PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v Kotov In 1 Abb postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 1 (6585) TRST, torek, 3. januarja 1967 V ODGOVORU NA GOLDBERGOVO PISMO U Tant je znova pozval vlado ZDA naj ustavi bombardiranje v Vietnamu — Nesramen Goldbergov odgovor - Danes bo U Tani komentiral Ruskove izjave - De Gaulle je v novoletni poslanici zelo ostro obsodil ameriško intervencijo - Hanojski odgovor na llroivnovopobudo in komentar «Pravde» NEW YORK, 2. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes izjavil, da ni začel novih mirovnih pobud v Vietnamu po izmenjavi pisem z ZDA ob koncu tedna. Časnikarjem je izjavil, da bi utegnil jutri objavi'i uradno izjavo kot odgovor na včerajšnje izjave ameriškega državnega tajnika Deana Ruska p0 televiziji. Rusk je namreč izjavil, da bi U Tant lahko vprašal Hanoj, kaj bi napravil, če bi ZDA ustavile bombardiranje Severnega Vietnama. U Tant je včeraj odgovoril na nedavno Goldbergovo pismo glede vojne v Vietnamu. U Tant ponavlja prepričanje, da mora vsako pogajanje za konec vojne temeljiti na treh točkah: 1. ustavitev bombardiranja na severu. 2. zmanjšanje vojaške dejavnosti na vseh straneh; 3. udeležba južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte pri mirovnih pogajanjih, ((Mnenja sem, dodaja U Tant, da je ta program v treh točkah, v katerem je ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama prvi in bistveni del, potreben zato da se ustvari možnost plodnih pogajanj, ki naj pripeljejo do pravične in častne ureditve vietnamskega vprašanja na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1944.» «Ce bi mogli začeti tako pobudo v človečanskem duhu, tudi brez pogojev, z izjemo pogoja za ustavitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama, in če bi obe strani mogli raztegniti novoletno zatišje, čutim, da lahko upam, da bi se pozneje stvari lahko ugodno razvijale.« Zatem omenja U Tant, da je večina delegacij v OZN zahtevala konec bombardiranja Severnega Vietnama ter da so verski predstavniki vseh veroizpovedi izrazili zaskrbljenost zaradi stopnjevanja vojne. «Zdi se mi, poudarja U Tant, da je to zelo jasen dokaz usmeritve svetovnega javnega mnenja o tem vprašanju«. Goldbergov odgovor na U Tanto vo pismo je povsem negativen. Gold-berg zavrača zahtevo za brezpogojni konec bombardiranja ter zahteva, naj Severni Vietnam najprej ((privatno ali na drugi način« zajamči ((vzajemni odgovor v smeri miru«. Goldberg nesramno pravi, naj bi Hanoj «ukazal» narodnoosvobodilni vojski, naj prekine borbo. Samo v takem primeru bi ZDA ustavile bombardiranje. Ponovno torej zahteva ameriška vlada brezpogojno kapitulacijo narodnoosvobodilne vojske. Francoski predsednik de Gaulle je v svoji novoletni poslanici ponovno obsodil ameriški napad v Vietnamu. Izjavil je med drugim: «Voj. na duši življenje v jugovzhodni Aziji. To je krivična vojna, ker dejan- »iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiifiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiii VEDNO OSTREJŠA BORBA ZA OBLAST Na Kitajskem razpustili tudi sindikalno zvezo Rdeči gardisti so aretirali bivšega ministra za obrambo . Nadaljujejo se napadi na predsednika republike PEKING, 2. — Češkoslovaška a-gencija ČTK poroča, da je bila kitajska sindikalna zveza razpuščena 27. decembra in njeno glasilo je prenehalo izhajati 31. decembra. Dopisnik agencije poroča o lepaku, ki javlja razpustitev sindikalne organizacije. Med drugim pravi lepak, da je v 17 letih, ko je komunistična stranka prevzela na Kitajskem oblast, dejavnost sindikalne zveze vodila «skupina kapitalističnih elementov v notranjosti stranke*. Letak trdi zatem, da je glasilo sindikalne zveze zastopalo politiko, ki je težila po razbitju delavskega razreda in po vzpostavitvi kapitalizma. Sindikalna zveza in njeno glasilo sta varala delavski razred ter sta nadaljevala svojo revizionistično politiko*, To stališče, ki je v nasprotju z Maocetungovimi tezami, je postalo očitno decembra, ko je glasilo sindikatov bilo edini kitajski časopis, ki ni objavil poezije predsednika komunistične stranke z naslovom «Vsa reka je rdeča*. Na koncu pravi lepak, da so u-krepi, ki so jih sprejeli proti sindikalni zvezi in njenemu glasilu, v skladu s koristmi, ki so povezane z izvajanjem kulturne revolucije v celoti. Hkrati se zaostrujejo napadi na Predsednika republike Liu Šao Čija in na tajnika stranke Teng Hsiao- Pinga. Obtožujejo ju, da sta «zago-vornika buržoazne linije v notranjosti centralnega komiteja*. Glasilo rdečih gardistov je objavilo v svoji novoletni številki dolg članek, v katerem našteva »zločine* predsednika republike, ki se je u-piral Maocetungovi misli, vsaki napredni politiki, kulturni revoluciji in je na splošno «kitajski Hruščov*. Zlasti mu časopis očita besede, ki jih je julija izrekel skupini študentov, to je: «Vprašujete me, kako delati kulturno revolucijo. Iskreno povedano, tega ne vem, in zdi se mi, da nihče v centralnem komiteju tega ne ve.» List objavlja tudi celo stran humorističnih risb, s katerimi smeši ženo predsednika republike. Japonska agencija «Kyodo» javlja na podlagi pisanja glasila kitajskih «rdečih gardistov*, da je bivši minister za obrambo Peng Te-Huai aretiran in da so ga rdeči gardisti 27. decembra pripeljali v Peking. Številni lepaki po pekinških ulicah obtožujejo še mnoge druge vidne kitajske voditelje iz tako imenovane skupine «črna tolpa*. KAIRO, 2. — Kairski list «A1 Ahram« piše, da bo Sovjetska zveza dobavila ZAR 650 tisoč ton žita v prihodnji sezoni. O tem so se sporazumeli med pogovori podpredsednika Amerja s sovjetskimi voditelji v Moskvi. sko izhaja iz oborožene intervencije ZDA na vietnamskem ozemlju. Je obsojanja vredna vojna, ker velika država uničuje malo državo. V imenu zdrave pameti, navezanosti, ki jo čutimo do Indokitajske, dveh stoletij prijateljstva med francijo in Ameriko, menimo da je potrebno, da ZDA ustavijo svojo intervencijo in umaknejo svoje čete iz Vietnama.« Zatem je de Gaulle izjavil, da takoj, ko se bodo ZDA odločile na umik iz Vietnama, se bo Francija trudila, «da odpre vrata, skozi katera bo šel svetovni mir«. Kar se tiče Evrope, je de Gaulle izjavil, da se bo še dalje trudil za okrepitev procesa zbliževanja med Vzhodom in Zahodom ter bo razvijal ((prijateljske in plodne odnose« s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami. HANOJ, 2. — Glasilo sevemoviet-namske vojske piše, da je britan-ski zunanji minister Browna, ko je predlagal konferenco med Washing. tonom, Sajgonom in Hanojem, govoril v imenu ZDA in njegovi predlogi nimajo nobenih novih elementov ter so v skladu z washington-sko ponudbo o tako imenovanih pogajanjih brez pogojev. Brown je namreč v petek poslal ameriški, sajgonski in hanojski vladi predlog za sklicanje takega sestanka. da bi se sporazumeli o u-stavitvi sovražnosti. Hkrati je britanski zunanji minister ponudil, naj bi sestanek bil na katerem koli britanskem ozemlju, ki bi se zdelo primemo, in poleg tega se stavlja na razpolago za pošiljanje kakršnih koli sporočil v zvezi z organiziranjem sestanka. Omenjeni hanojski list piše, da se namerava Brown izogniti kritiki do. ma, varati javno mnenje in hkrati pomagati ZDA. Zatem obtožuje list dejstvo, da ((britanska vlada vedno podpira in poveličuje reakcionarno stališče ZDA«. Na koncu pravi: ((Londonska vlada ne kaže od danes svojega obraza ameriškega služabnika. Čeprav je sopredsednica ženevske konference, ni nikoli obsodila, napadalne politike Amerike v Vietnamu, temveč je delala reklamo zatrjevanim mirovnim ponudbam ter je zagovarjala stvar ameriških piratov. Pobude angleškega zunanjega ministra ne morejo varati nikogar.« Nekateri angleški komentatorji pravijo danes, da se Brownova pobuda ne sme jemati kot pravi diplomatski korak, temveč bolj izraz njegove želje, da bi prenehala vojna v Vietnama. V glavnem pa so v Londonu komentirali Brownov korak kot rezultat pritiska laburistične levice. Drugi pa pravijo, da je bil namen tega koraka predvsem pomiriti britansko javnost, ki je zahtevala odločen nastop britanske vlade zaradi bombardiranja obljudenih krajev v Severnem Vietnamu. Danes se je Brown posvetoval s predsednikom vlade Wilsonom. V poučenih krogih pravijo, da sta sklenila, da ne bosta več vztrajala pri svojem predlogu In niti ne bosta zahtevala odgovora. Do sedaj je odgovoril samo Sajgon. Zatrjuje se, da je tamkajšnja vlada sporočila, da z veseljem sprejema britanski predlog za sklicanje sestanka. Sicer pa je iz poročila britanskega konzula v Hanoju, ki so ga danes dobili v Londonu, razvidna nadaljnja podpora Velike Britanije ameriški tezi. Konzul pravi v svojem poročilu, da je ugotovil v Hanoju, da je bilo mnogo hiš porušenih zaradi bombardiranja. Takoj zatem pa ponavlja ameriško trditev, da «ni moč ugotoviti, ali so bile hiše porušene zaradi bomb ali pa zaradi izstrelkov protiletalske obrambe«. Moskovska «Pravda» komentira korak britanskega zunanjega ministra in pravi, da je iskrenost te pobude dvomljiva. «Fravda» pravi, da v Brownovem predlogu manjka bistveni element: obsodba ameriškega napada. List dodaja, da ima britanski korak izvor v neprijetnem položaju, v katerem se je zna:,la britanska vlada: nekaj dni pred božičem je Brown zatrjeval, da Američani ne bombardirajo obljudenih krajev. Poznejša dejanja r>a so to zelo jasno zanikala. »Pravda« dodaja, da britanska javnost očita Brovvnu, da v svojem pozivu ni zavzel stališča za takojšnjo ustavitev bombardiranja severno od sedemnajstega vzporednika. ((Dopisi «New York Timesa« iz Hanoja, nadaljuje list, so učinkovali kot bomba na ameriško javnost. Lahko je previdevati, da se bo odpod proti Johnsonovi politiki v jugovzhodni Aziji večal. To tudi zaradi, tega, ker nedavno božično zatišje ni bilo nič drugega nego dejanje hinavščine. V Južni Vietnam namreč prihajajo novi oboroženi oddelki.« Od danes dalje bo cena našega dnevnika enotna, in sicer vsak dan 50 lir. Strauss o obrambi Evrope brez ZDA BONN, 2. — Minister za finance Strauss je dal intervju reviji «Der Spiegel«, v katerem govori o novi obrambni organizaciji Zahodne Evrope, ki naj bi omogočila zmanjšanje bremen ZDA, vendar pa ne bi Amerikanci zapustili Evrope. Ta nov obrambni sistem naj ne bi imel protiameriškega značaja, temveč za cilj olajšanje ameriških bremen, tako da bi eventualni umik ameriških čet ne poslabšal evropsko-ameriških odnosov in še zlasti nem-škoameriških odnosov. Strauss nato priznava, da so različna mnenja v Bonnu in Parizu glede ((sovjetske nevarnosti« in glede načina obrambe, in da francoska obrambna politika ne upošteva obstoječih tehničnih pogojev. Zaradi svojega zemljepisnega položaja in zaradi političnih razlogov je Francija nujno potrebna za evropski obrambni sistem. Nemčija, Francija in v enaki meri tudi Velika Britanija — pravi Strauss —• so v istem geografsko-strateškem položaju in zato morajo imeti iste obrambne koncepte. Glede atomske oborožitve pravi Strauss, da se strinja z izjavo kanclerja Kiesingerja, da Nemčija noče atomske oborožitve, takoj nato pa pravi, da je vedno zagovarjal ustanovitev evropske atomske sile, ki pa ne sme nadomestiti skupne politične organizacije. To je prvi intervju Straussa reviji ((Spiegel«, ki ga je v preteklih letih odločno napadala zaradi nacionalističnih tendenc in raznih škandalov, povezanih z njegovim imenom, zaradi česar je prišlo tudi do sodnih obravnav. TRI DNI NOVOLETNIH PRAZNIKOV V SFRJ tp ? fi Novoletna voščila državnikov obmejnih področij po radiu Koper Tito je silvestroval na Brionih - JAT ne bo ukinil notranjih letalskih prog - Djilasove izjave po amnestiji LJUBLJANA. 2. — Slovesno in veselo, kot vsako leto, so Jugoslovani spremili staro in pričakali novo. V Sloveniji so mnogi silvestrovali na Pohorju, na Krvavcu, na Veliki Pia. nini, Zelenici, Voglu, Španovem vrhu in v drugih zimskih središčih, tako da so po silvestrovanju tridnevne novoletne praznike izkoristili za uživanje v smučanju. V hotelih v Ljubljani, na Bledu, Kranjski gori, Portorožu in drugih znanih letoviščih so bile vse hotelske sobe in mize že naprej rezervirane in razprodane. V turističnih krajih Gorenjske, Pohorja, Primorske so silvestrovali številni Italijani, Avstrijci, Holandci in Nemci. Rekordno število Italijanov je silvestrovalo tudi v Novi Gorici, Tolminu, Mostu na Soči, Bovcu, Kobaridu in v drugih krajih Soške doline. Predsednik republike maršal Tito je s soprogo, skupno s predsednikom zvezne skupščine Edvardom Kardeljem in tajnikom izvršnega komiteta CK ZKJ Mijalkom Todorovičem in drugimi osebnostmi silvestroval na Brionih v zelo prijetnem razpoloženju, kot je bilo to moč sklepati po posnetkih, ki jih je sinoči prikazala jugoslovanska televizija. Ugledni zastopniki Jugoslavije in Italije so v svojih novoletnih priložnostnih izjavah po radiu Koper llllllllllllllllllflllllll|llll|||||l||l||||||||||||||||||||||||WII||||II||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||T1||||,|||||||||||||||||M NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Saragat poudarja nujnost reform Konferenca socialistične internacionale Priprave za reševanje krize na Siciliji - Lani do oktobra 102 milijona delovnih ur stavk - Napovedana nova stavka pristaniških delavcev - Ugodni rezultati FIAT RIM, 2. — Predsednik republike Saragat je v soboto zvečer pred praznovanjem novega leta prečital tradicionalno poslanico po RAI-TV. V uvodu je ugotovil nagel splošen razvoj, istočasno pa tudi zaskrbljenost z4- .......................................... PO NOVOLETNEM ZATIŠJU V VIETNAMU FLN predlaga osemdnevno premirje za vietnamsko novo leto Američani so tudi med premirjem bombardirali Sev. Vietnam in napadli oddelke osvobodilne vojske na jugu - Protest kamboške vlade zaradi napadov na kamboško ozemlje „ SAJGON, 2. — Takoj po končanem 48-umem novoletnem zatišju v Vietnamu so ameriški bombniki obnovili bombardiranje Severnega Vietnama. Sicer pa so tudi med 48-urnim zatišjem kršili to zatišje z bombardiranjem nekaterih krajev v Severnem Vietnamu. Ubitih je bi-,--------- 'o devet civilistov. Poleg tega so v Južnem Vietnamu Američani napadli s topništvom in z letali oddelek osvobodilne vojske 23 kilometrov od Hue. Bilo je ®e več drugih manjših spopa-nov. Američani in južni Viet-namci jih naštevajo 160, od ka-rerih seveda trdijo, da so jih vse povzročili ((komunisti«. Zatišje Se je končalo davi ob 7. url. po krajevnem času. Narodnoosvobodilna fronta je predlagala za vietnamsko novo leto (TET) osemdnevno zatišje. Južnovietnamski predsednik pa je izjavil, da se mora posvetovati s svojimi zavezniki, Preden se odloči, ali naj sprejme ta predlog. 2e prej je sajgonska vlada skupno s svojimi zavezniki sporočila, da je dala ukaz svojim vojakom, naj ob tej priložnosti spoštujejo štiridnevno premirje. Ves dan novega leta so južno od Sajgona izkrcavali drugih pet tisoč ameriških vojakov. Gre za oddelke, ki pripadajo deveti ameriški pehotni diviziji, ki jo bodo premestili na področje delte reke Mekong. Ameriška letala, ki so danes bombardirala Severni Vietnam, so se spopadla nad dolino Rdeče reke med Hanojem in Hajfongom s se-vemovietnamskimi lovskimi letali. Severnovietnamska tiskovna agencija poroča, da sta bili sestreljeni dve ameriški letali, več drugih pa jih je bilo poškodovanih. Eno letalo pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. S tem je število ameriških letal, ki so bila sestreljena nad Severnim Vietnamom, narastlo na 1622. Omenjena agencija poroča, tudi, da so osvobodilne sile v zadnjih šestih letih ubile ali ranile 1,050.000 sovražnih vojakov, od katerih 123.500 Američanov, 108 sovraž. nih bataljonov je bilo popolnoma uničenih, in med tekil je vštetih 37 ameriških pehotnih in oklepnih bataljonov. Kamboška vlada je obtožila danes ZDA in Južni Vietnam, da so v petek njih vojaki napadli kamboško vas Batu. Ameriški in južnovietnamski vojaki so tri ure in pol napadali vas na meji z Južnim Vietnamom ter ubili štiri osebe, dve pa ranili. Gre za isto vas, ki so jo Američani prvič napadli 15. oktobra 1965. Uradno sporočilo kamboške vlade obtožuje ameriško in sajgonsko vlado, da vodita politiko pritiska in ustrahovanja, zato da bi prisilili Kambodžo, da se odpove svoji politiki nevtralnosti ne-povezovanja. Radio Patet Lao pa je javil, da je bilo v šestnajstih dneh pred božičem sestreljenih nad Laosom deset ameriških letal. S tem je narastlo na 345 število ameriških letal, ki so bila sestreljena nad Laosom od 17. maja 1964 do 25. decembra 1966. Radio je obtožil ZDA, da so v zadnjih tednih zaostrila bombardiranje področij, ki so v rokah osvobodilnih sil v Laosu. radi poplav in njih posledic. Q-siednji del govoru pa je bil '#)•' svečen potrebam po reformah, ki jih Je treba izvesti, da bo Italija prišla v vrsto razvitih držav sveta. še vedno je praznično ozračje. Parlament še ni in tudi ne bo tako kmalu pričel dela, stranke pa ^e pripravljajo na odgovornejše sklepe, ki jih bodo sprejele v prihodnjih dneh. Prva je pričela delo KPI, katere vodstvo se je sestalo že danes in so razpravljali na osnovi poročila tajnika Longa o splošnih političnih vprašanjih ter še posebej o krizi na Siciliji. Jutri se sestane tajništvo združene PSI-PSDI, ki bo predvsem razpravljalo o zasedanju CK stranke, na katerem bo govora o ((verifikaciji« vladnega programa z drugimi strankami vladne večine. Razpravljali pa bodo tudi o položaju na Siciliji. Danes so pričela deželna tajni štva sicilijanskih strank levega centra delo za rešitev krize deželne vlade. Napovedan je prihod predstavnikov vsedržavnega vodstva PSU Matteottija in Nicolazzija, ki se bosta sestala z deželnim tajnikom stranke posl. Luricello, da se dogovore o stališču, ki ga bodo socialisti zavzeli na bližnjih štiri-stransklh razgovorih. 0. Januarja se bo sestal deželni odbor KPI; sestanka se bo udeležil član vsedržavnega tajništva stranke Emanuele Macaluso. V sredo in v četrtek bo v Rimu konferenca mednarodne socialistične Internacionale, katere se bodo udeležili vidnejši predstavniki so etatističnih strank zlasti iz zahodne Evrope. Italijansko združeno socialistično stranko bodo zastopali Nen-ni, De Martino, Tanassi, Brodolini, Carlglia, Bemporad in Cattani. Iz Londona sporočajo, da bo na konfe-renči zastopal laburiste zunanji minister George Brown, ki bo odpotoval jutri. Z Dunaja pa poročajo, da bosta prisotna Bruno Krelsky bivši zunanji minister, in tajnik internacionale Karl Csemetz. Na zasedanju bodo razpravljali o treh aktualnih vprašanjih glede katerih so pripravili tudi poro čila. O evropskih monetarnih vpra šanjlh bo poročal ravnatelj avtsrij ske narodne banke Korb, o odno sih med socialističnimi in komuni stičnimi strankami bo govoril predsednik Internacionale Pitterman, o politiki Internacionale v zvezi z gospodarsko skupnostjo in EFTA bo govoril britanski zunanji minister Brown. V preteklem letu so bile sindikalne borbe dokaj ostre, o čemer pričajo tudi delni uradni podatki o številu zaradi stavk izgubljenih delovnih ur. Po podatkih osrednjega statističnega urada ICS je bilo v razdobju januar-oktober 1966 izgubljenih zaradi stavk 102.054.000 delovnih ur, medtem ko je bilo v istem razdobju 1965 izgubljenih 48.077.000 delovnih ur. Vsedržavna tajništva sindikatov pristaniških delavcev so se sestala v soboto, 31. decembra in so sklenila, da se nadaljuje stavkovno gibanje, zaradi česar ostane v veljavi prepoved nadurnega in nočnega dela, dela ob nedeljah ter praznikih. Istočasno so se tudi dogovorili za novo 24-urno stavko, ki bo od 9. do 15. januarja. V zadnji številki posebnega vestnika FIAT, ki ga tiskajo samo za delničarje, objavljajo podatke o delu podjetja v preteklem letu. Tako navajajo, da je znašal izkuol-ček v celoti 1.045 milijard lir in da je bil za 90 milliard lir višji kot v letu 1965. Izdelali in prodali so 1.178.000 avtomobilov (osebnih in industrijskih), medtem ko so jih v letu 1965 1.013.588. Od lani izdelanih vozi’ so 360 tisoč izvozili. Vestnik ugoišvlja, da je položaj ugoden tako na notranjem kot na mednarodnem tržišču in v tej zvezi tudi omenja ugoden sprejem zadnjih tipov 1100 R, 124 i-n Fiat-Dino. Ob koncu leta je FIAT zaposlovala skupno 134.500 uslužbencev in 11 tisoč 500 več kot decembra lanskega leta. Od tega gre za 92.700 delav-cev in 19.900 uradnikov. Jutri se sestane delegacija, ki bo pričela 9. t.m. v Beogradu pogajanja za obnovitev italijansko-jugoslo-vanske trgovinske pogodba leonc o sporu med kasacijo in ustavnim sodiščem RIM, 2. — Bivši predsednik poslanske zbornice Giovanni Leone, ki poučuje kazensko pravo na rimski univerzi, je izjavil, da bi morala vlada in parlament v okviru svojih pristojnosti posredovati v sedanjem sporu med ustavnim in kasacijskim sodiščem, zato da preprečita posledice, ki bi lahko škodovale ugledu državnih ustanov. Kakor Je znano, se tiče spor nedavne razsodbe ustavnega sodišča o pravici obrambe med tako imenovanim sumaričnim preiskovalnim postopkom. Ta razsodba je sprožila vprašanje retroaktivnosti razsodb ustavnega sodišča in s tem tudi morebitne revizije več tisoč sodnih postopkov. Kasacija Je razsodila, da se procesi, tudi če niso bili še zaključeni, ne smejo obnoviti. Ustavno sodišče pa je drugačnega mnenja. Govori se o tisočih procesov, ki bi jih morali obnoviti, če bi se sodišča prilagodila razsodbi ustavnega sodišča. Tribunal v Ascoli Pičeno je n. pr. že razveljavil neki proces in se s tem prilagodil tolmačenju ustavnega sodišča proti tolmačenju kasa-cijskega sodišča. Po mnenju Leoneja ni tolike pro. cesov, ki bi se lahko obnovil;, ker so se mnogi že zaključili z nepreklicno razsodbo. Lahko se bo seveda zgodilo, da bosta dva državljana deležna različnega postopka na dveh različnih procesih o istem vprašanju, kakor se bodo pač usmerili sodniki. Pripomnil je, da je skrajno težko določiti, kdo naj ima zadnjo besedo. Dodal je, da tolmačenje ustave pritiče tako navadnemu sodniku, kasacijskemu sodniku in ustavnemu sodišču, toda na različni ravni In «konvergentom». Ker eno sodišče ne predvladuje nad drugim (razen v primeru, da ustavno sodišče razglasi neko določbo za neustavno), je Leone izjavil, da bi bilo zaradi tega umestno, da vlada in parlament zakonodajno nastopita. poudarili uspešen razvoj dobrososedskih odnosov in prijateljskega sodelovanja med obema državama. Predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole se je v svoji izjavi, potem ko je poudaril uspešen razsoj sodelovanja med Slovenijo in deželo Furlani jo-Julijsko krajino, zavzel za povečanje števila njenih prehodov, za prilagoditev videmskega sporazuma večjim potrebam potniškega prometa, za ureditev cestnih zvez in povečanje gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema področjema. Osma obletnica kubanske revolucije HAVANA, 2. — Kuba je danes proslavila osmo obletnico revolucije z veliko vojaško parado, na kateri so razkazali med drugim sovjetske izstrelke. V paradi so sodelovali tudi ženski vojaški oddelki. Ob tej priložnosti je govoril Castro in obsodil ameriški pritisk na nekatere evropske države, ker nekatera podjetja teh držav trgujejo s Kubo. V svojem govoru je Castro nepričakovano poslal ((pozdrave majorju Guevari in njegovim tovarišem, na katerem koli delu sveta so«. O Guevari je Castro izjavil, da se počuti dobro in da je pri dobrem zdravju ter da se bo zopet pojavil, «ko in kjer bodo imperialisti najmanj pričakovali«. Predsednik dežele Furlanije-Julij-ske krajine dr. Berzanti je med drugim poudaril važnost nove avto ceste, ki bo povezala Italijo prek Uive Gorice s Slovenijo in dalje z Avstrijo, in je dejal, da bo to eno glavnih vprašanj, o katerem bodo razpravljali med prihodnjim obiskom Janka Smoleta, predsednika izvršnega sveta Slovenije v Trstu. Priložnostne novoletne izjave prek radia Koper so dali tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Vejvo-da, italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Ducci, župan Trsta Franzil, župan Čedada Pellizo, generalni konzul Italije v Kopru Cer-chione in predsedniki občinskih skupščin Kopra, Nove Gorice in Tolmina. BEOGRAD, 2. — Predsednik republike maršal Tito je, kot smo že pred prazniki napovedali, na Silvestrovo pomilostil Milovana Djilasa in mu je na ta način omogočil, da je po štirih letih zapora v Sremski Mitroviči, v krogu svoje družine pričakal novo leto. Pred odhodom iz zapora se je Milovan Djilas v razgovoru s tujimi novinarji v Sremski Mitroviči spretno izognil vsem političnim vprašanjem in dejal, da se želi posvetiti družini in pa nadaljevanju književnega dela, ki ga je pričel v zaporu. Pripomnil je prav tako, da v zaporu vlada red, čistoča in da se z zaporniki dobro ravna. Bil je zelo dobro razpoložen in dejal, da se zdravstve. no odlično počuti. Maršal Tito je z razsodno državniško potezo, kot v primeru pomilostitve zarotniškega delovanja skupine Aleksandra Rankoviča, tudi tokrat pokazal pnoč režima in odvzel nekaterim komentatorjem gradivo za nadaljnje razpredanje komentarjev o Rankoviču in Djilasu. »Jugoslovanski aerotransport ne bo ukinil nerentabilnih prog v notranjem prometu, ker so družbenopolitične skupnosti zainteresiranih mest in republik izrazile pripravljenost, da s svojimi sredstvi krijejo izgube na teh progah. Zato JAT ne bo uresničil napovedane ukinitve prog Beograd-Ljubljana, Beograd-Zagreb, Beograd-Sarajevo in Beo-grad-Skopje. Negotova je še edino zveza med Zagrebom in Titogradom, ker JAT ni še dosegel ustreznega sporazuma s Črno goro in s Hrvaško. B. B. govora o tajnih laboratorijih v Av-, striji, Italiji, Nemčiji in Svld. Bakteriološka vojna naj bi razširila epidemije tifusa, griže in kuge te’ naj bi povzročila pogin živine, taij ko da se turisti ne bodo upali Italijo. Na tak način naj se «pra vično reši vprašanje Južne Tlrol ske«, ali pa bo v obratnem prime ru prišlo do propada italijanskega gospodarstva. Nov incident med Sirijo in Izraelom i TEL AVIV, 2. — Izraelski voj: ški predstavnik je danes izjavil, so Sirci davi dvakrat streljali nt Izraelce. Dejal je, da je nekaj Sir,, cev prišlo na demilitarizirano pod ročje, kjer se reka Jordan zliva i Galilejsko morje. Po kratkem stre ljanju so se sirski vojaki umaknili Drugi incident se je dogodil, kc so Sirci streljali 90 minut na iz raelsko postojanko blizu Almagort ter ranili enega izraelskega vojaka) Sirski vojaški predstavnik pa j» izjavil, da so sirske oborožene sih uničile tri izraelske postojanke se vemo od Galilejskega morja. Obte; žil je Izraelce, da so začeli strelja ti na arabske kmete, ki so bili m! delu na polju na ozemlju, ki j«1 pod sirskim nadzorstvom. Sirski’ sile, ki imajo nalogo varovati arat’ ske kmete, so odgovorile na strtf Ijanje in uničile tri izraelske po1 stojanke. DANES 'iiM ZA NOVO LETO Dinamitni napad na daljnovod BOČEN, 2. — Dva terorista sta v novoletni noči razstrelila daljnovod v bližini kraja Gas v dolini Tu-res. Karabinjerji so ugotovili, da sta postavila na štiri podporne stebre dinamitne naboje, ki sta jih povezovala z zažlgalno vrvico o-premljeno z urnim vžlgalnim mehanizmom. Zaradi eksplozije je bil prekinjen električni tok dve uri po vsej dolini in to tudi v Brit-neoku. S tem napadom so teroristi obnovili ((tradicijo«, saj so pred leti vsako novoletno noč razstrelili daljnovode. Sedaj prihaja do atentatov na področju Brunecka, kjer je najbolj živahna teroristična skupina. Avstrijska agencija APA sporoča z Dunaja, da so italijansko veleposlaništvo in nekateri listi prejeli pismene grožnje, da se bo pričela izvajati bakteriološka vojna v zve-|zi z Južno Tirolsko. V pismih je Novoletno premirje v Vietnamu ki je trajalo 48 ur, se je končale'; včeraj zjutraj ob 7. url po krajev nem času. Premirje so Američan/ kršili z bombardiranjem nekateri! krajev v Severnem Vietnamu tet so bombardiranje včeraj tudi nada Ijevali. Za vietnamsko novo leto pi je osvobodilna fronta predlagal; osemdnevno premirje, toda sajgon' ska vlada je že prej sporočila, dl' je dala ukaz samo za štiridnevno premirje. Ves dan novega leta s<; je izkrcevalo južno od Sajgona pe tisoč ameriških vojakov. V Hanoji so objavili statistiko, po kateri j*>' bilo nad Severnim Vietnamom doP slej sestreljenih 1622 ameriških lej/ tal, partizani pa so v zadnjih še, stih letih ubili ali ranili 1,050.001 sovražnih vojakov, od katerih * 123.500 Američanov, medtem ko J bilo 108 sovražnih bataljonov po polnoma uničenih. Svetovni tisk je s posebnim po udarkom objavil de Gauilovo izja vo, da je vojna v Vietnamu krivič, na, «ker dejansko izhaja iz oboro žene intervencije ZDA na vietnam skem ozemlju, da je obsojanj." vredna vojna, ker velik narod unl čuje mali narod* ter da »morajr ZDA umakniti svoje čete iz Vietna, ma». Povsem drugačno pa je osta lo še nadal.je stališče britanske vla de, ki je prejšnji petek predlagal; ameriški, sajgonski in hanojski vi« di sklicanje konference kjerkoli n. britanskem ozemlju o ustavitvi «n vlažnosti. Toda pozitivno so odgc> vorili som o iz Sajgona, tako da st zunanji minister Brown in predsed nik M ilson sklenila, da pri svojen predlogu ne bosta več vztrajala kajti tudi v Londonu so komenti rali predlog kot rezultat pritisk,/ laburistične levice. Hanojski tisk pij piše, da britanski predlog nima no; benih novih elemenotv ter je v skla,, du z washingtonsko ponudbo o tako imenovanih «pogajanjih brez pc£ gojev.* Moskovski tisk poudarja, d; manjka predlogu bistveni element obsodba ameriškega napada. Med tem pa je U Tant odgovoril na p smo predstavnika ZDA ter vnovi poudaril svoje znane tri predlogi med katerimi je na prvem mesto ustavitev bombardiranja na severu Odgovor predstavnika ZDA na 15 Tantovo pismo je povsem negati dan Novega leta jugoslovanski cariniki povabili italijanske carinike na zakusko Triglav v Sežani hotel V Pekingu je bila potrjena vesv, da so «rdeči gardisti* že 27. deceir, bra aretirali bivšega ministra z ‘ obrambo. Glasilo »rdečih gardistov: I pa našteva »zločine* predsednik: republike: »upiral se je Maocetur govi misli, napredni politiki, kul turni revoluciji* in da je na sploš no »kitajski Hruščov*. V Prag] p. I la že 2701 so objavili vest, da je bila decembra razpuščena kitajska sipj dikalna zveza, s koncem leta je pr« nehalo izhajati tudi njeno glasile ker da je zveza »težila po razbitji delavskega razreda In po vzposta vitvi kapitalizma*. Kamboška vlada je obtožila vče raj ZDA in Vietnam, da so njihov vojaki prejšnji petek napadli neki kamboško obmejno vas in ubili štii ri osebe. To vas so Američan) pr vič napadli že 15. oktobra lani. Tudi na Bližnjem vzhodu še n miru. Sirski vojaški predstavnik jo včeraj izjavil, da so sirske oborože ne sile uničile tri izraelske pošto Janke severno od Galilejskega jeze ra, ker so Izraelci začeli streljat na arabske kmete med delom n«; polju na ozemlju, ki je pod sirskim nadzorstvom. ) Na vojaški paradi v Havani za obletnico revolucije je Castro v svo jetn govoru nenadoma pozdravil majorja Guevaro in njegove tova. riše, «na katerem koli delu sveta so* ter povedal, da se počuti dobro in da se bo spet pojavil tam. lcjer sl bodo imperialisti najmanj pri. čakovali. 1 V Madridu pa je nad 13.000 delavcev začelo protestno stavko prott prepovedi manifestacije, na kateri so zahtevali višje mezde. Francova policija je najprej zaprla nato pa izpustila šest oseb. Dobro je, da vse to veš če si namenjen v Moskvo Moskva postaja turisti6no mesto. Iz leta v leto prihaja sem vse več tujcev. To je seveda prijetno in koristno — spoznavanje, prijateljstvo med narodi in podobno — ne pa tudi vedno čisto preprosto. Izkušnje Moskovčanov s tujci in tujci z Moskvo nimajo posebno bogatih tradicij. Zato se včasih zgodi kakšna nerodnost, zlasti od tiste točke dalje, ko se navdušenje nad turizmom iz časopisnih uvodnikov utelesi v turistu na moskovski ulici. Poznanje najnevarnejših ! čeri, ki prežijo na navadnega člana sodobne sekte turistov, lahko prepreči marsikatero nevšečnost 1. NE BODI INDIVIDUALIST! Tu se krije ena največjih nevarnosti za neizkušenega prišleca. Treba je vedeti, da ima kolektiv vedno in povsod odločno prednost — pred posameznikom. Začne se že s hotelom, kjer te bodo najprej vprašali: «Od katere organizacije?* če neumno pogledaš ln se zmedeš, je to slab začetek. Povprečno izkušen človek bo odgovoril, da je predstavnik evropskega oddelka mednarodnega združenja čebelarjev. Turist, čigar izkušnje mejijo že na virtuoznost, bo kratko in odrezano odgovoril: ((Delegat EVRODMEDRUČEB.* Tak odgovor Je vedno nagrajen s prosto sobo, kljub pomanjkanju hotelov v Moskvi. Za obisk muzejev, gledališč in drugih znamenitosti je priporočljivo najti znanca ali dva in sestaviti delegacijo. Na ta način odpade čakanje, če se člani organizacije dovolj normalno obnašajo, pa tudi plačevanje vstopnine. če prideš sam, je priporočljivo začasno pozabiti, da si samo Lajze Petek in dodati imenu par manjših funkcij. Najbolje pa je sploh ne nastopati s svojim imenom, ampak uporabljati ime kakšne organizacije. Vseeno kakšno, le da Je dovolj dolgo. Najbolj idealno je seveda priti v skupini. Tedaj ne bo ne formalnosti, ne težav, ne zaprtih vrat. 2. NE HODI PES! Novinci velikokrat grešijo, ker mislijo, da se v Moskvi lahko kam pride peš. Rezultat je čista izguba dragocenih dni in dobrega razpoloženja. Moskva ima navsezadnje 60 kilometrov od enega konca do drugega. Lahko uporabljaš metro, trolejbus, avtobus in taksi. Na postajah je treba čakati v vrsti (velja tudi za delegacije), v vozilu pa je treba odstopiti sedež ne samo ženskam, ampak tudi otrokom do deset let. če se voziš s taksijem je (uradno) znamenje slabe vzgoje, če das napitnino, če se obnašaš uradno, bo tudi šofer dovršeno u-raden. če pa mu daš napitnino, bo rekel: «spasibo» in morda celo odprl vrata. Treba pa Je računati, da lahko naletiš na šoferja, ki je užaljen, če mu daš napitnino. Včasih je vseeno treba peš, vsaj čez cesto. V takem primeru se predvsem ne meni za semafor, če boš ob rdeči luči čakal na pločniku, boš edini in ljudje bodo mislili, da si brezdelen postopač ali pa prifrknjenec. 3. NE MENJAJ VALUTE! Prvič zato, ker Je v Moskvi pet trgovin, ki prodajajo samo za konvertibilne valute. Tu lahko kupiš vse, od kaviarja in vodke, spominčkov in kožuhov do plošč in avtomobilov. Tu je vse cenejše. Drugič tega ne delaj tudi zato, ker Je prodajanje valute hud prekršek. V banki ti za dolar res dajo samo devetdeset kopejk, toda zato imaš čisto vest in ni se ti treba bati, da boš odpotoval domov prej, kot si računal. Prav tako nima smisla zamenjavati za rublje dežnih plaščev, ženskih nogavic, najlonskih srajc itd. Vsega tega je zdaj v trgovinah dovolj ln prodal boš samo kakšnemu špekulantu, ki hoče zaslužiti na tvoj račun. 4. NE GLEJ NA URO! Zavedaj se, da ljudje tu niso zato, da bi zaradi tebe dobili managersko bolezen, hipertonljo, živčni zlom, srčno kap ali kaj podobnega, kar je povezano s pretiranim tempom. Zvečer hodi zgodaj spat. Zjutraj vstajaj čim pozneje. Uradi, trgovine, razen prehrambenih, muzeji Itd. se odpirajo šele okrog enajstih. če boš karkoli hotel opraviti hitro, si boš samo kvaril živce. 5. NE BODI PRETIRANO FEN! Pred kratkim sem bil s kolegom iz Ljubljane v neki trgovini, čudil se Je, kako morem biti tak, ko sem neko matrono častljivih let opozoril nase s «Hej, djevuškal* Toda drugače ne gre. Prodajalka ali nižja uradnica Je pač «djevuška», četudi Je stara. »Djevuške* so tudi vse mlajše ženske na cesti, srednjih let so «ženščine» stare pa «ba-buške*. Moški so «paren» (fant), »maladoj čelovek* ln »mužščina*. Neznane ljudi lahko ogovarjaš tako ali pa poudarjeno vljudno: Kgraždanka* ln «graždanin». ((Tovariše* je v rabi samo ob izrednih priložnostih. Zelo važno Je, da ljudi, ki Jih poznaš, čeprav samo bežno, ne kličeš po priimku, ampak po imenu ln »otčeatvu*. Na primer Ivan Petrovič ali Marija Vasi-ljevna. Ker si tega navadno ne zapomniš, lahko rečeš kar «anmr-grvč», samo treba je zelo hitro izgovoriti. Najbolje Je, da pred prihodom v Moskvo nekaj časa va- diš eno ali dve takile «Imeni», ki ju -potem lahko vedno uporabljaš. Na splošno nima smisla delati kakšnih bontonskih fines, da ne Izpadeš smešno. Ni pa treba zanemarjati «finosti» in preproste ljud-nosti. Bodi bolj preprost ln sproščen, kot vljuden ali celo fin, nikakor pa ne grob. 6. NE ČUDI SE NIKOMUR! V Moskvi moški nosijo tudi mreže s kumarami in vozijo vozičke s dojenčki, ženske pa tudi zidajo hiše in asfaltirajo ceste. Ne čudi se, če se bo kdo peljal s teboj na drugi konec Moskve, da bi ti pokazal ulico, za katero si ga vprašal, ne čudi se, če dekle na cesti ali v metroju prva da pobudo za poznanstvo, ne čudi se, če tl sosed pri mizi v samopostrežni restavraciji plača kosilo in te povabi na kozarček, samo zato, ker bi rad, da odneseš dober vtis iz Moskve, ne čudi se, če tl taksi zaračuna pet rubljev, namesto -petdeset kopejk, ko vidi, da si novinec, ne čudi pa se tudi, če te dvajset kilometrov pelje zastonj, ko vidi, da sl novinec. Celo dojenček v Moskvi je prepričan, da je povsem v redu, če lahko kupiš kis samo v zelenjavni trgovini, čebulo,v ribarnici, kolek -pa samo v hranilnici. Pred kratkim se je kolegu iz Ljubljane zgodilo tole: ves dan je hodil po Moskvi in fotografiral. Bil Je zbit in premražen. V nekem kiosku, kjer so očitno prodajali nekaj užitnega, je kupil stvar, zavito v papir. Menil je, da je štrukelj, makovka ali kaj podobnega. Odvil je papir in pogumno vgriznil — v zmrzel kos sladoleda. «Le kako morejo pozimi prodajati in jesti sladoled?*, se je čudil. «Le kaj je v tem čudnega?*, bi se ob takem vprašanju začudil vsak Moskovčan. 7. NE BOJ SE VODKE! Stvar ni tako huda. Vodko, ki ima 95 maliganov alkohola, dobiš samo na podeželju, v Moskvi pa prodajajo samo 40-maligansko. Od pol litra vodke človek ne umre, zato se ne velja zameriti ruskim znancem in prijateljem ter nehati že pri drugem ali tretjem kozarcu (ne kozarčku!) Vedi tudi, da se pri jedi ne pije vino, ampak vodka ali konjak. Zaradi tega v restavraciji ne zahtevaj zelene solate .((Trave* in podobnih neumnosti pameten človek ne je, saj nanje ni ta dvajset malaganskega portskega vina ne moreš piti, kaj šele kaj bolj normalnega. Pred kratkim sem v neki trgovini zagledal zeleno solato. Najbrž so jo prodajali po pomoti in so jo zato dajali takorekoč zastonj — po dvajset kopejk kilogram. Sem in tja Jo je kakšna čudakinja vzela pet ali deset dekagramov za okrasek na krožniku. Jaz sem, srečno presenečen, hotel kar cel kilogram, toda moral sem se pošteno spričkati s prodajalko. Bila je namreč trdno prepričana, da nekaj ni v redu z menoj in da se bo žena najmanj ločila, ko ji bom prinesel celo kilo «trave». 8. NE BODI VSEVEDEN! Značilna lastnost turistov, zlasti onih, ki prihajajo Iz Evrope je, da vse bolj vedo kot sami Sovjeti. Vedo, da so Moskovčani slabo oblečeni (posebno pozimi, ko so vsi v kožuhih), da nimajo kaj Jesti, da si ne upajo nič govoriti, Itd. Spominjam se znanca, ki je bil tu na gostovanju z neko umetniško skupino. Sklonil se mi Je čisto k ušesu in zašepetal (da ga kdo od ((tistih* ne bi slišal): »Kako zamorjeni so ljudje. Na metroju si nihče ne upa dvigniti oči, vsi berejo.* Posebno veseli so Sovjeti takih vprašanj: «KdaJ boste končno razpustili kolhoze?* ((Ali boste kmalu dali svobodo privatnikom?*, »Koliko časa mislite, da boste še lahko kontrolirali vzhodno Evropo?*. Spisek takih in podobnih vprašanj, ki jih zadajajo «dobro obveščeni* turisti, je občudovanja vreden po količini neznanja razmer, ki ga vsebuje. So pa seveda tudi drugačni turisti. Taki, ki so tako ((lojalni*, da se na cesti bojijo vprašati, kje Je stranišče, da sredi belega dneva v Kremlju ne upajo fotografirati, da si ne upajo čez podzemeljski prehod pod ulico (morda je to vhod v raketno bazo), da si ne upajo zvečer sami iz hotela itd. Tudi ti sodijo med tiste številne «vsevedneže», ki tako »sijajno* poznajo sovjetske razmere, da so prava enciklopedija najbolj čudnih predsodkov. Po tradiciji, ki sta Jo že zdavnaj uvedla bog in Mojzes, mora biti zapovedi deset. Ne bi si Je upal prelomiti, če bi to bile zapovedi in ne prepovedi ln če ne bi bila zadnja tako važna, da velja najmanj za dve, če ne kar za vseh deset. Torej: 9. ln 10. NE BODI SMEŠEN in ne pričakuj odkritij, če se odpravljaš v Moskvo. Videl boš čisto navadne ljudi, ki živijo čisto navadno življenje. Razlike med nami so pa take sorte, kot je ta, da mi pravimo »krava*, Rusi pa ((karova*. JANEZ STANIČ Športniki v smokingu Znani profesionalni kolesar Ador-ni je sklenil, da zapusti Salvarani-jevo moštvo in se pridruži novi ekipi Salamini. Ker je bil pogodbeno vezan še za letošnje leto pri Salva-raniju, stvar ni mogla iti tako preprosto, vendar je kazalo, da se bo le vse uredilo. Tedaj pa se je pojavila gornja fotografija. Adomi, Er-cole Baldini, bivši kolesarski prvak in sedaj tehnični vodja novega moštva, ter industrijec Angelo Salamini so se na neki operni premie- ri fotografirali v taki pozi, kot da so pravkar dosegli sporazum. To pa je brate Salvarani razjezilo. Toda s pogajanji se je zopet vse uredilo in Salvaradinijevi so se celo odrekli desetim milijonom, ki so jih zahtevali za Adornija. (Milijone pa niso zahtevali zase temveč za kako dobrodelno ustanovo; tako sedaj teh milijonov nobena ustanova ne bo dobila.) Formalno pa Salvarani A-domija posodi Salaminiju za to leto. Illlllllllllllllllllllllllllliilllllilllllililllllllllllliuiiliiliilllliliiliiiiiiiiriiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiirliilililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiia DOGNANJA PRI PREUČEVANJU LUNE Luna ima «geološko življenje pravijo sovjetski znanstveniki Problem pitne vode za kozmonavte MOSKVA, 2. —■ Luna ni mrtvo nebesno telo, kot st- je toliko časa mislilo, pač pa ima svoje ((geološko življenje*. To je bilo mogoče ugotoviti s fotoelektričnimi in polaro-metričnimi sistemi, zatrjuje znanstveni komentator agencije Tass. Prav pred osmimi leti, 2. januarja 1959, so Izstrelili prvo raketo proti Luni. Uradno se Je Imenovala «Luna 1», znanstveniki pa so jo imenovali »Upanje*. Približala se je na 6900 km našemu naravnemu satelitu ter tako odprla pot preučevanju Lune. Od tedaj Je sovjetska astronom-ka Nina Petrovna Iz observatorija Pulkovo pri Leningradu odkrila na Luni neko posebno svetlost na področju Keplerjevega kraterja. Moskovski astronom Mihall Posperguei lis je odkril znamenja geološkega življenja na Luni. Pri preučevanju zemeljskega planeta, Ima največ zaslug še vedno opazovanje z Zemlje. Medtem je treba še preučiti podatke, ki jih Je poslala «Luna 13», kateri gre vsekakor zasluga, da je ugotovila zanimive posebnosti o snovi na površju Lune, o njenih mehanskih lastnosti, o njeni radioaktivnosti itd., je treba priznati, da so bili znanstveniki v observatorijih tisti, ki so dognali pojave geološkega življenja na Luni. Leta 1966, zaključuje komentator Tass, je prišlo končno do potrditve hipoteze, ki jo je že 1. 1963 postavil Nikolaj Kozyrev iz leningrajskega observatorija, da namreč iz Arlstarhovega kraterja, najbolj svetlega predela Lune, prihaja nekaj, kar «dlha» — dim, plin ali pa morda prah. Ameriška komisija za atomsko e-nergijo je preskusila z uspehom nov aparat, ki bo kozmonavtom na daljših poletih pripomogel, da bodo imeli na razpolago znatne količine pitne vode. Problem vode je za kozmonavte zelo važen. Ce bi hoteli naložiti na vesoljske ladje zadostne količine vode, potem ne bi bilo dovolj prostora za kozmonavte. Zaradi tega so vodo vselej pridobivali med vesoljskimi poleti s sistemom ((regeneracije* organskih odpadkov kozmonavtov. Novi mehanizem, ki ga je preskusila komisija za atomsko energijo, je nadaljnja izpopolnitev tega sistema. Sposoben bo »reproducirati* pitno vodo mnogo hitreje kot dosedanji sistem. Glavna novost Je uporaba plutonija 238 za proces čiščenja in regeneracije. Vse skupaj bo tako popolno, da si bodo kozmona/ti lahko »naročili* v zaželeni količini tople, mzrle ali mlačne vode. V Moskvi sneg in -16 RIM, 2. — Temperatura pod ničlo je bila preteklo noč v Bocnu —8, v Veroni in Bologni —3 ter v Turinu — 2. V Pescari in Aquili pa je prišla temperatura do ničle. Evropske prestolnice pa so imele ob 7. zjutraj te le temperature: Moskva —16, Madrid — 4, Beograd — 3, Praga — 1, London 0. V Moskvi je snežilo. V drugih prestolnicah so bile temperature nad ničlo. Jasno je bilo v Londonu, Lizboni in Madridu. Umrl jc znanstvenik prof. G. A. Klane RIM, 2. — Jutri bodo pokopali prof. Blanca, ki je v starosti 88 let umrl na Silvestrovo v Rimu. Gian Alberto Blanc je najprej diplomiral iz kemije in fizike, nato je svoje študije nadaljeval med dru. gim tudi v slavnem pariškem labor ratoriju," kamor ga’je' povabila gospa Curie. Pozneje je bil univerzitetni profesor v Rimu. Objavil je kakih 70 del in bil je predsednik Italijanskega društva za napredek znanosti. 101 uro pod zemljo zaprt v krsti CORK (Irska), 2. — Tim Hayes, 29-letni Irec, je včeraj prišel iz krste, ki je bila zakopana dva metra globoko in v kateri Je ostal 101 uro ter s tem potolkel prejšnji ((rekord*. Seveda pa njegovo bivanje pod zemljo ni bilo čisto ((mrtvaško*. Skozi dve cevi je dobival kuhana jajca, kruh in limonado in seveda mu je skozi cevi prihajal tudi zrak. Njegova krsta je bila tudi dovolj udobna, da je lahko v času, ko je bil pod zemljo, prebiral roman «Lepa krsta.* Bila jc v bolnišnici pri sinčku in jc našla mrtvega moža RIM, 2. — Nekega 30-letnega delavca je avtomobilist, potem ko ga Je povozil, sam pripeljal v bolnišnico. Delavec pa je tri ure pozneje umrl. Le nekaj metrov od sobe, v kateri je bil delavec, leži njegov poldrugo leto star sinček. Pri njem je bila mati z drugim dve in pol leti starim dečkom. Ko je izvedela, da je zaradi nesreče na cesti umrl mlad moški, ki je imel s seboj zavoj z nekaterimi oblačili, jo je obletela huda slutnja. Prosila je, da bi šla pogledat mrliča, ki ga v bolnišnici niso poznali, ker ni imel pri sebi dokumentov. Ko so jo pripeljal k mrliču, je spoznala svojega moža in je omedlela. 1111111111111111111111111111IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIII V Braziliji hude posledice neurja Vsak dan mnogo žrtev prometnih nesreč RIO DE JANEIRO, 2. — Huda tropska nevihta, ki je včeraj in v soboto zajela gorske predele države Rio de Janeiro, je doslej povzro. čila kakih 40 smrtnih primerov. Porušenih je okrog 50 hiš. RIO DE JANEIRO, 2. — Vodni vrtinec je zajel pokrajino Trajano Moraes v notranjosti države Rio. Pri tem je bilo 13 oseb mrtvih in kakih 40 hiš je porušenih. ANCONA, 2. — Iz neugotovljenega vzroka je 40-letni Enzo Paccape-li s svojim «600» zavozil s pomola v morje. Neki ribič se je takoj vrgel v morje, vendar mu ni uspelo rešiti niti vozača niti njegovih dveh hčerk, starih dve in pet let. Ko so gasilci potegnili avto iz morja, so bile že vse tri osebe mrtve. GRENOBLE, 2. - Pri prehitevanju je blizu Varcesa prišlo do nesreče. Avtomobilist, ki je neprevid- Japonski kipar Jasuo MIZUI, ki Je okrasil stadion za olimpiado v Tokiu, se vedno rad spominja Portoroža, kjer je leta 1961 na prvem mednarodnem simpoziju Forma Viva izdelal gornji kip visok 3 m (na desni). Tudi letos se nas je spomnil iz Pariza, kjer ima svojo delavnico, z voščili na sliki, ki ga kaže poleg kipa, izklesanega 1966 na Češkoslovaškem no prehiteval, se je zaletel v avto «simca aronde», v katerem se je peljalo osem oseb, pet odraslih in trije otroci. Pri trčenju se je ubil vozač, neki zidar iz Grosseta, in njegov sinček. Ostali so bili ranjeni; njih stanje je že boljše. RIM, 2. — Na periferiji Rima v Passo Corese se je neki «1100» z vso silo zaletel v tovornjak. Vozač in njegova žena sta se ubila, tri druge ženske pa so ranjene. GALATINA, 2. — Na križišču Ga-latina . Lequlle - Copertino - Gala-tone sta se zaletela dva avtomobila. Pri trčenju sta se dve osebi ubili, medtem ko so tri v bolnišnici. REGGIO CALABRIA, 2. — Ko se je pet študentov peljalo z majhnim avtomobilom s silvestrovanja, se je njih avto zaletel v neki tovornjak. Na mestu sta bila mrtva dva študenta, stara 19 In 20 let, ostali trije pa so bili ranjeni. Prvi v letu 1967 je že pobegnil LONDON, 2. — Medtem ko je policija danes zvečer ujela še zadnjega od petih ubežnikov iz zapora Dartmoor, je pa že pobegnil — kot prvi v 1967 — 22-letni Michael Pur-cell Iz londonskega zapora Worm-woods Scrubbs, kjer Je bil zaprt zaradi tatvine. Dobil je posebno dovoljenje, da je pod varstvom odšel na občino Hammersmith zaradi poroke. Takoj po obredu pa se je Purcell odločil za tradicijo »ženi-tovanjskega potovanja* ln Je pobegnil iz furgona, ki ga je peljal nazaj v ječo. IKJNDON, 2. — Predstavniki katoliške anglikanske in galikanske hierarhije so se danes sestali v Liverpoolu pod predsedstvom nadškofa iz Westminstra kardinala Hennana. Na zborovanju, ki se ga udeležuje kakih 30 škofov in nadškofov, razpravljajo o problemih, ki so nastali po II. vatikanskem koncilu. tflnbku ^ blihriVbtvn Milko Matičetov: Nozze MicelM-Longhino Tiskarna Arti Grafiche Friulane v Vidmu je natisnila osem strani obsegajočo publikacijo, v kateri je objavljena rezijska pesem Linčiča Turkinčica. Zapisal jo je ter za objavo je poskrbel Milko Matičetov, ki je publikacijo namenil za poročno darilo Mariji Micelli in Robertu Longhino iz Rezije. (Naslov na platnicah: Nozze Micelli-Longhino. Resia 27 agosto 1966). Dolga pesem je opremljena z notami (glasbena transkribcija Uroš Krek). Milko Matičetov je dodal kratko pojasnilo k pesmi ter objavil še dve variaciji neke rezijske ženitovanjske pesmi. Publikacija je na razpolago tudi v Tržaški knjigarni. Decembrski Sipario posvečen gledališču v ČSSR Decembrska številka revije Sipario je posvečena češkoslovaškemu gledališču. Revija objavlja prevode treh del: Karol Capek, Bela bolezen; Vaclav Havel, Memorandum; Ladislav Smoček, čuden popoldan dr. Zvoneka Burkeja. S prispevki o češkem gledališču pa sodelujejo Josef Trager, Jin-drich Cemy, Stanislav Vrbka, Vladimir Jindra, Dino De Riso, Erik Kolar, Vladimir Vašut, Lino Mic-cichč, Jan Prochaska, Lubomir Do-ležel, Jaroslav Vostry, Alena Mo-ravkova, Eva Soukupova, Antoniu Dvorak, Ludmila Kopačova. Obsojeni španski pisatelj MADRID, 2. — Španski pisatelj Isaac Montero, star 30 let, je bil obsojen na 6 mesecev zapora in 10.000 pezet globe pod obtožbo ilegalne propagande. Cenzura mu je s 24 priporočili svetovala, naj črta v neki svoji knjigi nekatere spolzke odstavke. Montero pa je knjigo objavil na svoje stroške in v uvodu je na široko pripovedoval o pritisku, ki ga je nanj izvajala cenzura. Ministrstvo ga je prijavilo sodišču; obtožen je bil protivladne propagande zaradi omenjenega uvoda. Javni tožilec je zahteval leto dni zapora. Umrl je ciganski violinist Tata Mirando DIEREN (Holandska), 2. — Ciganski violinist Joseph Weiss, sicer bolj znan z imenom Tata Mirando, je umrl na Silvestrovo v svoji «roulotte» v Dierenu nedaleč od Arnhema. Imel je 71 let. Tata Mirando, ki je večkrat koncertiral v holandski kraljevski palači, se je rodil v Švici, pokopan pa bo v Arnehmu. Prodaja knjig v prejšnjem tednu RIM, 2. — Pretekli teden so najbolj šle v prodajo sledeče knjige (za imenom založbe je še število mesta, ki ga je imela knjiga na lestvici prejšnji teden): 1. Berto: «La cosa buffa», Riz-zoli, (1); 2. Montanelli: eVltalia dei Comuniu, Rizzoli, (2); 3. Boc-ca: «Storia delVItalia partigiana», Laterza, (6); 4. Giovene: «Autobio-grafia di Giuliano di San Severov, Rizzoli, (8); 5. Sorensen: «Kennedy», Mondadori, (5); 6. Pratolini: «Allegoria e derisione», Mondadori, (3); 7. Snow: «L'altra riva del fiume», Einaudi; 8. Be-vilacqua: «Questa specie d’amore», Rizzoli, (7); 9. Giovannl XXIII: «Breviario», Garzanti, (4); 10. Run-ciman: «Storia delle crociate«, Einaudi. Tudi Demetrij Cej razstavlja v Vicenzi VICENZA, 2. — V umetniški galeriji II Cenacolo v Vicenzi je od 28. decembra razstava, na kateri imajo svoja dela Demetrij Cej, Claudio Chincich, Luciano De Gironcoli, Nevio Perez, Giorgio Toplicar in Giogio Valvassori. * * • Dimitrije Parlič, koreograf rimske in beograjske opere, bo sodeloval na festivalu v Bregenzu pri uprizoritvi Lortzingove opere «Car in cesar», ki jo bo dirigiral prof. Hans Lenzer. • * * PRAGA, 2. — Praška založba češkoslovaških pisateljev najavlja v svojem založniškem programu za 1967 štiri knjige, ki se bodo nanašale na ta ali oni način na Italijo. Napisali jih bodo Alena Ber-naškova, Milena Honzikova, Vla-stlmil Marsiček in Jan Werich. * * * PESARO, 2. — Na sedežu konservatorija «Gioacchino Rossini» v Pesaru se je sestala razsodiščna komisija za mednarodni natečaj za opero, ki ga je leta 1966 razpisala ustanova «G. Rossini» ter občim v Pesaru pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem in prireditve. Komisija pod predsedstvom ravmtelja konservatorija je pregledala 18 del ter se odločila, da ne podeli razpisanih nagrad. * * * Za zbor Dunajskih dečkov pevcev je Benjamin Britten napisal posebno opero, ki jo bo zbor uprizoril 3. junija 1967 v okviru festivala v Aldeburghu. Charles Aznavour, ki ima 43 let, se bo v prihodnjih dneh poročil s švedinjo Ullo Thurcel, staro šele 22 let. Poznata se dve leti. V tem času je Ulla zvesto sledila Aznavourju, končno pa ga je postavila pred ultimatum: ali se poročita ali pa grem domov. In res je odpotovala v Stockholm. Aznavour pa jo je iz Amerike, kjer je na turneji, poklical, da se poročita. To je tretja poroka pevca in filmskega igralca armenskega porekla, sicer milijardarja iiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiHiuiiiiiimiiiiiiHiiiiuiiiiiitiiiiii Visoka nagrada za bivšo ženo tata BONN, 2. — Steffi Reinehr, bivša žena enega izmed treh odgovornih za tatvino 13. septembra na letališču v Frankfurtu, bo najbrž prejela nagrado 110.000 mark ali okrog 18 milijonov lir, ker je policiji dobavila podatke, da je bilo mogoče zaslediti krivce. Policija Je mnenja, da Je imel glavno vlogo pri tatvini 24-letnl bivši uradnik pri Lufthansi Forster. Zdi se, da je ta ukradel iz nekega ju- goslovanskega letala torbo, v kateri je bilo za milijon mark raznih valut. Plen je policija že dobila nazaj, potem ko jo Je Reinehr peljal v neki gozdič blizu letališča, kamor so torbo skrili. MILAN, 2. — V Švici je umrl prof. Piero Sacerdotl, generalni ravnatelj RAS (Riunione Adriatica dl Siourtk). Star Je bil 61 let. Andre Maurois Trije Dumasi Preveč obsežne knjige ml niso posebno simpatične. Nekako bojim se jih. In tudi za marsikoga j vem, da ima strah pred knjigo, ki že s svojo zajetno zunanjostjo vzbuja spoštovanje. (V tem pogle- ‘ du je razdelitev take knjige na dva snopiča odličm psihološka re- ; šitev). Tudi biografskih romanov \ nimam posebno rad. Morda tudi vi niste prijatelji tovrstnih teks-1 tov, še manj pa predebelih knjig. I Toda prizmti moram, da sem j kljub temu takorekoč na mah in z izrednim užitkom prebral knji- \ go, ki je obsežna in ki je povrh vsega po svojem značaju biogra-J fija. In prepričan sem, da boste j tudi vi z velikim zadovoljstvom I prebrali to delo. Sicer pa razum- i Ijivo: gre za stvaritev odličnega [ pisatelja, katerega ime je že sa- j mo po sebi garancija za kvaliteto, j Gre torej za knjigo TRIJE DU- I MASI, biografski roman odličnega j francoskega pisatelja Andrčja J Mauroisa, ki velja v sodobni ev- j ropski književnosti za najznameni- j tejšega biografa. Pač zaradi tega, ker so njegovi biografski roma- j ni dokumentarna dela in literarne stvaritve obenem, ker je piša- j tel j znal v eni knjigi združiti do- \ kumentarnost in umetniško oblikovano pripoved v odlično zvrst originalno zasnovanega biografske- j ga romana. In taka odlična doku-mentarna ter literarna stvaritev je tudi roman Trije Dumasi, ki smo ga dobili na slovenski knjižni trg v izdaji Državne založbe Slovenije (zbirka Biografije), v odličnem, i plastičnem prevodu Bogomila Faturja. Pa v knjigi, katere oprema (Majda Furlan - Lorbek) je več kot okusna. Verjetno ste že brali knjigo o Grofu Monte Christu ali pa vsaj slišali za Tri mušketirje ali za Damo s kamelijami. Teh del sicer ni napisal Andre Maurois, (ki pa je sicer znan kot avtor številnih romanov, na primer Obdobja ljubezni, biografskih romanov o By-ronu, Sandovi) pač pa sta njih avtorja Aleiandre Dumas st. in njegov sin Aleiandre Dumas ml. Zlasti Dumas starejši je bil najbolj popularen romanopisec svojega časa, njegovo življenje samo pa je bilo en sam roman. Aleiandre Dumas velja za človeka, ki je vtisnil neizbrisen pečat svoji dobi, njegov sin pa ni prav nič manj zanimiv. Tako kot njegov oče s Tremi mušketirji, Grofom Monte Cristom, z romanom Dvajset let pozneje je tudi njegov sin zaslovel po vsem svetu z romanom Dama s kamelijami. Svoj uspeh si je večal z naslednjimi deli in si s kritičnim obravnavanjem sodobne družbe pridobil čvrsto mesto v francoski literarni zgodovini. Zanimivo pri tem je, da sta si bila oba zelo blizu. Oba sta — tako piše v svojem predgovoru k romanu Maurois — imela družinsko nrav, ki sta jo podedovala od generala Dumasa. Oba sta se morala na začetku svojega življenja boriti zoper bolestno krivičnost. Dumas starejši je trpel zaradi rasnih predsodkov; Dumas mlajši pa zaradi svojega nezakonskega rojstva. Oba sta morala šele z življenjskim delom dokazati, da sta vredna toliko, in še več, kot drugi ljudje. Njuni priljubljeni literarni junaki so popravljavci krivic, mušketirji pri Dumasu o-četu, moralisti pri Dumanu sinu. Pri tem pa Maurois ni prezrl začetnika tega slavnega rodu. Dvema pisateljema je dodal še tretjega Dumasa, seveda na začetku romana. To pa je bil oče pisatelja Dumasa st., sin francoskega plemiča, ki se je odselil na Kari-be, in črne domačinke. Ko se je ta francoski izseljenec ob koncu 18. stoletja vrnil v Pariz, je pripeljal s seboj svojega mulatskega sina. Ta je postal vojak in se prizadeval, da bi postal tudi podoficir. Toda prišla je francoska revolucija in podoficirji so postali polkovniki in generali. Dumas je kot Napoleonov general doživljal burne dogodivščine, ne samo po svetu, temveč tudi doma, v spopadu z Napoleonom, sicer pa so njegova neverjetna, a vendar resnična dejanja, postala že legendarna. Torej osebnost kot nalašč za biografski roman. In tako pravi Maurois na začetku svojega dela: Nameravam preučiti skoz tri generacije zaporedne oblike čudovitega temperamenta, ki se je rodil iz zveze med francoskim plemičem in črno sužnjo iz San Dominga. In postavil ga je. Z odličnim biografskim romanom, v katerem pisatelj nekaj časa prosto pripoveduje, nato pa svojo pripoved dopolnjuje s citati pisem, izjav, člankov, dokumentov in tako ustvarja popolno prepletanje svoje umetniške pripovedi in dokumentiranih dejstev. Pri tem pa je poleg izredno duhovite pripovedi in še same po sebi hvaležne snovi posebej poudariti, da Maurois svojega biografskega romana ne o-mejuje samo na tri glavne osebnosti, temveč je njihovo življenje in delo upodobil s široko zajeto in globoko utemeljeno panoramo njihove dobe. Ce upoštevamo, da je bil Dumas general, rojen leta 1762, njegov sin leta 1802, njegov vnuk pa leta 1824 in da je slednji umrl 1895, je tudi ta časovni okvir s francosko revolucijo in rtadalj-nimi revolucionarnimi spremembami prve polovice 19. stoletja ter celotnim napredkom tega. stoletja nudil pisatelju imeniten okvir, v katerega je postavil podobe treh velikih mož Francije. Ce torej želite odličen, zanimiv roman, če želite spoznati tudi podobo Francije v 19. stoletju in se seznaniti z velikimi ljudmi tega časa, potem vzemite v roke Mau-rolsov roman Trije Dumasi. Ne bo vam žal. •I. Ra. VPRAŠANJE, KI GA JE TREBA NA VSAK NAČIN REŠITI Povečana radioaktivnost severnega Jadrana se utegne spremeniti v resno nevarnost Raziskovalno delo in ugotovitve jugoslovanskih strokovnjakov - Sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo - Vir okužbe predstavljajo nekatera jedrska središča severne Italije Kot poroča zagrebški »Vjesnik« v svoji novoletni številki, je bito ugotovljeno, da je ves severni del Jadranskega morja v občutni meri okužen z radioaktivnostjo, ki jo najverjetneje povzro-oajo jedrska središča in naprave severne Italije. Radioaktivni, materiali odtekajo iz njih skupno s odpadnimi vodami v reko, na-*ar se z njimi vred zlivajo v Jadransko morje, tu pa se sesedajo na morsko dno ter prehajajo v organizme rastlin, školjk, plnnkto-na, rib in drugih živalskih vrst v morju. Tako so ugotovili jugoslovanski znanstveniki ter opozorili, da m to moglo imeti mednarodne posledice. Raziskovanja in meritve J0, tri leta opravljali sodelavci inštituta «Rudjer Boskovič« v Zajeli, oziroma strokovnjaki labo “štorija za jedrsko kemijo v Zagrebu ter laboratorija za morsko radiobilogijo v Rovinju. Z doseže-fjlrni podatki razpodagata tudi "Vezna komisija za jedrsko ener-Bi.io v Beogradu in pa Internatio-nal Alomic Energy Agency (med narodna agencija za jedrsko energijo) na Dunaju. Celoten material o radioaktivni okužbi Jadranskega morja je bil prikazan tudi na sestavu Jugoslovanske akade ^nije znanosti in umetnosti, ki se je vršil od 7. do 9. decembra lan skn leto in je bil posvečen biološkim probiemom Jadranskega morja. Raziskovania, meritve in anali *e so opravili številni jugoslovanski znanstveniki s področja jedrske kemije, radio-kemiie, fizikalne kemije, radinhiologre, oceano- 'l||||||||||||||||M|||,,|,|,|,,,|,|,„IMI|l||ll, MIHIH Dve aktualni publikaciji . Pri «EditoriaIe Libraria S.p.A.« le pred kratkim izšla zbirka uradnih aktov I. mednarodnega zasedanja o lesni trgovini, ki je bilo *a časa 18. mednarodnega velesejma 1. in 2. julija lani na Monte-nelu. Na zasedanju, ki se je vršilo Pod pokroviteljstvom glavnega ravnateljstva za gozdno gospodarstvo P'1 ministrstvu za kmetijstvo jn gozdarstvo s sodelovanjem tržaške trgovinske zbornice in združenja tržaških lesnih trgovcev, so nastopili številni italijanski in tu-P operaterji, katerih poročila so ždaj zbrana v skoraj 100 strani obsegajoči publikaciji. Kakor je znano, se tržaški velesejem iz le-‘a v leto čedalje bolj odločno u-Smerja k nekaterim specializiranim področjem, med katerimi je na prvem mestu prav specializa c'ja v lesni trgovini in industriji. Na podlagi zadnjega zasedanja Strokovnjakov na letošnjem velesejmu se je začela konkretizirati "ova zamisel, da bi v našemi me-ustanovili posebno središče -.a mednarodno lesno trgovino, ki naj b| stalno obveščalo operaterje in Poslovne kroge o tekočem dogajanju na mednarodnem trgu z le Som ter nudil vsem zainteresiranim krogom stalno tehnično trgo 'onsko pomoč in oporo. O tej Zamisli, ki bo verjetno že leta ts(i8 dovedla do organizacije loče nega mednarodnega sejma, ki bo Posvečen samo lesu in lesnim iz nelkom in ki naj bi se pripravil ei'krat v jeseni, je govora tudi v objavljenih aktih. Tem bo v do-8 ednem času sledila publikacija bradnih aktov letošnjega strokovnega zasedanja o pohištvu, in pa Soirka strokovnih mnenj o trgovi m s kavo in bananami. grafije, geologije, ekologije, ihtio-logije itd. Rezultati našega dela — so izjavili dopisniku zagrebškega «Vjes-nika« — trenutno še ne zbujajo skrbi, postavljajo pa odločno zahtevo po stalnem nadzorovanju radioaktivnosti v severnem bazenu Jadranskega morja, da bi se mogli — v primeru močnejše o-kužbe in nevarnosti — sprejeti vsi ustrezni ukrepi radiološke zaščite pred nezaželenimi posledicami tako na naši kot na italijanski obali. Vse večja potreba po jedrski energiji čedalje močneje oku-žuje svet, v katerem živimo. Radioaktivni izotopi se v stiku z živimi bitji postopno vgrajujejo v vse njihove vitalne organe ter ogrožajo njihovo zdravje in življenje. Tudi Jugoslavija ni pred tem obvarovana. O tem se, naravno, vodi računa in sprejemajo se ustrezni ukrepi. Laboratorij v Rovinju, oziroma Pred nedavnim je izšla št. 8—9 8ospodarske revije »Trieste Eco-homiea», ki jo izdaja tržaška trgovska zbornica in ki jo vodi glav-P1 tajnik organizacije dr. C. Stein-b^ch. Poleg običajnih poročil o delovanju zbornice v avgustu m ?-Ptcmbru, prinaša številka dalj s’' razpravo o tržaškem ladjedel-n'štvu v zvezi z sklepi medmini brskega odbora za gospodarsko hačrtovanje, ki jo je napisal pu bhcist G. Palladini. Razprava, ki dosega kar 19 strani revije, naj ot predstavljala tržaško »belo knji 80» o tem vprašanju, v nekakšen odgovor na belo knjigo, ki so jo Pred meseci objavili v Genovi. inštitut «Rudjer Boškovič« v Zagrebu, in pa Mednarodna agencija za jedrsko energijo sta I. 1963 sklenila triletno pogodbo o raziskovanju radioaktivnosti in njenem učinkovanju na živa bitja v Jadranskem morju, in to za obdobje od 1. 1963 do 1966. V pogodbi je med drugim bilo predvideno tudi opazovanje, oziroma proučevanje morebitnega onesnaževanja morja: vode, živih bitij in morskega dna. Predhodne meritve so biie o-pravljene konec leta 1963, še prav posebno intenzivna in obsežna pa so bila dela v pogledu proučevanja, raziskovanja in analiz I. 1966. Izmerjenih ter proučenih je bilo okrog 600 vzorcev. Tako je bilo ugotovljeno, kar so znanstveniki že prej predpostavljali: da je namreč severni Jadran okužen z radioaktivnostjo. Opozorili so, da je prisotna v vodi, čeprav v močno razredčeni obliki, v planktonu, v algah, školjkah, ribah itd., čeprav ne v vseh vrstah, na vseh mestih in v vsakem času. V severnem Jadranu so bili odkriti naslednji radioizo-topi: mangan-54, kobalt-60, cer-141, cirkonij-95, cink-65, rutenij-106 in cezij-137. Izmerjena aktivnost se giblje v mejah, kakršne so bile ugotovljene na primer v Tiren-skem morju, ob sredozemskih o-balah Francije, v Črnem morju, v Tihem oceanu, ob severozahodnih obalah ZDA itd. Izmerjena radioaktivnost v Jadranu zbuja skrb, čeprav še ni razloga za preplah. Raziskovanja in meritve so bile opravljene v teku treh let na treh različnih mestih: v Rovinju, v Limskem kanalu in na odortem morju sredi Jadranskega morja. V posameznih vrstah živali so bili našli različne izutopc, taao na primer v sarueiah radioaktivni cirkonij-Dj in ruteiuj 106, v suušah mangan-J4, rutenij-iutS in kobalt bi) itd. opaženo je ollo, ua radioaktivnost toaO pa K„UCim IZOlupoV kot po intenzivnosti zarčeiija ni stalna in da se ta občasno povečuje ali pa tudi povsem izgine. Letošnje ugotovitve kažejo, da je največja stopnja radioaktivne o-kužbe bila v zgodnji pomladi. Najmočnejša radioaktivnost v plank tonu je bila ugotovljena 5. aprila 1966, in to v količini 337,8 mi-krocuriejev v gramu pepela sežganih organizmov. Šlo je za rutenij-106, poleg tega pa so v istem planktonu istega dne bile ugotovljene tudi količine 90,9 mikrocurie-jev mangana 54, 28 mme kobalta-60, in 61,6 mmc cinka-65. Raziskovanja se nadaljujejo. Glede na to, da je pogodba z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo potekla, se postavlja vprašanje, kdo jih bo vnaprej finansiral. Vendar obstaja upanje, da bo z omenjeno ustanovo sklenjena nova pogodba in s tem tu di zagotovljen denar. precejšnji meri povzročajo odpadne vode, prihajajoče iz različnih jedrskih središč, ki se nahajajo v severni Italiji, a se zatem z rekami vred izlivajo v Jadransko morje. Tu se zatem zaradi specifičnega premikanja vodnih gmot koncentrirajo v nekem bolj ali manj omejenem bazenu. Po materialih, objavljenih v «L’energia nucleare in Italia, a-spetti del settore della sua orga-nizzazione e delle sue applicazio-ni pratiche» («Vita italiana, docu-menti e informazioni«, presidenza del Consiglio dei ministri, Roma, štev. 10 za leto 1964, str. 799 do 806) ter nekaterih drugih materialih NATO, CERN in Euratoma, obstaja v severni Italiji, in sicer v pokrajinah Varese in Vercelli, več jedrskih središč za različna raziskovania, verjetno pa tudi za nekatere druge potrebe. V omenjenem materialu je med drugim omenjeno (str. 800) tudi naslednje: «V istem obdobju je bil izgrajen v Ispri blizu Lago Maggiore, in to v okviru močnega raziskovalnega reaktorja, nov center, opremljen z najsodobnejšimi napravami, center, ki je zatem prešel pod upravo CNRN (Co-mitato Nazionale per le Ricerche Nucleari) in je na osnovi mednarodnega sporazuma odvisen od Evratoma...* V mestu Saluggia, v pokrajini Vercelli, pa se nahaja «center, v katerem se opravljajo eksperimenti na področju jedrskih goriv*. Jedrske naprave v Ispri se nahajajo ob bližini Lago Maggiore, iz katerega teče reka Ticino, ki se pri Pavii zliva v reko Pad. Mesto Saluggia pa stoji ob reki Dora Baltea, tako da odpadne vade iz jedrskega središča verjetno odtekajo v omenjeno reko, ki se nedaleč od tu prav tako zliva v reko Pad. A vsakomur je znano, da se Pad, največja italijanska reka, zliva v Jadransko morje med Benetkami in Ravenno. Tudi letos so ljudje pričakali novo leto na razne načine. Nekateri doma, drugi v javnih lokalih, tretji pa v prostorih društev in krožkov. Na sliki zgoraj vidimo člane p.d. «V. Vodnik« v Dolini, ko čakajo novo leto v društveni dvorani svojega kulturnega doma. Starejši člani p.d. «Ivan Cankar« so se zbrali v prostorih društva pri Sv. Jakobu (slika spodaj). V mali dvorani Kulturnega doma pa je športno zdru-ženje Bor organiziralo svoje silvestrovanje, ki se ga je udeležila predvsem mladina (slika na desni). «iiikiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»a«titii*iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiaaia iiitiiBiniiiiiiiiiiii* m • i n i n i im miti ■ m m ai ■ im i ■■•■■■aja iiii im mi i aia i ■ ■ n i n i ■■■ im ■■■•• n ■■ i n i • »i 11«• ■ t Aaaaait 11 ■■ i ■ ■■■ NARODNE MANJŠINE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Ameriški topilni lonec in njegova vloga danes Romantika topilnega lonca - Manjšine danes niso to, kar so bile nekoč 75 let slovenskega časnikarstva v ZDA, ki se je od 1.1914 zelo skrčilo V to številko revije je prispe-Vfd daljši članek tudi načelnik zunanjetrgovinskega oddelka zborne dr. S. Maurel, ki v njem razpravlja o členu 82 Rimske po-Sodbe iz leta 1957, s katero je bilo organizirano Evropsko skupno blišče. Kakor znano, priznava 82 Zahodni Nemčiji posebne 0|ajšave politično - gospodarskega značaja glede na to, da jo je razmejitev po drugi svetovni voj-n' občutno prizadela. Glede na yzporodnost tržaške problematike bilo o tem č'enu rimske po-Sodbe že marsikaj napisanega tu-ui pri nas, k čemur je zdaj pri-sneval še tržaški strokovnjak v *Trieste Economica«. Tretjo daljšo razpravo je v zadnjo številko revije prispeval član evropske gospodarske komisije dr. L Schaus, in sicer o prometni po n-ski znotraj gospodarske skupno sd na koncu prve etape prehod hfga razdobja v življenju orga nizati je. Znanstveniki zdaj proučujejo, v katerih organih se radio-izotopi-najpogosteje pojavljajo ter kopičijo, kakšni so fizični, kemični in biološki parametri prodiranja raznih izotopov v organizem itd.. Raziskovanje jugoslovanskih strokovnjakov so doslej naletela na veliko zanimanje. Predpostavljajo tudi, da je v srednjem in južnem delu Jadranskega morja radioaktivnost manjša, kakor tudi, da je ta ob severnih predelih jadranske obale znatno večja. Omenjena radioaktivnost pa trenutno ne predstavlja nevarnosti niti za turizem niti za ribjo industrijo in tudi ne za obalno prebivalstvo. Znano je na primer, da so- japonske obale mnogo bolj okužene, pa so ribe vendar še vedno glavna hrana Japoncev. Dalje: v začetku preteklega leta sta obe vodikovi bombi, ki sta padli v morje ob španski obali, povzročili znantno večjo radioaktivnost, ki pa kljub temu ni vplivala tako, da bi se bil zmanjšal preliv turistov, pač pa se je ta v tem letu celo močno okrepil Odkod radioaktivno okuženje severnega Jadrana? Glede na vrste izotopov, razlikujemo one, do katerih pride ob razbitju atomskega jedra, in pa tiste, ki nastajajo zaradi korozije materialov v jedrskih središčih. Potemtakem do omenjenega okuženja prihaja v zelo majhni meri zaradi rariinak tivnih padavin, ki so jih hile povzročile jedrske eksplozije zad-I njih dvajsetih let, pač pa ga v Najnovejši statistični podatki v ZDA ugotavljajo, da je še zmerom 34 milijonov Američanov ali 19 odst. vsega ameriškega prebivalstva »tujega porekla» (foreign stock), ali da je vsaj eden od staršev rojen na tujem. «Etničen» je sleherni ameriški prebivalec, ki se razlikuje «od osnovnega belega protestantskega naseljenstva po veri, jeziku in kulturi*. Ker pa je 65 odst. vsega ameriškega prebivalstva neanglosaškega porekla, pomeni, da je to tudi velika večina volivcev, poudarja pri tem znani ameriški tednik »Time*. V New Yorku je več Italijanov kot v Neaplju, več Portoričanov kot v San Juanu, več Grkov kot v Šparti. V notranje političnih Zadevah je odločilno, kam se na-g bajo simpatije narodnih manjšin in je po etničnih merilih uravnotežena volilna lista kandidatov tipični odsev takega stanja. Vse to nam pojasnjuje, da je stari pojem Amerike kot topilm lonec narodnosti bila le romantična ideja o nečem, kar se ni nikdar dogodilo. Deževale so sicer izjave filozofov in umetnikov kot n.pr. Emersona in d.ugih, kako je Amerika topilni lonec, v katerem se topijo Angleži, Nemci, Francozi, Rusi, Judje in drugi, ki da se spreminjajo v novo človeško raso. Toda z vidikov politikov in sociologov so narodne manjšine v tem topilniku še kar naprej nastopale ločeno in samostojno. Šele v zadnjem, najnovejšem desetletju, dvesto let po tem. ko so iznašli izraz topilni lonec (mel-ting pot), se kažejo ned znaki, kakor si jih je mit o topilnem loncu želel, da bi se bili pojavljali. Sprememba je nastopila pri narodnih manjšinah v ZDA predvsem v spremenjenem načinu življenja, v tem, da so rastli dohodki tudi članom neanglosaških Američanov, da se je predrugačila vzgoja, družinsko življenje in sama kultura naseljencev raznih narodnosti iz Evrope. Najbolj vidna pa je bila sprememba, kako so volile in kako zdaj volijo manjšine v ZDA. Nekoč so manjšine volile večinoma kandidate demokratične in ne republikanske stranke in sicer so volili v stanovanjskem naselitvenem bloku vsi skupaj, kakor so pač skupaj stanovali. V davnih časih je voditelj naselitvenega bloka šel po naseljence v pristanišče in jih odpeljal v naselitveni blok ter sploh nastopal kot njihov zaščitnik in posrednik na tujih tleh. V posebnih blokih, stanovanjskih naselbinah so se znašli skupaj rojaki z istimi navadami, jezikom in vero. Volili so vsi skupaj istega kandidata demokratske stranke, ki je moral tekoče govoriti še njihov materini jezik. Zdaj so se stvari spremenile in volijo narodne manjšine neanglo-sasov tako, kot se jim zdi tudi kandidate republikanske stranke. Tipičen je primer izvolitve sedanjega župana New Yorka. V New Yorku je bil izvoljen protestantski Anglosaksonec Joh.i Lindsay in ne njegov protikandidat Abraham Be-ame, ki je Jud in je New York največje judovsko mesto na svetu. Edino črnci, ki niso dovolj gospodarsko napredovali in se socialno niso dvignili v višje socialne plasti, še volijo po starem vsi v bloku za enega kandidata. Vse druge nesaksonske narodnosti pa volijo individualno vsak svojega kandidata, kakor se jim zdi osebno prav. Sedaj prihaja v ZDA letno ne kaj manj kot 300 000 novih nase-Ijtt.mev, kar je še zmerom naj v šja kvota k'erkoli na svetu. Tudi novi prišleci seveda poiščejo najrajši, kot nekoč stari naseljenci tiste stanovanjske skupnosti, kjer že žive njihovi sorodniki. Toda stanje se je iz temelja spremenilo. Ne gre več za stare narodnostne skupine v boju za obstanek, ki so > pozdravljale nove prišlece kot pomoč v boju. Stare soseščine so se razšle, več kot polovica članov sleherne etnične skupine v ZDA je zapustila svojo soseščino in se razpršila po mestu, kakor so jim pač narastli dohodki in si lahko privoščijo boljše in imenitnejše mestne predele. V nekaterih mestih je že težko določiti mesta, kjer so živele nekoč narodne skupnosti. St. Louis n.pr. je bilo nemško mesto s svojimi Biergartni, Turnvereini in Schiitz-enfesti. Pivnice piva so postale bari, telovadna društva so se razšla in obogateni Nemci so se razšli po vsej državi. V Kansas Ci-tyju, kjer je mrgolelo Italijanov, ne praznujejo več sv. Jožefa 19. marca z veliko gostitvijo revež 'v in so tudi prenehale znamenite parade na dan vseh svetnikov. Neki itahjar.ski organizator je otožno rekel’ »čez 20 let ne bo potrebna več nobena italijanska organizacija Kot je neki znanstvenik o teh narodnostnih pojavih izjavil, izginja strah. »Manjšine se ne čutijo več oblegane od sovražnika. Takšno razpoloženje vlada edino še pri črncih in Portoričanih. Gospodarski razvoj je premaknil etniine interese v ZDA. Ameriški sociologi pa upravičeno po-uparjajo, da se novo topljenje v topilnem loncu Amerike razširja predvsem na politična in gospodarska področja. Na drugih področjih še vedno obstaja »strukturalna ločitev* kakor to imenujejo sociologi. V verskih in socialnih odnosih se manjšine še zmerom upirajo, toda ločnice med posam ..nimi narodnostmi niso več tako ostro postavljene kot nekoč. Vrhu tega se ljudje prostovoljno ločijo, druga narodnost od druge in vsi čedalje bolj cenijo medsebojna razlike. Šale, ki obravnavajo narodnostne in rasne značilnosti, naletijo na hvaležno poslušalstvo. Bolj kot nekoč. Seveda pripovedujejo največ šal o Judih judovski humoristi, črnskih šal pa črnski komiki. Največ šal o Italijanih zbija italijanski komik Pat Cooper (Pasquale Caputo). Tako pripoveduje Ca-puto, da ga je 7-letni sinček vpra- šal, kaj pomeni kratica NAACP. Pa mu je očka lepo povedal, da to pomeni: National Association for the Advancement of Colored People (Državno združenje za napredovanje nebelcev). Nato pa je spet sinko hotel vedeti, ali imajo tudi Italijani kakšno podobno organizacija. «Oh, seveda,« mu je odvrnil očka: »Imamo 'Mithers and Fathers Italian Association — MAFIA'* (Italijans'”) združenje o-četov in mater). V najmanjšetn in najbolj nežnem topilnem procesu v Ameriki vplivajo sedaj narodne manjšine, ki tvorijo dejansko večino ameriškega prebivalstva, trajno in zelo mnogo na anglosaksonsko manjšino v kulturi, modi, hrani in celo v filozofiji. Hkrati pa na-rodre rijšine občudujejo anglosaški vzor. Nekateri ameriški znanstveniki se hvalijo, da se je edino Amerika resno lotila ustvarjanja večnarodnostne demokracije. V ameriškem topilnem loncu popolna asimilacija ni možna in tudi ni zaželena. Xl^šno je ame-l ».o znanstveno stališče. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Slovenski slikarji v Gregorčičevi dvoran Ko prebiramo najbolj razširjeni ameriški tednik »Time« o novem ameriškem topilnem loncu, ki pa ni tako vsestransko asimilacijski, kot bi ga hoteli nekateri krogi v Evropi prikazati za svoje brutalne asimilacijske namene, pa mislimo hkrati na «Koledar Slovenske izseljenske matice«, ki je njegovo letošnjo izdajo tako izčrpno podal bralcem »Primorskega dnevnika« Jože Koren. Slovenski izseljenski koledar leto za letom rešuje pred pozabo vso tisto velikansko kulturno dejavnost, ki so jo slovenski izseljenci razvili v ZDA' do današnjih dni, ko pri njih, kakor tudi pri veh drugih narodnostnih skupinah peša in u-gaša, ker so zlezle na socialni lestvici višje in so se zaradi lastnih izboljšanih gospodarskih razmer razselile iz svojih nekdanjih naselij. Že v prejšnjih izseljenskih koledarjih, posebno pa v letošnjem je okoli sto strani dokumentarnega materiala o slovenski operi, a še bolj o 75-letnem slovenskem časnikarstvu v ZDA. Leta 1914 je bilo 1.300 časnikov in periodičnih publikacij v jezikih raznih neanglosaških narodnosti. Zdaj jih je manj kot 400. Med njimi je pokosilo tudi večino slovenskih listov. Tudi to nam ko ledar nadrobno izpriča. ar Razstavne možnosti v Gregorčičevi dvorani, ki je za to primerno opremljena, naši slikarji res premalo izkoriščajo. Edini pobudnik razstav ostaja tako le Slovenski klub, ki tu gostuje in je pripravil, kot vsako leto, tudi sedanjo novoletno razstavo slik nekaterih naših slikarjev. Primerno je začeti z opisom del najstarejšega izmed njih, povsod prisotnega Černigoja, ki zavzemajo največ razstavne površine. Je to šest grafik neonorečne strokovne dovršenosti in dvojica olj iz zadnjih mesecev. V olju «Mesto* išče preproste, a skrite odnose skladnosti raznostranskih četverokotnikov, v drugem pa isto v vijugastih pe-strobarvnih navpičnicah. Po nedavni pop-art razstavi pa so to bolj prehodne stvaritve, v katerih se mojster oaaihuje pred naskokom v novo smer umetnosti. Z vedno ena/co vztrajnostjo, pa širi svoje ■ umetniške izkušnje Robert Hlavatg v obeh akvarelih pokrajin, v katerih je napredek vodoravno zgoščevanje perspektive z globinskimi učinki. Po starosti jim sledi Bambič z gorsko pokrajino nad Trbižem in nenavadnim oljem «Ljubezen v parku» iz leta 1949. Je to primer poizkusa vnašanja v sliko novega načina zasnov vsebine. Ta se nam odkriva namreč le v sencah zunaj slikanega polja odigravajočega se prizora, na katerega posredno opozarjajo v sliki, podane osebe in predmeti. Je to ena izmed skupine olj, »Vojno vdova», zato, ker smo jih va jeni občudovati le v precejšnji! velikostih. Zgoščeno oblikovna ji v svojih zasnovah tudi Tiziatu. Fantini. Od naših sta tu še Černigoj ; intarzijo in Mušič s tempero. Mec ostalimi italijanskimi mojstri se veda ne najdemo toliko visoko zvenečih imen kot na razstavi t *Excelsiorju». Tu p revladujejt bolj dela slikarjev mlajših in sred njih let, ki so zasloveli v posled nji dobi. Vendar pa ne manjka ji tu tudi male ustvaritve, in V zelo dobre, bolj znanih umetnikoi kot so to bili Soffici, Sironi, Ro sai, Casoratti, De Pisis in tistih ki so še vedno, kot letošnji na gr a jenec beneškega bienala Fontana Virgilin Guidi, Guttuso, Vedova ii Alige Sassu. Cene njihovih slik se sučejo oi sto do dvestopetdeset tisoč. Dose žejo Da milijon pri De P isisovil in Sironijevih oljih. Ob teh s< vrste slike drugih vidnejših sli karier, kot so to Lirnta. Bacn Mnccari, Pietro Mornndo. Ass»tto Bi letto, Consadori. Biason, Con versano, Deluigi, Zigaina in vedn< v večjih umetniških središčih ži veča Tržačana Leonor Fini i Hollesrh. Pa še Tonu Fu’o°nz' znani Bardi, Eandi, Bruno Čaru so. Annone in Benedrtti Izbiri prikazanih del je odlična in ne katera podajajo značaj njih ustva ritelia bolje kot v velikem. Sred te trume italijanskih slikarjev p■ izstopa tu pa tam po kako tuji' mojstrov. Med temi posebno slik. Poliaknffa, Francozov Cottavoza Minassiana in Gilota, Mattana te Purmanna in Krimerja. MILKO BAMBIČ; TOREK, 3. JANUARJA Radio Trst A iiiiiiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sklenili boste zelo uspešen sporazum. Skušajte se sporazumeti s svojimi sosedi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ognite se sleherni neprevidnosti v svojem poslovanju. Neki prijatelj vam bo dokazal svojo privrženost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6. Na poveduje se vam izreden uspeh na poklicnem področju. Priporočljiva je večja strpnost v čustvenih odnosih. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan bo še prav posebno uspešen za vse in-tele! .ualce. Dragi osebi bo potrebna vaša pomoč. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izpolnite čimprej vse svoje finančne obveznosti. Sprejmite dober nasvet nekega iskrenega prijatelja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dokajšnje razburjanje spričo neke fantastične vesti. Ne ogibajte se svojih dolžnosti do družine. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaše zadovoljstvo bo tem večje, ker bo uspeh prišel nepričakovano. Vsi prijatelji in sorodniki bodo trdno stali na vaši strani. ■sKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) | Sreča vam bo še naprej ostala ob i strani, čeprav je ne cenite dovolj. Dan boste posvetili obisku nekate rih umetniških prireditev. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Novih idej ne boste imeli, pač pa se boste znali uspešno zavzeti za nekatere stare. Otresite se pretirane sebičnosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V trgovinskem poslovanju nimate posebnega uspeha, lotite se kakega čl ugega področja. Nestrpnost je vaš največji sovražnik. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nihče od vaših sodelavcev ne razume načrta, ki ste jim ga bili predložili. Braniti boste morali svojo čustveno srečo pred nekim novim tekmecem. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poslovno vzdušje bo danes približno enako tistemu prejšnjega dne. Niste se še prav dobra znašli v novi družbi. 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih pesmi 12.00 Iz slovenske folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Casamassima - 17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za transistornik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Franz Liszt: Sonata v h molu - 19.00 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo - 20.00 Šport - 20.35 Mozart: »Bastien in Bastienne« - 21.30 Orkestri - 22.00 Martinu: Trio za flavto, violončelo in klavir - 22.20 Motivi, ki vam ugajajo - 22.45 Črni cvet. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe 9.10 Zvočni trak - 10.05 Nove pesmi - 10.30 Radijska šola - 11.30 Operna antologija - 14.40 Ital. beležnica - 16.00 Radijski oder - 16.30 Nove francoske plošče - 17.15 Schubertove skladbe - 18.05 Cerkev v sodobnem svetu - 18.15 Lahka glasba - 19.30 Pisan spored -20.20 Sergio Tofano v Pirandello-vi tridejanki »Pensaci Giacomino« - 21.45 Koncert državnega ansambla iz Dresdna - 22.00 Skladbe za godala. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 7.45 Glasbeni spored -8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.40 Nastopajo »Beatles« in »Rolling Stones« -12.05 Poje Hilde Mauri - 12.25 10:55 Finske novosti - 11.42 Pes- Tretja stran - 13.15 Juke box 13.45 Silvio Benco: «La fiamma fredda« - 14.30 B. M. Favetta: Tržaška keramika - 14.40 Pacchio-rijevi solisti. Koper 7.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Valčki - 11.00 Orkester Stapleton - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni spored - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.30 Narodne pesmi - 14.00 Orkester Edelhagen - 14.45 Za mlade poslušalce - 15.30 Foersterjev »Gorenjski slavček* - 17.00 Orkester Paul Mauriat - 17.15 Prenos RL - 19.00 Orkestra Heath in Ros - 19.30 Prenos RL - 22.15 in 22.35 Plesna glasba. mi našega desetletja - 14.05 Juke box - 14.45 Glasbeni koktail - 15.00 Vrtiljak pesmi 15.55 ženska v demokraciji - 16.00 Rapsodija -16.38 Najnovejše plošče - 17.05 Nove pesmi - 17.35 E. Allan Poe: «11 mistero di via Morgue« - 18.35 Poje Domenico Modugno - 20.00 Pozor na ritem - 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.10 Jazz - 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Dvajset let po končani vojni - 19.15 Vsakovecerni koncert - 20.30 Kulturna panorama - 21.00 Glasbene improvizacije - 22.30 Prejeli smo. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 12.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 »Povabilo na ples*... - 9.00 Thorbjern Egner: Razbojniki iz Cardemomma - 10.05 Zabavne melodije - 11.00 Turistič ni napotki za tuje goste - 11.15 Orkester Gardner - 11.30 Maležič: Iz lovskega oprtnika - 12.00 Poročila - 12.05 «želim»... 13.30 »Listi iz športnega koledarja* -14.20 Zima v narodnih pesmih -15.05 Smetana: Prodana nevesta - 17.15 Lepe melodije - 17.30 Vurnik: »Le-te fabule inu babje ve re» - 18.00 Zabavni zvoki in popevke - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Večer z orkestrom Conniff - 20.20 Radijska igra: Karel Cop: Ure -21.09 Pesem godal - 21.30 Orkestralna glasba slov. skladateljev ■ 22.15 Studio Beograd - 23.05 Or kester Woody Herman. Ital. televizija 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Slavni plesalci • 19.45 Športne vesti in ital. kronike 20.30 Dnevnik 21.00 Sor dijevi filmi: «Bravissimo» 22.40 Filmske kronike 23.10 Dnevnik. 22.30 II. kanal 18.00 Studio uno 21.00 Dnev nik - 21.15 športni tednik - 22.00 Književnost in umetnost Bostonski orkester. Jug. televizija 10.00 Poročila 10.05 Ponovitev novoletne odd. Sarajeva in Skop ja - 15.35 Poročila 15.40 Silvestrujemo z vami - 17.50 Lado Troha: Pravljica na podstrešju - 18.30 Telesport - 19.10 Svet na zaslonu 19.50 Risanke - 20.00 Dnevnik -20.30' Zabavno-glasbeni oddaji iz Pariza in Prage - 22.25 Novoletni spored studia Titograd Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,1, najnižja 6, ob 19. uri 7.6; zračni tlak 1017.2 pada, veter 2 km vzhodnik, vlaga 90 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10.2 stopinje. Tržašk nevnik Danes, TOREK, 3. januarja Genovefa Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33. Dolžina dneva 8.47. Luna vzide ob 0.00 In zatone ob 11.51 Jutri, SREDA, 4. januarja Angela PRED NADALJEVANJEM RAZGOVOROV MED STRANKAMI Samo šovinistična stališča preprečujejo sestavo pokrajinskega in občinskega odbora Ali bodo republikanci odstopili od svojega nasprotovanja glede Hreščaka ? Tudi Santinovo glasilo rej na politični sporazum, ki naj ti ga prizadete stranke dosegle in a pogojuje tako sestavo občinskega in pokrajinskega odbora, kakor udi sestavo upravnih programov o-*eh izvoljenih krajevnih teles. Doslej sta bila na sestankih predložena v razpravo dva osnutka politič-iega_ sporazuma, demokristjanski in druženih socialistov. J O obeh osnutkih se je tudi razvila jrecej obširna razprava, ki pa še Vi pripeljala do uskladitve stališč ^tirih partnerjev predvsem zaradi tridržka, ki so ga postavili repu-ilikanci glede ponovne izvolitve slo-jenskega socialističnega svetovalca n dosedanjega odbornika Dušana Ireščaka v novi občinski odbor. Republikanci, o čemer smo že pitali, postavljajo kot pogoj za nji-lovo neposredno ali posredno sode-; pvanje z ostalimi strankami zahte-(o, da združeni socialisti ne kandi-irajo Dušana Hreščaka za odbor-!ika, češ «da hočejo biti dosledni Vojemu stališču glede Hreščakove zvolitve v občinski odbor julija le-i 1965». Kot je znano so tedaj re-ublikanci zavzeli skupno z liberal-4 in fašisti šovinistično stališče Toti izvolitvi Slovenca v tržaški fcčinski odbor. iNa vseh dosedanjih sestankih pa Viiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiimuiiiilllll I 1 J | t Anton Škrinjar Čeprav se Je že dolgo vedelo, da Aitonu Škrinjarju ni pomoči, da : du niti skrbna zdravniška nega, ■vi mu niti najsodobnejša zdravnica veda ne moreta pomagati, je • st o njegovi smrti hudo prizadela dročJu. Zelo je ljubil glasbo in degov mali ansambel je dolga leta -linašal med naše ljudi veliko razširila, poleg tega pa Je z največ-f vestnostjo in prizadevnostjo skr-ni tudi za razširjanje in razpoši-jmje našega dnevnika. jKo se sedaj poslavljamo od nje-\ kot od dobrega in nesebičnega »lovnega tovariša in prijatelja, 1z-teamo svoje globoko sožalje tudi j-egovim dragim. so socialisti odločno zagovarjali stališče ponovne izvolitve Hreščaka v nov občinski odbor in pravijo, da so takoj pripravljeni nadaljevati razgovore z ostalimi strankami glede občinskega in pokrajinskega odbora, ko jim bodo demokristjani sporočili, da so republikanci umaknili svoj pridržek glede Dušana Hreščaka. Kako se bo to vprašanje v bližnji prihodnosti razpletlo je sedaj odvisno^ samo od republikancev, ki se na žalost še vedno držijo preživelih in od velike večine Tržačanov obsojenih šovinističnih stališč, čeprav so v zadnjih časih večkrat javno izjavili, da nimajo ničesar proti Slovencem. Kot smo zvedeli, bo verjetno že v tem tednu prišlo do ponovnega srečanja med strankami levega centra in Slovensko skupnostjo, kar da slutiti, da se bodo omenjene težave, ki so zavrle hitrejši postopek o ustanovitvi novega občinskega in pokrajinskega odbora, baje v kratkem ugladile. V zvezi s temi vprašanji je zanimivo omeniti tudi, da je glasilo tržaške kurije »Vita Nuova» ponovno pogrela svoje sovrašno in šovinistično stališče do Dušana Hreščaka. »Vita Nuova* je takoj po volitvah napisala članek, v katerem je prikrito namigovala, da je Krščanska demokracija izgubila glasove predvsem zaradi vključitve Hreščaka v občinski odbor in da bodo demokristjani lahko pridobili izgubljene glasove, če bodo ljudje, ki so sedaj na krmilu KD, znali ponižno razumeti resnična pričakovanja tolikerih volivcev in prebivalcev. Na to pisanje je odgovoril v pismu, ki ga je poslal omenjenemu listu, pokrajinski tajnik KD Botteri, ki odločno zavrača pisanje Santino-vega glasila ter ugotavlja, da »primer Hreščak* ni povečal števila glasov desničarskih strank, čeprav so uprizorile škandalistično kampanjo. Nato Botteri sprašuje ravnatelja »Vita Nuova», ali morda želi, da bi Krščanska demokracija opustila svojo demokratično politiko do slovenske manjšine ter da bi razbila odnose z demokratično in ljudsko silo kot je združena socialistična stranka, in torej, da bi se postavila na čelo nacionalističnih stališč, ali pa da bi »spremenila* svojo napredno socialno politiko s konservativno politiko, mogoče celo s sodelovanjem s tržaškimi nacionalističnimi in konservativnimi liberalci. Sicer pa, pravi Botteri v odgovoru ravnatelju »Vita Nuova*, to kar vi pišete in pečat, ki ste ga dali časniku, ki ga vodite, nas je že svoj čas prepričal, da je prav to vaše stališče in da prav to želite. V odgovoru na omenjeno pismo Botterija »Vita Nuova* pravi med drugim: »Oseba, ki predstavlja to kar ona predstavlja (misli na Hreščaka, ki ga omenja v prejšnjih stavkih) ne more vstopiti v vodstvo mesta, ne more postati odbornik s podporo Krščanske demokracije. In dr. Boteri, ki govori o demokraciji, naj se spomni, s kolikšnimi glasovi v občinskem svetu in s kolikšnimi demokristjani je bila izpeljana ta rešitev,* ter zaključuje: »Smo svobodni glas, ki skuša tolmačiti cerkvene nauke in koristi našega mesta; prav tako ne pričakujemo priznanja od nikogar. Želeli pa bi, da bi se nam priznalo naše jasno in lojalno stališče, ki smo ga vedno izpovedali brez dvoumnosti.* ljali v parlamentu. Medtem pa je hotela dežela ze vnaprej sprejeti zakon, ki naj bi omogočil na njenem področju, da prispeva kaj za rešitev tega vprašanja. V ta namen je sprejela zakon št. 22, ki dodeljuje pokrajinskim upravam nalogo, da skrbe za to torišče ter da delijo raznim psihopedagoškim centrom pomoč, katero jim daje na razpolago dežela. Doslej so pokrajinske uprave prosile za prispevke, ki se tičejo diagnoze fizične in umske zaostalosti, pomoči, prevzgoje, pre-usposabljanje itd. Največ od omenjene vsote, t.j. 85 milijonov lir, bodo porabili za brezplačno vzdrževanje zaostalih v psihično-pedago-ških centrih. Kar se tiče pomoči, so upoštevali prebivalstvo po odstotkih, tako da so dali videmski pokrajini 63,5 odst., tržaški 25 odst. In goriškl 11,5 odst. SPOROČILO GENERALNEGA KONZULATA SFRJ Uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo zaprti danes, 3. januarja zaradi praznovanja novega leta. V SVOJIH NOVOLETNIH POSLANICAH Berzanti in Franzil trdno zaupata v gospodarski in socialni napredek Berzanti je poudaril, da je dežela investirala v dveh letih za gospodarski in socialni razvoj v deželi 40 milijard lir Ob novem letu sta izrekla prebivalstvu poleg vladnega komisarja za deželo novoletna voščila tudi predsednik deželnega odbora dr. Barzanti in trž. župan dr. Franzil. V svojih voščilih prebivalstvu vse dežele pravi dr. Berzanti, da lahko gleda v prihodnost z zaupanjem, tudi kar se tiče gospodarskega in socialnega položaja. Berzanti pravi nadalje med drugim: «Trdno u-pamo, da bomo v novem letu prebrodili vse težkoče in premagali skrbi ter odstranili zle posledice naravnih nesreč, ki so se pripetile v nekaterih obdobjih lanskega leta. Predvsem pa upamo, da bi se še nadalje razvijale in utrjevale ugodne perspektive ter uresničile pobude, ki so se rodile lani in ki smo jih začeli izvajati. Ravno pred letom dni sem trdil, da bo leto 1966 leto prvih stvarnih rezultatov priborjene deželne avtonomije. Če se sedaj spominjamo intenzivnega dela, lahko trdimo, da smo dosegli važne cilje. Dežela je v dveh finančnih letih določila nad 40 milijard lir produktivnih naložb v kmetijstvo, industrijo, obrtništvo, turizem, kredit, javna dela in so- cialne službe. Toda z letom 1966 so povezani še drugi stvarni dosežki: uresničenje deželnega nadzorstva nad delovanjem krajevnih u-prav, pozitivni sklepi za ladjedel-sko v industrijo v deželi v okviru splošnega načrta preureditve ladje-delstva, otvoritev prvega dela avto ceste Trst-Benetke, začetek stvarnih ukrepov za reorganizacijo tržaške pristaniške ustanove. To zaupanje sloni na tem, da obstajajo kljub naravnim nesrečam in ujmam, ki so prizadele nekatere predele dežele dve leti zaporedoma, za deželo ugodni pogoji za nadaljnji razvoj na gospodarskem in socialnem torišču, upoštevajoč ugodni _ potek razvoja vsedržavnega in deželnega gospodarstva v letu 1966. Furlansko in julijsko prebivalstvo, ki je vedno v teku zgodovine dokazalo, da se zna naglo in odločno lotevati t.žkoč in ovir, bo tudi v novem letu nadaljevalo napore, da se uresničijo v deželi boljše življenjske razmere, to je, da pojde-mo naprej po poti blaginje, napredka in civilizacije. Na koncu je Berzanti izrekel željo, da bi na vsem svetu vladal mir, da bi se nehali oboroženi spopadi, da bi mirno reševali mednarodne spore ter da bi se postopno reševali tudi socialni spori in se odstranila gospodarska neravnovesja. Župan Franzil se je obrnil na tržaško prebivalstvo po radiu kot prejšnja leta ter se je od njega tudi poslovil, saj mu je osem let žu-panoval. Rekel je, da še posebno želi prebivalcem mnogo sreče sedaj, ko se poslavlja. Župan je dejal, da se je v letu 1966 izboljšal gospodarski položaj: povprečni dohodek v deželi se je leta 1965 odstotno bolj zvišal od vsedržavnega povprečja, medtem ko se je prejšnja leta dogajalo ravno nasprotiio. Ta vzpon v dohodku se je nadaljeval tudi leta 1966, kar daje močno upanje za razvoj tržaškega gospodarstva. Dr. Franzil je nato dejal, da ti podatki ne dajejo prav raznim pesimistom in tistim, ki pravijo, da je bila ustanovitev avtonomne dežele nekoristna. Seveda pa je prihodnost teh krajev odvisna predvsem od njihovih prebivalcev in od njihove dejavnosti. Na koncu je želel vse najboljše posameznim družinam, zlasti pa zdravje, blaginjo in vedrino. Sindikalni sporazum v železarnah Italsider V Genovi so se v preteklih dneh sestali predstavniki vsedržavnih sindikalnih organizacij z vodstvom Italsider, pri čemer so bili navzoči tudi predstavniki Intersinda. Sklenili so sporazum, ki velja tudi za škedenjsko železarno Italsider in povzemamo zato njegovo vsebino. Uradno so podpisali nove mezdne razpredelnice, s katerimi so sindikati v preteklih dneh že seznanili svoje člane. Te razpredelnice se oslanjajo na 9. člen sporazuma v podjetju iz leta 1961 in na 4. člen sporazuma iz leta 1962. Te razpredelnice začnejo veljati že od 1. novem. 1966 in od tistega dne dalje bodo na novi osnovi računali tudi odstotke nagrad za spodbujanje na delu ter stalne odstotke. Te odstotke bodo preuredili s tem, da jih pomnožijo s koeficientom 0,94850. Stalne nagrade, določene v številkah, bodo ostale nespremenjene. Nagrade za spodbujanje uradnikov in posebnih kategorij bodo računali v višini 8,50 odstotka plač. Od 1. januarja letos bodo plačevali delavcem nagrade na podlagi doseženih norm. Ko sporoča tržaška FIM-CISL o tem sporazumu, pripominja, da so bile dosežene s tem le prve točke, ki so jih nakazali na vsedržavnem zasedanju o železarstvu ter o vsedržavnem usklajevanju Italsider v dneh 4. in 5. decembra, ter da ostajajo še druga vprašanja nerešena. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiii,iii,iiim,i„i„,,„„„„l,„,i,ll,lmmlmtllllllllllimillllllllllllllllllllllllllnlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l|l|l||11|||l|llllllllllllullllllll)lllllllllllllllll)IIIIIIIIIIIMIlllllll KAKO SMO LETOS PRIČAKALI NOVO LETO Na desettisoče Tržačanov je silvestrovalo v bližnjih in oddaljenih krajih čez mejo Po uradnih podatkih je samo skozi tržaške bloke potovalo v dveh dneh v Jugoslavijo s potnimi listi 36.000, s prepustnicami pa 34.600 italijanskih državljanov - Tredicionalna izmenjava voščil med obmejnimi organi 200 milijonov dežele za psihično zaostale Deželni odbor Je na predlog odbornika za zdravstvo Bemardlnija načel resno vprašanje duševno in fizično zaostale dece. Dežela je namenila za rešitev tega vprašanja 200 milijonov lir. Od tega dobe Trst 50 milijonov, Videm 127 milijonov in Gorica 23 milijonov. O programu za prevzgojo in strokovno usposobitev zaostalih bodo izčrpno razprav- Z lepim, prijetnim vremenom se je od nas poslovilo staro leto in prav tako predstavilo novo leto. Tako, za voščilo; včeraj pa se je vreme nenadoma spremenilo. Pišemo torej že letnico 1967. Novo leto se je začelo z nedeljo in se bo končalo z nedeljo. Pesimisti sicer vedno pravijo, da je bilo prejšnje boljše; če pa kaj veljajo voščila, ne bo hudega. Pismonoše imajo te dni zares polne roke dela, da raznašajo- -voščilnice in darila. Po velikem vrvežu so bile na Silvestrovo in na dan Novega leta mestne pličč Skopaj prazne. Mnogi Tržačani so izkoristili lepo vreme ter se odpeljali v bližnje in daljne kraje. Nekateri so pričakali novo leto doma, drugi pa so silvestrovali v restavracijah, hotelih in drugih raznih javnih lokalih v mestu in v podeželju. Kaže, da je bilo letos več gostov in bolj živahno na silvestrovanjih izven mesta, kot v mestu samem. Izmed silvestrovanj v mestu naj omenimo silvestrovanje, ki ga je priredilo Prosvetno društvo «Slavko Škamperle* v dvorani na stadionu «Prvi maj», silvestrovanje športnega združenja «Bor» v Kulturnem domu, silvestrovanje Prosvetnega društva «Ivan Cankar* v društvenih prostorih v Ul. Montecchi, silvestrovanje v Prosvetnem domu na Opčinah, ki ga je priredila tamkajšnja Zveza partizanov ter prvo silvestrovanje v novih društvenih prostorih prosvetnega društva «V. Vodnik* v Dolini, na katerem so domačini izvedli tudi zabavni program. Nekateri Tržačani so odšli v Kar-nijo in Kanalsko dolino, večina pa v Jugoslavijo, zlasti v Istro, Opatijo, Ljubljano, Zagreb itd. V soboto popoldne in zvečer so se vile kolone avtomobilov, zlasti čez mejni blok pri Fernetičih in pri škofijah. Uradni podatki pravijo, da je bilo 31. decembra in 1. januarja skozi mejne bloke na Tržaškem s potnimi listi in prepustnicami skupno 210.309 prehodov v obe smeri. S potnimi listi je v teh dveh dneh odšel v Jugoslavijo 36.201 italijanski državljan, vrnilo pa se jih je 38.115, prišlo s potnimi listi 13.051 tujih državljanov, odšlo pa 14.326; s prepustnicami Je odšlo v Jugoslavijo 34.592 italijanskih državljanov, vrnilo pa se jih je 35.320, Jugoslovanskih državljanov pa je s prepustnicami prišlo skupno 19.522, vrnilo se jih je po 19.182. Kljub takemu prometu in odpravljajoči zaposlenosti so si na mejnih blokih, kot vsako leto, italijanski in jugoslovanski obmejni organi izmenjali voščila in darila ter nazdravili prijateljstvu in dobremu sožitju med sosednimi narodi. Italijanski obmejni organi pri Fernetičih so tokrat vrnili obisk, ki so ga prejšnje leto napravili njihovi jugoslovanski kolegi. Po izmenjavi voščil in daril na meji so gostitelji in gostje odšli v Sežano na zakusko v hotel Triglav. Pomočnik načelnika obmejnega poveljništva Anton Fabjančič je v pozdravnem nagovoru podčrtal vedno bolj tesno in prijateljsko sodelovanje med obmejnimi organi na Tržaškem. V imenu gostov je odgovoril načelnik poveljstva obmejne policije dr. Remo Patarino, ki je izrazil zadovoljstvo spričo sedanjih dobrih odnosov in je izrazil željo, da bi se to medsebojno razumevanje in sodelovanje še bolj okrepilo. Med italijanskimi gosti so bili dr. Portale in dr. Di Persia, ki so se srečanja udeležili v imenu carinske oblasti, poročnik Sorano, predstavnik openskega poveljstva obmejne finančne straže, načelnik postaje javne varnosti na openski železniški postaji Moro, poveljnik postaje javne varnosti na bloku pri Fernetičih Bal-licola itd. Z jugoslovanske strani pa so se srečanja udeležili upravnik carinske postaje v Sežani Vlado Bulajič, načelnik carinskega oddelka na bloku pri Fernetiči Milan Ljubojevič, načelnik poverjeništva obmejne straže v Sežani Franjo Matina, načelnik obmejne straže pri Fernetičih Jože Strancar itd. Po zakuski v Sežani so italijanski obmejni organi povabili svoje kolege tostran meje v bar Grgič, kjer so Izmenjava daril med mejnimi organi na bloku pri Fernetičih jim postregli s vinom, s šampanj-1 prisotnosti povabljenih predstavni- cem, slaščicami itd. Tudi gostinci onstran meje so se dobro pripravili na sprejem gostov. Vsi lokali, kjer so bila silvestrovanja, so bili polni in je vladalo veselo razpoloženje, tudi v malih gostilnah v oddaljenih krajih, ki so Jih Tržačani «že zavohali*. Marsikdo je te dni iskal sneg, da bi silvestrovanje združil s smučar njem. To «snežno žejo* je bilo opa-žiti zlasti v trgovinah, kjer prodajajo športne artikle. Kljub velikemu prometu, ni bilo za ijpvoletne praznike prometnih, zlasti hudih, nesreč. Lahko bi skoraj rekli, da je bilo te dni povprečno skoraj manj nesreč kot druge dneve. K temu je pripomoglo tudi lepo vreme, predvsem pa disciplina avtomobilistov in kampanja za varnost na cestah. Glede letošnjega silvestrovanja v mestu lahko tudi zabeležimo, da izginja grda navada ,ki je sicer prišla iz južnih krajev, da namreč gospodinje in gostje opolnoči mečejo skozi okna na cesto prazne steklenice, copate in staro šaro. V tržaški porodnišnici so imeli ob prehodu iz starega v novo leto nekaj ur miru. Za kroniko naj omenimo, da se je v lanskem letu zadnji rodil Aleksander Gomizel, in sicer ob 18.55, na dan Novega leta pa se je prva rodila Kristina Du-dai, in sicer ob 3.10. Zbiranje daril za slepe otroke na pokritem trgu Na pobudo prodajalk in prodajalcev sadja, kramarjev in kramaric ter trgovcev na pokritem trgu v Ul. Carducci so tudi letos postavili sredi omenjenega trga in okrasili veliko božično drevo. Zraven drevesa je prostor za zbiranje in razstavo daril v korist slepih otrok zavoda Rittmeyer. Darila v blagu in denarju, ki jih bodo prispevali trgovci in potrošniki, bodo izročili slepim otrokom v nedeljo, 8. januarja ob 11. uri na mali prireditvi, ki jim jo bodo priredili ob kov oblasti. Porast prometa skozi Javna skladišča za 8. odst. Lani so zaznamovali 8 odstotkov porasta trgovinsko-pomorskega prometa skozi Javna skladišča. Skupno so v trgovskem pristanišču manipulirali 2.170.000 ton blaga, to je nad 150.0000 ton več kakor leta 1965. ((Raznega blaga* je šlo skozi Javno skladišče 1.351.000 ton. Povišek na tem sektorju je znašal v primerjavi s prejšnjim letom kar 20 odstotkov. Kar se tiče drugih vrst blaga, se je promet s premogom in rudami znižal od 616.000 na 525.000 ton blaga, lesa od 107.000 ton, medtem ko se je število ton žita zvišalo od 176.000 na 187.000 ton. Sporočilo Acegat Vodstvo Acegata sporoča, da se je z včerajšnjim dnem zaključila poskušna doba voženj brez sprevodnika na progah št. 25 in 26. Zaradi tega ne bo na omenjenih progah več sprevodnikov. Potniki naj jemljejo s seboj kovance po 50 ali po 100 lir, da bodo lahko uporabili avtomat. Lastniki izkaznic za abonmaje ali dokumentov za prosto vožnjo naj stopajo pri sprednjih vratih ter pokažejo te dokumente šoferju. Podpore pomembnim kulturnim revijam Tiskovni urad vladnega komisariata opozarja, da morajo odgovorni uredniki in izdajatelji izredno pomembnih kulturnih revij do 31. januarja predložiti prošnjo za prispevek. Priložiti je treba formular v dvojniku ter celotno zbirko iz leta 1965. Prošnjo je treba nasloviti na predsedstvo ministrskega sveta, TRGOVINA JESTVIN RESINOVIČ najemnika GIANNI TAUCER in ATTILIO CUK TRST — Trg S. Francesco 8 — Tel. 761948 želita cen}, odjemalcem srečno novo leto GOSPODARSKO DRUŠTVO K0NT0VEL vošči cenjenim članom in gostom gostilne srečno novo leto 1067 podrobne informacije in formularje pa interesenti lahko dobijo na vladnem komisariatu — soba št. 31. C Tržaško županstvo sporoča, da bo seznam lastnikov in uporabnikov uteži in meri za leti 1967-68 v tržaški občini objavljen osem dni na oglasni deski, in sicer od 3. januarja naprej. Prizadeti lahko naslovijo ugovore v roku 30 dni na občinski odbor. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Andrej šhuster Drabosnjak — Bruno Hartman TA SVETI DAN VESELI DAN igra o slovenskem božiču Scena: ing. Viktor Molka Glasba: Marjan Vodopivec Kostumi: Alenka Bartlova Obredni plesi: dr. Henrik Neubauer Režiser: BRANKO GOMBAČ V četrtek, 5. januarja ob 21. uri (sindikalni abonma) V petek, 6. januarja ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski in okoliški) V soboto, 7. januarja ob 20. uri (dijaški abonma) V nedeljo, 8. januarja ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezerva^ cije tel. 734265. Gledališča Kulturni dom Danes zaprto. V četrtek uprizori SG: Drabosnjak-Hartman «Ta sveti dan veseli dan*. Božična pastoralka v dveh delih. Režija Branko Gombač, Verdi Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za koncerta, ki bosta 5. in 11. januarja. Posebna zanimivost obeh koncertov je, da Je prvi posvečen samo godalom, drugi pa pihalom in zboru. Prvi koncert bo dirigiral P ranče-sco Orlstofoll, program pa je naslednji: Frescobaldl — Tokata za godala v Malipierovi predelavi (novo v Verdiju); Mozart — «Mala nočna glasba* KV 525; Beethoven — Velika fuga op. 133 za godala v Weingartner-jevi verziji; Sohoneberg — «Ver-klaerte Nacht* op. 4 (novo v Verdiju); Strauss — Metamorfoze. Drugi koncert bo dirigiral Daniele Parts, sodeloval bo pianist Sergio Ca-faro. Program bo obsegal: A. Gabrieli — «Aria della battaglia* v transkripciji G, F. Ghedinija; Schuetz — Psalm 136 (iDenket dem Herren* za mešani zbor, trombe, timpane in orgle (novo v Verdiju); Bach — Chor-Variationen «Vom Himmel hoch» v transkripciji Stravvinskega za mešani zbor in orkester; Strawinsky — Sim. fonija za pihala (novo v Verdiju) in Koncert za klavir in pihala. Orkester gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli. Kupci vstopnic za oba koncerta imajo popust. Teatro Stablle V galeriji ProttI se danes začenja prodaja vstopnic za prvo od štirih izrednih predstav «1 lunatici* Thomasa Middletona in VVilliama Rovvle-ya. Nastopajo Valentina Fortunato, Sergio Fantoni, Maria Fabbri, Enzo Garinei, Francesca Benedetti, V.rio Erpichinl, Aldo Puglisl. Režija Lica Ronconi. Predstava bo v Avditoriju 5. januarja ob 20.30 Izven abonmaja. Abonenti za sezono 1966-67 bodo i-meli popust 20 odst. proti predložitvi bona št. 1. Hud padec študentke z lambrete V Drevoredu R. Sanzio se je sinoči ob 19. uri pripetila prometna nesreča, pri kateri se je hudo poškodovala 18-letna študentka Bea-trice Russignana iz Drev. Čampi Elisi 28. Dekle se je peljalo na zadnjem sedežu lambrete TS 30555, ki jo je proti središču vozil 21-letni Nevio Zorzut iz Ul. Udine 57. Ko je lambretist privozil do stavbe štev. 21 omenjenega drevoreda, je z lambreto zdrsel po drobnem gramozu, ki je bil raztresen na cestišču. Zaradi drsenja lambrete, je Russignagova, ki je sedela z nogami proti pločniku, padla s sedeža in z glavo močno udarila v asfalt. Zorzut je skušal uravnati lambreto, vendar je še sam padel z nje, ker je zaradi dekletovega padca izgubil ravnotežje. Ponesrečenko so z rešilnim avtom kmalu nato odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo, ker si je pri padcu verjetno prebila lobanjo, si verjetno zlomila desno ključnico ter se ranila po glavi in obrazu. IIIUIIIIIII|||||lll||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||l||||,|||,|||||||||,|||||||f|||||||||||||||||||||||||||1|I||||||||||||||| C Športno združenje Bor, ki je priredilo silvestrovanje v Kulturnem domu, naproša osebo, ki je pomotoma dobila iz garderobe plašč neke druge osebe, naj ga prinese v Kulturni dom v dnevnih urah, kjer bo dobila lastnega. TRGOVINA JESTVIN GUŠTIN PADRICE 37, najemnik SILVAN GRGIČ vošči svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto 1967 Naztonale 14.30, 21.45 «11 dottor 2!va-go» Metrocolor iz romana Borisa Pasternaka. Geraldine Chaplin, A* lec Guinness, Omar Sharif. Excels!or 16,00 «L!Mi e 11 vagabondou Barvne risanke. Fenlce 15.30 «11 buono, 11 brutto, tl cattivo* Technicolor. Clint East. wood. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Texas, oltre 11 flume* Technicolor. Dean Martin, Alain De. Ion, Rosemarie Forsyth. Jutri ob 13.30, Grattaclelo 16.00 «Sousi, lei č favore. vole o contrario?* Technicolor. Alberto Sordi, Anita Ekberg, Silvana Mangano. Ritz (Ulica San Francesco 10) 16.00 «The Eddie Chapman story» Eastmancolor. Yul Brynner, Romy Schneider, Cristopher Plummer. Aiabarda 16.00 «11 grande colpo del 7 uomini d’oro» Technicolor. Phl-lippe Leroy, Rosanna Podesti. Fllodrammatico 16.30 «Le spte vengo-no dal semifreddo* Technicolor. —• Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Cristailo 15.30 »FBI operazione gat-to» Technicolor. Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16.00 (oBoccaccio 70» Technicolor. Prepovedano mladini pod 16. letom. Aurora 16.00 «Operazione S. Genna-ro». Capltol 16.00 «Come imparal ad ama-re le donne* Technicolor. Robert Hoffman, Mlchele Mercier. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «Peter Pan* Barvne risanke. Moderno 16.00 «Rita la zanzara* Technicolor. Rita Pavone. Peppino De Filippo, Laura Efrikian. Vittorio Veneto 15.30 «L'armata Bran. caieone* Technicolor. Vittorio Gass. man, Catherlne Spaak. Ideale 16.00 «Massacro a Phanthom Hill* Technicolor. Robert Fuller. Astoria (Ul. Zoruttl. filobus št. l) 16.00 «1 Beatles! Aiuto!* Astra Počitek. Abbazia 16.00 «Furia bianca* Charl-ton Heston. Technicolor. Skedenj 16.00 «L'ultima notte a War-lok» Technicolor. Richard VVidmark, Henry Fonda, Anthony Quinn. Tržaški filatelistični klub »L. Ko. šlr» bo imel jutri, 4. t.m. redni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih kluba, Ul. del Montecchi 6 Vabljeni posebno vsi člani, ki še niso prevzeli vseh novitet iz leta 1966. IZŠLA JE PRVA ŠTEVILKA SLOVENSKE REVIJE AVTO Vaš najzvrstejši avtomobilski svetovalec in spremljevalec. Izhajala bo vsakih 14 dni. Dobite jo v TRŽAŠKI KNJIGARNI za 160.— Ur. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Ljuba Volčiča daruje družina Pavletič 5000 lir za Športno združenje Bor. Namesto cvetja na grob pok. Svetke Gojča darujeta družini Kalc lz Gropade št. 73-82 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. dr Joa-hima Raima daruje Amalija Cok 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Antona Škrinjarja daruje Zdravko Pregare 1000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Antona Škrinjarja darujeta Anica in Silvan Mesesnel 2000 lir za Glasbeno matico. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKB V dneh 31. decembra 1966, 1. in 2. januarja 1967 se Je v Trstu rodilo 24 otrok, umrlo pa je 34 oseb. UMRLI SO: 36-letna Maria Loschla-vo por. Indritgo, 49-letni Raffaele La. marca, 70-letna Giuseppina Kralj vd. Carli, 83-letna Olga Vlcceli vd Bu-nazza, 72-letna Maria Mauro vd San-zin, 84-letna Stefania Pincherle vd. Piazza, 29-letna Maria Forza por. Bassanese, 63-letni Bruno Tolusso Pe ressut, 79-letnl Pietro Rigutto, 75-lel-na Anna Kandido vd. Vatovaz, 67.1et-ni Luigi Carboni, 45-letni Angelo Pizzolito, 76-let a Rosa Rudi vd. Mu-lin a roli, 89-letna Maria Petelin vd Zhok, 68-letni Rodolfo Refatti, 57-1 e 'i na Maria Vattovez por. Dellamartina, 1 leto stari Maurizio Sedmach, 58 letni Aldo Član, 79-letna Maria Vec-chiet por. Luin, 46-letna Maria Co. ronica, 67-letni Romeo Bin, 64-letnl Carlo Odlnal, 58-letni Angelo Superi-na, 87-letni Giusto Calzi, 53.1etna Homana Pavan, 77-letna Irene Sanzin por. Sanzin, 69-letni Ferdinando Puz-zl, 75-letni Ferdinando Urdlh, 55-Iet-na Bruna Grandis por. Gutty, 79-letna Antonia Eller vd. Bosich, 41-1 e, na Nives Gergolet por. Merlak, 6j. letni Giuseppe Lonzarich, 57-irtna Angela Aver por. Giovannlnl, 34-let-nl Egone de Leporlni. OKLICI: doktor kemije Franco De-pase in uradnica Paola Orlandi, delavec Edoardo Francescont in gospodinja Ginevra Fabretti, učitelj Vnelo Matassi in šivilja Palma Hervatn, poštni sel Giovanni Vercon in uradnica Sonia Pausin, trg. pomočnik Giancarlo Castigiione in frizerka Flavta Zerlnl, kovač Renato Stokelj in trg. pomočnica Ellida Trampuž, mehanik Roberto Giorgetti in trg. pomočnica Maria Pia Cherri, šofer Giusto Bari in uradnica Angela Boscolo, študent Thomas Jansen in gospodinja Vaterla Venezianl, inž.enlr Aldo In-noeente in zemljo,nerka Flavla Comi. ci, uradnik Claudio Tofful in ur. drnca Maria Grazia Marraffa, podčastnik finančne straže Mario Dl Mauro in pedikerka Noriš Galasso, podčastnik Carmine Francesca in go:: 'dinja Nevenka Vrše, uradnik Aldo Air. mlrabile in gospodinja Luciana Pao-letti, delavec Guido Iarz in gospodi. nja Llcla Solarl, delavec Remlglo Desnach in gospodinja Eufemia Furlani, mehanik Franco Lanzolla m gosi-dinja Carmela Conducente, ka-roserist Giuseppe Pešce In gospodinja Luciana Fabris, telefonist Marino Mauri in gospodinja Francesca Mon-reale. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16, ure) Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina, A1FIGEA, Ul, Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Spon-za, Ul. Montorslno 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do (.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossettl 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefO' nirati na št. 90-235. b Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga žena in mama Angela Aver por. Giovannini Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 14. uri iz glavne bolnišnice. Žalujoči mož, sin, snaha vnuki in drugi sorodniki Trst, 3. jan 1967 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage sestre in tete Fani Venier Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja in tistim, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča sestra Lojzka, nečakinja Marica Divjak z družino, brat Nino in drugo sorodstvo Nabrežina, Ljubljana, 3. jan. 1967 Z A tl V A L A Vsem, ki so nas ob smrti našega nepozabnega ANTONA ŠKRINJARJA tolažili in nam bili ob strani, najlepša hvala, še posebej se zahvaljujemo dr. Komarju in vsemu zdravniškemu ter bolniškemu osebju bolnišnice, ki je našemu pokojniku tako požrtvovalno lajšalo gorje. Nadalje se zahvaljujemo upravniku bolnišnice za poslovilne besede, gospodu župniku, domačemu pevskemu zboru in godbi iz Divače ter vsem darovalcem cvetja. Žena Darinka, hčeri Nataša in Erna z možem Alojzijem in hčerko Karmen, oče, sestra in brat z družinama ter drugo sorodstvo Sežana, Trst, 3. januarja 1967 PRED tržaškim kazenskim sodiščem 'V 13. februarja razprava proti skupini podivjanih fašističnih demonstrantov Gre za domače in imporlirane osebe, ki so 30. julija 1963 divjale po mestu zaradi vključitve Dušana Hreščaka v občinski odbor Trinajstega februarja letos se bo cesco, Carduccl, Portlci dl Chlozza,, iz Ul. Felluga 20. Zaradi trCenja Goriško-beneški dnevnik prec* tržaškim kazenskim so-OjScem obravnava proti številni sku-FFM skrajnih desničarjev, ki so v predlani uprizorili divjaške • uenionstracije v zvezi z vključit vi-f JO v občinski odbor slovenskega sve-; “valca Dušana Hreščaka. ! Protislovenske demonstracije so . “Osegle svoj višek v večernih urah • iv« ■'uti j a 1. 1965. Po misovskem zbo-rOVknju na Trgu sv. Antona so ijOoivjane skupine misovske mladl-!?e zapodile proti bližnjim ulicam ir* .trgom ter skušali uprizoriti ne- JJde. Eden izmed glavnih ciljev je r?1 v tistem trenutku sedež Krščan-: ■** demokracije na Trgu S. Glo-iJ^Ohi. Fašisti so namreč dolžili de-! ‘Ookristjane, da so popustili pred ““utevami Slovencev m levičarskin J^Sanizacij ter vključili v občinski : “Obor slovenskega predstavnika Du-; San& Hreščaka. Misovska akcija pa ni žela nobe-19e8a uspeha. Tržaško prebivalstvo , J ostalo v bistvu ob strani ter ni oodiio fašističnim razgrajačem no-j ^ne podpore. Tako se je misovska I provokacija žalostno končala. •J* pa ta provokacija še končala za ; rOone oblasti, ki so sedaj formalno IrjtJavile kazenskemu sodišču več-■ j* število razgrajačev, ki so stvarjo prekršili razne člene kazenske-Ka zakona. . Zato se bodo prihodnji mesec zna-i1 na zatožni klopi kazenskega so-aiWa naslednji: t . 1. Kaflisch Riccardo, 27 let, iz Montenero 2 v Vidmu, učitelj - r1 Poklicu; 2. Lei ta Bruno, 29 let, J? Vidma, Ul. Sedegliano; 3. Simo-J® Franco, 23 let, iz Vidma, Ul. Na-S?lj 26/5, dijak; 4. Gottardo Mario, r Jet, iz Ul. Marangoni 107, dijak; - D'Orla Cesare, 35 let, iz Vidma, Veneto 170, mehanik; 6. Dor-»oio Mario, iz Tarčenta, Ul. Alfieri uradnik; 7. Vinciguerra Salva-iOfe, 44 let, iz Vidma Ul. Giussani ,?■ učitelj; 8. Marzona Sandro iz ^idrna Ul. delle Acque, dijak; 9. “Oleznik Giovanni, iz Tržiča Ul. Co-“Ouch 103; 10.. Grassi Adriano,'27 jot. iz Nem, Ul. dei Fabbri 2; 11. VjtPPtg Mario, 27 let, iz Nem Ul. jVus 52; 12. Meanni Francesco, 21 jot iz Trsta Ul. cVAlviano 31/2; 13. «*asi Franco, 23 let, iz Trsta Korso ^aribaldl 6; 14. Benedetti Romano, £■= let, iz Gorice Ul. Cologna 8; 15. j rento Beni to, 27 let, Trst Ul. Ale-Sjdi 6; 16. Venrairo Filippo, 28 let, ifst, Greta 511; 17. Todisco Corra-?o, 23 let, Trst Ul. Solitro 5; 18. Co-'Ossi Gianfranoo, 30 let. Trst Ul. ~aPodistria 22; 19. Poldrugo G-ian-^Ho, 25 let, Trst Ul. S. Fortl 30; Montemerzo Bruno, 28 let, Trst Movini 49: 2'. Camussa Gior-27 let, 7-vL D Annunziov drevored 7; 22. Chiriaco Alberto, 25 : i't, Trst Miramarski drevored 37; Zubin Luciano, 28 let, Trst Ul. pfamante; 24. Pizzotti Sergio, 30 5J, Trst Vicolo degli Scaglioni 25; ‘3. De Ponte Antonio, 26 let, Trst ir8 Unitš, 7; 26. Borsi Bruno, 27 let, »rst Ul. Paduina 4; 27. Zamoner izdano, 27 let, Trst Ul. Udine 28; Germani Armando, 27 let. Trst P‘- G. Gozzi 5; 29. Zanetti Guido, ‘5 let, Trst Trg sv. Jakoba 15; 30. ijlgo Gluho, 25 let, Trst Ul. della PUardia 11; 31. Barcia Paolo, 26 Jft, Trst Ul. Valdlrivo 24; 32. Stu-»ar Bruno, 29 let, Trst. Padriče 60; Ba.siaco Germano, 27 let, Trst ,U|- Tor S. Piero 32; 34. Stuper Oli-l0. 26 let, Trst, Padriče 60; 35. Tu-{ach Alfieri 29 let, Trst, Spodnja fftagdal(.-na 2025; 36. Mosetti Ago-"»no, 29 let, Trst Ul. del Farnetel-J2 2/3; 37. Craighero Sergio, 30 let, trst Lonjerska ulica 169; 38. Nes'ch ?. Ivio, 25 let. Trst, Poggioreale (Op-? ne) 1075; 39. Ceschin Luciano. 23 Jet. Kontovelski klanec 17; 40. Za-*at!n Antonio, 26 let, Trst Lonjer-”*a cesta 171; 41. Pozzo - Balbi Gio-?anni, 21 let. Trst Ul. Aquileia 18; Madaro Fabio. 24 let, Trst Ul. a?l Bosco 32. Vse naštete obtožence so policij-‘ je naslednji: Meija Flores (Kolumbija), ki je pretekel 9,700 km v 29'57”7 Roelants (Belgija) 30'50”7 Turner (V. Britanija) 30’53”4 Letzerich (V. Nemčija) 30’54"5 Martinez (Mehika) 31’24’’3 Najde (Švedska) 31’25" B. Persson (Švedska) 31'28” Azevedo (Brazilija) Amaizon (Argentina) Alves (Brazilija) 31’32” 31’41” 31'47" 11. 12. 13. 14. 15. 16. Friedli (Švica) Važič (Jugoslavija) Maroquin (Francija) De Palma (Italija) Neri (Mehika) Ala-Leppilampi (Finska) 32’05” itd. 31’48” 31’49” 31’52” 31’53” 32 01” Predsednik Tržaškega šahovskei_ kluba (Societk Scacchistica Triesti' na) dr. ing. E. Audoli je na podlagi čl. 15 društvenega statuta sklical za nedeljo 8. januarja t. 1. n® sedežu v kavarni Firenze LXIII redni občni zbor, ki bo ob 10. uri ali v primeru premajhnega števil* članov ob 11. uri. Občni zbor bo potekal po naslednjem vrstneit; redu: 1. Imenovanje predsednika občnega zbora 2. Citanje in odobritev zapisnik®! LXII. občnega zbora z dne 9. januarja 1966. leta 3. Poročila a) društveno delovanje b) finančni obračun c) revizoriji 4. Finančni proračun za 1967. leto! 5. Razno. ...............................mmmaammam.............ararararararai..........................................os«....ramam......«raa....rarararara.mra.......*®»»..ranam.....................i.....a...a..raramna...... HERMAN BEHR NESREČA V ARIZONI Bilo je pet popoldne in sonce, podobno razžarjenemu likalniku, obešenem na izgorelo nebo, je že zdavnaj prešlo zenit, ko je v na pol zapuščeni koči nad zapuščenim rudnikom zadrdral telefon. Charles Gonzales, bandit, je iztegnil roko kar iz napol razpadlega kavča, na katerem je ležal in dvignil slušalko. Ko mu nihče ni odgovoril; je zatulil: «Sto hudičev, kdo pa je tam?» Bil je stari Pepe iz Phoe-nixa. Gonzales se je takoj streznil. Njegov skobcu podoben obraz se je napel. «Kaj pa je, he?» «Peljal se je mimo, stari lopov. Vsaj zdi se mi, da sem videl njegov zeleni lord na cesti, ki pelje iz mesta.« «Kdaj?» «Pred desetimi minutami.« «Je peljal proti rudniku?« «Da, smer proti severu.« «Potem lahko pride samo semkaj.« Gonzales je vrgel slušalko v vilice, da je zagrmelo, istočasno pa je skočil s kavča Oblekel se je ter hodil z grmečimi koraki po baraki, da se je pričela tresti, stopil je pred vrata, jih zaprl in zaklenil. Stekel je po pobočju navzdol, proti zapuščenemu taborišču rudarjev, vmes pa je na vsake tri ali štiri korake kričal ime «Jack». Res se je prikazal, še preden je dosegel dolino, Jack Cholmondeley iz svoje na pol podrte luknje in se ustavil pri pošev v ležajih visečih vratih. «Kaj pa je, Charles? Kričiš, kakor da sklicuješ vse barabe sveta na sestanek.« Gonzales ga je zgrabil za ramo. «Nikar ne čvekaj«, je zaklical ves zasopel, «tvoj voz potrebujem in to takoj, nov je in nihče ga še ne pozna...« «Kaj pa imaš?« Jack ni kazal pripravljenosti, da izpolni Charlijevo željo. Popraskal se je za ušesom: «Ti ga res moram dati?« «Ja, res! Brez dvoma! Hitro, kje je koreta?« šla sta za barako, kjer je stal Jackov avtomobil, šest-cilindričen voz. «Koliko pa zmore?«, ga je vprašal Gonzales. ((Pripravil sem ga že na 180.» ((Sijajno, to je kakor nalašč!« «Tak povej mi no, kaj imaš za bregom?« ((Uprizoril bom majhno nesrečo«, se je zarežal Gonzales. «Kaj?», Jacku so se od začudenja odprla usta. «Nič se ne boj, več kakor eno prasko ne bo imel, ko ti ga vrnem. Uporabil boš samo likalnik in vse bo spet v najlepšem redu. Seveda ti bom to škodo bogato poplačal.« Cholmodeley s široko odprtimi očmi in še bolj odprtimi usti je nemo strmel v Gonzalesa. «AU», je zakričal potem, kakor da mu je nekdo stopil na noge, «pa se vendar ne kaniš spustiti v tekmo s starim Domenicom Rl-bertom, tem starih lopovom?« Gonzales je perkanjeno stisnil oči in dejal: Prav to, moj sin, prav to!« In Juanita?« «Prav zato, prijatelj!« Z mogočnim skokom se je Gonzales pognal v Jackov avtomobil. «Sem s papirji! Nič več časa nimam; pred četrt ure se je debeluhar odpeljal iz Phoenixa. Stari Pepe ga je videl...« S tresočimi se rokami mu je Jack predal dokumente avtomobila. V oblaku prahu je Charles Gonzales drvel skozi taborišče, ki so si ga izbrale za dom štiri in dvonožne podgane, ker ga je rudniška družba odpisala iz exploatacije. Slabih deset minut je Charles vozil do avtomobilske ceste. Cesta je vodila po obronkih Coloradske plošče, proti jugu. «Damned!» Charles je potegnil ščitnik svojega pokrivala še- globlje na oči. Mimo njega je zdrvela bela senca. Patrulja. Hehetal se je. Bolje, da sem te lovce na glave srečal sedaj, kakor potem na spodnjem delu, ko se bo srečal z zelenim fordom. Tja, pa je prišlo do tega! Prosta bo pot za Judito in zame. Dolgo je čakal na to priložnost. Dolgo je po njegovih navodilih stari Pepe imel oči in ušesa odprta ter pazil na starega, če in kdaj bo stari debeluh zapustil svoj brlog in bi ga tako bilo mogoče zagrabiti... Sedaj pa je prišel na sonce, sedaj ga bomo zgrabili... Gonzales je mislil na Jua-nito. Ves se je predal svojim mislim, ker je imel cesto popolnoma ravno pred seboj. Kot bela črta je tekla proti jugu. V rumeni barvi se je levo in desno od ceste širila puščava — rumeno morje kamna in peska, ki je na obzorju prehajalo v vijoličasto obzorje. Že dolgo ni bilo dežja in mogočni kandelabri velikih kaktusov so na pol posušeni strmeli v nebo. Juanita! Gonzales si je obrisal znojno čelo in obraz, ki se je svetil kakor želatina. Njegove temne oči, ki so se v senci njegovega pokrivala svetile v vijoličasti barvi, so postajale sentimentalne. Nekega večera je imel o-pravke v mehiškem predelu Phoenix. To se pravi, potreboval je denar. In takrat se je spomnil na debelega Ribe-ro, ki mu je bil storil že marsikatero uslugo, mnogo od njih pa jih ni bilo v skladu z zakoni. Bil je mlačen večer. Ljudje so čepeli pred svojimi hiša- mi, nad glavami pa so jim bingljali v kolobarje povezani svežnji španskega popra. Dekleta so se sprehajala po razdrapanih uličicah in fantje so jim sledili in igrali na kitare. Hiša Dominga Ribere je bila na koncu četrti. Obdana je bila z visoko živo mejo, ki so jo sestavljali grmi creosote in chuchupate, skozi luknje med njimi pa se je njegova hiša serbrno svetlikala v mesečini. .Iskal je vrata, ko je nenadoma zaslišal petje, ki je bilo tako sladko, da je spremenilo njegovo banditsko srce v med. Petje je prihajalo od zadnje strani hiše. Ker se ni hotel muditi z iskanjem vrat v živi meji, je enostavno vdrl kar skozi grmovje na vrt. Stopal je po potki, obloženi z glinastimi ploščicami, ob robovih porasli z agavami in drugim drevjem in prispel je pred leseno verando. Tam je sedelo in pelo dekletce, obsijano od mesečine in oblečeno v belo obleko in z obrazom, kakor Donna Marija iz El Passa. Tako je bila zatopljena v petje, da ga ni opazila. Za trenutek je okleval, potem se Je obrnil in stekel skozi vrt nazaj k ograji in dalje na cesto, kjer je prvemu, ki je pri- šel s kitaro mimo, iztrgal instrument iz rok, S kitaro pod pazduho se je vrnil nazaj. Daleč preko polnoči sta bila takrat skupaj. Juanita je pela, on pa jo je spremljal s kitaro. Tudi v nočeh, ki so sledile, je bil pri njej. Sladke, omame polne noči so tako minevale, druga za drugo. Na temnomodrem nebu je visela luna in iz Doline je prihajal opojen vonj oleandrov... Zelo mučno ga je zadelo, ko je zvedel, da je Juanita hči tega debelega, sluzastega oderuha, ki ga je bil nameraval prositi za denar. Ribera jo je dal v vzgojo redovnicam v Ciudad Juarez, nato pa jo je šolal na nekem koledžu v San Frančišku. Poleg ostalega se je tam naučila jahati, igrati tenis in voziti avtomobil in bila je — tako je poleg drugega ugotovil Charles mnogo manj romantično navdahnjena, da bi uživala izključno samo ob serenadah v mesečini. Divje se zaljubil vanjo. Bilo ni nič lepšega, kakor misliti na čas, ko bo njegova žena. Postati je hotel pošten človek in nameraval je s plenom svojega zadnjega podviga kupiti haziendo, kjer bi potem vzgajal in prodajal ko-. nje. Toda vedno, kadar se je spomnil, da so te sanje uresničljive samo s pristankom starega Dominga, se je pričel dušiti. Toda, kaj je bilo storiti? Hotela sta se poročiti po starih običajih, v cerkvi z glasbo orgel in v luči sveč. Juanita naj bi bila oblečena v belo, čipkasto obleko, on pa je nar meraval vkleniti svoje telo v frak in si pokriti čop s cilindrom. Toda kar koli je nameraval storiti — brez dovoljenja starega ni šlo. šel je k njemu — in bil poražen. «Kaj mojo hčer hočeš poročiti?«, ga je vprašal stari Ribera?« «Zakaj pa sem žrtvoval toliko denarja za svoje dekle? Zakaj sem jo dal v vzgojo redovnicam? Kaj misliš, da ti bom sedaj kar takole dal in jo vrgel v tvoj u-mazani objem? Da bo lahko nekoč končala na električnem stolu, skupaj s teboj? Ha... poberi se, pobalin...!« «Tudi vi niste poštenjak, Domingo Ribera«, je izdavil Charles, in postal je zelen od besa. «Kupi vašega denarja tudi niso bili pridobljeni na pošten način...« (Nadaljevanje sledi) -------—--------—-------------------------~------„ „ , . , r(inir». n«™ Silvin PrIHpo 1 II Telefon 33-82 — OPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej, OREDNISTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II.. TELEFON 93808 to 94838 - P^tnl predal 559 para fso starih^narjev) mesečno 10 diA 0.000 starih dinarjev), letno 100 din 00.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Z« četrtletna 2.250 lir, polletna «.400 Ur celol.~ ™ ^prl Namdni banM v Ljubljani - 503 3 85 - OGLASI: Ona oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi «0 lir beseda - Oglasi tržaške W SFRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stari trg Sajo pri upad - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk Italiana« - Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst