24, štev. V Kranju, dne 12. junija 1914. XV. leto. Političen in gospodarstvi list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila s« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkr.t, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Naš čolnič otmitno! Velika nevarnost preti Slovencem od nemškega šulferajna, ki ustanavlja v čisto slovenskih krajih nemške šole z namenom, da bi ponemčil vse Slovence. Nemci so izobraženi, premožni, energični ljudje; zadnji čas so postali tudi požrtvovalni za narodno stvar, zato je nevarnost za obstoj Slovencev tem večja. Šulferajnu silno na* raščajo dohodki. Lani je imelo to društvo skoro poldrugi milijon K dohodkov, posebej znaša Ro-seggerjeva glavnica 21/i milijona K. Pretekli teden se je pa sklenilo na občnem zboru tega društva, da naj se začno podružnice nemškega šulferajna ustanavljati tudi med Nemci v inozemstvu, ker treba pospešiti delo za uničenje Slovanov v Avstriji. Slovence bi Nemci najprej radi pozobali. Na občnem zboru je dr. Votava z veseljem poročal, da šulferajnsko delo med Slovenci izvrstno napreduje. Kjer se naseli v slovenskem kraju le par nemških železničarjev, imajo brž nemško šolo in vabijo se vanjo potem seveda tudi slovenski otroci. Te ponemčevalnice rastejo kakor gobe po dežju. Velik uspeh imajo Nemci pri svojem društvu tudi zato, ker je moč koncentrirana in je izrabljanje v strankarske namene i sključeno. Pri nas se pa gleda preveč na strankarstvo. Znano je, kako so liberalci pometali iz odbora družbe sv. Cirila in Metoda najboljše narodne delavce, ker niso bili pri njihovi politični stranki, in kako s članki po časopisih podirajo »Narodne šole", ker niso liberalne. To je cvet strankarske podivjanosti, ki koristi le sovražniku. Nevarnost za Slovence je grozna, ker ni dvoma, da ima Nemec posebno po naših lepih de- želah volčjo skomino. Nikar pa ne obupajmo, ampak pojdimo Slovenci na stražo vsi, prav vsi t S pogumom in požrtvovalnostjo bomo vkljub nevihti oteli naš čolnič in rešili domovino. Oboroženi mir. Evropski državniki že desetletja s priznanja vrednim trudom vzdržujejo v Evropi mir. Že od 1.1871., ko se je končala prusko-francoska vojna, ni bilo v Evropi vojne med dvema velesilama. Le Rusija in pa male balkanske države so v letih 1877/78 oziroma 1. 1912/13. obračunale s Turčijo. Toda vzdrževanje tega miru je grozna rana evropskih narodov. Evropske velesile: Rusija, Nemčija, Francija, Anglija, Avstrija in Italija, ki dirigirajo v koncertu evropskih držav, morajo za ohranitev miru vzdrževati ogromne armade. Leta 1912. so imele imenovane velesile stalno pod orožjem 3,555.000 vojakov s 1750 raznovrstnimi vojnimi ladjami, za kar so morale potrošiti 6.274 milijonov kron. Stroški 7& vojaštvo naraščajo leto za letom grozovito. Leta 1880. so imele velesile pod orožjem okrog 2,650.000 mož, kar je stalo okrog 3.500 milijonov kron. V letošnjem letu bo pa moralo v Evropi nositi puško nič manj kakor 5 milijonov lantuv, za kater" bodo morali plačati davkoplačevalci nič manj kakor 7 tisoč milijonov kron. Toliko stane na leto .mir" v Evropi. V vsoti 7 miljard pa niso zapopadeni vsi resnični stroški. Računati je treba tudi vso škodo, ki nastane iz tega, ker je toliko milijonov naj-krepkejših mladih fantov odtegnjenih koristnemu delu. Če se računi, da bi vsak vojak zaslužil, oziroma koristil na leto samo 800 kron, tedaj dobimo, da je zopet najmanj 4 tisoč milijonov izgubljenih za Evropo. Poleg navedenih izdatkov je pa treba tudi všteti dolgove, ki jih države napravljajo leto za letom za novo orožje in druge vojne naprave. L. 1913. so imele evropske države okrog 160 tisoč milijonov kron dolgov, ki so nastali ponajveč vsled stroškov nekdanjih vojn in za trdnjave, vojne ladje :n druge vojaške potrebščine. Preračunano je, da plačujejo evropske države za obresti in odplačevanje dolgov, napravljenih zaradi vojaštva, na leto nič manj kakor 5 tisoč milijonov kron. Tako dobimo, da ima Evropa na leto 16 tisoč milijonov škode zaradi vzdrževanju miru. Pod vojaškimi bremeni ječijo vsi stanovi. Najhujše je pa udarjen kmečki stan. Kmečki sinovi so po večini med tistimi, ki morajo tri leta nositi puško. Splošno je znano, da se naborne komisije branijo novincev iz mest, ker tem manjka primerne vstrajnosti, pa tudi disciplinarnosti, tem bolj pa pobirajo po kmetih. Ni pretirano, če trdimo, da je štiri petine vojakov s kmetov doma. Tedaj se mora računati, da izgubi kmečki stan v Evropi na leto nič manj kakor 3.200 milijonov na delovnih silah, ki so kmečkemu delu pdtegnjene. Za vsakega pridnega fanta, ki ga naš kmet pošlje k vojakom za 3 leta, mora računati 2000 K izgube na svojem gospodarstvu. Ni potem čudno, če kmečki stan hira. Če se še vpošteva, koliko fantov se pri vojakih pokvari telesno in spridi moralno, se razvidi, da je militarizem v sedanji obliki za človeštvo prava šiba. Vojaštvo v taki meri za človeštvo ni potrebno, pač pa je potrebno za kapitalistično PODLISTEK. ŽeblJarJI. Rojaku k šestdesetletnici spisal Franc Koblar. Kdor jih ni nikoli videl, jih ne bo umel, in kdor jih je poslušal, jih ni spoznal. Sicer smo si ljudje tako enaki, današnji, včerajšnji, pred letom in tisočletji, vsi hodimo približno isto pot. Tisti, ki jih najbolj poznamo, so živeli radi slave, in tisti, ki so zapisali njih zgodbo, so hoteli najbrž ohraniti ž njo spomin le sebi. Ljudje smo in po duši se vsi poznamo, po slabostih smo si vsi sorodni. Pa da bi ti Bog posodil moč stvarjenja, in da bi v najtežji uri dal prosto pot tvoji misli, ustvaril bi svoje ljudi, ne pa nas, ki smo bili žebljarji. Brez zgodbe smo, ker nas ni nihče poznal, nihče mogel umeti. Še sami se nismo poznali. Šele danes, v preteklosti se vidimo. Pomislimo in se vidimo v zrcalu: To si bil ti I To mi! Jaz! Spoznaš se v grozi, da bi zamenjal tistega pred zrcalom za onega notri in razbil najprej steklo, da se ne bi videl nikoli več in stopil bi pred obsojene reveže ter jih nagovoril z eno samo sladko besedo: .Ljudje«! Potem pa bi jim zapridigal revolucijo. Revežem revolucijo: Pa bi šli? Revni so za revolucijo, ta misel jim je najbližja, le sami ne vedo zanjo — oni najraje teptajo stare zakone, samo novih jim ne oznanjaj, revni so najbolj žejni novega sveta, samo lep mora biti. O, to bi ga jim naslikal v kraljevih barvah! V njih lastne solze bi potopil kruh, da bi bil grenkejši, v srce pa bi jim položil pravljico o sreči, bratstvu, enakosti, da bi se veselja razjo- kali. Takrat pa bi jim dvignil roke: „Bratje! Ljudje! Kladiva kvišku! Udarite, bijte!. .. .Saj jih še sam nisi poznal. To so krotki ljudje, to ni proletarijat. Plemeniti trpini so. Njih sovraštvo ostane doma, zavist ne izpodjeda navzgor, ravno pot gre: drug drugemu so zavidni trpljenja, ker so pokorni gospodarju. Samo od sobote na ponedeljek gre njih up, ker trpljenje jim je življenje in njih misel pelje preko groba v nebo. Sovražijo revolucijo, ker verujejo v nebo in v tej veri so bogati. Z vsem smehom, kar ga premore obsojen obraz, se smehljajo smrti nasproti. Da je življenje kratko, to je njih največje bogastvo. Nam žebljarjem je bila smrt tako blizu. Živeli in umirali smo obenem. Umirali smo že v materi, a v trpljenju je izstradala sebe za nas. In ko je usahnila do kosti, se je otrok rodil zato, da so pokopali mater. Mnogo jih je tako umrlo. To je bil rod, ves obsojen. Ker komur ni mati pela mirno ob zibeli, ne bo imel miru, brezpraven popotnik bo. Nam pa so pihali kovaški mehovi in žvižgala vodna kolesa. Da ste videli žive naše matere! ... Ob nakovalu so se sklanjale, z levico in desnico omahovale pod kladivom, eno nogo na prstenih tleh, z drugo so zibale. To je bila njih noč. Enak je bil dan. Oči so jim bile globoke, ker so pozabile na spanje — a sanjale in dremale so stoje... Mož pa bi se razjokal, mehak kakor ne-možje. Njegova ljubezen do iskre na nakovalu in ognjene kače na ognjišču ni manjša kot do žene in zibeli in brez pesmi mehov mu je dolgčas. Kolesa škripljejo od polnoči do poldneva in spet od začetka, kakor da vzdihujejo obsojene duše, a on veselo potrkava na nakovalo in kla- diva pojo: „To vse za kruh, kruh, kruh, kruh, kruh, žeblje mi kujemo za kruh, za dobri gospodov kruh." Petnajstokrat na dan — za petnajst-sto žebljev. Ob vodi pa se gnetejo otroci. V igri in kruhu žive. Kolo je zastalo — zavpili so: „V vodo je pal!" Tekanje, blojenje semintja, grčavi kriki, obup. — Potegnejo ga izpod kolesa, ves maha, ni življenja več. Polože ga na tla. Mati vije roke in se obrača proti znamenju. Otrok zadiha. Ne, ni umrl — trpin hoče živeti. .. Vse se je oddahnilo, mati je vesela in oče prinese novo železo, udari s kladivom in spet se je začelo: .Za kruh, za kruh, kruh, kruh, kruh, v soboto goldinar za kruh, pšenični kruh." Njih volja je voda. Prosimo Boga, da nam da dosti vode. Gorje praznovanju 1 Zima. Jutranja pošast sega z mrzlimi kremplji skoz špranje oken. Kolesa so zastala v ledu, voda se siri. Dan je strah. Med cunjami so zajokali otroci. Lakota jim je nabrala drugemu za drugim usta: .Kruha! Kruha! Lačni!" Mož pa je planil iz postelje, s cunjami je zamašil okna in zadušil dan. .Saj je še noč! Bodi tiho! Podnevi!" Pa so utihnili. Kruh ponoči spi. Tenak glas je oznanjal k maši. Kakor da bi šel krast — se je splazil on pri vratih in odšel v cerkev. V cunje zavit, na bosih nogah coklje. Danes jih ni več. Minilo je. Saj je prav. Pa to morda niso bili ljudje, obsojene duše so bile, poslane na ta svet. Izčistile so se v trpljenju in danes so svetniki. _ izkoriščanje narodov, ki ga je uvedel v Evropi gospodarski liberalizem. Dokler se ne bo osvobodilo ČloveStvo te more in se oprijelo pravih krščanskih načel v javni upravi, pa ni misliti, da bi zavladala na svetu mir in blagostanje. Uredba občinskih, vaških in gospodarskih potov. m. Vzdržavanje občinskih potov. Najbolj važno in kočljivo je prvo vprašanje: Kdo bo vzdržaval občinska pota. § 15. novega cestnega zakona se glasi: .Navadno je vsaka občina dolžna skrbeti za to, da se v njenem ozemlju grade in vzdržujejo potrebne občinske ceste in občinska pota, mostovi in brvi na njih." — Stari cestni zakon je imel v § 18. ravno isto besedilo. Na novo pa je vstavljen dostavek: .Naprava in vzdrževanje občinskih cest in občinskih potov, mostov in brvi je notranja občinska stvar. Za preskrbo tozadevnih denarnih dajatev in natu-ralnih del kakor onih, ki zadenejo občino v iz-polnovanju dolžnosti glede deželnih cest (§ 13), veljajo določila občinskega reda." Ne vemo, zakaj se ni zakon tukaj bolj naravnost in točno izrazil. Katera določila? Brez dvoma se je tukaj mislilo na §§ 73. in 76. obč. reda, ki velevata, da se stroški za občinske potrebe, ki se ne morejo pokriti iz občinskih denarjev, pokrivajo z dokladami in s tlako, a do-klade (zakon tu ne omenja tudi tlake) se morajo jednakomerno porazdeliti na vso občino. Bolj pametno bi bilo, da se je to brez ovinkov povedalo tudi v cestnem zakonu. Če torej hitro prebereš navodilo, kdo naj vzdržuje občinska pota, ne dobiš zavesti, da mora to res storiti vsa občina jednakomerno. Do tega zaključka prideš šele po sklepanju : državne ceste dela država, deželne dežela, občinske pa občina. Tako sodi § 35. cestnega zakona, ki pravi, da občinski odbor razsoja o tem, .kdo, kako in koliko je doižan prispevati za napravo in vzdrževanje vaških in gospodarskih potov" — in ne reče tudi: občinskih potov, ker se to smatra vže po prejšnjih postavnih izrekih za dovolj razsojeno. V istem smislu razlaga .Občinska Uprava" v št. 2. t. I. zakon, trdeč: .Občinske ceste in občinska pota bo morala tudi (tako!) za naprej vzdrževati cela občina ali v lastni režiji ali pa z občinsko tlako." Kar je tu podčrtano, podčrtava tudi »Obč. uprava" ; povsem resnična pa ni v tem stavku vsaj jedna trditev, ko se pravi: .tudi za naprej," kar razodeva, da pisec ni popolnoma vedel za dejanski položaj na deželi. Kolikor je nam znano, so po veliki večini dosedanja občinska pota, ki jih je bilo veliko več, kakor jih bo sedaj — vzdrževali vdele-ženci in ne občine kot take, in pred vsem ne cele občine. Verjetno je, da se je ono pač godilo po trgih in mestih, pa ne po kmečkih občinah. Res je pa, daje tudi stari cestni zakon (v § 16.) to zahteval; a izvrševala se praktično večinoma ta zahteva ni. Slišali smo, da so po nekod, ko je bil izšel prejšnji cestni zakon, poskušali občinarji popravljali pota po občini navskriž, pa so kmalu to opustili. Torej gre se sedaj zato: ali se bo v resnici skušalo povsod in trajno uveljavljati zakon, da občina vzdržuje vsa občinska pota jednakomerno. Če se to res hoče izvršiti, potem je to za veliko občin (ne moremo reči: vse — ker položaj iz cele dežele nam ne more biti znan) — nekaj novega, pa tudi nekaj težk ega. Kako naj se to izpelje? Naj govori .Občinska Uprava". Prvi način popravljanja obstoji v tem, da občina sama izvršuje potrebna dela na svoj račun z najetimi delavci in da za pokritje stroškov pobira primerno letno občinsko doklado na davke. Občinski odbor pa tudi lahko sklene, da se občinske ceste in pota popravljajo z občinsko tlako. Kakor doklade na direktne davke, tako mora tudi občinska tlaka zadeti vse občane razmeroma po predpisanem jim direktnem davku. Tlako je treba potemtakem razdeliti med občane. Razdelitev tlake se more izvršiti na več načinov. Določi se lahko enotna skupna tlaka za celo občino, katere se morajo udeležiti vsi občani. Posameznikom se odmerijo deleži pc razmerju davčnega predpisa tako, da se jim določi primerno število delavcev ali delavnih dni. Dalje se lahko oddelijo deleži posameznim vasem ali soseskam po razmerju nanje odpadajočega davka. Tem je potem na voljo dano, da popravljajo svoj delež s skupno tlako, ali z najetimi delavci, ali pa, da zahtevajo še nadaljno nadrobno razdelitev na posamezne zavezance. Zadnji način razdelitve je končno ta, da se vsakemu posameznemu občanu določi po davčnem predpisu odpadajoči mu delež občinske poti, za katerega dobro stanje mora potem sam skrbeti. Ako se zanimaš za stvar, ali si na tem, da se moraš zanimati, prenehaj tukaj, pa beri in premisli še enkrat zgerajšnje navodilo .. . Torej: Kako do cilja? Na trojen način: ali z denarjem, ali pota razdeliti, ali pa uvesti tlako. Katero kopito bo za te in ivojo občino prikladno? Tlaka . . ! Vidim te odkimati: s tem ni nič! Kaj bom po 2 uri daleč hodil na tlako 1 Kako se na tlaki dela! .. Kmetu je tlaka čez vse zoprna... Kje se bo našel mož, da bo tlačene komandiral, za kar je treba železne potrpežljivosti in odločnosti. Na tlaki se lahko precej in poceni naredi, če se bližnji sosedje vzamejo skupaj, in kadar vedo, da delajo zase; sicer pa za naš slučaj — ni to nič, morda nekaj v prav majhnih, lepo zaokroženih občinah. Ceste razdeliti na vse občane — je zopet ogromno delo, in kako bodo popravljali, posebno tuji? Kje bodo dobivali gramoz? Pokaže se toliko težkoČ, če se začne misliti na to, da bi se res tako delalo, da bo morda eden ali drug rekel: to je neizpeljivo. In kakšno pot bomo imeii! In kdo se bo zmeraj prekljal z ljudmi; s 500—700 ali pa še več strankami! Okrajne ceste so imeli prejšnje čase res tako razdeljene, da so posamezne občine dobile večje kose, katere so si med občani razdelili dalje. Pa to ni dolgo trajalo, vkljub temu, da je bilo tu več zunanjega pritiska in strahu, kakor bi ga bilo, če bi domači občinski odbori delo nadzorovali — pri okrajnih cestah, kakor znano, je kmalu vse prišlo na davke. Vse na denar, tudi občinska pota! To je najkrajši, najjednostavnejši način, ki reši iz te zagate ... in vendar vem, da se bodo davkoplačevalci dvakrat premislili, predno bi glasovali za kaj tacega. Denarja ima kmet vedno manj in občinski stroški rapidno naraščajo. Deželne finance so urejene, občinske pa še niso. Občinski proračun je kakor žleb pri strehi, v kateri se s cele strehe voda steka. In zato je treba tudi tu vse razloge za in proti dati na tehtnico, predno si občine nalože novo denarno breme. Kako težko bi moglo biti to breme? To bo odvisno od tega, koliko kilometrov občinskih potov bodete našteli. L. 1905. je veljal pri kranjskem cestnem okraju 1 kilometer okrajne ceste 320 K, sedaj stane gotovo več, ker je gramoz dražji. Vzemimo, da bi stale občinske ceste, ker so ožje, kaj manj, veliko manj ne, ker zastonj se za občine, šole, cerkve malo naredi. Na podlagi tega podatka, moraš sestaviti proračun za domačo občino . . . Še jedno vprašanje: kako bodo občine, oziroma občinski odbori občinske ceste popravljali? Rekli smo zadnjič, da bodo nove občinske ceste kakor — nezakonski otroci, ki se jih tako za silo oskrbi. Bojim se, da bo ravno tako s cestam!. Vsak krajcar v ta namen bo obgodrnjan, in pota, ki ne bodo imela v občinskem odboru dovolj zagovornikov in toliko zagovornikov, da bi pri glasovanju tudi zmagali, bodo po stran-karstvu in samovolji čestokrat prikrajšana. Ne smemo si stvari prelepo risati. Če bi kdo ugovarjal: saj tudi vse šole skupaj plačujemo, je odgovor na to lahak: Ako bi pri šolah odločevala samo občinska avtonomija in ne okrajni šolski svet — bi tudi pri šolah šlo precej drugače. Torej: Kaj naj se stori? Ne morem odgovoriti, še za svojo domačo občino sem s sodbo v zadregi; kako bi se drznil splošno sodbo izreči. Ko so se v nekem občinskem odboru občinski možje zastran tega lasali, je nekdo svetoval : vse naj pri starem ostane. In tako tudi bo, marsikje, kjer ne bo — tožnika. J. M. DOPISI. Iz kriške občine. Naši liberalci so se postarali. Plitve brazde režejo. Zmerom eno godejo. To se jim pa vendar mora priznati, da imajo dober spomin za pogrevanje starih reči. Posebno račune radi iztikajo, izimši one gasilnega društva, odkar so iz načelnikov postali samo nadzorniki. Ovadništvo cvete med njimi, kar je naravno, ker so bili med njimi pred pokojnino vsled svoje službe navajeni ovadbe delati. Ognja se ne boje, kakor mi klerikalci, pač pa vode. Zemljo bi tudi radi delili, samo meriti je ne marajo. Neodvisni kmetje so se tudi naveličali biti in, kakor zadnja znamenja kažejo, se utegnejo še pod klerikalni plašč skriti. Odpel se jim je že, samo da moramo pribiti resnico na vrata lažnjivega društva v Kranju, da je bolj .kravje" in .hijensko", mučiti in zlorabljati bolnika pod Kokom, kakor o mrtvih resnico govoriti. Sicer pa bomo utihnili, samo da prej tisti utihnejo, ki so začeli. Gorje. Preteklo nedeljo je predaval v .Izobraževalnem društvu" č. g. dr. Gruden iz Ljubljane o umeščanju koroških vojvod na Gospo-svetskem polju. Govornik je navedel nekatere zanimive podrobnosti o tem, kako je bil pred 500 leti umeščen zadnji slovenski vojvoda Ernest Železni. Slovenske vojvode so umeščali na ta način, da je vojvoda pil iz klobuka, prisegel slovenski in obljubil, da bo pravično vladal. Tako so umeščevali slov. vojvode na Koroškem več stoletij. Ta obred je bil jasen znak kmečkega in demokratičnega značaja slovenskega ljudstva. Poslušalci so z napeto pozornostjo sledili obširnemu predavanju g. dr. Grudna. Po predavanju se je sklenilo, da se letos priredi skupni izlet k Gospej Sveti. POLITIČNI PREGLED. Veliki manevri bodo letos v jeseni. Rusija in Francija bodeta spravili na noge 2:/2 milijona vojakov, Nemčija in Avstrija pa polovico manj. Kaj Rusija namerava s tem razvijanjem vojaške moči, se splošno ugiblje. Francijo je Rusija prisilila, da je uvedla triletno vojaško službo, kar jo stane letno 1400 milijonov frankov. Tudi prihodnji manevri bodo stali evropske dr šave neizmerno velike vsote. Oboroženi mir in napredna kultura sta dve dragi reči. Liberalna pravica. V hrvaškem saboru so že drugič razveljavili mandat Stipe Radiča. Rad č je bil pred par leti zaprt, ker je protestiral proti nasilju bivšega komisarja Čuvaja, a je bil od cesarja pomiloščen. V plačilo za njegovo muče-ništvo ga sedaj rojaki-liberalci preganjajo. Veleizdajniški proces, ki je trajal cele 3 mesece v Lvovu v Galiciji proti štirim Ru-sinom, ki so bili obtoženi, da so vohunili za Rusijo, se je končal z oprostitvijo vseh obtožencev. Ena blamaža več. Na Srbskem se nadaljuje raz por med civilnimi oblastmi in vojaštvom. Ministrski predsednik Pašič je držal s policijskimi organi proti častnikom in je zaradi tega vprašanja velika napetost. V Albanijo, to je v okraje Skadra, Drača in Valone, se je 1. 1912. vpeljalo blaga za 14 milijonov kron, in sicer za šest milijonov iz Avstrije, ker se iz Italije ni veliko uvažalo zaradi vojne med Italijo in Turčijo. Izvozilo se je pa 1. 1912. iz Albanije vsega skupaj za štiri milijone kron. Zmede v Albaniji so dale povod, da se je v avstrijski delegaciji dovolilo 426 milijonov kron za mornarico. Albanski šport je drag za nas. Nemiri v Italiji. Lahi so vroče krvi. Nedavno so delali šumne demonstracije po mestih dijaki proti Avstriji, sedaj imajo pa glavno besedo rdeči anarhisti, ki poskušajo napraviti revolucijo proti laški vladi. Začeli so se nemiri v gnezdu laške sodrge, v Jakinu. Ko so nastali nemiri, je par rogoviležev, ki so metali kamenje, policija ustrelila. Nato je vskipela vsa Italija. Drugi večer so bili v Jakinu zopet spopadi. Policija je tri delavce z revolverskimi streli nevarno ranila. Vojaštvo je moralo braniti trgovine, da niso bile izropane. Železniški sindikat je skleni), da naj se prične splošni štrajk železničarjev. Tudi po tovarnah in tiskarnah se je pričel štrajk. V Rimu in drugih mestih časniki ne izhajajo. Vozi le še malo vlakov in še te ustavljajo anarhisti, ki razdirajo železniški tir. Tudi ženske so na delu in pomagajo delati zmešnjave. Tri vojne ladje so poslane pred Jakin. V Rimu in drugih mestih imajo govore anarhisti po ulicah in huj-skajo množico. Ako bi ne bila oborožena sila zabranila, bi bila razdivjana druhal navalila po nekem takem govoru na Kvirinal, papežu uro-pano palačo, kjer biva sedaj kralj. Ministrski predsednik Salandra je v zbornici opravičeval nastope policije in rotil poslance, naj skušajo pomiriti ljudstvo. Poslanci na levici so delali med njegovim govorom grozen ropot. Pri pogrebu ubitih v Jakinu so bile zopet rabuke in streli z revolverji sredi mesta. prilogi „Gofnlcu" ittv. 24 iz I» 1914 Sodnik discipliniran. Sodnik v Splita dr. Angjelinovič je iz sodne prakse odslovljen, ker je sodeloval pri demonstracijah in organiziral bojkot zope^Lahe v Splitu. — Da vlada ne dovoli sodnikom delati nepostavnosti, je čisto prav, samo to načelo bi morali izvajati tudi na Koroškem, kjer so nemško nacijonalni uradniki največji hujskači proti Slovencem. Volitve v Istri. Dne 7. t. m. so se vršile v Istri volitve za deželni zbor. Volila je splošna kurija, ki voli S poslancev. Izvoljeni so bili 4 Hrvati in 2 laška liberalca, za 2 mandata je pa potreba še ožjih volitev. Gotovo je, da bodeta izvoljena 1 laški liberalec in 1 soc. demokrat. Slovenci imajo tudi 1 okraj, a so volili Hrvata Matka Mandiča, ki je bil tudi izvoljen. Nemci, ki imajo predvsem v Pulju precej moči, so volili najhujše nasprotnike naše države, laške nacio-nalce. V Pulju se pač pozna, da ni več vicead-mirala pl. Rippe rja. Albanija. V Albaniji trajajo nemiri še vedno. Uporniki stoje blizu glavnega mesta Drača, ki ga branijo orožniki in avstrijski ter laški mornarji. Avstrija je predlagala, da naj bi se izkrcale mednarodne čete, to je, da naj bi vsaka velesila poslala nekaj vojakov v Albanijo, ki bi napravili red. Toda Rusija se je temu uprla, za njo sta potegnili Francija in Angleška. Naša zaveznica Italija pa na skrivnem hujska vstaše, na] se knezu Wiedu upirajo in ga preženejo. Wied je namreč naklonjen Avstriji, kar Italiji ni všeč. Italija bi zato rada spravila na albanski prestol svojega vojvodo d' Abbruzzi. Spletke Italije so postale očitne pri zadnjih nemirih, pri katerih je moral poveljnik orožnikov dati zapreti nekega laškega polkovnika in nekega profesorja, ki sta bila v zvezi z upornim Essad pašo. NOVIČAR. V nedeljo v -Ljudski dom* v Kranju! Društvo »Kranj* priredi v nedeljo, 14. t. m. veselico v spomin 500 letnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. Na sporedu je slavnostni govor dr. Val. Rožiča iz Celovca, deklamacije, več godbenih in pevskih točk. Pri veselici sodeluje slavna jeseniška »Društvena godba" in mešani zbor društva »Kranj". Veselica se vrši pri pogrnjenih mizah, in sicer ob ugodnem vremenu na terasi »Ljudskega doma", ob neugodnem pa v dvorani .Ljudskega doma". Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Za udeležence z družinami 50 v., za posameznike 20 vin. Čisti dobiček je namenjen v korist obmejnim Slovencem. K obilni udeležbi vabi- — —*— ~. odbor. Šestdesetletnico praznuje danes 12. t m. č. g. Anton Koblar, dekan v Kranju. Zaslužnemu delavcu na polju domače kranjske zgodovine želimo še mnogo let. Velika slavnost v Ljubljani. V nedeljo, dne 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, bo v Ljubljani velika narodna slavnost. Koroški Slovenci pridejo v Ljubljano v narodnih nošah in s svojimi pevskimi zbori. V »Zvezdi" bo sv. maša, nato ljudski tabor v Alojzijevišča, popoldne bo priredilo ApostolstvD sv. Cirila in Metoda cerkveno slavnost in nato bo v »Unionu" velik ljudski koncert, na katerem bodo nastopili koroški pevski zbori. Naše narodne noše in društva z zastavami — vse v Ljubljano! Dan 5. julija bodi častitljiv in vesel praznik naših verskih in narodnih idealov. Iz deželnega odbora. Staro grobišče poleg cerkve v Žirovnici se bo znanstveno preiskalo. — Deželni vladi se piše, da naj zabrani sekanje lesa na grajskem hribu na Bledu, ker bi posekani prostori kazili pokrajinsko sliko letovišča. — Železniško ministrstvo je dovolilo napravo telefona za deželno elektrarno na progi Jesenice—Radovljica. — Za zgradbo zadružne lončarske peči v Mlaki pri Komendi se dovoli polovični deželni prispevek do najvišjega zneska 4000 K, ako ministrstvo za javna dela dovoli drugo polovico. — Za popravo deželnega gledališča v Ljubljani se dovoli 20.000 K. — Deželni vladi se pošlje poročilo o reviziji mestnega gospodarstva v Postojni s predlogom, da naj se ta odbor razpusti. — Deželnim odbornikom se predloži poročilo o reviziji mestnega magistrata v Ljubljani, ki obsega 335 strani, zato občinski referent pridrži svoj predlog, da odborniki pregledajo to obširno poročilo. Koncert v Kamniku. V nedeljo, dne 14. junija, bo priredila Kamniška podružnica Slomškove zveze ob 6. uri zvečer v Kamniškem domu koncert pod vodstvom nadučitelja g. Ivana Primožiča v korist Medvedovemu spomeniku. Slavnostni govor bo imel č. g. župnik Fr. Finžgar. Sodelovali bodo gg. stolni kapelnik St. Premrl, profesor Adolf Robida, učitelj Maks Jovan, organist Josip Hevbal, pomnoženi pevski zbor Kamniške podružnice Slomškove zveze in Kamniški salonski orkester. Posredovalni uradi. Cesar je sankcioniral sklep deželnega zbora, po katerem se zakon o občinskih posredovalnih uradih spremeni tako, da bo od sedaj vsaka občina na Kranjskem morala imeti svoj posredovalni urad, kar bo drage pravde« še bolj omejilo. Ljudsko šolstvo. Za suplentinjo na Jesenicah je imenovana gdč. Helena Potočnik. Nesreče. Na Jezici so dobili 16 mesecev starega krojačevega sina Ivana Vrhovnika pred domačo hišo poškodovanega na glavi. Otroka so prepeljali v deželno bolni to, kjer je umrl. Otrok je bil najbrž povožen. V Predtrgu pri Radovljici je padel po stopnicah 56 let stari zidar Alojzij Skuhala in se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — V Šiški je padel 32 letni sprevodnik1 Pavel Otič z vagona. Kolo mu je odtrgalo levo nogo, poškodoval se je tudi na glavi. Prepeljali so ga v bolnico. Tatvina. Preteklo srédo je neki, dosedaj še neznani uzmovič, okradel nabiralnike v novomeški cerkvi. Važno društvo se je ustanovilo v Celovcu. Imenuje se »Društvo za zgodovino in narodopis koroških Slovencev". Društvo bo izdajalo svoj list: »Časopis za zgodovino in narodopisje", ki ga bo urejeval g. dr. Val. Rožič. Društvo bo vzdrževalo tudi svojo knjižnico, arhiv in narodopisni muzej. Redni člani društva plačajo enkrat za vselej 100 K ali pa letno po 5 K. Članarino sprejema g. dr. V. Rožič, Mohorjeva tiskarna, Celovec. Gasilska slavnost v Št. Vidu. Gasilno društvo v Št. Vidu nad Ljubljano je v nedeljo praznovalo 25 letnico obstanka. Slavnosti se je udeležila cela občina in; 26 gasilskih društev. Slavnost se je pričela s sv. mašo. Po maši je bilo pred cerkvijo zborovanje,, na katerem sta govorila domači župnik č. g. Zajbret in g. dr. Pegan. Ob ti priliki je bilo odlikovanih 8 gasilcev s častnimi svetinjami za 25 letno sodelovanje pri gasilstvu. Med odlikovanimi1 je tudi šentviški župan g. Anton Belec. Popoldne se je pa vršila ljudska veselica s sodelovanjem orlovske godbe iz D. M. Polja in cerkvenega pevskega zbora iz Št. Vida. Procesije so bile letos sv. Rešnjega Telesa dan prav lepe, v Kranju je bila posebno veličastna. Vreme je bilo zelo ugodno. Dijaki c. kr. gimnazije v Kranju prirede v soboto dne 13. junija pb 5. uri pop. javni telovadna nastop na gimnazijskem dvorišču (v slučaju neugodnega vremena v gimnazijski telovadnici). Vstop prost V Zagrebu je bil v sredo popoldne z veliko slovesnostjo pokopan slavni hrvaški zgodovinar Tade Smičiklas, vseučiliški profesor in predsednik „Jugoslovanske akademije", star 71 let. Pokojnik, ki je veliko pisal v proslavo hrvaške zemlje, je ljubil tudi Slovence in je večkrat obiskal naše kraje. Bodi mu časten spomin! Slovenska zmaoa. V tKpnčnrakem gnesda/ Laškem trgu na Sp. Štajerskem' so združeni Slovenci zmagali v 3. razreda. Pretepi. V Preddvoru je neka dekle v prepiru sunila 80 letno Marjeto Roblek, da je ta padla na tla in si zlomila nogo. — Šloperjev France in Blakov Janez, oba iz Podtabra, sta bila binkoštni ponedeljek v pretepu obdelana z noži. Obstreljen je bil posestnik Jožef Šink iz Moš pri Smledniku, ko se je peljal po noči domov. Krogla mu je prodrla čevelj in ga na nogi poškodovala. Kdo je streljal se ne ve. Avtomobilska zveza Kranj—Železna Kaplja. Dne 18. junija se bo vršil komisijonalni ogled za vožjo. Avtomobil bi vozil tudi pošlo, ako bo kaj iz tega. Požar. Na Brodn pod Šmarno Goro je dne 5. junija začelo goreti v delavnici mizarja Mihe Kopača. Požar se je hitro razširil in vpepelil dve hiši in pod. Škode je do 5000 kron, ki je deloma pokrita z zavarovalnino. Grozna nevihta na Dolenjskem je razsajala zadnji petek na Trški Gori in Grčevju pri Novem Mestu. Utrgal se je oblak in se usula toča. Nastali so grozni hudourniki, ki so raztrgali vinograde in odnesli zemljo. Na Kamnem Vrhu je udarila strela v Blažičevo hišo in prebivalce omamila. Nekterim vinogradom je voda odnesla do 1000 voz zemlje. Tudi zidanice so hudo poškodovane. Smrt v tujini. V Rock Springs, Wyo, se je smrtno ponesrečil rojak Anton Hafner, doma iz Stare Loke. Ko je odhajal iz rova, se je vtr-gala vspenjača. Zapušča vdovo in dva otroka. V znamenju loterije živimo in vse drvi za glavnim dobitkom I Nekateri dobe, drugi zgube. Zadnjih je seveda neprimerno več, kot prvih. Komur je za denar vseeno, ta bo ostal pri loteriji, komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas »Slovenske Straže", glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, ha vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk m s tem tedaj varnost za srečko izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj pošlje: Valentin Urbančič, Ljubljana. Pšenice so po Gorenjskem letos slabe. Večinoma so nizke in rujave. Kmetje ugibljejo, kaj je temu vzrok. Sprva so nekateri menili, da jih je črv izpodjedel, kar pa ni resnica. Sedaj se trdi, da je bilo spomladi preveč dežja, ker pšenica potrebuje veliko solnca, in da se je je zato lotila neka rja. Verjetno je, da so to žito končale glive, kak fusarium. Dobro je, če se žito, preden se seje, namoči v sublimat, ki glive konča, potem je pridelek trikrat boljši. Kako se odpošilja plemenska živina po železnicah. Živinorejske zadruge se opozarjajo, da se pri odpošiljanju plemenske živine po železnicah ravnajo po sledečih navodilih: 1. Železniške vozove je naročiti pri načeiništva one postaje, kjer se bo živina v vozove nalagala, najmanj 48 ur pred nakladanjem. V naročilu je navesti, koliko voz se želi. Naročila za vozove je priložiti 9 kron 60 v kot varščino, sicer na-čelništvo ni vezano naročila izvršiti. Varščina se odpošiljavcu vrne, ko sprejme železnica živali v vozove, ali pa se v računi za vozne stroške. 2. Živali morajo biti pregledane po živinozdravniku predno se nalože v vozove, vsled česar je potrebno že v prošnji za vozove navesti, da postajno načelništvo oskrbi živinozdravntka, ako se odpošiljavec z istim sam ne dogovori, o čemur pa se mora postajno načelništvo obvestili. 3. Ako se hoče doseči znižana železniška vožnja za prevoz živali, so potrebne sledeče listine: a) železniški brzovozni list, b) živinski potni list in c) »potrdilo* (atest). Pri izpolnitvi železniškega brzovoznega lista je posebno paziti, da se izpolni besedilo v gorenjem naslovnem delu voznega lista, kjer je z majhnimi črkami tiskano: »Tarife, ki jih je uporabljati". Zapiše naj se: .Tarifa za plemensko živino." Ako se ne izpolni ta odstavek, se mora plačati vkljub priloženemu atestu vsa prevoznina. .Potrdilo" (atest) se dobi pri c kr. kmetijski družbi. Na tedenski semenj v Kranju dne 8. junija je bilo prignanih: domače govedi 113 - za pitane vole .... 86 v bosenske . . — »jj za srednje pitane vole 80—82 . hrvaške . . — ** za nepitane vole . . 72—74 . telet.....11 I za teleta......1— K domačih prašičev 284 *5 za pitane prašiče . . . 1*10 . hrvaških , . — m za prašiče za rejo . . . 2-20 » domačih koz . — za bosensko goved . . 0"— . domačih ovac . 39 n a domače ovce . . . 0*— . Za 100 kg: pšenice.....27*— K detelja . .... 1*40 K rži......23.— , seno......T— . ječmen.....20'— . pšenična moka . kg 046 . oves......18-— , kaša ...... . 032 . •5T : : >;-vy\»: pro» •. ntmâJH ri' *2fc*4,. -jajc*, m - .. .-x n i •