Vlak bratstva in enotnosti
Stojim visoko, visoko.^RU1 dovedno se razgledujem in opazujem okolico. Okoli mene se vzdigujejo velika drevesa, prekrita z zeleno odejo, nedaleč pa se širi ve-lika dolina, vsa pisana od raz-nobarvnih cvetov. Poleg nje se vije svetla cesta, ki jo seka železniška proga.
Iz premišljevanja in opazo-vanje me zmoti šum. Od daleč zagledam prihajajoči vlak. Da,  to je vlak bratstva  in
enotnosti. Najprej se je pri-kazala lokombtiva. Zdelo se mi je, da pelje partizane, puške, bajonete, nad njimi pa se vije rdeča zastava... Za lo-komotivo so prihajali vagoni. Iz njih so gledali radostni obrazi z vrlim smehom v očeh, vila se je pesetn ponosa in zmage, pesem, ki je kovala bratstvo, enotnost. Vagoni so bili pobarvani z različnimi barvami, okrašeni z raznimi napisi: Vse za domovino! —
Domovina, to smo mi! — S krvjo do svobode! — Bratstvo — Enotnost! Vlak se je neo-pazno oddaljeval. V spomin pa so se mi najbolj vtisnile be-sede na zadnjem vagonu: Vlak bratstva in enotnosti! Da, ta vlak je moj vlak, naš vlak, vlak vseh nas,vlak brat-stva in enotnosti vse naše do-movine. To je vlak pretekio-sti, sedanjosti in prihodnosti. NENA DOKUZOV 7.c OŠ JOŽETA  MOŠKRIČA