430306
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
6(1996)11
7. november 1996
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
SPLOŠNA KNJIŽNICA - VOZLIŠČE JAVNE INFORMACIJSKE MREŽE
(Pregled aktivnosti razvoja splošnih knjižnic)
V skladu s potrebami sodobne družbe in posameznika v nji želijo splošne knjižnice razviti svojo dejavnost in postati informacijski centri lokalnih skupnosti, ki omogočajo dostop do knjižničnega gradiva in informacij v knjižničnem sistemu in v drugih informacijskih sistemih. V ta namen oblikujejo zbirke knjižničnega gradiva in informacij, organizirajo dostopnost virov in storitev na Internetu z ustreznimi vodniki in orodji in se vključujejo v informacijsko opismenjevanje prebivalcev. Delujejo kot mreža, ki zagotavlja vsem prebivalcem prosto in enako
macij in do informacijskega opismenjevanja.
Knjižničarji postajajo svetovalci, inštruktorji in motivatorji za širitev in uporabo informacij, ki knjižnično gradivo in informacije ne le hranijo in posredujejo v uporabo, ampak informacije tudi oplemenitijo, ko jim z posebno obdelavo in predstavitvijo dodajo novo vrednost.
Za uresničitev in uveljavitev sodobne vloge splošnih knjižnic je potrebna koordinacija na nacionalni ravni, da bo zagotovljena enakopravnost dostopa do informacij, da se delo pri oblikovanju informacijskih virov ne bo podvajalo in da se bodo usklajeno razvijali vodniki in orodja za oblikovanje, iskanje in uporabo informacij.
Kaj je že narejeno
1. Sprejet je bil projekt reformiranja domoznanske dejavnosti v splošnih knjižnicah, ki predstavlja osnovo za oblikovanje informacijske dejavnosti knjižnic (Domoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu Slovenije. - Lj. : NUK, 1992). Porazdelitev nalog med knjižnicami po obsegu in zahtevnosti v organizacijski mreži domoznanske dejavnosti naj bi uporab-
1
niku omogočala dostop do vseh zanj pomembnih lokalnih aktualnih informacij in tudi do informacij o zgodovini lokalne skupnosti, ki jih knjižnica črpa iz lastne zbirke ali pa iz knjižničnega sistema.
2.	Sprejet je bil program računalniškega in komunikacijskega opremljanja splošnih knjižnic, ki ga od leta 1991 uresničuje Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti, in naj bi se v letu 1997 zaključil. Vse knjižnice se povezujejo v vzajemni obdelavi knjižničnega gradiva, ki omogoča oblikovanje vzajemnega, računalniško dostopnega kataloga. Sodobna tehnologija pa naj bi uporabnikom vseh knjižnic omogočala tudi dostop do lokalnih knjižničnih informacij in do drugih javnih virov informacij v lokalni skupnosti in prav tako zunaj nje, tudi na Internetu in še posebej do informacij na Internetu, ki jih oblikujejo knjižnice.
3.	Z vprašalnikom o pogojih dela in delu splošnih knjižnic spremlja republiška matična služba v Narodni in univerzitetni knjižnici bolj podrobno tudi razvoj informacijske dejavnosti od leta 1991, analizira stanje in predlaga ukrepe.
4.	Delovni skupini za pripravo novega zakona o knjižničarstvu so bili posredovani predlogi za uveljavitev splošne knjižnice kot vozlišča za pretok in dostop informacij v knjižničnem informacijskem sistemu in sistemu državnega javnega informiranja.
5.	Pripravljen je bil predlog (reorganizacije informacijske dejavnosti v splošni knjižnični mreži s poudarkom na splošni knjižnici lokalne skupnosti, kot nosilki tega informacijskega sistema (Novljan, S.: Informacijsko
referenčna služba v splošno-izobraževalni knjižnici kot odgovor na izziv časa. - Knjižnica 40(1996)1, str. 31-48).
6.	Enota za razvoj knjižničarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici je pripravila projekt posodobitve obstoječih normativov in standardov za splošne knjižnice, ki naj bi se zaključil z letom 1997. Posodobljeni standardi naj bi dali osnovo za sodobno načrtovanje knjižnične dejavnosti, za racionalno in hitro opravljanje nalog ter spremljanje in vrednotenje opravljenih nalog v vsaki knjižnici v knjižničnem sistemu ter fleksibilno prilagajanje dejavnosti knjižnice potrebam okolja.
7.	Splošne knjižnice so se pridružile Phare programu, in sicer projektu, ki razvija znanja za sodobno delovanje knjižnice in ima poudarjeno prav uvajanje informacijskih storitev v splošne knjižnice za potrebe lokalnih skupnosti, tj. Public Library Development Project.
8.	Organizirano je izobraževanje za računalniško obdelavo in posredovanje informacij.
Kaj je še potrebno storiti
Pri doseganju razvojnih ciljev se srečujejo knjižnice s številnimi težavami, pri čemer lahko vzroke iščemo tudi v tem, da nimamo nacionalnega programa informacijske politike, strategije razvoja Slovenije kot informacijske družbe, katerega bistveni sestavni del bi bile tudi splošne knjižnice. Zato so npr. načrti razvoja knjižnic tudi nepopolni, brez finančnega zagotovila za celotno realizacijo je veliko načrtovanih del le na pol izpeljanih, prepogosto se rešujejo le trenutne težave, pobude knjižnic pa se ne obravnavajo na pravih mestih oz.
2
če se, so te rešitve pogosto začasne in tudi nesistemske, kar vodi lahko do drobitve mreže in do neusklajenega razvoja. (Primer prepočasnega razvoja: od 60 območnih knjižnic in 231 njihovih stalnih iz-posojevališč /krajevnih knjižnic/ je imelo v 1995. letu 45 knjižnic dostop do vzajemnega kataloga, 36 knjižnic računalniško vodeno izposojo in 13 knjižnic dostop do Interneta).
1. Izdelati načrt dejavnosti za pospešen razvoj knjižnic v informacijske centre lokalnih skupnosti, ker se knjižnice še zmeraj mnogo počasneje razvijajo kot rastejo in se spreminjajo potrebe prebivalcev. Za izdelavo načrta je Enota za razvoj knjižničarstva v Narodni in univerzitetni knjižnici že evidentirala naslednje potrebe:
1.1	Referenečna zbirka v knjižnicah: Pregled obstoječega stanja v splošnih knjižnicah in dopolnitev zbirk z dodatnim knjižničnim gradivom (enkratna akcija z namensko podarjenim izborom knjižničnega gradiva).
1.2	Uvajanje novih informacijskih storitev v knjižnice (razdelitev po izbranih knjižnicah, ki dejavnost razvijajo kot vzorec dela za določeno ciljno skupino po najbolj izstopajoči informacijski potrebi v svojem okolju). Ugotavljanje potreb, načrtovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje dejavnosti.
1.3	Izobraževanje knjižničarjev (tudi v sodelovanju s knjižnicami, ki sodelujejo v Pharovem projektu in z ogledom te dejavnosti v domačih in tujih knjižnicah -strokovna ekskurzija) za:
ugotavljanje potreb po informacijski dejavnosti v okolju - načrtovanje informacijske dejavnosti
spremljanje in vrednotenje informacijske dejavnosti
-	organizacijo informacijske službe
uporabo klasičnih referenčnih virov za iskanje in posredovanje informacij
-	oblikovanje virov na Internetu
uporabo Interneta za iskanje in posredovanje informacij uporabo druge sodobne tehnologije za iskanje in posredovanje informacij oblikovanje izobraževalnega, usmerjevalnega in propagandnega gradiva izobraževanje uporabnikov.
1.4. Uveljavljanje splošne knjižnice v okolju:
-	z izdelavo in potrditvijo koncepta splošne knjižnice kot vozlišča javnih informacij v vladnih dokumentih, v dokumentih lokalnih skupnosti, v zakonu o knjižničarstvu, v standardih in normativih za knjižnično dejavnost
-	z enotno propagandno podobo (vodič po mreži splošnih knjižnic, dostopen tudi na Internetu, smerokazi v okolju, plakati, logotip, občasne skupne propagandne akcije med prebivalstvom ipd.)
-	s sodelovanjem v akcijah in dejavnostih, ki se uresničujejo posredno ali neposredno tudi s pomočjo knjižnice
s povezovanjem z inštituci-jami in društvi.
Oblikovanje programa razvoja splošnih knjižnic naj poteka javno. Pošljite pripombe, ideje Enoti za razvoj knjižničarstva v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Silva Novljan
3
OTROCI ZA BOLJŠI SVET
Poročilo o slovenski akciji mednarodnega knjižnega kviza v letu 1996
Slovenija se je letos petič vključila v mednarodni knjižni kviz, ki ga vsako leto pripravlja nemška ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen, v Sloveniji pa ga je leta 1992 na pobudo gospe Silve Novljanove, svetovalke za SIK, prvič skupaj s sodelavci izpeljala Enota za ravoj knjižničarstva pri NUK.
Vendar je letos ustanova Stiftung Lesen prepozno dobila denar, da bi pripravila vprašalnik za nemško govoreče dežele in tudi druge države ga iz različnih razlogov niso izvedle. Tako je Slovenija letos v resnici izvedla svoj nacionalni kviz, mednarodna je bila le tematika, pa še te smo se - ko smo ostali sami -lotili širše, kot je bilo dogovorjeno.
V letošnjem letu, ki ga je Organizacija združenih narodov proglasila za mednarodno leto boja proti revščini, smo kviz namenili tej temi. V slovenskem vprašalniku smo se k poznavanju in razumevanju revščine v vseh njenih oblikah in razsežnostih pristopili s pomočjo Konvencije o otrokovih pravicah. Prvi del kviza je bil namenjen učencem razredne stopnje, drugi del pa učencem predmetne stopnje osnovne šole. Vključili smo več literarnih del in vprašanja, na katera so reševalci našli odgovore v ustreznih poučnih knjigah.
Ilustracijo naslovne strani je narisal akademski slikar Fojž A. Zor-man.
Strokovne in organizacijske priprave na izvedbo slovenske akcije je vodila Knjižnica Otona Župan-
čiča, enota Pionirska knjižnica, sodelovala pa je Zveza bralnih značk Slovenije pri ZPMS, ki je organizirala tudi zaključno prireditev 7. oktobra v Ljubljani.
Zavod republike Slovenije za šolstvo je tudi letos kviz priporočil vsem slovenskim osnovnim šolam. Bralno društvo Skovenije pa ga je podprlo kot motivacijo za branje.
Gmotno so akcijo podprli Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, EPTA, založba najlepših slikanic, ter Mladinska knjiga, založba in tiskarna.
Natisnili smo 20.000 vprašalnikov. Z akcijo smo začeli sredi marca. Glavno zaslugo, da je akcija potekala po vsej Sloveniji, pa ima 60 občinskih splošnoizobraževalnih knjižnic, ki so kviz izvedle v sodelovanju s šolskimi knjižnicami in drugimi dejavniki v svojem okolju.
Zbrali smo 22.879 pravilnih rešitev
Lani smo v kvizu "Zemlja je naš dom" zbrali 19.810 pravilnih rešitev,
leta 1994 smo v kvizu "Branje v družinskem krogu" zbrali 8.517 pravilnih rešitev,
leta 1993 smo v kvizu "Knjige gradijo mostove" zbrali 8.965 rešitev,
leta 1992 pa smo v kvizu "Kolumb in doba odkritij" zbrali 5.754 rešitev.
Osrednja zaključna prireditev je bila 7. oktobra v Ljubljani, na prvi dan v tednu otroka. Na zaključno prireditev so prišli prvonagrajeni izžrebani reševalci iz vseh osrednjih slovenskih SIK v spremstvu svojega šolskega knjižničarja ali knjižničarja iz SIK. Najprej smo se udeležili slavnostnega začetka javnega foruma na temo Otroci in revščina, ki ga je sklicala komisija za otrokove pravice pri ZPM, potem smo se
4
sprehodili do Lutkovnega gledališča, kjer smo si ogledali predstavo Sa-pramiška, po predstavi pa smo se pogovarjali z dramaturgom g. Matjažem Lobodo, nato pa je ga. Irena Trene Frelih, urednica iz založbe Mladinska knjiga, nagrajencem podarila knjige. Skupaj smo še sklenili, da bomo tudi drugo leto reševali knjižni kviz in se po kosilu razšli.
Pravilne rešitve bomo poslali u-stanovi Stiftung Lesen v Mainz, ko bodo sporočili, kdaj bo žrebanje za mednarodno nagrado - en reševalec kviza naj bi se s svojim prijateljem udeležil mednarodnega tabora. Najbrž bo to šele po zaključenem kvi-zu v letu 1997. Zaradi že omenjenih finančnih težav Stiftung Lesen ni izžrebala nagrajenca med reševalci lanskega kviza Zemlja je naš dom. Smo pa v juniju sami izžrebali tri reševalce, ki so se udeležili mednarodnega Unicefovega tabora v Fiesi, o čemer smo že poročali.
Iz poročil splošnoizobraževalnih knjižnic o letošnjem kvizu:
(glavne ugotovitve iz poročil, ki so vsa shranjena v Pionirski knjižnici in jih po želji lahko preberete).
-	Pri organizaciji kviza so splo-šnoizobraževalne knjižnice izkoristile izkušnje prejšnjih let. Skoraj vse poročajo o večjem odzivu kot lani.
-	Otroke so vabile k reševanju kviza v svojih izposojevališčih: z razstavami ustreznih knjig - po seznamu, ki ga je pripravila Pionirska knjižnica, s skupinskim reševanjem, kviz so vključevale v redne in posebne prireditve čez poletje, nekatere so za reševanje kviza so pripravile posebne kotičke, posebne oblike dela in oblikovale dodatno gradivo.
-	Otroke so na šolah vabile k sodelovanju predvsem šolske knjižničarke; v večini primerov po-
ročajo o večjem odzivu šol kot lani.
-	Predlagajo, da bi bil vprašalnik tudi naslednja leta dvostopenjski
za razredno in predmetno stopnjo.
Za obveščanje o kvizu, njegovem poteku in zaključni prireditvi so knjižnice nemalokrat sodelovale z lokalnimi mediji (časopisi, radiem, kabelsko TV) in občinsko Zvezo prijateljev mladine.
-	Vse občinske SIK so organizirale zaključno prireditev za reševalce kviza in na njej izžrebale prvo-nagrajenega reševalca in prav tako z žrebom razdelile še druge nagrade. Nekatere so organizirale več zaključnih prireditev - na več šolah. Skoraj vse poročajo, da je zaključna prireditev pomemben dogodek v knjižnici, v občini ali celo na območju več občin, ki ga pokriva osrednja knjižnica.
-	Vse knjižnice so pridobile sponzorje, da so lahko nagradile (in pogostile) svoje reševalce. Število sponzorjev je zelo različno, nekatere teh nagrad so zelo privlačne in prekašajo prvo nagrado - udeležbo na zaključni prireditvi v Ljubljani.
-	Več knjižnic je vse svoje reševalce nagradilo z ogledom filma, prireditvijo z gostom ali izletom.
-	Zaključne prireditve so povezane z razstavo izdelkov likovnih delavnic, literarnih natečajev ali drugih akcij, ki so potekale v sklopu kviza.
Otroci so po kvizu spraševali že pred začetkom akcije, reševali so ga sami, veliko pa je bilo primerov skupinskega reševanja.
-	Letošnji kviz jim je bil zanimiv in vprašalnik nikakor ni bil pretežek, nekatere SIK opozarjajo, naj ne vključujemo v kviz knjig pred izidom.
5
-	Večina knjižnic želi, da s kvi-zom nadaljujemo v prihodnjem letu.
-	Dve knjižnici predlagata, da bi kviz potekal od začetka do konca šolskega leta.
-	Nekatere knjižnice opozarjajo, da bistvo kviza ne bi smelo biti v nagradah, ampak v sodelovanju, seznanjanju s tematiko, v iskanju informacij, v branju knjig in v obisku knjižnice. No, saj je tako tudi zamišljeno. Zato je tudi zaključna prireditev v Ljubljani pravzaprav precej skromna, nekako simbolična in edino, kar ostane nagrajencem je knjiga in (spomin na) skupno doživetje.
S sestanka držav udeleženk kviza v Frankfurtu, 4. oktobra 1996:
Ker je torej ustanova Stiftung Lesen prepozno dobila denar za izvedbo letošnjega kviza, je ostala izbrana tema "hrana" za prihodnje leto. To je zelo široka tema in obsega spoznavanje različne hrane na svetu, kulturnega izročila, kulinarike itd. Logično sledi kvizoma "Zemlja je naš dom" in "Otroci za boljši svet". Na sestanku v Frankfurtu smo predstavili že izdelan slovenski predlog vprašalnika o hrani, ki je bil sprejet. Prav tako je bil sprejeta naslovnica akademskega slikarja Fojža A. Zormana.
Dogovorjeno je, da bo Stiftung Lesen oblikovala pripombe na vprašalnik do konca novembra in do konca decembra izdelala fotolite za tisk. Če bo šlo vse po dogovorih, bomo s kvizom v prihodnjem letu spet lahko začeli v februarju ali najkasneje v marcu.
Tudi vas prosimo, da nam pisno sporočite svoje morebitne pripombe in predloge do konca decembra.
V letošnjih poročilih SIK-ov namreč ni bilo bistvenih pripomb in predlogov h kvizu, zato ga na-
meravamo nadaljevati po utečeni praksi. Sama beseda kviz v resnici spodbuja tekmovalnost in pričakovanja nagrad, kar pa seveda ni glavni namen. Iz poročil o poteku knjižnega kviza je videti, da akcija motivira ogromno otrok, veliko šol in še posebej šolskih knjižničark. V svojem okolju ga organizirajo vse osrednje knjižnice v Sloveniji, ki so s kvizom dobile eno od možnosti, da motivirajo otroke za branje in obenem, da opozorijo nase v svojem okolju.
Zaradi vsega bomo bomo nadaljevali, izpopolnjevali in po malem spreminjali dokler bo tolikšen odziv:
-	Kviz je odmeven v vsakem posameznem reševalcu - bralcu, in v okolju osrednje knjižnice (iz poročil je videti, da kviz daje ogromno možnosti in povezav, odvisno od ljudi in okolja, kjer se dogaja!).
Odziv na kviz je tolikšen, da nam ga zavidajo Nemčija, Švica in Avstrija, ki so razdeljene na dežele oz. kantone. Imamo manj težav pri organizaciji kviza na državnem nivoju, ker je naša država majhna, poleg tega pa -kar je zelo pomembno - vzdržujemo mrežo SIK-ov in povezavo s šolskimi knjižnicami.
-	Zaključna prireditev v Ljubljani nikoli ne mine brez spodrsljajev, vendar je vedno v zadovoljstvo večine udeležencev.
-	Uspeli smo, da bodo v letu 1997 reševali po drugih državah vprašalnik, ki smo ga pripravili slovenski organizatorji kviza, vprašalnik bo imel naslovnico našega akademskega slikarja. To je droben prispevek k promociji Slovenije v mednarodnem prostoru.
6
Večina se strinja, da kviz poteka od pomladi do jeseni, poveže dva praznika - ob začetku 2. april -mednarodni dan knjig za otroke, in ob koncu 17. september - dan zlatih knjig. Kviz torej zapolni čas od konca ene sezone Bralne značke pa do začetka njene nove sezone ter daje možnost predvsem javnim knjižnicam, da z njim pritegnejo otroke h knjigam v času počitnic (taborov, šol v naravi ipd.)
Najbrž so velike možnosti v nadaljni povezavi kviza z Bralno značko, kar pa bo treba še domisliti.
Še enkrat se prisrčno zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so sodelovali v pripravi in izvedbi letošnjega kviza!
Zahvaljujemo se vsem 60 osrednjim slovenskim knjižnicam in še posebj vsem tistim 60 knjižničarkam in knjižničarjem v njih, ki so nosilci organizacije kviza v svojem okolju.
Zahvaljujemo se vsem knjižničarkam in knjižničarjem v javnih in šolskih knjižnicah, ki so pritegnili otroke k reševanju kviza in branju knjig.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so finančno omogočili letošnjo slovensko akcijo.
Upamo, da bomo tudi kviz v letu 1997 organizirali uspešno in v zadovoljstvo vseh, še posebno pa otrok.
Tilka Jamnik
PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA
V Osnovni šoli Dolenjske Toplice - natančneje v dveh oddelkih male šole - ki jo v šolskem letu 1996/97 obiskuje 45 otrok, smo se vključili
v projektno delo predšolska bralna značka. Sicer pa poteka tekmovanje za to značko v oddelkih male šole pri nas že tretje leto. Prvo leto jo je osvojila le ena deklica, lani 25 otrok, letos pa upamo, da jo bo osvojila večina malih šolarjev.
Kako projekt poteka?
Na začetku šolskega leta smo imeli roditeljski sestanek, na katerem smo bile poleg vzgojiteljic obeh oddelkov še gospa ravnateljica šole in vrtca, knjižničarka šole in vrtca in vodja oddelka za mladino v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, gospa Slavka Kristan. Staršem smo natančno predstavile cilje projekta, povedale, kaj pričakujemo od njih, jim pokazale pri-zmanje, na katerem piše, da ga je osvojil otrok s sodelovanjem staršev. Natančno smo si tudi razdelile naloge. Na začetku tekmovanja dobi vsak otrok, ki obiskuje malo šolo posebno izkaznico Koraki do knjige. Na tej izkaznici je napisano ime in priimek otroka in narisane so štiri knjige. Otroci male šole v Dolenjskih Toplicah redno vsak teden obiskujejo šolsko knjižnico skupaj z vzgojiteljico. Tu dobijo vse potrebne knjige za predšolsko bralno značko. Bralni programi za tekmovanje so popolnoma odprti, to pomeni, da si otrok izbere katerokoli slikanico, ki je seveda primerna njegovi starostni stopnji. Doma mu jo starši enkrat ali večkrat preberejo, se o vsebini z otrokom pogovarjajo, pregledajo ilustracije in ga spodbujajo, da sam pripoveduje o knjigi. O dveh knjigah pove v šolski knjižnici oziroma v igralnici vrtca, o dveh pa na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, ki je tudi naša občinska matična knjižnica.
Za tako obliko sodelovanja smo se odločili zato, ker sta naša šola in vrtec le 15 kilometrov oddaljena od Novega mesta. Ne smemo nam-
7
reč pozabiti, da je najboljši stik predšolskega otroka s knjigo tisti, ko pelje otroka v knjižnico mati ali oče, morda celo oba in tam pustita otroka, da sam brska med knjigami in si izbere poljubno slikanico. Kar zamislite si, koliko poguma zbere otrok, da pove zgodbico v drugem, njemu tujem okolju in drugi tovarišici, ne tisti, ki jo srečuje vsak dan v vrtcu, in da ga ob tem poslušajo še starši. Potem mu knjižničarka vpiše naslov knjige in datum v izkaznico, knjigo v izkaznici pa otrok poljubno pobarva.
Starši ne pozabite tudi tega, da je otrok najbolj zadovoljen s tisto knjigo, ki si jo je izbral sam, ne pa s tisto, ki ste mu jo šli iskat vi mimogrede, ko ste se vračali iz službe ali z vsemogočih opravkov v mestu. Vzemite si čas za svojega otroka in za knjigo, saj se mu bo to obrestovalo vse življenje.
2. aprila na dan mladinske književnosti - Andersenova obletnica - organizira Knjižnica Mirana Jarca skupno prireditev s podelitvijo priznanj in priponk vsem otrokom, ki so osvojili priznanja. Tu moramo še posebej pohvaliti gospo Slavko Kristan, ki je avtorica tega projekta. Otroci našega vrtca že nekaj let redno obiskujejo Knjižnico Mirana Jarca skupinsko z vzgojiteljico in prisluhnejo novi pravljici.
Ugotovitve staršev otok, ki so osvojili ta priznanja
Starši v večini menijo, da njihovi otroci radi posegajo po knjigah, jih radi poslušajo in jih znajo po poslušanju tudi sami pripovedovati. V glavnem ti otroci radi nastopajo, imajo bogate lastne domače knjižnice, radi pripovedujejo ob ilustracijah in tudi sami radi narišejo dogodek, ki jim posebno ostane v spominu ob poslušanju knjige. Nekateri otroci so imeli v začetku
veliko tremo pred nastopom v novem okolju in pred novo tovarišico, vendar so tremo z večkratnim obiskom knjižnice in s pogovorom premagali. Priznanja in priponke otrokom veliko pomenijo in so izobešena na vidnih mestih otroških sob. Starši poudarjajo, da so za otroka v tem obdobju najpomembnejše ilustracije v knjigah. Pravijo tudi, da niso imeli prevelikih težav z učenjem branja.
Ugotovitve učiteljev, ki poučujejo učence, ki so v predbralnem obdobju osvojili bralno priznanje
Učitelji menijo, da se učenci, ki so že v predšolskem obdobju radi segali po knjigah, hitreje naučijo brati, bolje razumejo prebrano besedilo, so bolj komunikativni, sproščeni pri pogovoru in pri javnem nastopanju, navadno bolje in lepše pišejo, radi nastopajo in rišejo, imajo bogat besedni zaklad, radi segajo tudi po periodičnem tisku.
Marija Andrejčič
BRALNI PALČKI,
MALČKI BRALČKI,... KOT OBLIKA KNJIŽNE IN KNJIŽNIČNE VZGOJE ZA PREDŠOLSKE OTROKE
V Knjižnici Grosuplje se na mladinskem oddelku že več let sistematično ukvarjamo s spodbujanjem bralnih interesov. Tokrat bi rada predstavila obliko knjižne vzgoje za predšolske otroke, ki so jo v grosupeljskem vrtcu poimenovali Bralni palček, lahko pa je poimenovana tudi drugače: Malček
8
Bralček, Knjigoljubček ali kakor vam drago. O tej obliki dela sem govorila že na srečanju v Pionirski knjižnici in na posvetovanju Pouk branja z vidika prenove 1996 v Ljubljani.
Ali niso predšolski otroci "premajhni" za bralno značko oz. palčka?
Ne. To je sicer res neke vrste bralna značka, vendar pa ni bralna značka v istem smislu kot jo poznamo pri osnovnošolcih ali srednješolcih, že zaradi tega ne, ker predšolskih otrok ne silimo k branju. Knjige, pravzaprav slikanice, otrokom prebirajo, pripovedujejo starši in v bistvu s to akcijo malce prebudimo prav njih. Starše spomnimo, da so njihovi otroci v pravljičnem obdobju in s skupnimi močmi na ta način nahranimo otroško domišljijo.
Otroci se navadijo hoditi tudi v knjižnico...
Seveda, otroci pri Bralnem palčku osvojijo nekaj začetnih pojmov, kot so knjižnica, knjiga, slikanica, pisatelj in se poizkušajo v sproščenem pogovoru o prebrani pravljici z vzgojiteljico, knjižničarko, staršem, prijateljem... Z vzgojiteljico pridejo v knjižnico in se sprehajajo po knjižničnih prostorih, izbirajo knjige, si knjige izposodijo, pogovorijo se s knjižničarko,...
Kako pravzaprav bralni palček poteka?
Bralni palček poteka že tretje leto. V akciji sodelujemo Knjižnica Grosuplje z vrtci Kekec iz občin Grosuplje in Ivančna Gorica. Z vrtcem smo se najprej dogovorili o poteku Bralnega palčka, sestavili pa smo tudi priporočilni seznam knjig. Potem smo se v sami knjižnici lotili tehle del:
-	s slikami začetnih glasov naslovov knjig smo opremili korita
-	dokupih smo nekaj knjig s seznama
-	pripravili smo organizirane do-poldneve za skupine iz vrtca
Otroci so ob tem obisku v pogovoru s knjižničarko osvojili nekaj osnovnih pojmov:
kakšna je razlika med knjigarno (poprejšnji obisk) in knjižnico
-	kako poteka izposoja (vaja, izposodijo si lahko npr. tudi Bon-ton, v katerem izvedo, kako se s knjigo ravna, kako se obnaša v knjižnici)
katero gradivo si izposojamo v knjižnici
kdo si v knjižnici še izposoja knjige (otroci, odrasli) - kje je mladinski oddelek kje in kako stojijo knjige, primerne za njih
-	kako poiščemo knjigo v koritu po začetnem glasu naslova (zraven sličice je tudi črka)
Otrokom privoščim, večji del obiska, sproščene in zanimive trenutke v knjižnici:
pogovor o palčkih, o knjigah, ki jih zanimajo; dobijo material za svojo knjižnico povem jim pravljico pokažem jim igralne knjige (knjige v katere kukamo, knjige, pri katerih izstopajo liki, knjige, ki pojejo, govorijo, leporelle, knjige, v katerih iščemo skrito žival, osebo, stvar, knjige, ki so zanimivih oblik, največjo in najmanjšo knjigo,...) pokažem jim knjižnične prostore v pravljični sobi lahko še pose-dijo, sami listajo, pregledujejo knjige, se igrajo, rišejo,... izposodijo si knjigo in dobijo vrtčevo izkaznico, še bodo prišli s skupino in s starši...
9
Otrokom smo torej razložili tudi to, kam in kako naj pripeljejo svoje starše po knjigo, kako knjigo poiščejo... Starši so potem res prišli in doma ali v knjižnici otrokom prebirali pravljice, pesmice, ki jih sicer mogoče nikoli ne bi. Otroci so se potem o prebranem lahko pogovarjali z vzgojiteljico. Pravljico so tudi narisali. Tekmovanje je bilo prostovoljno in za uspešno povedane obnove so dobili otroci priznanja, bralnega palčka ter knjigo. Vzgojiteljice so pripravile tudi zaključni program.
Kaj pa težave?
Organizacijsko se dela vsako leto lotim malce drugače. Lani smo namreč zaradi pomanjkanja časa {vnašanje v COBISS sistem) povabile vse vzgojiteljice, ki so izvajale knjižno vzgojo v vrtcu in jim pripravile predavanje na temo knjižne vzgoje. Pripravile smo tudi ogled knjižnice in jim predlagale načine dela, tako da so lahko kadarkoli prihajale v knjižnico in v pravljično sobico, kjer so se imeli lepo in poučno. Letos imam zopet malce več časa in pri prvem obisku sprejmem skupine in se z njimi ukvarjam...
Pojavil se je tudi znan problem knjižničarjev. Kljub dodatnemu nakupu, je knjig s seznama začelo zmanjkovati. Na seznam smo zato dodali knjigo po izbiri, v knjižnici pa smo opremili še dodatno korito v pravljični sobi. Tu je bil stalen set knjig s seznama knjig za Bralnega palčka, ki so ga lahko starši in otroci prebirali kar v knjižnici. Letos, tretje leto, ko se je v Bralnega palčka vključilo že 10 oddelkov, pa smo prosili vzgojiteljice, da naj starše opozarjajo, da je seznam priporočilen in ne "zacemen-tiran". Predlagale smo jim, da smo pripravljene, prav tako kot smo pripravile predavanje o knjižni vzgoji vzgojiteljicam, pripraviti tudi preda-
vanje, pravzaprav pogovor s starši in sicer takega, kjer bi se pogovarjali o dobrih knjigah, o knjigah, ki jih priporočamo, o tem, kako se knjige pravzaprav izbirajo. Na ta način bi razbile strogost seznama, kar pa bi odpravilo nervozice staršev, ki so jih povzročali zastonjski prihodi v knjižnico, ko knjige niso dobili.
Nekako se pedagoška vodja s tem ni čisto strinjala, ker da naj bi "strokovno postavljen dokončen seznam" vendarle olajšal delo staršem in predvsem vzgojiteljicam. Zato smo se ojunačili mi, se odločili in sami pripravili nekaj splošnih napotkov za starše, ki so izšli v brošurici O Bralnem palčku, knjižnici in vašem malčku. V njej starše seznanimo z njihovim otrokom, knjigo, knjižnico, s sproščenim izbiranjem knjig,... Takole nekako:
Vrtec na obisku v knjižnici je oblika dela, pri kateri otroci osvojijo osnovne pojme: knjigarna, knjižnica, knjižničar, knjiga,... Otrok izve, kje in kako stojijo knjige, ki so primerne zanj, nauči se jih poiskati,...
Vaš otrok je po dognanjih razvojne psihologije (prva Charlotte Buchler že v 19. stol.) v pravljičnem obdobju. V obdobju med 4. in 9. letom igra odločilno vlogo domišljija. Otrok jo hrani v igri in pravljici, zato obojega ni nikoli dovolj. To je duševna hrana, ob kateri se ustrezno razvija.
Seznam knjig je priporočilen. Z njim vas malce usmerjamo v kvalitetno literaturo, ni pa nujno, da berete otrokom ravno te knjige. Tudi sicer v življenju vas v take stvari nihče ne more in ne sme prisiljevati.
Kako izbiramo knjige? Pri izbiri upoštevajte otrokov dosedanji izkustveni svet in na kakšen način najraje hrani domišljijo. Paziti morate
10
na kakovost knjige, zato povprašajte o ustreznosti izbora še knjižničarko. Knjižničarka lahko sodeluje tudi z nasveti.
Kako beremo pravljice: Pravimo, da lahko pravljica zaživi na sto načinov. Poiščite ustrezen način za svojega otroka, vi ga najbolje poznate. Lahko mu pripovedujete ali razločno, privlačno berete... Otrok naj vam bo dovolj blizu, najbolje, v naročju. Naj bo čas za branje tudi čas za "muckanje".
Učenje branja naj bi potekalo samo skozi poslušanje pravljice, vse ostalo boste postorili kasneje, ko bo otrok že hodil v šolo.
Ure pravljic v Knjižnici Grosuplje potekajo redno, vsako prvo in tretjo sredo ob 17. uri za otroke od 4. do 9. leta.
Pravljična soba je namenjena individualnim (ali skupinskim) obiskom. V njej so na ogled igralne knjige, igrače in stalen set knjig s seznama Bralnega palčka.
Izposoja poteka po pravilniku Knjižnice Grosuplje.
Knjižničarke vam bodo vedno pripravljene pomagati in svetovati pri izbiri....itd.
Spremljevalne dejavnosti
Teh imamo vedno na zalogi. V pravljični sobi, kamor so hodili starši z otroki prebirat tiste knjige, ki si jih niso mogli izposoditi, smo vsak mesec pripravili še sete knjig, ki niso bile vezane na Bralnega palčka, ki pa so vseeno pritegnile pozornost staršev in otrok. Pripravljali smo sete knjig iz ur pravljic. Zakaj pa ne, smo si dejali in začeli izvajati še igralno uro s knjigo in spremljevalno razstavo.
Kaj pa otroci, ki ne hodijo v vrtec?
Razmišljali smo tudi o njih in v letošnjem letu jih bomo vključili v tekmovanje. O katerihkoli treh "pre-
branih" knjigah se bodo lahko pogovarjali s knjižničarko na mladinskem oddelku, nakar bodo postali pravi Malčki Bralčki.
Še razmišljanje o bralnih značkah sicer:
Menim, da bi tako obliko dela, ko apeliramo na starše, lahko uporabljali tudi še v prvih letih šolanja, v prvem in drugem razredu, to naj bi bile pravzaprav prve Bralne značke, značke poslušanja torej.
Tudi sicer, v višjih razredih, pa naj bi se izdelovali zgolj priporočilni seznami (tisti, ki ga strokovno izdelujejo v Pionirski knjižnici bi kar zadostoval) in ne določilni seznami - torej zopet več svobode. Več pozornosti bi morali snovalci Bralne značke v bodoče nameniti procesu zaljubljanja v branje, procesu branja, kot pa vsebinam knjig in obnavljanju le-teh. Otroke, knjižničarje, pedagoge,... bi morali vrniti k sproščenemu odnosu do branja. Kako? Razmišljala sem o Penna-covih 10. pravicah bralcev, ki bi morale biti iztočnica nekih novih bralnih značk. Takole nekako:
Za začetek bi vsi morali izvedeli za 10 pravic bralcev. Po upoštevanju teh pravic, lahko bi upoštevali tudi priporočilni seznam Pionirske knjižnice, bi vsak prišel do svoje ljube knjige - ene, edine, najljubše (predtem bi jih seveda več le pregledal, le prelistal, kaj preskočil, kaj prebral potiho, kaj naglas...) Potem bi prišel do tiste, ki bi jo bral še enkrat in še...in še. Pripravljen bo govoriti o tem, kako jo je bral, kako si jo je izbral, kaj je čutil ob njej (ob procesu iskanja in branja), ne o vsebini, saj o njej lahko molči, če bo hotel, nas lahko o njej vseeno navduši.
11
Poročila o tem, kako je našel letošnjo najljubšo knjigo, bi mogoče res nagradili s priznanji, knjigo,...
10 pravic bralcev
(Po Pennacu: Čudovito potovanje)
1.	Da ne beremo
2.	Da preskakujemo strani
3.	Da knjige ne končamo
4.	Da ponovno beremo
5.	Da beremo karkoli
6.	Da "bovariziramo"
7.	Da beremo karkoli
8.	Da listamo po knjigah
9.	Da beremo naglas
10.	Da o prebranem molčimo
Ksenija Medved
MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA
Interna pravila Knjižnice Bežigrad, ki veljajo do sprejetja republiškega Sporazuma o medknjižnični izposoji v Republiki Sloveniji.
Medknjižnična izposoja je ena od rednih oblik dela v službi uporabnikov in eden od elementov v knji-žničnoinformacijskem sistemu. Zagotavlja splošno dostopnost publikacij in informacij. Tako obliko med-knjižničnega sodelovanja je predvidel že prvi slovenski zakon o knjižnicah, na podlagi katerega je bilo leta 1962 izdano Navodilo o izposojanju knjig med knjižnicami v Sloveniji. S prehodom na enoten računalniško podprti sistem obdelave knjižničnega gradiva se morajo ta navodila posodobiti. Do sprejetja novega republiškega sporazuma o medknjižnični izposoji veljajo naslednja interna pravila:
1 Zbiranje in oddaja naročil
1.1	Knjižnica Bežigrad - matična e-nota , Vodovodna 3, je center za zbiranje in posredovanje naročil za medknjižnično izposojo za vse svoje enote -Knjižnica Črnuče, Knjižnica Savsko naselje, Knjižnica dr. Franceta Škerla in Knjižnica Glinškova ploščad.
1.2	Morebitne mednarodne zahteve po medknjižnični izposoji se urejujejo preko nacionalnega centra, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
2	Postopki za naročila
2.1	Za vsa naročila, ki so naročena po pošti, uporabljamo poseben obrazec (DZS, Obr. 1,13) s spremnico in zadolžnico, razen če je knjižnica, kateri pošiljamo naročila, določila drugače.
2.2	V sistemu COBISS potekajo naročila za medknjižnično izposojo preko šifre ILL. Opomba: Elektronski obrazec še ni določen, zato tekst oblikuje knjižnica sama.
2.3	Bibliografski podatki iskanega dela naj bodo čimbolj popolni.
2.4	Knjižnica vodi register naročil.
3	Postopek izposoje
3.1	Sprejetega naročila se ne sme zadrževati dlje kot en teden.
3.2	Če naročil ni mogoče izpolniti, je potrebno knjižnico, ki naroča, takoj obvestiti.
3.3	Če se predvideva, da se bo izvršilo naročila bistveno zavleklo, je potrebno knjižnico, ki naroča, o tem takoj obvestiti.
3.4	Zahtevano gradivo se pošlje direktno v knjižnico, ki naroča.
3.5	Vse medknjižnično izposojeno gradivo ima na vidnem mestu pečat Knjižnice Bežigrad oziroma njenih enot.
3.6	Zavoj z gradivom, ki se ga pošlje naročniku, mora biti vidno
12
označen z napisom: Knjižnica Bežigrad - Medknjižnična izposoja - Vodovodna 3 - 1000 Ljubljana.
3.7	Zavoju z gradivom, ki je bilo naročeno po pošti, se priloži spremnica, zadolžnico knjižnica obdrži kot dokument o med-knjižnično izposojenem gradivu.
3.8	Zavoju z gradivom, ki je bilo naročeno preko sistema COBISS, medknjižnična izposoja, šifra ILL, se priloži spremni dopis.
3.9	Gradivo se pošlje s priporočeno pošto.
4 Pogoji posredovanja gradiva
4.1	V medknjižnični izposoji se izposoja gradivo, pri katerem ni posebnih zadržkov za normalno izposojo in je v skladu s predpisi o avtorskem pravu.
4.2	Ne izposoja se: rokopisi,
redke in dragocene knjige, priročniki, ki se uporabljajo samo v prostorih knjižnice, tekoči letniki časopisov in časnikov,
leposlovje in gradivo, ki je obvezno za osnovnošolsko in srednješolsko branje in knjižnično gradivo, ki je zaradi velikosti in teže neprimerno za pošiljanje.
4.3	Izjemoma, kadar to zahtevajo splošni kulturni in znanstveni interesi, se lahko tudi gradivo iz alineje 4.2 posodi ob pogojih, ki jih določi vodja knjižnice ali njegov namestnik.
4.4	Gradivo za medknjižnično izposojo se ne sme fotokopirati.
4.5	Medknjižnično izposojeno gradivo se sme uporabljati le v prostorih knjižnice, ki si je gradivo izposodila.
Izjemoma, če to dovoli knjižnica, ki je knjižnično gradivo posodila, sme knjižnica - naro-
čnica dovoliti uporabo medknjižnično izposojenega gradiva tudi zunaj knjižnice.
5	Rok izposoje
5.1	Rok izposoje za vse medknjižnično posojeno gradivo je en mesec. Ne šteje se čas, ki je potreben za pošiljanje in vračanje gradiva.
5.2	Podaljšanje medknjižnično izposojenega gradiva je možno le v izjemnih primerih (glej alinejo 4.3). Zanj je potrebno prositi pravočasno pred iztekom roka izposoje.
6	Vračanje gradiva
6.1	Medknjižnično izposojeno gradivo se pošlje direktno v knjižnico, ki je gradivo izposodila.
6.2	Medknjižnično izposojeno gradivo mora biti vrnjeno v nepoškodovanem stanju.
7	Potrdilo o sprejemu
7.1 Sprejema za poslano enoto ali za njeno vrnitev ni treba potrjevati, razen če se to posebej zahteva.
8	Odgovornost za izgubo ali škodo
8.1	Knjižnica-naročnica odgovarja za knjižnično gradivo, ki si ga je medknjižnično izposodila. Prispela medknjižnično izposojena enota mora biti pred izposojo in po njej pregledana, če se knjižnično gradivo poškoduje ali izgubi, ga mora knjižnica - naročnica nadomestiti z enakim izvodom ali pa se sporazumno določi način nadomestila.
Poškodovano knjižnično gradivo mora knjižnica - naročnica vrniti knjižnici, ki ga je posodila.
8.2	Medknjižnično izposojeno gradivo mora biti nepoškodovano
13
(npr. brez uporabnikovih opomb). V nasprotnem primeru je potrebo poškodbe opisati na spremnem dopisu ali zadolžnici.
8.3	Vse medknjižnično posojeno gradivo mora biti pri pošiljanju primerno zavito.
8.4	Knjižnica Bežigrad lahko ustavi nadaljnje posojanje knjižnici, v kateri se je knjižnično gradivo poškodovalo ali izgubilo.
9	Plačilo
9.1 Knjižnica Bežigrad krije vse stroške nastale pri naročanju in izposojanju knjižničnega gradiva v medknjižnični izposoji, razen za primere iz alineje 8.1.
Če se bo povečalo število zahtevkov za medknjižnično izposojo bodo storitve zaračunane po internem ceniku.
10	Statistika
10.1 Knjižnica vodi evidenco vseh naročil in evidenco izpolnjenih naročil.
Literatura:
1.	Medknjižnična izposoja. Knjižnica, (1962) 1-2, str. 96-97
2.	Osnove knjižničarstva. Ljubljana : Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, 1987
3.	Sporazum za medbibliotečno izposojo - IFLA 1978. Obvestila republiške matične službe, (1988) 2, str. 25-34
Pravila sta pripravili: Mateja Ločniškar-Fidler Tatjana Martinčič
MEDNARODNA SREČANJA
KONFERENCA CONCEPTIONS OF LIBRARY AND INFORMATION SCIENCE (CoLIS) 2 (Kopenhagen, 13. - 16. oktober 1996)
Mednarodna konferenca o koncepcijah knjižničarske in informacijske znanosti (CoLIS) se je letos v organizaciji Danmarks Biblioteks-skole odvijala šele drugič zapovrstjo (Kopenhagen, Danska). Že prva konferenca iz leta 1991 (Tampere, Finska) pa je dosegla tak sloves, da lahko CoLIS konference danes upravičeno postavljamo ob bok velikim konferencam, kakršne so ACMove konference (SIGIR, SIGCHI...). CoLIS konference želijo najti skupno pot oziroma integracijo idej med starejšo tehnološko orientirano raziskovalno tradicijo v IR in novejšimi k uporabniku usmerjenimi pristopi k znanstvenemu raziskovanju iskanja in komunikacije informacij.
Tematski naslov letošnje konference CoLIS je bil "Integracija v prihodnosti" (Integration in Perspective). Konferenca je poskušala prikazati trenutni tok teoretične misli in pomembnejše raziskovalne rezultate osnovnih področij informacijske znanosti. V štirih dnevih je bilo predstavljenih 32 referatov iz 13. držav, posvečenih ključnim fenomenom iskanja in komunikacije informacij. Zajeti tematski sklopi so sledeči:
14
1. Osnovne konceptualizacije informacije in informacijske znanosti: Lete danes vse bolj poudarjajo in izpostavljajo vlogo uporabnika v iskanju in komunikaciji informacij. Prikazani modeli izhajajo tako z vidika her-menevtike kot kibernetike in semiotike. V prvi tematski sklop sodi med drugim tudi uvodni referat uglednega profesorja iz Univerze v Glasgowu Keitha van Rijsbergena (za nepoznavalce naj mimogrede omenim, da njegova druga izdaja (1979!) knjige 'Information retrieval' še vedno sodi v seznam študijske literature za IR), ki se je na njemu lasten način tokrat lotil matematično logiške formalizacije nezanesljivosti kot ključne in inherentne lastnosti iskanja informacij. Prispevek je kognitivno usmerjenim slušateljem (recimo nepopustljivi in vztrajni dvomljivki v možnost formalizacije IR interakcije Vir-giniji Cano) že takoj na začetku pognal kri po žilah ter sprožil burno in zanimivo razpravo med ves čas prisotnima nasprotujočima si taboroma 'kognitivcev' (razvijalci kognitivnih modelov) in 'tehnicistov' (računalniški imple-mentatorji).
2.	Metodološki pristopi: V tem sklopu so prikazane tako nekatere kvalitativne kot kvantitativne raziskovalne metode za področje iskanja informacij. Prispevki zajemajo prikaz študij konsistentnosti, definirajo infor-mativnost kot merilo uspešnosti pregledovanja (brskanja browsing), dva prispevka pa podajata nove metodološke pristope v bibliometričnih analizah.
3.	IR interakcija: Je sklop v dveh delih; prvi je posvečen koncepciji informacijske potrebe in rele-
vantnosti, drugi pa iskanju s povratno zanko in modifikaciji iskalne zahteve. Skupno je v ta sklop zajetih šest prispevkov, pri čemer sta dva nadgradnja dosedanjega Ingwersenovega kognitivnega modela IR interakcije (glej njegovo knjigo 'Information retrieval interaction' iz leta 1992) oziroma leta 1995 skupaj z Wil-lettom izdelanega kognitivnega modela IR procesov. Prispevek nadebudne mlade Pie Borlund, Ingvversenove PhD varovanke, z naslovom 'Razumevanje komunikacije informacij kot interaktivnih kognitivnih procesov' je že sam po sebi zbudil določeno pozornost. Dodatno je k temu prispeval Pijin humoren nastop. Drugi je prispevek Štefana Miz-zara iz Univerze v Udinah (Stefano je član širše Brajnik -Guida - Tassove skupine za modeliranje uporabnika). Njegova matematična formalizacija temeljnih kognitivnih IR konceptov (stanj znanja, informacije, informacijske potrebe in relevantnosti) si je med drugim prislužila nagrado 'za najboljši prispevek med mladimi referenti'. V prihodnje bomo zagotovo lahko spremljali tudi znanstveno delo van Rijsbergenovega študenta Iaina Campbella, ki v svojem prispevku tokrat podaja model progresivnega razvoja informacijske potrebe, ki temelji na ideji spreminjajoče se nezanesljivosti kognicije. Udeleženci smo upravičeno veliko pričakovali od Saracevicevega vabljenega referata na temo relevantnosti - temeljnega koncepta in aktivnega raziskovalnega predmeta informacijske znanosti. Kot vsa njegova dela tudi navedeno odlikuje izredna sistematičnost in za Te-fka tako značilna pragmatičnost. Nadalje je zanimiv prispevek
15
Amande Spink, ki že sodi v drugi del sklopa o IR interakciji. Avtorica primerja in poskuša potegniti paralele med razumevanjem iterativne povratne zanke v kibernetiki in družbenih vedah ter v iskanju informacij, pri čemer ločuje med tradicionalnimi in interaktivnimi modeli povratne zanke. Naslednji prispevek Kris-tensenove se loteva vprašanja širitve iskalne zahteve, ki temelji na konceptih, in sicer na primeru probabilistične iskalne tehnike.
4.	Management informacij: Je
sklop štirih referatov, ki vsi prikazujejo empirične raziskave (študije primerov). Zdi se, da ta sklop najbolj izstopa iz vsebinsko sicer koherentne zasnove CoLIS 2.
5.	Proces iskanja in uporabe informacij: Sklop zajema teoretično razpravo o konceptu nezanesljivosti v uporabnikovem iskanju informacij (avtorica je Carol Kuhlthau, ki ob Tefku Saracevicu in Nicku Belkinu prav tako prihaja iz Rutgers univerze v ZDA) in več kvalitativnih analiz procesov, zajetih v iskanje in interpretacijo informacij.
6.	Analiza informacijskih objektov v besedilih in slikah: Z lingvistično analizo besedil se ukvarjata dva prispevka. Prvi, prispevek Francoisa Paradisa, prikazuje poskuse z izluščevanjem teme (vsebine) iz kratkih razlagalnih besedil v francoščini in angleščini ter njihov priklic. Drugi se loteva vpliva ročno razrešenih fenomenov diskurza - elips (izostankov delov besedil, ki so jasni iz konteksta) in anaforičnih referenc (npr. zaimkov) - na odziv in natančnost priklica iz
časopisne zbirke popolnih besedil. Zanimiva je Yitzhakijeva statistična analiza deleža informativnih besed (Luhn!) v naslovih člankov ter primerjava in-formativnosti (povednosti) naslovov člankov v naravoslovju, družboslovju in humanistiki v zadnjih 60. letih. Zadnji prispevek iz tega sklopa se ukvarja z analizo slikovnih objektov in teorijo vizualnega jezika.
Prvi dan konference so se ob van Rijsbergenovem uvodnem referatu odvijala še tri predavanja (tutorial). Prvo, Ingwersenovo, z relativno majhno udeležbo, je govorilo o biblio-metričnem pojmu faktorja vpliva revije. Istočasno se je odvijalo dobro obiskano, a po mnenju mnogih premalo zahtevno in zato za marsikoga neinformativno predavanje Leone Carpenter o elektronski knjižnici. Saracevicevo predavanje o evalvaciji informacijskih in knjižničnih storitev nam je prej kot ne lahko dober vodnik po različnih evalvacijskih metodah, njihovih prednostih, slabostih in uporabnosti.
Oktobrsko dogajanje na kopenha-genski Kraljevi šoli za bibliotekar-stvo je bilo, kot se je verjetno dalo razbrati, znanstveno polno in živahno. Po dosedanjih podatkih se CoLISovci v tretje srečamo nič prej kot leta 2001. in nič dlje kot na Hrvaškem.
Saša Zupanič
16
VLOGA KNJIŽNIC PRI EKONOMSKEM RAZVOJU
mednarodna konferenca, Ljubljana 21. - 23. april 1997
Urad za splošno dostopnost publikacij in mednarodno izposojo Mednarodne zveze bibliotekarskih organizacij (The International Federation of Library Associations Offices for Universal Availability of Publications and International Lending, IFLA Office for UAP and ILL) pri Britanski knjižnici, Boston Spa., Wetherby in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) organizirata mednarodno znanstveno konferenco v času od 21. do 23. aprila 1997 v Ljubljani, v stavbi TIR/3, Trg republike 3. Vljudno vabimo vse, ki vas tema zanima, da pravočasno prijavite svojo udeležbo.
Cilj konference je osvetliti vlogo knjižnic pri ekonomskem in vsesplošnem razvoju družbe. Z udeležbo predstavnikov iz različnih držav želimo vzpodbuditi pretok informacij in izkušenj. O pomembnosti poslovnih in drugih informacij za vsesplošni ekonomski razvoj je bilo že veliko govora; ta konferenca pa naj bi raziskala upravičenost te trditve. Želja organizatorjev je, da se konference udeležijo poleg knjižničarjev še predstavniki gospodarstva, ekonomisti in vsi tisti, ki imate na svojih delovnih mestih možnost vplivati na razvoj in kakovost storitev knjižnično-informacijske infrastrukture.
Teme:
1.	Pomembnost knjižnic. Kakšna je njihova vloga?
2.	Praktične izkušnje.
3.	Knjižnice in ekonomski razvoj. Ali imajo knjižnice možnost vplivati na ekonomski razvoj?
4.	Razvoj infrastrukture.
5.	Kako uspeti?
6.	Graditi za prihodnost.
Referati:
predvidoma 16 tujih predavateljev in 5 domačih.
Podrobnejši program konference in abstrakti referatov bodo objavljeni v posebni publikaciji, ki jo bo tiskala IFLA in bo sestavni del prejetih gradiv, ki jih dobi vsak udeleženec konference. Tri mesece po konferenci bo IFLA pripravila Zbornik referatov z zaključki konference, ki ga bo mogoče kupiti. Konferenca in vsi referati bodo v angleščini.
Poleg konference bo organizirana razstava različnih posrednikov informacijskih storitev, predvsem iz tujine.
V stroške kotizacije je vključeno konferenčno gradivo z objavljenimi abstrakti, ogled knjižnic, organiziran ogled Ljubljane, slavnostni sprejem s kulturnim programom, osvežilni napitki in dve kosili. Po konferenci, 24. aprila 1997, bo celodnevni izlet, za katerega je potrebno doplačilo in posebna prijava. Vse prijavnice objavljamo v prilogi Knjižničarskih novic.
Monika Kljašnja
17
BORZA DELA
»j/	«j«	^ vp	^	vi-	«j/
Inštitut za metalne konstrukcije,
Ljubljana, Mencingerjeva 7 išče honorarno višjega knjižničarja ali bibliotekarja. Zaposlitev je 2-3 krat na teden po štiri ure. Informacije tel. 061/714-878 vsak dan, ob torkih 10.00 do 14.00 pa 061/332-023 gospa Andra Žnidar. Primerno za upokojence ali brezposelne.
OBVESTILA
PREDLOG ZA USTANOVITEV NAGRADE: KNJIGA LETA
Na 11. skupščini ZBDS, dne 8.11.1995 na Bledu sem predlagala, da bi ustanovili Nagradi knjižničarjev Slovenije, ki bi se podeljevali vsako leto izbrani knjigi leta (za odrasle) in izbrani mladinski knjigi leta. O predlogu naj bi razpravljali na posameznih DB. Oblikovala naj bi se skupina, ki bi dorekla vsebinske, tehnične in organizacijske podrobnosti v zvezi z nagradami.
Septembra 1996 je bil izdelan predlog pravilnika o nagradi z namenom, da se posreduje knjižničarjem in po možnosti sprejme na letošnjem strokovnem posvetovanju ZBDS v Termah Čatež. Očitno pa
je rok prekratek in o nagradi se bomo morali še dogovoriti.
Nekateri knjižničarji niso bili seznanjeni s predlogom o nagradi, zato o tem obveščamo v Knjižničarskih novicah.
PREDLOG ZVEZI BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Z/l USTANOVITEV
NAGRADE KNJIŽNIČARJEV SLOVENIJE ZA KNJIGO LETA IN MLADINSKO KNJIGO LETA
Pomembne vzpodbude avtorjem, pisateljem, ilustratorjem in prevajalcem za njihovo delo so priznanja, nagrade. V Sloveniji žal ni državne nagrade za knjige za otroke in mladino. Ni državne nagrade za literarno ustvarjanje za mlade, za mladinsko ilustracijo, za prevod mladinskega dela.
ZBDS je močna in številčna organizacija ljudi, knjižničarjev, ki se profesionalno ukvarjamo s knjigo. Prepričana sem, da bi priznanje, ki bi ga slovenski knjižničarji vsako leto podelili najboljšemu tekstu (leposlovnemu in stvarnemu), najboljši ilustraciji in najboljšemu prevodu, imelo velik pomen in ugled. Ta priznanja naj bi bila za knjige za odrasle in za knjige za otroke in mladino. Predvsem se zavzemam za priznanja za knjige za otroke in mladino.
Predlagam torej, da ustanovimo
Nagrade knjižničarjev Slovenije za knjige leta za odrasle
in
- knjige leta za otroke in mladino.
Knjižničarji že sedaj objavljamo lestvice najbolj branih in najljubših knjig v knjižnicah, zato menim, da ustanovitev nagrade ne more biti poseben problem.
18
Nagrade knjižničarjev Slovenije so lahko tudi privlačen projekt za knjižničarje, ki bi z lastnim anga-žmajem in vključevanjem bralcev, še zlasti mladih, pomembno vplivali na branje in zanimanje za knjige. Z dvigom kulture branja pa se bo dvigal tudi ugled knjižnic in dela knjižničarjev.
Ime nagrade, komu bo namenjena (samo pisateljem ali tudi ilustratorjem in prevajalcem), in vsi tehnični in vsebinski postopki, ki so potrebni ob nagradah, so vprašanja, ki jih puščam odprta in jih namenjam odločitvi tistih, ki bodo zanje zadolženi, če bo moj predlog za ustanovitev nagrade sprejet.
Upam in želim, da boste moj predlog podprli.
Tanja Pogačar
NASILJE V PRIPOVEDI ZA OTROKE
Matična knjižnica Izola, Oktobrske revolucije 1, vabi na srečanje - okroglo mizo na temo "Nasilje v pripovedi za otroke", ki bo v petek, 22. novembra 1996, ob 11. uri v Matični knjižnici Izola. Moderator srečanja bo prof. Jasna Čebron, z nami pa bodo razmišljali Blanka Bornšek (Mariborska knjižnica), mag. France Prosnik, dr. Igor Saksida, Darja Tancer-Kajnih (revija Otrok in družina) in še kdo.
Za izhodišče:
Kaj pravzaprav je nasilje (uporaba sile, pritiska) v pravljičnih besedilih? Fizično - opisi nasilnih dejanj, iskanje rešitev z nasilnim vedenjem, nasilno govorjenje ali drugačno - nasilje nad bralcem, kar postavi pod vprašaj moralnost
avtorja in odgovornega urednika, ki je izdajo dovolil? Duhovno? Razmišljanje glavnega junaka, s katerim se mladi bralec poistoveti? Nasilje skozi ideologijo? Obstaja povezava med nasiljem v literaturi in nasilnim vedenjem otrok?
Po dogovoru z uredništvom revije Otrok in knjiga bodo referati objavljeni.
Literatura:
Damjan, Mischa: Deček s severa. Ljubljana : Kres, 1996 Grimm, J. in W.: Janko in Metka. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987
Kovič, Kajetan: Pajacek in punčka. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1984
Povasnica, Mjuta: Ljubica in Arpit. Devin : Založba Devin, 1995
Strett, Jakob: Čarobna piščal. Ljubljana : EPTA, 1996 Strokovni teksti z okrogle mize komisije za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, na temo "Otroci - vrstniki nasilje". Ljubljana : ZPMS, 1995
Prijazno prosimo, da svojo udeležbo sporočite na telefon 066 63-412 oz. po faksu 066 67-531.
Nadja Mislej Božič
KNJIGA, KNJIŽNICE, ZALOŽNIKI IN ZAKONI
Društvo bibliotekarjev Hrvaške, Združenje založnikov in knjigarjev in Hrvaško društvo književnikov organizirajo pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške in Sveta Evrope posve-
19
tovanje o pravnem položaju knjige in knjigarjev v Republiki Hrvaški:
KNJIGA, KNJIŽNICE, NAKLADNICI I ZAKONI,
Stubičke toplice, Hotel "Matija Gu-bec", 6. - 9. december 1996.
Posvetovanje je posvečeno novim zakonskim predpisom o knjigi in knjižnicah v Hrvaški, ter njihovi primerjavi z ustreznimi sodobnimi predpisi v Evropi, novi vlogi založnikov, knjigarjev in knjižnic, ter potrebi po izdelavi in razvoju novih bibliografskih pripomočkov in služb v trgovini s knjigarni. Pričajujejo, da bodo referati in razprava posebej zanimali ravnatelje knjižnic, vodje matičnih služb, posameznike, ki se ukvarjajo z izobraževanjem bibliotekarjev, založnike, knjigarje, uvoznike knjig. Ker bo na posvetovanju precej referentov iz tujine (Svet Evrope, Nemčija, Madžarska, Norveška, Velika Britanija, Belgija) bosta uradna jezika hrvaščina in angleščina. Referate bodo prevajali v oba jezika.
Delo bo potekalo tudi v sekcijah: ustanavljanje, financiranje in upravljanje knjižnic knjižnične službe in sodelovanje pravni predpisi za knjižnice in založnike - knjižničarska izobrazba
Kotizacija znaša 100 kun in se vplača pri prihodu. Zbornik bo objavljen po posvetovanju in bo poslan vsem udeležencem, ki bodo plačali kozitacijo. Prijave pošljite na naslov: Dunja Gabriel
Hrvatsko bibliotekarsko društvo c/o NSK
10000* Zagreb
Hrvatske bratske zajednice bb tel.: 01/616-4096 (od 16.-17. ure)
#|í	«(C	íjí ífí íj*	»J» »j*
PA ŠE TO ^ ^ ^ »j, ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ «j«
"??Cnfi£nicarstz/o Je nija - s/éf fe prej vsakemu zas^ripje. "
(J. Munda na tiskovni konferenci ob šliridesetletnici revije Knjižnica, 20.V1.1996)
"Če z/ šofi ni fepirca in Je fafičnica zaprta, Je to res poden/"
(Dijakinja ene od ljubljanskih srednjih šol)
PRILOGI
1.	V prvi prilogi objavljamo seznam referatov z 62. konference IFLA, ki je bila od 25. do 31. avgusta v Beijingu. Referati so vsem zainteresiranim na voljo v INDOK centru/knjižnici za bibliotekarstvo v NUK.
2.	V drugi prilogi boste našli prijavnice za mednarodno konferenco Vloga knjižnic pri ekonomskem razvoju, ki bo potekala v Ljubljani od 21. do 23. aprila 1997.
20
V KROŽENJE
KNJIŽNIČARSKE NOVICE, 6(1996)11. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnožila: NUK, Turjaška 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambro-žič, Ivan Kanič. Naklada: 640 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah (v ASCII formatu), ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
21
PRILOGA KNJIŽNIČARSKIH NOVIC 6(1996)11
SEZNAM REFERATOV S 62. MEDNARODNE KONFERENCE IFLA - BEIJING 1996
ACQUISITION AND EXCHANGE
ACQUIS-1-E-059(B5)-Meitetsu Haruyama: National Diet Library's approach to digital collections and the economic issues: with a dialogue between a librarian and an economist.
ART LIBRARIES
ART(WS)-4-E-093-Cecilia H. Chin, Ildiko P. DeAngelis: Paying for services: experiences at The Smithsonian Institution.
ART(WS)-4-G-093-Cecilia H. Chin, Ildiko Pogany deAngelis: Erfahrung lehrt: Richtlinien der Smithsonian Institution für Gebrauchsgebuehren. ART(WS)-5-F-094-Karen Latimer: Un compte courant dans une bibliotheque universitaire est-il possible?
ART(WS)-6-E-095-Sally Wood-Lamont, Ioana Robu: Self-financing services in libraries: a method of increasing limited library budgets in Post-Communist Romania?
ART(WS)-7-S-096-Javier Docampo: Imágenes digitales y valoración de costes: la experiencia española.
ART(WS)-9-E-098-01ga V. Sinitsyna: Paid services at The Library for Foreign Literature: new objectives, experience, perspectives.
ART-1-E-090(B2)-Dai Shujuan: Chinese art library towards the 21st century and overview of the development of the reference library of the Chinese Academy of Arts.
ART-2-E-091(B2)-Zheng Haiyao: The provision and use of information on Chinese art in London libraries.
ART-3-E-092(B2)-Hartmut Walravens: The introduction of copper - engraving into China.
AUDIOVISUAL MEDIA
AVM-2-E-074(B6)-Wang Qian: The AV services at public libraries in China. AVM-2-F-075(B6)-Isabelle Giannattasio: Coopération et projets internationaux dans le domaine de l'audiovisuel et des multimédias.
AVM-3-E-076(B6)-Yan Ma, Steven Miller, Yanquan Liu: Cataloging nonprint resources in the USA: a comparative study of organization and access for selected electronic and audiovisual resources.
1
AVM-4-E-077(B6)-Yaping Liu: Creating a searchable	film&video database on library homepage.
AVM-5-S-078(B6)-Maria Pilar Gallego: Catalogación de audiovisuales: un repaso a la situació.
BIBLIOGRAPHIC CONTROL
BIBC01-E-050(B4)-Donna Duncan: Section on classification and indexing: review of activities, 1995-1996.
BIBC02-F-079(B4)-Suzanne Jouguelet: I FLA Section de catalogage: rapport d'activités 1995-1996.
BIBLIOGRAPHY
BIBL-1-E-071(B4)-Alan Danskin: International standards in authority data control: costs and benefits.
BIBL-2-E-072(B4)-Fu Ping: Bibliographic control in China.
BIBL-3-E-073(B4)-Yan Hong: Publishing of annotated bibliographies: promises and challenges for the 90's.
BIBL-4-F-222-Frangoise Bourdon, Sonia Zillhardt: Author: towards an European network for name autority data.
BIOLOGICAL AND MEDICAL SCIENCES LIBRARIES
BIOL-1-E-051(B2)-Liu Xiaochun, Fang Ping: Developing medical library and information science education in China.
BIOL-2-E-051(B2)-Frances Groen: East meets West: a decade of partnership in library education between McGill University and China Medical University. BIOL-3-E-053(B2)-Xiong Dizhi, Ma Li: The selection and training of successors for Medical Library director in China.
BIC>L-5-E-055(B2)-Chen Ziyi, Zhang Shuyong: Achievements, experiences, and prospects in services providing literature information for biotechnology. BIOL-6-E-146-Mariam Ginman: East meets West in medical librarianship. BIOL-8-E-163(B2)-Zhao Huaying: The effect and experience of Chinese libraries in the service for agricultural development.
LIBRARIES FOR THE BLIND, LIBRARIES SERVING DISADVANTAGED PERSONS
BLIND-1 -E-016(B3)-Shellatay Devadason, Miriam Abdul Kadir: A new vista on library services to the visually impaired in the developing countries of Asia: a Malaysian paradigm.
BLIND-2-E-017(B3)-Winnie Vitzansky: The development of national strategies for library service for blind and print handicapped people in Denmark. BLIND-3-E-018(B3)-Hiroshi Kawamura: International instruments for access to information for all.
2
DISADV-2-E-023(B3)-Bror Tronbacke: Easy-to-read: an important part in reading promotion and in the fight against illiteracy.
DISADV-3-E-024(B3)-Peter Craddock: Talking newspapers and magazines for visually impaired and other people with print disabilities: an international perspective.
LIBRARY BUILDINGS AND EQUIPMENT
BUILD(WS)-4-E-150-Shirin Taavoni: The new library building plan for the National Library of the Islamic Republic of Iran.
BUILD- 1-E-013(B6)-Gao Jisheng: The development of Chinese modern library. BUILD-3-E-015(B6)-Wu Jianzhong: Constructing a new Shanghai Library.
CATALOGUING
CAT(WS)-3-F-155-Marcelle Beaudiquez, Anne-Marie Beaugendre: Du tiroir à l'écran: les opérations de conversion rétrospective de la Bibliothèque nationale de France.
CAT(WS)-4-E-167-Richard De Gennaro, Dale P. Flecker, Karen Carlson Young: Pisitioning Harvard's libraries for the electronic age: a report on the Harvard retrospective catalog conversion project.
CAT(WS)-6-E-199-Lee C.F.: Retrospective conversion of CJK bibliographic records in the Fung Ping Shan Library, University of Hong Kong. CAT-1-E-007(B4)-Hao Zhiping: The commencement and advancement of China's cataloguing in publication.
CAT-2-E-008(B4)-Isa de Pinedo, Cristina Magliano: Cooperative cataloguing: supply and exchange of data through a European project: the Italian experience.
CAT-7-E-200-Winston Tabb: The program for cooperative cataloging: mission, goals, and potential for international cooperation.
CHILDREN'S LIBRARIES
CHILD-l-E-110(B3)-Zheng Lili: Status quo and prospects of the children's library in China.
CHILD-l-E-209-Zhang Yiyung: Storytelling in China today.
CHILD-2-E-210-Audrey Daigneault: A rationale for storytelling in an electronic age.
CHILD-3-E-114(B3)-Ning Guoyu, Gao Xinzhan, Du Chen: Study on the present condition and the trend of development for the undertaking of children's libraries in China.
CHILD-3-E-211-Brenda Walker: Meeting the needs and interest by age levels. CHILD-4-E-212-Dorte Futtrup: The telling of myths and legends from Greenland.
3
CLASSIFICATION AND IDEXING
CLASS(WS)-12-E-171-Carole Moore, Jack Cain: Modern technology and the digitalization of subject headings.
CLASS(WS)-13-E-176-Joan S. Mitchell: DDC 21: an introduction.
CLASS( WS)-14-E-177-Giles S. Martin: The revision of 350-354 public
administration and 560-590 life sciences in edition 21 of DDC.
CLASS!WS)-15-E-178-Julianne Beall: Dewey for Windows.
CLASS(WS)-16-E-179-Barbara L. Bell: The Dewey Decimal Classification system in national bibliographies.
CLASS(WS)-17-E-180-Giles S. Martin: DDC in the Asia-Pacific region. CLASS(WS)-18-E-181 -Wang Dongbo: Dewey Decimal Classification in China. CLASS(WS)-19-E-182-Octavio G. Rojas L.: The translation of the DDC: the experience of the Spain.
CLASS(WS)-20-E-183-Lois Mai Chan: Dewey Decimal Classification: edition 21 and international perpectives summary and closing remarks.
CLASS(WS)-6-E-128-Taesoo Kim: A study on the development of Korean subject headings.
CLASS-1-E-047(B4)-Songqiao Liu: Decomposing DDC synthesized numbers. CLASS-2-E-048(B4)-Fredrich Geisselmann: National problems and international cooperation in classification.
CLASS-3-E-049(B4)-Zhang Qiyu: Contemporary classification systems and thesauri in China.
CONSERVA TION
CONS-1-E-004(B6)-Pei Zhaoyun: Rescue and reproduction of Chinese precious documents.
CONS-2-E-019{B6)-Rujaya Abhakorn: Towards a collective memory of mainland Southeast Asia: field preservation of traditional manuscripts in Thailand, Loas and Myanmar.
CONTRIBUTED PAPERS
CONTR-l-S-069(B0)-Jesús Francisco Garcia Perez: Las bibliotecas especializadas y su incidencia en el contexto económico y social de América Latina. CONTR-2-E-086(B0)-Yan Quan Liu: The impact of national policy on developing information infrastructure: nationwide issues in the United States and China. CONTR-3-E-099(B0)-F. J. Devadason: A methodology for the identification of information needs for users.
CONTR-4-E-100(B0)-Tuula Haavisto: A helping of democracy? Telematics, democracy and libraries.
CONTR-5-E-101 (BO)-T. D. Webb: Exploiting online potential: information, national development and libraries.
CONTR-7-E-115(B0)-Sarah Kagoda-Batuwa: Free versus fee: the challenge of government libraries in Uganda.
CONTR-8-E-116-Tord Hoivik: Digital lib: an economic agenda for library research.
4
CONTR-9-E-117(B0)~He Quin: Future Chinese librarians and their training.
CORE PROGRAMMES
CORE-1-E-124(BO)-Leigh Swain: Universal dataflow and telecommunications core programme.
CONTINUING PROFESSIONAL EDUCATION
CPERT-1-E-025(B7)-Darlene E. Weingand: The continuing education customer: key to efective program development.
CPERT-2-E-109(B7)-Yougsook Lee: Reborn through continuing education in the case of Korea.
CPERT-3-E-142-Yan Quan Liu, Heather Hua Nie, Yaling Cao: Campus library services for college/university commuters in the United States and the People's Republic of China.
CPERT-4-E-201 -Xu Qing: Librarians' continuing education in the 21st century. CPERT-5-E-255-Wen Pei Zhi, Ma Jing Kun: University librarian's thoughts on professional continuing education.
DOCUMENT DELIVERY AND INTERLENDING
DOCDEL(WS)-l-E-C)27-Sara Gould, Graham P. Cornish: The IFLA voucher scheme: an alternative payment for international ILL.
DC>CDEL(WS)-2-E-028-Joan Chambers: Determining the cost of an interlibrary loan in North American research libraries: initial study.
DOCDEL( WS )-4-E-158-Heinz Fuchs: Charging for document delivery and interlending: an introduction.
DOCDEL(WS)-7-E-225-Mary E. Jackson: Measuring the performance of interlibrary loan operations in North American research and academic libraries. DC>CDEL-3-E-044(B5)-Graham P. Cornish: Electronic copyright management systems: dream, nightmare or reality?
DOCDEL-5-E-172-Mary E. Jackson: Copyright in the United States: current development and initiatives.
DOCDEL-8-E-250-Elena Eronina: Copyright and its impact on ILL and document delivery services in Russian libraries.
EDITORS OF LIBRARY JOURNALS
EL J-1 -S-043(B7)-Emilio Setién: Información sobre la disponibilidad derevista bibliotecológicas en América Latina.
ELJ-2-E-123(B7)-Lester J. Pourciau, Rita J. Broadway: The journals of librarianship in developing countries: availability difficulties as seen by periodical jobbers.
5
PUBLIC LIBRARIES
GENPUB-1 -E-029(B3)-Sissel Nilsen: Libraries serving the general public. GENPUB-2-E-030(B3)-Liu Xiaoquin: Public libraries and economic development in China.
GENPUB-3-E-031(B3)-S. D. Lithgow: New roles, new skills: library and information services to disadvantaged users.
GENPUB-4-F-032(B3)-Frederic Plain-Japy: Origines et genese du braille dans le monde les origines de i'ecriture tactile.
GEOGRAPHY AND MAP LIBRARIES
GEO-1-E-041(B2)-Patrick Meglamery: Developing map library services for the business user experiences from a stete university library.
GEO-2-E-080(B2)-William Lamble: Who needs maps of China? The Western Australian experience of map demand and availability - a case study. GEO-3-F-C)81(B2)-Pierre Plangues: Politiques d'acquisition, de conservation et de diffusion e la cartotheque de l'Institut Géographique National.
GUEST LECTURE
GUEST-1 -E-125(BO)-Marinna Tax Choldin: Beginning a conversation on access to information and freedom of expression.
INFORMATION TECHNOLOGY
IT-l-F-224-Serge Salomon: La Biblioteque nationale de France: une nouvelle bibliothèque, un nouveau système d'information. IT-2-E-226-Kenneth Chu: Java in libraries.
LATIN AMERICA AND THE CARRIBEAN
LAC-1-S-060(B8)-Elizabeth Maria Ramos de Carvalho, Auta Rojas Barreta: Globalización de la economía y expansión de las fronteras de las microempresas: el papel de la información en red a través de bibliotecas virtuales.
LAC-2-S-084(B8)-Adolfo Rodrigez: La biblioteca universitaria: factor clave de la globalización informativa en América Latina.
LAC-3-S-085(B8)-Rosa Maria Fernandez de Zamora: Las asociaciones profesionales en América Latina y el Caribe en la globalización de finales de siglo.
6
LIBRARY HISTORY
LIBHIST-1 -E-001 (B7)-Yoskitaka Kawasaki, Genjiro Yamaguchi, Ryoko Takashima: The development of public libraries in Japan after World War II. LIBHIST-2-E-002(B7)-Chansik Cho: Historical development of librarianship in South Korea.
LIBHIST-3-E-038(B7)-Donald G. Davis, Cheng Huanwen: Destruction of Chinese books in the Peking Siege of 1900.
LIBRARY SERVICES TO MULTICULTURAL POPULATIONS
LSMP- 1/CLASSf WS J-4-E-126-Naito Eisuke, Aihara Nobuya: Adaptation of a universal standardized subject headings system in the CJK (Chinese/Japanese and Korean) environment.
LSMP-18/CLASS(WS)-21 -E-227-Suzine Har Nicolescu: Opening remarks on IFLA one-day workshop.
LSMP-2/CLASS(WS)-5-E-127-Tan Siew Eng: Usefulness of standardized subject headings in Malaysia.
LSMP-4/CLASS(WS )-7-E-129-Marcia Lei Zeng: Access to multilingual databases through universal standardized subject headings: pros and cons of implementation.
LSMP-5/CLASS(WS)-8-E-130-Augurio Collantes: Accessing multilingual materials through standardized subject headings: practice in some Philippine libraries. LSMP-6/CLASS( WS)-9-E-131-Li Jiuqi: Chinese multi-language document cataloguing and retrieval with multicultural characteristics.
LSMP-7/CLASS(WS)-10-E-132-Ma Zhanghua: The features of Chinese thesauri in China.
LSMP-8/CLASS(WS)-11 -E-170-Barbara B. Tillett: History of Library of Congress subject headings, current cooperative projects, and future prospects.
LIBRARY THEORY AND RESEARCH
LTR-1-E-068(B7)-Cheng Huanwen: A bibliometric study of library and information research in China.
LTR-2-E-147(B7)-Kimio Hosono: Current state of research and development on digital libraries in Japan.
LTR-3-E-148-Beverly P. Lynch: Research as a basis of the development od standards for libraries.
MANAGEMENT
MGT-5-E-204-Patricia Layzell Ward: Review of the work of the Round table on management.
7
MANAGEMENT OF LIBRARY ASSOCIATIONS
MLA(WS)-l-E-254-Arlene Cohen: Management of Library Associations.
MOBILE LIBRARIES
MOBILE-1 -E-138(B3)-Liu Bao, Wang Tianyi: The traveling library in Harbin, China.
NATIONAL LIBRARIES
NAT-l-E-118(B1)-Sun Beixin: The National Library of China towards the 21th century.
NAT-2-E-135-Ngian Lek Choh: Library 2000: its imoact on the National Library Board of Singapore.
NAT-3-E-136-Carmen Temata: Cook Islands National Library: new direction of development.
NAT-4-E-168-Masaaki Chiyo: National Diet Library in the 21th Century - the construction plan of the Kansaikan.
ROUND TABLE ON NEWSPAPERS
NEWS-1-E-009(B5)-Kuei Chiu: Access to the past of a nation of immigrants: asian language newspapers in the United States.
NEWS-2-E-010(B5)-Yan Ma: Chinese and american newspapers and periodicals in the United States.
NEWS-3-E-011(B5)-Hartmut Walravens: German influence on the press in China.
PARLIAMENTARY LIBRARIES
PAR-1-E-039(B1)-Richard Pare: Regional and global cooperation of the future among parliamentary libraries.
PAR-2-E-040(Bl )-Dobrin Kanev, Margarita Anguelova: Parliamentary libraries and research services: cooperation, coordination and future directions. PAR-4-E-185-Aurora Simandjuntak: The association of parliamentary libraries of Asia and the Pacific: constraints, challenges, but very good cooperation among its members.
PAR-9-E-217-John Brudenall: Bringing the electronic library to parliament -opportunities and challenges.
8
PLENARY SESSION
PLENARY- 1-E-149(B0)-Fei Xiaotong: Libraries oriented to the new pluralistic and integrated world order.
PRECONFERENCE SEMINAR "COPYRIGHT AND LIBRARIES"
PRECONF-1 -E-159-Helge M. S0nneland: Introduction to copyright. PRECONF-2-E-160-Graham P. Cornish: Electronic copyright: problems and solutions.
PRECONF-3-E-161 -Jane English: Royalties and payments.
PRECONF-4-E-162-Sandy Norman: Tackling international issues: the role of the IFLA copyright adviser.
PUBLIC LIBRARIES
PUB-1 -E-003(B3 )-Wang Lili: The establishment and development of the three-level network of modern Shanghai public libraries.
PUB-2-E-006(B3)-Dick Scheepstra: About wishful thinking and the question: will the public library survive?
PUB-3-E-066ÍB3)-Julie Sabaratnam: Planning the library of the future: the Singapore experience.
OPEN FORUM
RA-2-S-145(B8)-Saúl Armendáriz Sánchez: Los servicios bibliotecarios y de información como apyo al desarrollo rural de América Latina. RA-3-E-164(B8)-Bo Ruoshi: A consideration on developing rural libraries in China.
RARE BOOKS AND MANUSCRIPTS
RARE-1 -E-070(B5)-Soren Edgren: Chinese rare book resources in RLIN. RARE-2-E- 106(B5)-Qiu Qiaoying: A survey of the Buddhist depositary in Lahpolon temple.
RARE-3-E-107(B5)-Zentaro Yoshimura: A history of writings in Japanese and current studies in the field of rare books in Japan.
RARE-4-E-108(B5)-Ancient Collection Division, Fudan University Library: The current situation and prospects of ancient books work in Chinese libraries.
9
READING
READ-1-S-045(B7)-Stella Maris Fernandez: Anbientes y tiempos para que viva la lectura.
READ-2-E-112-Qiang Yuanming: Thoughts on how to improve the reading guidance service for teenagers and children.
READ-3-E-141 -Irina V. Bachmutskaya, Zoya A. Yankova: The juvenile reader: today and tomorrow.
READ-4-E-156-Jadwiga Kolodziejska: Libraries in the system of education: education as quality.
READ-5-E-239-Eugenia Kefallineou: Illiteracy in Greece and Greek libraries.
SCHOOL LIBRARIES
SCHOOL-1 -F-058(B3 )-Colette Charrier: Le CDI, outil pédagogique des enseignants: pour une mise en place d'une formation â l'information en équipe professeur-documentaliste.
SCHOOL-2-E-104(B3)-Jia Xiaobin, Du Yunxiang, Si Aiqin, Zhang Xiaoyan: China's primary and secondary school libraries: yesterday, today, and tomorrow.
SCIENCE AND TECHNOLOGY LIBRARIES
SCIE-1-E-067(B2)-Xu Hongying: Research on the collection and rational distribution of foreign sci-tech journals in China.
SCIE-2-E-122(B2)-Navjit Brar: Collection development and electronic document delivery: cooperative effort for maximum service.
SERIAL PUBLICATIONS
SER-1-E-087(B5)-Pan Yanming, Ma Jing, Zeng Jianhua: The serials and their union catalogue in China.
SER-2-E + F-088(B5)-Joan M. Aliprand: Multilingual and multiscript issues in cataloguing.
SER-3-E-089(B5)-Zhang Xuejun, Fytton Rowland: Chinese electronic journals. SER-4/ISSN(WS)-1 -E-228 ISSN - activity report 1995. SER-5/ISSN(WS)-2-E-229 ISSN - strategic plan to 2001.
EDUCATION AND TRAINING
SET(WS)-5-E-233-Sang Liangzhi: Profesional education and occupation training. SET-1-E-005(B7)-Rowena Cullen: Biculturalism and librarianship in New Zealand: a more fundamental change than information technology. SET-2-E-020(B7)-Hazel Dakers: The library as a key to exploiting economic resources - global competence in the library oils the lock.
10
SET-3-E-139-Dong Xiaoylng: Transition of library and information science education in China: problems and perspective.
SET-4-E-154(B7)-He Shaoyi: It-Oriented corses in LIS currucula: a comparison among four LIS schools.
SET-5-E-140-01e Harbo: Recent trends in Library and Information Science Education in Europe.
SET-6-E-141-Evelyn Daniel: Library/Information Science Education in the United States Looking back - Looking forward.
SOCIAL SCIENCE LIBRARIES
SOC-l-E-021(B2)-Ching-chih Chen: New tasks and opprtunities for libraries in the digital environment.
SOC-2-E-061 (B2)-Hans-Christoph Hobohm: The impact of new technology on libraries - an introductory note.
SOC-3-E-062(B2)-Diann Rusch-Feja: New roles for librarians in supporting researchers in the social sciences: the impact of new technology. SOC-4-E-063(B2)-Lu Benfu, Zhou Junlan: Digitizing and networking: the scheme and practice of establishing the CASS electronic library.
SOC-5-E-C)64(B2)-Barbara S. Graham: New technology: integrating research libraries enter the future.
SOC-6-E-065(B2)-Edna Reid: Strategic utilization of Internet: Singapore's IT 2000 and library 2000 plans.
STATISTICS
STAT-1-E-026(B6)-Yuan Keli: On the necessity of working out the implementing rules for library statistical standards in China.
STAT-2-E—042(B6)-A comparative study of national public library statistical systems and management in the United States and People's Republic of China. STAT-3-E-102-Thierry Giappiconi: Evaluation statistics: methods and tools for the new library project at Fresnes.
STAT-3-F-102(B6)-Thierry Giappiconi: Des statistiques á l'évaluation: Méthodes et outils dans le projet de la nouvelle bibliothèque de Fresnes. STAT-4-E-105(B6)-Ulrich Hofmann: Management-support-systems and national library statistics: the German case.
UNIVERSITY LIBRARIES AND OTHER GENERAL RESEARCH
LIBRARIES
UN(WS)-4-E-143-Zhu Fucheng: Challenges confronting college libraries and their countermeasures.
UN-1 -E-034(B 1 )-Emmanuella J. C. Giavarra: ECUP - European Copyright User Platform.
UN-2-E-035(Bl )-Duane E. Webster: Copyright, libraries, and the electronic information environment: discussions and developments in the United States.
11
UN-3-E-036(Bl)-01e Bronmo: Copyright legislation, fair use and the efficient dissemination of scientific knowledge.
UNESCO
UNESCO-l-E-119(B0)-Abdelaziz Abid: Memory of the World preserving our documentary heritage.
UNESCO-2-E-120(B0)-Abdelaziz Abid: Revision of the UNESCO Public Library Manifesto.
USER EDUCATION
USER-1 -E-033(B7)-Chengren Hu: Network literacy: new task for librarians on user education.
USER-2-E-133-Pirjo Linnakyla: Challenges of literacy development in an information society.
USER-3-E-134-Baiyun Feng: Information user training in developing countries starting from China.
USER-4-E-152(B7)-Cathy-Mae Karelse: Infolit: a South Africa initiative to promote information literacy.
USER-5-E-169-Leena Siitonen: Information literacy: gaps between concept and applications.
WOMEN'S ISSUES
WI-l-E-082(B6)-Lyudmilla Pronina: Information services provided for women by libraries of the Ryazan region.
WI-2-E-083(B6)-Sarla Murgai: Motivation to manage: a comparative study between male and female library and information science students in the USA and India.
WI-3-E-111(B6)-Huang Xin: Propping up "half of the sky" in the library: present situation and prospects of Chinese female librarians.
WI-4-E-121-Choi Eun Ju: Current status of women librarians in the Republik of Korea.
12
PRILOGA KNJIŽNIČARSKIH NOVIC 6(1996)11
VLOGA KNJIŽNIC PRI EKONOMSKEM RAZVOJU mednarodna konfrerenca, Ljubljana, 21. - 23. april 1997
PRIJAVNICA
Prijavljam udeležbo na mednarodni konferenci
Ime in priimek: _
Podjetje/ustanova: _
Delovno mesto: _
Naslov:	_
Tel./Faks: _ E-mail: _
Kotizacija plačana do 1. decembra 1996 znaša 250 US $, po 1. decembru 1996 do 15. februarja 1997 pa 300 US $, plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Plačilo nakažite na žiro račun Centralne tehniške knjižnice, Ljubljana, št.: 50100-603-40003. Prosimo, da prijavnici priložite tudi kopijo virmana. Na virmanskem nakazilu obvezno napišite Vaše ime in priimek z opombo: za CONF 97.
Odpoved udeležbe je možna do 15. februarja 1997 v pisni obliki. V tem
primeru Vam vrnemo 50% plačane kotizacije v enem mesecu po končani konferenci.
Datum: __Podpis: _
Izpolnjeno prijavnico s kopijo virmana pošljite na naslov:
Moriika Klašnja Centralna tehniška knjižnica Trg republike 3 1000 Ljubljana
(za: mednarodno konferenco April 97)
Tel.: (061) 176-3758, 214-072, faks: (061) 214-108, E-mail: klasnja@ctklj.ctk.si
1
VLOGA KNJIŽNIC PRI EKONOMSKEM RAZVOJU
mednarodna konfrerenca, Ljubljana, 21. - 23. april 1997
REZERVACIJA HOTELA
Ime in priimek: _
Podjetje/ustanova: _
Naslov: _
Tel.: _ Faks: _ E-mail:
Datum prihoda: _ Datum odhoda: _
Podpis gosta:
Opomba: Želim, da mi sostanovalca določi organizator. □ da
HOTEL	NASLOV	SOBE	Cena v DEM	IZBIRA
Hotel LEV	Vošnjakova 1	enoposteljna	195	
		dvoposteljna	278	
Hotel SLON	Slovenska 34	enoposteljna	134	
		dvoposteljna	195	
Hotel UNION	Miklošičeva 1	enoposteljna	124	
		dvoposteljna	172	
Hotel TURIST	Dalmatinova 15	enoposteljna	87	
		dvoposteljna	126	
Pri vseh hotelih je v ceno vključen zajtrk, turistična taksa in 20% popust za udeležence konference. Hotel Turist je edini hotel, ki nam zaradi nizkih cen, ni odobril dodatnega popusta. Sostanovalce za dvoposteljne sobe si izberite sami ali pa v opombo napišite, da to stori za Vas organizator.
Priporočamo Vam, da skupaj s prijavnico za udeležbo na konfcrenci, čimprej izpolnite in pošljete kopijo tega obrazca v Centralno tehniško knjižnico, ker je število rezerviranih sob po teh cenah v posameznih hotelih omejeno. Prijave za hotelske rezervacije so možne do 15. februarja 1997.
2
VLOGA KNJIŽNIC PRI EKONOMSKEM RAZVOJU
mednarodna konfrerenca, Ljubljana, 21. - 23. april 1997
OGLEDI IN IZLET
OGLED LJUBLJANE
-	nedelja, 20. aprila 1997, ob 15. uri	□
-	sreda, 23. aprila 1997, ob 15. uri	□
OGLEDI KNJIŽNIC
(sreda, 23. aprila 1997, ob 14. uri)
- Narodna in univerzitetna knjižnica	□
Lek - specialna knjižnica	□
Semeniška knjižnica	□
Označite želj eno!
«V
PRIJAVNICA ZA IZLET
Celodnevni izlet - četrtek, 24. aprila 1997, odhod ob 9. uri, vrnitev v večernih urah (ob doplačilu):
• Tehniški muzej Bistra, grad Snežnik z etnografsko zbirko Polharskega muzeja, kosilo v domači gostilni, Postojnska jama in Predjamski grad.
Cena:	87 DEM (v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS)
Ime in priimek: _
Stroške izleta sem poravnal na Vaš žiro račun št. 50100-603-40003.
dne: _
Datum: __Podpis: _
Izpolnjen list za oglede in kopijo virmana za izlet pošljite skupaj z izpolnjeno prijavnico za konferenco.
3