redne preskrbljenosti z osnovnimi iz-delki. Gradnja prizidka pri osnovni soli pa je časovno še ve-dno odvisna od dokončne odloči-tve o uporabi sredstev krajevne-ga samoprispcvka; po sprejetem programu je bila namreč pre-dnostna naloga naložbe v zdravstveno varstvo. Na sestanku so se pogovorili tuđi o težavah, ki nastajajo pri delu delegacij, zlasti za skupščine sis, o sodeiovanju mladih in še o nekaterih odprtih vprašanjih. Spominski pohod na Menino planino V spomm na težke čaše med NOB na Menini planini, kjer je pađlo 18 partizanov, je bU letos že deveti sporainsld pohod bor-cev in mladine k spommskenra obeiežja na Oseke. Pohod je vsako leto, v vsakem vremenu. Srečanje spada v vrsto prireditev, ki jih KS Tuhinj pri-reja v okviru krajevnega praznika in slovenskega kultumega praznika. Ze zgodaj zjutraj so od vseh strani hiteli pohodniki po strmi poti in stezah proti parti-zanskemu taborišcu na Osekah, Problemska konferenca SZDL o zdravstvenem varstvu Več kot triurna razgibana razprava delegate* iz delegacij v KS in TOZD, delegatov drnžbe-nopolitičnih organizadj in samoupravnih teles v zdravstvu je po-trdila upravKenost sklica problemske konference o zdravstvenem varstvu, ki jo je pripravilo predsedstvo občinske konference SZDL Kamnik 17. februarja. Ker smo o nekaterih proble-mih zdravstvenega varstva v naši očini pisali že v prejšnji številki Kamniškega občana, bome to-krat opozorili le na nekatera vprašanja, ki so jim udeleženci namenili največ pozornosti. Razpravljalci so opozorili na dejstvo, da se delež denarja, ki ga od svojih osebnih dohodkov in iz dohodka TOZD v naši obči-ni namenjamo za zdravstveno varstvo v zadnjih dveh letih zmanjšuje. Leta 1981 smo za zdravstveno varstvo v naši občini prispevali 11,5% od osebnih dohodkov, lani 10,43%, letos pa naj bi se ta delež zmanjšal na 10,17%. Zanimiv je pođatek, da v obeh občinah, s katerima imamo skupni zdravstveni dom, letos predvidevajo več denarja kot lani in znatno višjo prispevno stop-njo od naše (Domžale 12,31%, Litija 12,65%). S toliko denarja se seveda ne da zagotoviti enake ravni zdravstvenega varstva, kot jo imajo v ostalih občianh. Zato je konferenca podprla usmeritev, da naj na bližnjih ponovnih zbo-rih delovnih ljudi, ki bodo rasli pretresali programe SIS za leto 1983 in žanje potrebna sredstva, obravnava predlog, da bi v okvi- ru sredstev, ki jih v obani namenjamo za skupno porabo (zdravstvo, šolstvo, telesna kultura itd.) večji delež namenili zdravstvene-mu varstvu. Odgovoriti bo treba delegatom občinske zdravstvene skupnosti, ki so za leto 1983 sprejeli višjo stopnjo (10,38%), kdo jo lahko mimo njih znižuje. S tem v zvezi so udeleženci kritično ocenili rudi predlog za po-višanje soudeležbe zavezancev pri ceni zdravstvenih storitev. Menili so, da je predlagana sou-deležba previsoka in zato nespre-jcmljiva, zlasti za delavce z naj-nižjimi osebhimi dohodki. Seveda pa nišo pozabili tuđi druge strani medalje: porabe sredstev za zdravstvo, tako pri uporabnikih, kot pri izvajalcih -zdravstvenih delavcih. Vso skrb bo treba nameniti zmanjševanju bolniških izostankov z dela: z večjo pozornostjo do varstva pri delu in s strožjim nadzorom, ki naj bi preprečil izkoriščanje bolniških dopustov za razna sezonska dela in podobno. Zdravstvene ustanove naj bi prek občinske zdravstvene skupnosti redno poročale zavarovan-cem o uresničevanju stabilizacijskih programov v svojih delovnih skupnostih. Zlasti v zobozdravstvu bi lah-ko skrajšali čakalne dobe, če bi zdravstvenim delavcem omogo-čili, da lahko do določene meje presežejo svojo normo. Sedaj smo pogosto priča primerom, ko je v zobozdravstvu letni plan iz-polnjen precej pred koncem leta in zobozdravniki kljub dolgim vrstam prenehajo sprejemati za-varovance. Največje pozornosti je bilo na konferenci deležno vprašanje, kaj je z novim zdravstvenim domom, za katerega smo se občani pred dvemi leti odločili na referendumu o krajevnem samopri-spevku. Med občani je o tem veliko ugibanj, resnega odgovora ni odbor in izvršni svet do konca februarja pripravi ta predlog potrebnih sredstev za gradnjo ce-lotnega zdravstvenega doma in fiiOŽnosl gradnje po posameznih etapah. Predlog naj jasno opre-deli tuđi način financiranja po posameznih fazan in letih. Me-dobčinski zdravstveni skupnosti je treba čimprej posredovati Porobljena sredstva za zdrav, varstvo v obani Kamnik v 1.1981 in 1982 Nm Mnkt Tlcta strati. indeks 1982 82/81 1. SpLaafc. 38,087.00» 1633 63062.198 21,76 166 2. Zoimrir. 16,619.000 734 24,470.546 M2 147 3. Rraer. 4.M0.09K 2,80 7,247.1*7 230 159 4. BoM&ah. 75-369.«» 3331 180,717360 34*5 133 5. Sjrađ. amb. 2*,377.»0e 11,66 27,629389 930 104 6. ZdrmHča 1,987.000 i**l ^ \S:i) Kmmntški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo pbčinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški pb-čan - Rokopisov in foto-grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.