Leto Tli V Celju, dne 2. maja 1912. man: St. 18. -a- — •jfbKl aninri o:i2tiBi.lr-l! ožiDO-si aifirf snntzoc Uhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: JarncSot Urt" » Celju. - Reklamacije »o poStnine most«. --• Uredništvo-. Dolgo polje 1; ' »Narodni List" stane ca celo leto 4 K, za pol leta 9 E, ca četrt leta 1 K. Za Ameriko ic drage dežele na leto 6 E 60 vin. Naročnina m plačuje vnaprej. — P»»Bi»e*n* fttavllka Dtane tO *Sn. Oglasi se rtSttnajo po 1« vinarjev ena petit vrsta. -Pri večkratnik objavah usten popust po dogovora. Pristojbine ta oglase je plačevati po poŠti n« naslov: „Naredtl List" v Celja. DANAŠNJA ŠTEVILKA OBSEGA 12 STRANI. Boj irskega naroda za narodno svobodo. nan Obljubili smo svoj čas, da hočemo svojim bralcem podati sliko, kako se narod Ircev, ki je pod angleško državo, bojuje za svojo neodvisnost, za svobodo, za razvoj in napredek. Ker so razmere na Irskem v marsikaterem oziru za nas poučljive, zato danes svojo obljubo izpolnjujemo. Angleška ali Velika Britanija je velik otck na zapadu Evrope, severno od Francoske. Je to najbogatejša dežela celega sveta; po morjih se vozi nešteto ladij pod zastavo Velike Britanije. Velika ti-govina celega sveta se steka v pristanišča velikih angleških mest: Londona, Edinburga, Mančestra, Glasgova in neštetih drugih mest. Pod to neizmerno bogato zemljo se daleč notri pod morje raztezajo velikanske zaloge najboljšega premoga na celem svetu. Kako ie ta dežela bogata in srečna, se najbolje vidi iz tega, da so tam nedavno štrajkaii rudarji, ki zaslužijo po 10 kron in več na dan, ker jim je to bilo premalo. In vendar je na Angleškem kruh cenejši ko pri nas, tudi meso je cenejše, in tudi blago za oblačila dobivajo Angleži bolj po ceni ko mi. Poleg te bogate Angleške leži drugi manjši otok: Irsko. Irci se bavijo v glavnem s poljedelstvom in živinorejo, a lastniki zemlje so angleški bogataši, plemiči. Na tuji zemlji dela Irec, vlastelin ga guli in narod postaja vedno bolj siromašen. Pred 112 leti so imeli Irci še nekaj narodne svobode, imeli so svoj irski deželni zbor. Pred 112 leti so jim takratni vladajoči krogi angleške države tudi to bet-vico samostojnosti vzeli, odpravili so irski deželni zbor, in od takrat volijo Irci vedno le 101 poslanca v angleški drž. zbor, kjer sedi poleg njih 570 Angležev, ki imajo torej naravno nad njimi veliko premoč. Od tega dne traja ljuti boj irskega naroda za svobodo domovine. Ta boj ni bil vedno le ustaven, zakonit, ampak včasi celo krvav. Irska je v tem boju vsled nasilja angleške gospode postajala vedno slabša. Pred 60 leti je imela še 8 milj. prebivalcev, danes iih ima komaj 4 in pol milj. Narod iz Irske je bežal v daljno tujino. Še le v osemdesetih letih si je izbojeval irski kmet, ki kot suženj v potu obraza obdeluje gospodarjevo zemljo, nekaj neznatnih kmečkih pravic. A treba je bilo krvi, treba je bilo zažigati plemiška poslopja, da so gospodarji vsaj nekoliko popustili. V tej Stoletni borbi irskega naroda proti angleškemu nasilju so imeli Irci dvojno pomoč. Od leta 1880 naprej podpirajo Irce v domovini oni mi-ijoni Ircev, ki so se izselili v Ameriko; amerikanski denar pomaga irskim narodnim bojevnikom v njihovem boju. Ko so angleški gospodarji zaprli voditelja irskega naroda Parnella zaradi veleizdaje, so Irci v domovini in Ameriki nabrali zanj milijon kron in so mu ga izročili kot narodni dar. Naj nima skrbi za vsakdanji kruh, kdor se bojuje za blagor vseh. Irski narod se bojuje vedno složno za svojo svobodo. Od 101 poslanca, ki jih volijo Irci v angleški državni zbor, je 85—86 irskih narodnjakov, 15 pa, katere voli potujčena pokrajina Ulster, jih drži z Angleži. A ves orjaški boj irskega naroda ne bi moge! izbojevati Ircem svobode, ako bi ne imeli pomoči in prijateljev med plemenito mislečimi Angleži samimi. Angleška je gospodar četrtine celega sveta, a angleški narod ne tlači narodov v osvojenih okrajih. Kanada v Ameriki, Kapske naselbine v Afriki, Avstralija in Nova Zelandija so angleške naselbine, Angleži bi lahko bili v vseh teh deželah neomejeni gospodarji, ko bi hoteli; a tega nočejo: Kanada, Kapska, Avstralija in Nova Zelandija so skoro popolnoma neodvisne od Angleške, tako neodvisne, da še to ni gotovo, ali bi morale te naselbine iti v boj za Angleško, če bi se ta zaplela v vojsko s kako drugo državo. Irski deželi seveda ne bodo Angleži nikdar pri-poznali takšne svobode kakor tem daljnim naselbinam, ker je Irska čisto blizu Angleške in mora ostati z matico- državo tudi nadalje krepko zvezana. A po stoletnem in krvavem boju je sedaj že nad dvajset let tudi v angleškem državnem zboru velika večina poslancev, ki so za to, da se da Irski svoboda. Zc 1. 1892. je sprejel državni zbor angleški postavo, takozvano Homerule, s katero se daje Irski svoboda; a takozvana »gornja zbornica« ali gosposka zbornica, t. j. zbornica velikašev (lordov), je zavrgla to postavo. Sedaj pa se je v zadnjih letih zvršil velikanski boj med zastopniki ljudstva in temi veli-kaši. V treh letih so imeli na Angleškem trikrat volitve in trikrat je ljudstvo izbralo v državni zboi večino takih Angležev, ki so za svobodo Irske. In državni zbor je sprejel postavo, da sme zbornica velikašev kako postavo, katero je sprejela poslanska zbornica, samo enkrat zavreči; ako poslanska zbornica tako postavo znova sprejme, je zbornica velikašev ne sme več odbiti. Tako so Angleži ski-šili moč svojih velikašev, ki se žive od trpljenja in znoja irskega naroda; Angleži so sami nadelali pot svobodi Ircev, do katere ima vsak prosvetljen narod pravico. Sedaj je poslanska zbornica pred nekaj tedni zopet z lepo večino sprejeta postavo, da dobi Irska svoj deželni zbor. Četudi se bodo velikaši še nekaj časa branili, preprečiti tega več ne morejo. Irska bo dobila na podlagi te postave svojo vlado, ki bo odgovorna irskemu deželnemu zboru, dobila bo samostojno upravo, sodstvo, šole in samostojne tl-nance. In tudi Angleška bo prisepvala vsako leto 100 miljonov kron irski deželi, da bo mogla dobro urejevati svoje razmere. Le v zadevah, ki se tičejo obeh dežel, bode odločeval skupni angleški državni zbor. Tako se torej končuje ta več kot stoletni boj med dvema plemenitima narodoma. Ne kot premaganci, ampak od svoje volje dajejo Angleži Ircem svobodo. Kdaj se bodo pri nas Nemci in Madžari povspeli do tako plemenitega dejanja? Zgodovina irskega narodnega boja pa nam je v pouk in vzpod-bujo v našem težkem narodnem boju: odločnost in vztrajnost prinese zmago! 3z političnega sVeta. Pogajanja med Čehi in Nemci na Češkem se bodo menda razbila, ker so začeli narodni socijalci hudo nasprotovati, baje vsled popustljivosti nekaterih Mladočehov. Češki državni uradniki bodo izstopili iz dunajske osrednje zveze državnih uradniških društev in bodo osnovali zvezo slovanskih društev za državne uradnike. Državni zbor se je zadnje dneve bavil z izboljšanjem gmotnega položaja raznih državnih nastav-ljencev in poštnih uslužbencev. — Razpravljalo se je tudi o reformi hišnonajemninskega davka. V ogrskem državnem zboru je novi rriinisterski j predsednik Lukacs obljubil volilno reformo, ki pa j protivladnih strank ni zadovoljila. Govoril je tudi i o komisarijatu na Hrvaškem, katerega je seveda 1 " 11 1 . zagovarjal, iz češsar je razvidno, da ga ne bo še kmalu konec. Splošno mnenje je ,da Lukacs ni nič boljši ko je bil Khuen. Zasedanje delegacij, ki bo sicer iako kratko, se je pričelo v torek 30. apr. Pred prvo sejo se je sestal odsek četvorice, v katerem je prvikrat govoru novi avstrijski zunanji minister grof Berchtold. Naravno, da se je njegov govor prčakoval z veliko napetostjo. Govoril je mirno in stvarno. Povdarjal je, da odločno vztraja pri -»politiki trozveze«, da }e razmerje naše države tudi do Italije prijateljsko. Berchtold hoče tudi trajno gojiti prijateljske razmere z Rusijo. Splošno je bil Berchtoldov govor skrajno miroljuben. Izrazil je željo, da bi se turško-italjanska vojna čim prej končala. Berchtold sam bo pri pogajanjih vedno pomagal. — Posl. Spine tč je vložil glede razmer na Hrvaškem interpelacijo in je zahteval takojšnjo odpravo neustavnih razmer v tej deželi. — Sprejel se je šestmesečni proračunski pro-vizorij (začasni proračun). Občinske volitve na Dunaju so pokazale, da se moč krščanskih socijalcev silno krši. 2e prvi dan volitev 23. aprila je prinesel za krščanske socijalce, ki so bili do lanskih državnozborskih volitev vajeni samo zmag, neprijetno razočaranje: kajti od 14 mandatov, ki so jih imeli dotlej, so jih rešili v prvi vo-litvi le štiri, za vse ostale pa so morali v Ožje volitve s soc. demokrati in nemškimi liberalci. Izgubili so od 14 mandatov tri. Pri Volitvi 23. aprila je bilo oddanih 120.000 klerikalnih in 160.000 protiklerikal-nih glasov. Krščanski socijalci bodo imeli sicer še vedno večino v dunajskem občinskem zastopu, a izgubili bodo vendarle precej mandatov, in pri prihodnjih volitvah 'se zna ta večina skrčiti že v manjšino. O sredstvih, ki so Jih pri teh volitvah uporabljali krščanski socijalci, niti ne govorimo, saj so si sredstva klerikalcev povsod enaka; kakšna so rabili tam, kaže dejstvo, da so zaprli nešteto klerikalnih agitatorjev, da so mnogi obtoženi sleparije, da so volili mrliči itd. Le z nasiljem in sleparijo se drzi Še klerikalna strahovlada pri nas in po celi državi. — Prav zanimiv je bil pri teh volitvah nastop Cehov na Dunaju, ki so oddali za svoje števne kandidate blizu 13.000 glasov. In potem še nemški pre-napeteži na nemški liberalni in klerikalni strani vedno trobijo, da Cehov na Dunaju ni! Pri občinskih dopolnilnih volitvah na Dunaju so izgubili krščanski socijalci 8 mandatov. Tri so dobili socijalni demokratje, 5 nemški liberalci. Hrvaško. V ogrskih političnih krogih se zatrjuje, da bo izjemno stanje na Hrvaškem trajalo še par mesecev. Madžarska vlada za to neče takoj odpraviti komisarijata, ker misli, da bi S tem škodovala svojemu ogledu, ker bi bili Hrvatje v tem slučaju prepričani, da je bil absolutizem odpravljen vsled posredovanja Avstrije. Kaj takšnega pa Madžari ne morejo trpeti. Absolutizem na Hrvaškem bo šele takrat odpravljen, kadar bo časopisje na Dunaju, v Dalmaciji, Bosni, Istri, na Slovenskem, v Srbiji in Bolgarski prenehalo „pristransko'' pisati o razmerah na Hrvaškem in kadar se bo pozabilo, da je imel avstrijski mijisterski predsednik grof Stiirgkh za Madžare žaljiv in izzivajoč govor v parlament«. Italjansko-turška vojska zadnji teden ni pokazala nič posebno novega. Turki so zaprli Dardanele za vse ladje, kar seveda občutno zadene države, ki imajo tam trgovske zveze. Zato je naravno, da te države zahtevajo odprtje Dardanel. Turčija izjavlja, da jih bo odprla takoj, ko bo italjansko vojno brodovje izginilo iz turških vod in mine nevar-ncst, da bi zopet napadlo Dardanele. --V.'../;. : «J= - . IIP^^gfe^lg^^jH: Podružnica LJUBLJANSKE CELJE sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni dasrelk plačuje banka iz svojega. Govori se tudi o novem bojnem načrtu italjan-ske vojne mornarice, pa ne v Dardanelah. Italijani so zasedli v Egejskem morju otok Astropalijo, ki postane baje izhodišče za italjanske bojne ladje, italjani bodo baje napravili tam velika skladišča za premog in Živila. Vest, da bi bil turški vrhovni poveljnik Envei-beg na ranah umrl, se ne potrjuje. Bil je res pred 4 meseci ranjen, a je rana že zacelila. V Perziji se je začelo med nekaterimi plemeni nevarno gibanje proti Rusom in začeli so oznanje-vati sveto vojsko zoper tujce. fteležfc*. »Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug« in nemški hujskači. Iz Celja se nam piše: V soglasju več spodnještajerskih obrtnih zadrug se je sklenilo, u-Stanoviti »Zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug«. Razposlala so se na prizadete obrtne zadruge v sedmih političnih okrajih pravila, da spoznajo predstojništva vrednost in delokrog take zveze. Doslej so priglasile že nekatere zadruge svoj pristop in naznanile odposlance, tako da je v najkrajšem času pričakovati ustanovitve. Kakor pa je bilo pričakovati, se je sedaj oglasil nekdo v Tagespošti in pravi v svojem slepem sovraštvu, da je baje ta zveza — »panslavistično stremljenje —« ki bo nemškemu o-brtništvu škodovalo, ker se bo baje Štajerska in Kranjska zvezala in se bo slovensko obrtništvo naseljevalo. Pisec nemška predstojništva pred pristopom svari. To zopet kaže, kako strastno rnržnjo imajo ti nemški nacijonalci do vsega, kar brezpogojno ne trobi v njihov rog. — Torej niti nepolitične organizacije našega obrtništva nam ne bi privoščili ti »prijatelji ljudstva«, ko bi vse po njihovem šlo. Kot neumne in brezpravne sužnje bi nas najrajši gledali, nam vsako pravico in uspeh. odrekli, ter nam naseljevali od raznih zavodov podpirane nemške konkurente. Ti gospodje dobro vedo, da kmeta ne morejo z njegove zemlje pregnati, hajd toraj na obrtnika, vzami mu pravice in ga izstradaj, da ti lakote pogine. Ali tako naglo nas ne boste po-.- davili! Mi zahtevamo enake pravice kakor jih imate vi. Vam bi se naj dovolilo se vsestransko krepiti ln organizirati, da bi lahko z zaničevanjem na usuž-njeno needino maso gledali. Ne, dovolj tega! Zbudi se, slovenski obrtnik in pokaži, da si mož. Naj vsa (predstojništva zadrug, ki so dobile pravila-, in navoja.. nenadoma skličejo občne zbore in priglase pristop k velevažni obrtni zvezi. Pripravljajte se tudi pridno za obrtni shod, ki bo 27. majnika v Celju. Spodnještajerska obrtna razstava v Mariboru, :Izključno nemška prireditev! »Slovensko trgovsko , in obrtno društvo v Mariboru« se je pismeno obrnilo do odbora društva ,Marburger Gevverbeverein', ki priredi v mesecu kimavcu ti. takozvano »Spod-nještajersko obrtno razstavo v Mariboru«, s vprašanjem, kakšno Stališče zavzema razstavni odbor glede narodne in jezikovne ravnopravnosti; name-rava-li uporabljati izključno nemške ali dvojezične tiskovine, kani-li razobesiti narodne ali zgolj deželne zastave in, je-li voljen dati v odsekih slovenskim obrtnikom vsaj Y* mest. »Slovensko trgovsko društvo« je izjavilo v tem dopisu, da je voljno propagirati prireditev, podpreti jo gmotno in moralno r agitacijo na udeležbo od strani interesentov, denarnih zavodov ter občinstva sploh v slučaju, da se postavijo prireditelji na stališče, ki ga mo^e slovensko občinstvo smatrati za sprejemljivo. Izajvilo pa }e tudi, da smatra kot odklonitev stavljenih pogojev, če do 24. aprila 1912 ne prejme odgovora na zadevni dopis. »Slovensko trgovsko in obrtno društvo« do določenega dne ni prejelo nikakega Odgovora! S tem so prireditelji spodnještajerske obrtne razstave v Mariboru povedali dovolj jasno, da jim ni za slovensko obrt niti za slovensko občinstvo. Z ozirom na nebroj vprašanj, ki mu prihajajo dan za dnevom, odgovarja »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru javno slovenskemu občinstvu ter obrtništvu, da je Spodnještajerska obrtna razstava v Mariboru izključno nemška prireditev. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru s to prireditvijo nima ničesar skupnega. Državna železnica za ponemčevalne šole. Kak nemški duh vlada tudi že v upravi državnih železnic, se lahko razvidi iz dejstva, da je tržaško ravnateljstvo nakazalo šulferajnski šoli na Jesenicah 1500 K in šulferajnski šoli v Sp. Šiški 500 K podpore. Tako podpira ta uprava šulferajnsko stremljenje, ponemčiti deco slovenskih železničarjev. In v teh razmerah je dr. šušteršič zlezel v vladni tabor! + Jos. Gorup vitez Slavinski, največji slovenski mecčn, je umrl 25. aprila na Reki. Bil je rojen 6. aprila 1834 v Slavini na Notranjskem kot sin večjega kmeta. Dovršil je gimnazijo, nato pa vstopil kot uradnik v trgovino svojega strica, miljonarja Kalistra v Trstu. Po njegovi smrti je prevzel trgovino 1. 1864. Z vztrajnim, treznim in solidnim delom si je pridobil velikansko premoženje; bel je udeležen pri najrazličnejših podjetjih. Vendar pa je od svojega ogromnega premoženja dajal lepe svote v narodne svrhe; tako je v proslavo cesarjeve petdesetletnice dal 60.000 K za dijaške štipendije. Svcji rojstni občini je postavil za 40.000 K šolo. 5.000 K je dal ob ustanovitvi dijaškega podpornega društva »Radogoj«, 6.000 K je dal pesniku Simonu Gregorčiču, da je izdal II. zvezek svojih pesmi. Gorup je bil 2 krat oženjen in je zapustil 13 otrok. Vkljub svojemu velikanskemu bogastvu je ostal vedno zaveden Slovan in Slovenec. Pred nekaj leti ga je cesar odlikoval z naslovom vitez s pridevkom Slavinski. Pokojnik je imel v Ljubljani 5 hiš, 7 na Reki, 5 v Trstu in krasno vilo ob Vrbskem jezeru. Bil je največji slovenski bogataš. Njegovo premoženje cenijo nekateri na 12—13, drugi celo na 30 miljonov. Blag mu Spomin! Izgube pri nesreči parnika »Titanic«. Angleški listi objavljajo obširni seznam gmotnih izgub, ki jih je povzročila ta katastrofa. Uničeno je bilo nad 700 milijonov kron premoženja. Toliko znašajo dosedaj preračunjene izgube na blagu in denarju. Parnikovo opremo računajo na 32 miljjonov, njegove shrambe okroglo 4 milijone. V parnikovi blagajni je bilo 60 milijonov kron, kolonijalno blago na parniku je znašalo 2,500.000 kron, drugo blago sedem milijonov, inozemskih demantov in draguljev je imel parnik za 90 milijonoV, imovina in prtljaga potnikov pa znaša tudi okroglo 40 milijonov kron. Poštne pošiljatve so znašale 10 miljonov kron. Potniki so bili zavarovani v skupnem znesku za okroglo 500 milijonov kron. To pa so le glavne izgube. To kaže, da bo imela ta katastrofa nevarne učinke tudi na denarnem in narodno-gospodarskem polju. Krapinske toplice. Medtem ko so od povsod poročali, da je snežilo, so cvetele v našem zdraviliškem parku, v naši, samo proti jngu odprti dolinici, že cvetlice. Dne 1. maja se je otvorila tudi avtomobilna proga Rogatec-Krapinske toplice, ki spada k najkrasnejšim krajem Zagorja, to je del Hrvaške, ki meji tU ob Štajersko. Uradni dnevi spodnještajerskih okrajnih glavarstev so določeni meseca maja na sledeče: 7. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, 8. v Zgor. Radgoni, Šoštanju iu Velenju. 9. v Ormožu in pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, 15. v Sevnici, 23. v Rogatcu. 29. v Ormožu in na Ljubnem, 30. v Trbovljah in v Solčavi. Promocija. Odv. kand. g. Fran jo Šalamun je bil 30. malega travna na češkem vseučilišču v Pragi proglašen za doktorja vsega prava. Cetirti ofraj. Iz Celja. Prihodnje zasedanje tukajšnjega porotnega sodišča se prične 20. maja. Ker pride na vrsto znana Kregar-Štefetova afera glede sleparij pri predzadnjih volitvah v kranjsko trgovsko-obrtniško zbornico, vlada seveda za to porotno zasedanje že sedaj veliko zanimanje. 1 Umrla Je v Celju v sredo. 1, tm. ob 5. ponoči gospa Avguština Kra.njc, hiŠpa_. posestnica, soproga g. Ivana Kranjca na Glavnem trgu, po kratki težki bolezni v 50. letu starosti. Pogreb bo jutri v petek ob 4. uri pop. N. v m. p.! Narodnogospodarska enketa v Celju, ki se !e Vršila minolo soboto zvečer pri Zvezdi, je bila lepo obiskana in razgovor o važnih gospodarskih vprašanjih posebej v Celju in okolici je bil velezanimiv. Podružnica »Braniborai« si bo pridobila lepih zaslug, če bo začeto delo vstrajno nadaljevala. Celje. Volilni imeni^j za občinske volitve v mestu Celju so razpoloženi^ Vkljub temu, da so iako pomanjkljivi (njih nepravilno sestavo osobito za 1. in II. razred bomo v prihodnjih številkah dokazali!), imamo vendar Slovenci v vseh treh razredih že lepe manjšine (v i. in II. povsod najmanj K glasov). Ali se bomo Slovenci iz taktičnih razlogov udeležili volitve ali ne, o tem bo sklenil prihodnje dni poseben sestanek. Pisanje :vahtarlce in drugih nemških listov, da :še toliko slovenskih volilcev ni, da bi lahko postavili števne kandidate, je neumno in smešno. Nemškutarski -tintomazi naj ne mislijo, da se bomo ž njimi kregali. Slovensko gledališče v Celju. Po Spodnjem Štajerskem gostujejo zadnje tedne slovenski gledališki igralci iz Ljubljane. Te dni se ustavijo tudi v Celju in bodo gostovali pri nas 3 dni • v soboto 4. maja ob 8. uri zvečer predstavljajo v Narodnem Domu v veliki dvorani M. Halbejevo igro: »Reka«; v nedeljo 5. maja istolam in ob isti uri F. Molnarjevo. »Gardist«; v torek 7. maja ob isti uri in v istem prostoru A. FuntkovO izvirno slovensko dramo: »Tekma«, Predprodajli vstopnic je v Zvezni trgovini. — Slovenci iz Celja, bližnje in daljne okolice, pokažimo, da cenim v slovansko umetnost, z obilnim obiskom teh treh večerov Poplačajmo ljubljanskim slov igralcem ki iz navdušenja za stvar vkljuo neugodnim razmeram vztrajajo, njih trt:d m njihove žrtve! Sestanek slov. trgovcev se vrši danes dne maja v gostilni pri Grahu na Novi cesti. V soboto 4. maja ob 8. uri zvečer v celjskem Narodnem Domu gostovanje ljubljanskih slovenskih gledaliških igralcev z lepo igro »Reka«. Slovenci, pridite! Teharje. Pri g. Francu Cajhen je služila 1 inesev dekla Marija Gašparič iz Slovenskih goric. Bila ]e sestra g. župnika v Št. Rupertu. Ker je večkrat pravila, da se ji je Marija prikazala, da vidi angele, nebesa itd., so ljudje sumili, da je slaboumna. Dne 27. tm. ob 9. zvečer se ji je začelo zopet mešati; hitro je pograbila križ, rekoč: »Sedaj grem v nebesa« in je zbežala. Domači so jo hoteli prijeti, a dekla se je skrila hipoma v nočno temo. Čeravno so jo dolgu iskali, je tisto noč niso našli; še le v nedeljo zjutraj jo je našla Ana, hčerka g. Cajhna, v plitvi vodi Vo-glajne mrtvo. Bila je popolnoma naga, njena obleka je visela na grmovju. Omeniti še treba, da je bila Gašparič vsak dan pri obhajilu, da je bila jako pobožna in nekateri ljudje trdijo, da je vsled prevelike pobožnosti zblaznela. V nedeljo dne 5. majnika sestanek veselih ljudij v gostilni gospe Sodin v Bukovemžlaku. Sitneži naj ostanejo doma! 2alec. Tukaj gostujejo v pondeljek 6. maja ljubljanski slovenski gledališki igralci z znano burko »Nebesa na zemlji«. Predstava bo ob 8. uri zvečer v Janičevi dvorani Savinjčani, pridite v obilnem številu in poplačajte tako gojiteljem slovenske u-metnosti njih trud! V nedeljo S. maja ob 8. uri zvečer gostujejo v celjskem Narodnem Domu ljubljanski slovenski gte-daUškl igralci z igro »Gardist«. Obisk naj bo instml Iz Dobrue nam pišejo: Pri Sv. Joštu na Kozjaku so se pred več leti izvršila nekatera cerkvena stavbna dela, kojih stroški so narasti na zelo visoko svoto. Terjatve za stavbne prispevka so bile meseca novembra 1011 faranom dostavljene. Proti odmerjenim stavbnim prispevkom j« iz Dobrne več posestnikov ugovarjalo. Zdaj'v drugi polovici meseca aprila pa so došle zopet druge terjatve za stavbne prispevke, največ xa obresti najetih posojil v tako visoki svoti, da so farani zelo ogorčeni. Primorani smo naglašiti nujno potrebo, naj prizadete občine takoj zahtevajo, da se skliče k seji cerkveno - konkurenci! odbor, ki naj preišče in občanom naznani, kje tiči vzrok, da so se tako dolgo zavlačevali staVbai računi in niso bili takoj, ki so bila gotova stavbna dela, predloženi v odobrenje in razpis stavbnih prispevkov. Hočemo imeti dokazane stavbne račune in vedeti vzrok tako visokih stavbnih stroškov. K temu še opomnimo, da se šentjoška župnija že več let sem zelo zanemarja, tam ni rednega cerkvenega opravila, a stroški na cerkvene potrebe se pa vedno le množijo. ' " Trboveljska premogokopna dražba je napravila lansko leto 448.181 K čistega dobička. Sv. Štefan blizu Šmarja. Pišejo nam:, Na&a javna ljudska knjižnica je obhajala dne 14. aprila 1912 obletnico svojega poslovanja. Ustanovilo j« je lansko leto dne 9. aprila ^Politično in gospodarsko društ. ža šmarsko-rogaško-kozjanski okraj". Knjižnica ima danes nad 300 knjig, od tek'se jih je posodilo 49 članom na 97 izkaznic 8Š6. Imela je pretočeno leto 111 K 84 vin. dohodkdr in 151 K 80 vin. stroškov. Primanjkljaja je torej 39 K 96 vin: Nadejamo se, da se bodo našli fa-doljubi. kateri nam bodo pomagali ta primanjkljaj pokriti. Po poročilu knjižničarja se je razvila prosta zabava. V torek 7. maja ob 8. url zvečer v celjskem Narodnem Domu predstava A. Funtkove izvirne slovenske drame »Tekma«. Igrajo slovenski gledaMM igralci iz Ljubljane. Slovenci, pogleite si vsi dote slov. pisatelja! . Iz šmarskega okraja. Na shodu klerikalnega pol. društva v Šmarju je torej tudi govoril »političa* zvezda« in »poslanec« Vrečko. Kar je govoril b deželnem zboru, je brezpomembno, kajti prežvelčaJ je v »Straži« že stokrat napisane fraze. GovorH'p« je tudi o šmarskem okrajnem zastopu in mu prt&i-bacival, da nima smisla za zgradbo in popravljale cest. Kak smisel ima za to Vrečko, naj dokaže sledeče: Pri popravljanju ceste sna Ponikvo; kjer je Vrečko mejaš, je dve leti nagajal, in se je poten, moralo delati proti načrtu, kar je bilo za okraj škode 300—400 K. Tak je to »ljudski zastopnik« in »prifr-telj kmeta«. Na eni strani voditi deputacijo k načelniku okr. zastopa, na drugi strani pa iz nagaHvc&tt in trme delati ovire zgradbam, to je »poslanca* nevredno, za njega nečastno. H koncu še omen«*o sledečo Vrečkovo duhovitost, ki jo je izbleknft; 4» je namreč Ornig dejal, da je za obštrukcijo, da patje zaradi drugih nemških nacijonalcev ne more delslfl Slava Vrečkovi »duhovitosti«! , >.-■•' • V Št Jurju ob Juž. žel. gostujejo j »tri 3. t. m. igralci ljnb'janskega slov. gledališča. T dvorani g. Nendla bodo ob 1/49. nro zvečer igrali burko „Nebesa na zemlji". Hranilnica in posojilnica v Lemberga naznanja, da se vrši v nedeljo 12. maja t. L ob isti nri, na istem prostora in z istim dnevnim redom, kakor na 21. aprila sklicani občni zbor, ki pa ni bil sklepčen, drog občni zbor, ki bol« sklepal brez ozira na število navzočih. Načelstvo. Gornji grad. Star pregovor: „Vera je prišla po farjih gor in bo šla po farjih dol" — se bed« nresničil tndi pri nas. Čujte, kaj so po kaplanu Rabuzi ljndje, ki v cerkev hodijo: „Na desni (moška stran) so biki, na levi (ženska stran) kobile, na koru pa cepci". Amen! Kalobje. Pišejo nam: Čuden možakar je naš žapnik. S prižnice v vseh mogočih glasovih zabavlja na farane, potem še pa pošlje po fari klerikalno žensko, da bi nabrala za njegov god piščeta in kokoši. Ali se mu ne zdi, da take reči faranom tndi dišijo?! Iz Gornjegagrada. Cesar je potrdil izvolitev žnpnika Dekortija na Ljubnem za načelnika in zdravnika dr. Jos. Goričarja v Mozirja za pod-1'ačelmka okrajnega zastopa gornjegrajskega. Iz Laškega trga. Piše se nam: Pretekle leto, ob časn državnozborskih volitev, je poročal „Narodni List", kako je naš g. nadžupnik z vse vnemo v prilog izvolitve dr. Benkovicha izrabljal — prižnico. Tudi še pred kratkim je rohnel ras leče po takozvanih brezverskih liberalcih in njihovi vzgoji. Toda sedaj čudež! Te dni je bil pogreb nekega, „tudi — liberalca-. Gosp. nadžupnik je imel ob odprtem grobu govoranco ia sicer v nemškem jezikn. To znači, da se je gosp. dr., doma z Trnja pri Brežicah (nemških??), precej ponemškutaril, z ozirom na strpljivost napram »liberalcem* pa znatno poboljšal. Širite „Nai>odni List"! Brežifti ofcaj. I« Sevnice se poroča, da je izginil gostil inčar Kurent, ki je nabiral rudarje za Nemčijo "in ga je oblast za to zasledovala. . Iz Sevnice. Dne 20. t. m. je napadel, •Ipakor ste že poročali, učenec nemške šole Brez-aik učenca slovenske šole Antona Jazbeca s kam-..jaom v roki ter ga na glavi tako hudo poškodoval, if.ee je Jazbec na mestu zrušil na tla. Odnesli se ga v šolo, kjer sta mu dala prvo pomoč ,gg. dr. Šlechta in učitelj Drnovšek. Stvar sama na sebi ne bi bila tako huda, ko bi se šlo samo .im pretep šolskih otrok, ker se to itak večkrat » povsodi zgodi. Toda tu se gre že za kaj družnega. Otroci nemške šole so itak paglavci, ki se .Mzivajo vedno za Nemce. Po poti na dom otroci , slovenske šole ne morejo nikdar z onimi iz nemške .šole skupaj iti, ker se vedno tepo. Bolje bi bilo , za one gospode učitelje, mesto da bi se ogrevali . »a ponemčevanje Sevnice, da ono deco, ki jim je jsročena, pošteno vzgojijo, da ne bodo fantje sami . pretepači, dekleta pa to, kar v Sevnici vsakdo ve. Takih žalostnih slučajev je mnogo. Slovenski .atariši, ki pošiljate še otroke v nemško šolo, iz-pametujte se. ter pustite deco raje v slovenski šoli v varstvu dobrih učiteljev, kjer se nauče oba jezika, slovensko in nemško do dobra, medtem ko v nemški šoli otroci ne znajo niti slovenski. !]Se manj pa nemški. Konjiči tUraj. V Konjicah je bil v neki gostilni delavec ,,Obrnl z več tovariši. Plačal jim je že nekaj litrov ,fina. Delavci so silili v njega, naj plača še več, viesar pa Obrul ni hotel storiti, temveč se je od-^stranil. Njegovi tovariši so leteli za njim in ga to, ker ni plačal več pijače, pred gostilno s kamenjem in latami tako obdelali, da je nezavesten obležal. Ptujski okraj. T Ormožu se je 21. aprila ustanovil »Sokol" veliki udeležbi. O Sokolstvu in njega ciljih je predaval br. Jos. Smertnik iz Celja. Priglasilo se je takoj 42 članov, naraščaja iz trgovskih in .obrtniških krogov pa 10. Starosta je dr. Fr. Štrelee, podstarosta dr. Gv. Sernec, načelnik Jože Sagadin, .odborniki pa: Lovro Petovar, Ivan Ve-selič, Jakob Kavčič, Janko Grivec, Adolf Rosina, .JJ. Kukovec; namestniki: Zemljič, Blagovič, Golob; preglednika: Starki, Pernat. Društvo ima že 7C6 K vin. premoženja. Na ustanovnem občnem zboru se je še nabralo 31 K 43 vin. Na zdar! Roparski napad. V nedeljo 28. aprila vračali so ■m Središčani z nekterimi Vitančani od izleta do-«»v. Ko pridejo prvi na okrajno cesto na Vitani, priskoči iz zatišja zagrizeni klerikalec kočar Ivan Lašič iz Vodranec, napade od zadej nič slutečega Jfc, z vso močjo vrže v grabo in se loti Z., kteri * mu brani, dokler ne pribežijo zadej idoči na polnoč. Ker so ga nekteri poznali, so ga pustili in eden družbe mu je očital njega dejanje in vprašal, ali ga kot klerikalca tako duhovniki uče, na kar je na-- padalec svečano odvrnil: »Ja, tak nas učijo naši dohovniki«. In resnico Je govoril. Bolfanski g. žup-aft oznanuje vsako nedeljo iz prižnice sovraštvo ■4» liberalcev in njega nauki že rodijo lep sad. •■>:..- • Obrež. Vodja Čukov v Obrežu je hotel posiliti deklico, ktera pa mu Je srečno nšla. Sodnija zadevo .zasleduje. G. kaplan Kranjc in vi slavni katoliški _ Čuki, ali niste na vašega vodja ponosni? in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkov«ky in sin v Hampolcn, (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj — izgotoviti gosposke olleke. = 107 48-14 EJtttomcrsKf oKraj. Ljutomer. Deželni šolski svet je izrekel v »roji seji 27. t. m. g. Antonu Božiču st., posest-* liku v Radislavcib, za njegovo mnogoletno plc-isnosno delovanje kot člana okrajnega šolskega greta zahvalo in priznanje. Vrlemu možu naše tesittke k temn priznarju. V Babincih pri Ljutomera je nmrl 21. t. m. igledni kmetovalec Marko Bežan v 58. letu sta rosti, nagle smrti. Hala Nedelja. Kmetijska podružnica priredi t »edeljo, dne 12. t. m. po rani službi božji v šoli važno gospodarsko zborovanje s sledečim sporedom: 1. Strokovno predavanje ravnatelja g. i Bell6ta o škodljivcih in boleznih sadjarstva in vinarstva in zatiranju istih. 2. Poročilo glede ' razdelitve podružniškega orodja za uporabo med žlani. Na to se opozarjajo pred vsem podružnični žlani, vabljeni so pa k predavanju vsi domači in sosedni kmetovalci. Mariborski oKraj. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. se nemškntarji bridko pritožujejo o nazadovanju nemške šole. Število učencev vkljub velikemu številu uemških nSirot"1 z Dunaja in drugod, ki jih je spravila tja „Sudmarka"', stalno pada. Je to nekaj narav nega, ker se je šola osnovala ne iz potrebe, ampak kot kljubovalnica. Mirno lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom »Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka .Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček »Ženska hvala" in milo ..Schicht" belita perilo kakor solnce. • * . • <Š ; _ Cvetlični dan v Mariboru priredijo 4. in 5. tm. v prid ubogim mestnim šolarjem. V Slov. Bistrici '»ta. umrla hišni posestnik Liki, star 62 let, in mesar Korže, star 50 let. Umrl je v Hošnici pri Laporju prevžitkar Anton Pirš, star 86 let. Bil je zadnjih 7 let neprenehoma v postelji. V Bohovi je za župana izvoljen Janez Žurec, za obč. svetovalca pa Al, Grašic, Franc Lebe in Franc Sel. Iz Maribora. Imenova« je za upravitelja moške kaznilnice v Mariboru kontrolor M. Hans, za kontrolorja pa dozdajni pristav v Gradišču, Hugon Kroder. V Selnici ob Dravi se je vršil v nedeljo 28. apr. gospodarski shod. Udeležilo se ga je krog 50 ljudi, po večini kmetovalci iz ruške in selniške fare. Otvo-ril in vodil je zborovanje g. Fr. Sagaj, posestnik v Selnici. Zadružni tajnik g. Miloš Stibler je v daljšem govoru v domači, poljudni besedi razlagal potrebo in važnost organizacije sploh in kmetske posebej, dalje cilje in namene ' štajerske kmetijske družbe in njenih podružnic; pojasnil je vse ugodnosti, ki jih imajo člani družbe in pozival k ustanovitvi podružnice za ruško in selniško faro. Kmetovalci so odobravali misel take ustanovitve, na katero se je v Rušah sicer že dozdaj pridno delalo. Ruški pripravljalni odbor, ki je nabral po svojem blagajniku g. Frid. Glaserju že 32 članov, se je spo-polnil še s sledečimi vrlimi možmi iz selniške fare. Fr. Sagaj, H. Vollmeier, Fr. Mesarič in Fr. Lep. Govorili so še nekateri drugi gg„ kakor g. nadučitel) ln župan Lasbacher iz Ruš itd., nakar se je zborovanje zaključilo. SloVenJcgraftf olsraj. Iz Šoštanja. Tri tedne zapora je dobil 181etni hlapec Marko Karpnik iz Belih vod, ker je marča letošnjega leta v gostilni Alojzije Skaza V Topolščiči v prepiru z nožem lahko ranil Franca Žaearja, ki en je hotel udariti z bičem. V Vuzenlcl je bil pretekli teden sejm, kjer je dobilo nekaj nemških petelinov zastonj pošteno bla-mažo. Vsled odločbe c. kr. okr. glavarstva iz 1. 1897. ima edino pravico pobirati pristojbine od živine seveda le občina. Brihthe nemške glave pa so staknile neka stara pisma, kjer je zapisana baje pravica, da sme pobirati pristojbine ožja trška občina. Ta pisma so dali preštudirati še bolj brihtni glavi nemškemu učitelju Denku. In tako je odločil komandant Denk, da bosta pobirala pristojbine njegova dobra prijatelja Korbov Vilči in znani Mettinger, on sam bo pa s pismi v rokah nadzoroval junčke in teličke, če prav hoditSfipik- - ■ /-'■ ' ' '' ^r' ■ i" 'JJ/lM Sv. Bolfenk pri Središču. Prostovoljni požarni branibi Vitah je daroval /a nabavo gasilnih priprav gospod dr. Miroslav Ploj, senatni predsednik na Dunaju, znesek 20 K. Blagemu darov-niku se izreka pra: prisrčna zahvala. Ali je še ije laka blaga duša. da bi darovala tako svoto, za pomoč v nesreči ubogemu ljudstvu? Vse blage darove bodeuto hvaležno objavili v časnikih. Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer žboruj<: dne 9. majuika pri Sv. Juriju na Seavnici. Pričetrk ob 10. uri. Na dnevnem redu sta med drugim tudi predavanji g. dr. Krefta in tov. nad-učitelja Vreča. Slednji nadaljuje s svojim referatom ,.0 zgodovini Negove". K mnogobrojni udeležbi vi, hi odbor. Občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v šmarskem sodnem okraju se vrši dne 9. maja 1912 popoldne ob 2. uri v sobi št. 16 c, kr. okrajne sodnije v Šmarju. Ce bi le-ta občni zboi bil po § 12 društvenih pravil nesklepčen, vrši se občni zbor eno uro pozneje, to je ob 3. uri popoldne. Le-ta ie sklepčen pri vsakem številu vdeležniKov. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega odbora o delovanju v letu 1911. 2. Poročilo društvenega odbora o gospodarstvu z društvenim imetjem v letu 1911. 3. Volitev odbora. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Slučajnosti. Učiteljsko društvo za šoštanjski okraj priredi v nedeljo dne 5. majnika ti. skupno z učiteljskim društvom za celjski okraj majniški izlet v Zaleu Odhod ob 10. uri dopoldne z vlakom, nato skupni sestanek na žalskem kolodvoru in ob 11. uri zborovanje celjskega učiteljskega društva v novem šolskem poslopju. Na dnevnem redu je med drugim tudi podavanje. Po zborovanju je skupni banket, h katel-emu se naj blagovoli vsakdo, ki se ga misli udeležiti, prijaviti zanesljivo vsaj en dan poprej pri g. Francu Brinar, naduč. v Gotovljah pri Žalcu. Po obedu ogledovanje žalskih znamenitosti. Cenjeni gostje prisrčno dobrodošli. Na ninogobrojnu in veselo svidenje kliče odbor. Prostovoljna požarna braraba Ivanjkovci vabi vljudno na veliko ljudsko veselico, ki se bo vršila pri Jeruzalemu v gostilniških prostorih Petovar ln Rajh v nedeljo dne 12. maja ob treh popoldne. Na dnevnem redu je tudi tombola, katere čisti dohodeK namenjen za nabavo društvene oprave. Z ozirom na ta človekoljubni namen pričakuje društveni odbor obilno udeležbo slavnega občinstva, domačega in tujega, ter cenjenih majniških izletnikov in sosednih bratskih društev. V Jeruzalem, v Jeruzalem! Mariborsko Dramatično društvo gostuje v ne-jo 12. majnika v Celovcu. Uprizori se zgodovinska slika »V znamenju križa«, ki se je morala v Mariboru na splošno zahtevo v enem letu trikrat ponoviti. Ker nastopi Dramatično društvo s celim svojim ensemblom in z lastno nalašč za to igro nabavljeno scenerijo in garderobo, se nam obeta nekaj izrednega, kar se v Celovcu v doglednem času gotovo ne bo več videlo, Ker sodeluje pri predstavi obče znani izvrstni orkester mariborskega »Glasbenega društva«, naj nihče ne zamudi redke prilike se naužiti ob zvokih domače godbe izvanredne prijazni na našpm odru v Celovcu. Začetek predstave ob 4. uri popoldne. Po predstavi koncert »Glasbenega, društva« pri pogrnjenih mizah. ]fa$H narodna obramba. ij v jb.fi J' »i« a .••<;. , V Puščavi nad Mariborom se je vršil v nedeljo 28. apr. občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Puščavo, Cinžat, Falo in Selnico. Navzoča sta bila tudi gg. Iv. Prekoršek iu Miloš Štibler iz Celja. V novi odbor so izvoljeni gg.: Fr. Sagaj iz Selnice za predsednika, Andr. Hauptmann iz Rute za podpredsednika, Ivan Mesarič za tajnika, F. K. za blagajnika; za odbornike pa gg.: Fikfak, J. Strnad, Jak. Kraner, Fr. Mesarič, H. Vollmeier, M. Kure, Al. Majcen; za namestnike ligo Jože, Jak. Seifrid, Maks Glaser; za preglednika Ad. Fridl in Agrež, za delegata Miloš Štibler. Obilo uspehov v tekočem upravnem letu! Št Pavel pri Preboldu Zadnje poročilo o prireditvi ženske C.-M. podružnice se je po neljubi pomoti skrčilo. V popravek toliko: „Samo-svestni župan (s. Rejnik) in odborniki gtr. ča^fno-besedui Trček (Siiše), bahaii Kožuh (Setor). |,. i bora. Predlogi odbora. Jlplitpv. Samostani ine>l logi. Slučajnosti. Samostalne predloge >«• »•>■•>. javiti odboru do 3. maja Latodoogasse 25 \ III Dunaj. „Sava". Zadnji dopisi. Odstop dež. odbornika pl. Feyrerja? Iz političnih krogov izvemo, da je odstopil dež. odbornik pl. Feyrer, in sicer baje zato, ker se je pri gradnji nove graške bolnišnice izkazal zopet nov deficit. Vodilni nemški krogi ga sicer prigovarjajo, naj ostane, da bi zadevo prikrili, in morda se jim tudi posreči ga pregovoriti. Vendar cela stvar kaže, da se proces razpadanja v nemškonacijonalni večini nadaljuje in da posamezni poštenjaki nočejo nositi več odgovoi-nosti, da bi se brez poslovanja deželnega odbora nove dolgove delalo. Sicer ni želeti, da bi odstopil ravno pl. Feyrer, ker doslej ni znan kot najbolj zagrizen naš nasprotnik. Dr. Hochenburger odstopi? V političnih krogiti se zatrjuje z vso resnostjo, da odstopi pravosodni minister dr. Hochenburger, ker ga ne mara prestolonaslednik. Planinski Nemci hočejo za njegovega naslednika Pittreicha; proti temu so pa sudetski Nemci, ki hočejo na vsak način Bleylebena iz Brna. V Hrastniku se namerava baje staviti velika elektrarna za približno 15 miljonov kron. Kdo jo bo stavil, ali država, ali južna železnica, ali premogo-kopna družba, se še ne ve. Spomlad 1912. Priporočamo našim rodbinam za spomladni nakup izvozni dom V. J. Havliček ln brat, kopališče Podebrady (Češko). Poslužite se pri naročilu novo zgotovljene zbirke vzorcev k današnji številki priloženega listka in sklicujte se na naš list; dobite vzorce franko in pri naročilu blaga znatne ugodnosti. Akoravno nič ne potrebujete, izročite listek svojim znancem v svrho naročila vzorcev. Največjo slavje življenja je brez dvoma dobro zdravje. Zdrav organizem, zdrave telesne sile in veselje do življenja so dragoceni zakladi, ki jih je treba na vsak način ohraniti. Nič ne služi bolje temu visokemu cilju kot Nutrigen, to živilo idealne sestave, ki poživi kri, kosti, živce, odporno silo. Tudi zdravemu je Nutrigen potreba, bolnik pa naravnost greši, če ne poživi svoje pojemajoče enei-gije, svojega padajočega življenjskega poguma /. Nutrigenom. Nutrigen-podjetje (Budimpešta VII. Eli-sabethring 16 odd. 192) pošlje vsakomur na željo poskušnjo in poučno knjižico o Nutrigenu zastonj. Za prezgodaj rojene otroH*. Pri prehrani^ in pri .vzreji prezgodaj rojenih otrok je treba ravnati posebno skrbno. Tu se maščuje, vsaka napaka in vsako zamujenje. Ravno za take otroke je Scottova emulzija ribjega olja, vzeta redno v gotovih ko- Pristno samos ličinah, pravi b agoslov. Razvitek takih ribiSmkzuak prezgodaj rojenih otrok post°<$£j!a SCOTTOVA EMULZIJA tako pospešuje, da se čez nekaj časa ne ločijo popolnoma nič ne po cvetočem obličju ne po krepki rasti telesa in kosti od drugih otrok. Scottova emulzija je čisto lahko prebavna in tako okusna, da jo dojenček vživa in lahko prenaša brez odpora. Pri nakupa zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scottu, ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost in učinek. Cena originalni steklenici 2 K 50 b. 2 lekarnah. Dobi se v vseh 56 -2 V.!! V:«! : IV ■'. 'JH i Pogostokrat pride prilika, da se pri ranjencu išče in priporoča kako dobro sredstvo za obvezo. Eno tako pravo in preizkušeno sredstvo, katero je proti gnjilobi, ki hladi in olajša bolečine, ki odvrača vnetje in pospešuje zaceljenje, je — v celi monarhiji dobroznano — praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega založnika v Pragi. Ker mazilo vkljub večletnemu ohranienju ne izgubi ni-kake aaoči, bi se isto naj imelo za razne prilike pripravljeno v vsaki hiši. LISTNICA UREDNIŠTVA. Središče: Sprejel že prej od druge strani in bilo tisto že stavljeno! Zdravo! — Prevorje: Stvar silno nevarna. Ako imate za vse priče, nam navedite najprej imena, in zagotovilo, da bodo v slučaju preiskave tudi to kot resnico potrdile^ Potem bi priobčili! — Verače: Istotako! — Kalobje: Kakor obsojamo nenravnost na oni strani, jo moramo tudi na naši. Zato takih zagovorov ne moremo prinašati. — Kapele: Vse veliko preosebno in politično brezpomembno. Opravite take stvari pred sodnijo! Vj|l»ilo M;i m *n Vabilo na občni zbor »POSOJILNICE V GORNJEM GRADU«, ki se vrši v nedeljo dne 12. maja ob pol 9. uri dopoldne v Gornjem gradu v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1911. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Predlogi. Odbor. Častna izjava. Jaz podpisana Barbara Naraks prekličem vse žaljive besede, katere sem govorila o Ivanu Naraks, posestniku in izdelovatelju sodavice na Ložnici pri Žalcu, in njegoVi soprogi Mariji Naraks, obžalujem taiste, ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila oal kazenske ovadbe. 329 i CELJE, dne 25. malega travna 1912. Barbara Naraks, zasebnica v Celju. za 4 dnevni knjigovodski tečaj v Št. Jurju ob južni železnici Cez binkoštne praznike se vrši na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. knjigovodski tečaj za kmečke posestnike. Pouk se prične v soboto dne 25. maja ob pol ednajstib predppldne, (udeležene, lahko pridejo z desetimi vlaki v Št. Jur) — in traja do torka zvečer, (dne 28. majnika). Manj premožni udeleženci dobijo lahko štipendijo po 10 K, za kar je pa treba prositi že v prijavi. Za stanovanje si mora vask sam skrbeti, ker so šolska stanovanja sedaj zasedena od celoletnega moškega tečaja. Prijave k temu tečaju se naj vpošljejo najkasneje do 15. majnika ti. na ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. 332 1 i oti ~ rr—m : " i—i > 04 J, ---S v Savodni pri Celju z 2 sobami, kuhinjo, shrambo in z vrtom se odda v najem. Praša se pri: V. Kukovcu na Lavi št 22. »OKRAJNE POSOJILNICE V LJUTOMERU« . , • ; t ,, V V t ki se bode vršil na Križevo, v četrtek dne 16. maja t. 1., ob 8. uri zjutraj v Fran-Jožefovi šoli v Ljutomeru. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva, 2. Poročilo nadzorniš va o računu za L 1911 in odo- brenje istega. 3. Izločitev udov.. i 4. Volitev nadzornega svetovalstva iir*cenilne ko- misije. 5. Slučajni predlogi. Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri jstegf« dne z is im dnevnim redom in v istih p ostorih d ngi občni zbor, kateri bode v zmislu § 38 pravi; s' >pal veljavno tuc>i ne oziraje se na število navzočih ndružn.kov. V LJUTOMERU, dne 30. ; -!a 1912. Ludvik bnlk, načelnik. in s šestimi sobami v Celju, blizo mesta, za trgoviao in za gostilno sposobna, na jako lepem in prometnem prostoru tik glavne ceste, se iz proste roke proda. Več se izve pri G. Guček, v Celju, Gosposka ulica 4. Ugodna priliko! Vsled splošne upeljave električne razsvetljave v žalskem trgu prodam skoraj nov acetilen ■ gasometer /JI 50 svetilk. 313 2 1 K upravi spada: 400 m pocinkanih cevi od Yk do 7« cola, 30 dobro ohranjenih svetilk (medenih svetilk in lustrov), 30 kosov Auerjevih gorivcev, (Gliihlichtbrenner), okoli 150 navadnih gorivcev, popolna rezilna priprava za navitek in 100 kg karbida. Naprava je vsak čas na ogled ter zelo pripravna za hotele, večje vile ali za cestno razsvetljavo v večjem kraju. Vpraša se pri gosp. Kari Janiču v Žalcu. Priloga »Narodnemu Liste** št. 18. Gospodarji pabcrl(i. Hi relja y novih vinogradih grobati, kakor se je grobalo y starih? Dobro je sicer, da ljudje še precej lahko pozabijo povzročeno jim zlo, ali iz tega izvirajoči nauk W jim vendar moral bolj ostati v spominu. Ne bom spominjal na zlo, ki ga je povzročila trtna uš pri nas, pač pa na nauk, ki je sledil; namreč, da je obnova naših goric možna edino le s pomočjo ameriških trt. Tem trtna uš ne more zlahka do živega, čeravno jlfc tudi napada na korenju in na listju. Da bi pa trt-aa uš že izumrla, o tem niti misliti ni in tista velikanska nagrada, katero je razpisala francoska vlada ob nastopu te škodljivke, še vedno čaka onega srečnega, kateremu se bo posrečilo pognati trtno uš iz sveta, če bo to sploh kedaj mogoče. V naših vaških gostilnah jo je sicer že marsikateri modrijan pognal H sveta; kateri pa dokaže, da jo je izgnal, lahko postane črez noč iz siromaka bogataš na duhu in telesu, samo piše naj po nagrado na Francosko. Zalibože pa imajo ti vaški vsevedeži le premno-gokrat preveč poslušna ušesa in tako je opažati \ »adnjem času, posebno pa v letošnjem letu, da kje-bodi izumrle trte kar kratkomalo nadomeščajo po »ačinu, kakoršen je bi! v starih goricah v navadi, te ie z enostavnim grobanjem domačih trt. Ne da se tajiti, da je nadomeščanje izumrlih trt v starejšem vinogradu precej težavno in da je grobanje domačih trt v tem slučaju najpreprostejši in najlažji ■ačin izpolniti prazne prostore. Drugo prašanje pa Je, ali je tako grobanje umestno in to se mora pat odločno zanikati, kajti s takim grobanjem pridemo zopet na staro stališče, Nemec bi rekel »na psa« In kdor je pričel grobati, bo moral prej ali slej prčeti aaovič obnavljati svoje obnovljene gorice, kar pa bo v prihodnje stalo nekoliko več, kakor do sedaj, ker je pomanjkanje "delavcev vedno občutneiše. Res je, da tu in tam take grobanice že par let dobro uspevajo in istina je pa zopet, da se je tudi že marsikatera stara gorica še precej dolgo zoperstav- protestantom« cigare, da bi jih zopei spravil v okrilje katoliške vere. — Verženski župan Ostre je za pečjo sedel ter kradel čast jur. Križaniču. Bodi mu povedano, da »večni študent« ne bo odpustil njemu tako. kot njegovemu sodni,gu, ki ga je žalil na shodu dr. Kukovca. Iz Rečice ob Savinji nam z ozirom na naš dopis v št. 16. »N. L.« glede razdeljevanja podpor piše g. Matija Jeraj, tamošnji župan, da ni on svojevoljno razdeljeval podpor posestnikom, ki niso zadolženi in imajo denar v posojilnici, ampak da je 28. marca ti. razdelil podporo v skupnem znesku 800 kron vsem tistim občanom, kateri so bili glasom izkaza, doposlanega mu od c. kr. politične ekspoziture v Mozirju dne 13. marca 1912 št. 1843, — ter da ni enemu ali drugemu niti vinarja več ali manj, kakoi je bilo vpisano, izplačal. Dokaz temu so z dopisom dne 28. 3. 1912 št. 449 c. kr. politični ekspozituri vposlane pobotnice, katere sta kot priče podpisala gg. Zdravko Deleja, obč. tajnik, in Franc Vajd, obč. redar. Tudi ni njegova žena hodila k strankam, »naj pridejo po noči po podporo, drugače bi orožniki zvedeli in bi sitnost imeli« Podpore se niso, razuu 28. marca ti. od 8. do 12. ure dopoldan, kakor je bilo razglašeno, nobeni stranki izplačevale, najmanj p.i po noči. Sv. Štefan pri Šmarju. Zadnjič je pisal »Nar. List« o našem županu, še prej kot smo tisto brali, so sklepali pri posebni občinski seji, ali naj zdaj ubogajo in razpoložijo volilni imenik ali ne. Vsi so rekli, naj se zgodi, kar zahteva postava, in župan je naročil občinskemu tajniku Kotniku, naj to napravi. Pa pomislite! Ta plačani tajnik, ki je kriv vseh nerednosti, skoči kvišku in kriči; »Ne, ne, ne smemo ga položiti. Gospod župnik so rekli, da moramo rekurirati in se pritožiti, četudi do samega cesarja«. Zupan in vsi svetovalci so se uklonili in volilnega imenika še niso razpoložili. Mi davkoplačevalci in volilci pa bi vprašali: Ali je g. župnik res to rekel? Ko so vložili rekurz proti odločitvi okr. glavarstva v Celju na namestnijo, jim j2 to g. župnik odsvetoval in jim pravil, da postave so potrjene od cesarja in da za Štefančane ne bodo delali posebnih postav. Zato ne verjamemo, da bi g. župnik zdaj drugače trdil. Če pa ta tega ni rekel, vprašamo g. Kotnika, zakaj si je to izmislil? — Prav pa je, da vemo, kdo je tisti, ki zavlačuje volitve. Če se boji g. Kotnik, da nov občinski odbor ne bo trpel njegovih nerednosti in pozabljivosti, se boji prav. In še nekaj drugega mu povemo. Da ne bomo dolgo trpeli, da Kotnik v jezi, ker ne more imeti reda, otroke s pestmi tepe po glavi, po hrbtu in kamor je, da jih brca pod klopmi in pa bi imel za nje korobač iz rute, ker so mu prepovedali palico in ravnilo. Vse to in še marsikaj bomo povedali mi. Če noče napraviti reda na šoli g.nadučitelj sam, bomo pa mi zbrali vse Kotnikove grehe in zahtevali od šolskih oblastij takega učitelja, ki bo lahko sam učil v prvem razredu, ne da morajo za njega drugi učitelji. Torej, g. Kotnik, kot učitelj in kot tajnik, kdor ima toliko masla na glavi, naj ne hodi na solnce. Lepo mir, pa delati tam, kjer ste zato plačani! — Občinskemu odboru pa povemo, da stroškov njsgovih neumnih rekurzov ne bo plačevala občina, ampak vedeli bomo na pristojnem mestu doseči, da bote plačevali to iz svojih žepov! Bočna. (Zahvala.) Pedpisanec si šteje v dolžnost, da se domačemu krajnermi šolskemu sveto, zlasti pa njega vrlemu nsčplnikn gospodn Antonu Marovtu, posestniku na Kropi, za veliko skrb in požrtvovalnost, katero je imela ta slavna šolska korporacija pri napeljavi vodovoda v novo Šolo ter pri stavbi ograje okoli tega poslopja, javno in prav iskreno zahvali! Josip Bizjak, nadučitelj v Bočni p. Oornjemgradu. Iz Žalca. Letos se vrši pri nas birma in tukajšnja častita (?) duhovščina pričakuje, da sprejmejo tržani škofa z največjim pompom, vsled česar je puščavnik z Mrzlice in Podgore, kateri pa biva v Žalcu, nehal blatiti po nStražinih" i« „Gospodarjevih" cunjah napredne Žalčane, ker hoče s tem ublažiti razmerje med hujskajoČimi duhovniki in mirnimi tržani. Prevzvišenemu nad-pastirju povemo, da hočemo imeti v svoji sredini le take duhovnike, kateri učijo in razlagajo samo Kristusov nauk in se ne umešavajo v politiko in ne blatijo poštenih krščanskih ljudi po klerikalnih časopisih, kakor se je to dosedaj godilo. Ob priliki državnozborskih volitev so klerikalci naenkrat zagnali trnšč, da ima Mati božja, kojo j« darovala blaga gospa Roblekova cerkvi, jetiko; zahtevali so ti hinavci, da se mora bolna Mati božja vreči iz cerkve, in sedaj o Veliki noči s* s svojo zlebnostjo prodrli; nsbavili so si novo Mater božjo, ono od gospe Roblekove darovano so pa vzeli iznad altarja in jo postavili za vrata. Gospod Schreiner, ah ste s tem činom hoteli okrepiti naš verski čut? Fej! — „Stražinega'' in „Gospodarjevega" dopisnika — pnščavnika z Mrzlice in Podgore — pa prosimo, naj poroča, zakaj je moral farovški hlapec J nez Zupane ie farovža oditi in na kateri način je prišel načelnik petrovških čukov do denarja, da mu je bilo mogoče z lepo črno damo popivati. Če ue vi, bo-demo pa mi povedali resnico. MOfA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in obranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlefino milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. B. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubjh po 70 vin. 135 40-13 Podpornemu drufitvu za slov. rlsokoSolce na Dunaju so v času od 14.* do 30. marca 1911 darovali: 150 K: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani; po 100 K: dr. Vladimir Glo-bočnik pl. Sorodolski, sekc. načelnik na Dunaju, povodom smrti svojega očeta, in hranilno iu posojilno društvo v Ptuji; po 20 K: dr, Jos. Barle, c. kr. notar v Kozjem mesto venca ^ok. g. vladn. svete. Antona pl. Globočnik, dr. Fran Eller, c. kr. dvorni tajnik na Dunaju, tvrdka Uršič in Lipej v Brežicah; po 10 K: Franc Sadnikar, trgovec z železnino v Celovcu, Peter Rehaček. Josip Sitter, dež. sodni svetnik, dr. Srebre, em. odvetnik in posestnik, in dr. Ljudevifc Stiker, odvetnik vsi v Brežicah; po 5 K: Ivan Munda, c. kr. dež. vet. ref. v Ljubljani, Jože Tekavčič, okrajni sodnik, dr. Albin Češark, okrožni sodnik, in Mihajlko Pintar, not. kand., vsi v Mokronogu, dr. Josip Kolšek, odvetnik, Laško, Alojzij Schweiger, lesni trgovec v Brežicah, tovarnar Perlmutter iz Trsta, notar dr. Fr. Horvat v Brežicah, Oton Balzer, ravnatelj pivovarne Laški trg, Anton Ivanetič, tajnik pri okr. glavarstvu, in Koropec, konc. praktikant, oba v Brežicah; 4 K: Ivan Hutter, sodnik v Mokronogu; po 2 K: Ivan Vidmar trgovec, Jos. Boecio, trgovec, Jos Agreš, solicitator in Jos. Šetine, koncipijent, vsi v Brežicah; po 1 K: Maria Slanič, posestnica, Josip Ferenčak, trgovec, Fric Stumberger, davčni upravitelj, in po«. tajnik Medved, vsi v Brežicah. Skupaj 531 K, za katere se društveni odbor v imenu podpiranih visoko-šolcev najiskrenejše zahvaljuje. Zadnji izkaz daror se popolnuje z dostavkom, da je vladni svetnik g. dr. Primožič na Dunaju daroval 20 K r spomin pok. vi. sv. g. Autona pL Globočnika. Nadaljni darovi naj se balgovolij« pošiljati na naslov: dr. Stanko Lapajne, dv. in sodn. odv. na Danaju I. BrSuoerstrasse 10. Podpornemu društvu za slov. vlsokošolce na Dunaju so v času od 31. marca do 18. aprila darovali: 100 K: Tržaška posojilnica in hranilnica; 30 K: dr. Ivan Kisovec v Trstu iz kaz. poravnave proti Izaku Luttwaku; po 20 K: Posojilnica v Konjicah in Hranilnica in posojilnica v Dolu na Štajerskem; po 10 K: Gab. Jelovšek, Mih. Tomšič, tov. Lenai-čič, Kmetska posojilnica vrhniške okolice, vsi na Vrhniki, dr. Val. Flerin, okr. sodnik v Žužemberku, Peter Zink, okr. sodnik v Trstu, in dr. Leopold Po-ljanec, prof. v Krčevini pri Mariboru; po 5 K: Igu. Šega, viš. stroj, komisar v Ljubljani, J. in A. Majdič v Kranju, Josip Verbič, Ivana Jelovšek, J. R. Hočevar in J. Oblak, vsi na Vrhniki; 3 K: Jos. Kunstel na Vrhniki; po 2 K: dr. Pavel Skaberne in Lovro Kragelj, oba na Vrhniki, Anton Suša, trgovec, Viktor Poznik, notar, in Neimenovan, vsi v Senožečah; po 1 K: Anton Novak, sodni oficijal, Ivan Mlakar, rest., Anton Bradel, resp. fin. straže, Franc Schwei-ger, davčni asistent, Anton Dolenc, davčni oficijal, Ivanka Kariž, Neimenovana, Rudolf Klacna, davčni upravitelj, Maks Moravč, posestnik, Edvard Picek, okr. sodnik, Vencelj Arko, trg., Franc Zadnek, trg., Ivan Zelen, trg., Josep Meden, pos., Hinko Suša, pos., Vladko Suša, visokošolec, Fani Kuralt, Franc Suša, pos., in Nina Mahorčič vsi v Senožečah. — Vsega 302 K. — Izrekajoč iskreno zahvalo vsem darovalcem in nabiralcem opozarja društveni odboi da bo moral maja meseca zopet razdeliti med revnu dijaštvo nad 1000 K., radi česar nujno potrebuje na-daljnih podpor. Podpore naj se pošljejo na naslov blagajnika: dr. Stanko Lapajne, dvor. in sodni odvetnik, Dunaj, l. Braunerstrasse 10. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna 7 21-18 Iriumf-štedilniki cn £ tc Po £ o ss. e? g s. IriumMuornice družba i o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. Franc Strupi Celje, Graška cesta pi iporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseli steklarskih so del! 5i-i7 Na debelo! Na drobno! M. RAVTAR Ljubljana, Jurčičev trg 3 $ priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-2 m m Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pnljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg paha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni p ah 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 8 dobi franko. 28-17 Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20K; pnh 24 K ; same pernice po 10 E, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13 —, K 14 70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'60, E 5'20, K 5-70; podpernica iz močnega riiastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetja od 12 E naprej tranko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, Štev. 773 Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastoj ;a tmo*>. Zdravilišče z vodo In elektriko po si- » vrn m f|fmy •temu prof. Winternitza in po Kneippovem V Xll\Alrllll last si. in kralj. pov. trga KRAPIliE. s: Odprto od I. aprila do I. decembra. Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upTavo izkušenih zdravnikov hidro" patov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Winternitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v Woris-hofenu. Oskrba poceni, stanovanj dovolj; glede teh se treba obrniti na kopaliftčno upravo. ?14 15-2 m Botrčhiin botrce! Svoji k svojim Za sv. birmo priporočam najlepša darila kakor: ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilanti in drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah. 68 51-17 Za ženine in neuestice poročr ,zlat?prstaue !ei ženitr "' vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom ■ ■ ■ ■ ■ ZVEZNA TISKARNA V CELJU. I ■ ■ B_______ o to c Ž5 > o "33 « 9 CD a «3 « s s P3 M p5H W Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo ua-vadno vsled pomanjkanja časa Deprečiiane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Lastna knjigoveznica. Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-1 —Veletrgovina s papirjem j^ Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo. Na drobno. Goric r & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7 26 52-18 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. Najnovejša iznajdba! R zamore se lahko in naglo pogasiti le s lfelik požar Smekalovimi brizgalnicami z 4Q°/o delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. A. Smekal, Zagreb sktadl&če vseh gasilnih predmetov, brizgatnic, cevi, pasov, sekiric, sesaik in gospodarskih strojev ter motor-mlinov. 276 26-5 ggEg Odplačevanje na obroke gjgg 129 odlikovanj! §36^ Rastlinska destilacija „RADECKI" i Ivan Čater v Celju vas postreže priznano povsem_ najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241 in žganja. 42-8 Špecijalitete: „Radeeki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 ^ CELJE M Ring štev. 2 Priporoča svojo specijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo jn dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. »r Ant. Kocuvan, trgovec, Celje. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Varstvena znamka pjSidro" Liniment-Capsici comp., 11 nadomestilo za 29-18 sidro - pain - expeller je kot najizvrstnejže bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano; za ceno 80 v., K 1'40 is 2 E se dobi skoro ▼ vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v Škatljah z našo varnostno znamko „Sidro", ker tedaj ste sigurni, daste dobili izvirni izdelek. Dr. Richterja lekarna pri .Zlatem leva' v Pragi, Elizabetina cesta St. 5 (nova) xxxxxxxx> xxxxxxxxxxxxxx [c M le S M IC M ! M C /Pitani a6 brzoparilniki za živinsko krmo iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabna. — Največja špecijalna tovarna za brzo- parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja. ,Tltania" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi. Senskl obračalniki, senske grablje, sejalnl stroji v priznano najboljši kakovosti. „Titania-Werke", Wels 173 (£ m Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se iščejo. Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! 81 18-14 Nič več beganja kadilcev cigaret ttom Ker so glasom razsodbe upravnega sodisčt na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. 62 51 16 Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. w registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovska ulica št. 12 Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure © © © dopoldne. ® © ii doms •»prejema " Hranilne vloge od ^ fm•4* i M Ol % vsakega, je član zadruge ali ne J H Rl i) 8 ** Q 9 m jih obrestuje po Mr v ^ ^ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi ohč. tajnika in obč. sluge v Jurkloštru U^i se odda. Dotične prošnje je vlagati do 15. maja 1912 pod naslovom: Jože Kajtna, župan, fara Sv. Miklavž pri Laškem. 330 2-1 i aj večj a i zna j dba nove je žepna ura ..Concurrenz"' s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90.^ 3 komadi samo K 10'50. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo poš jeni gratis iu franko ilustr. katalog nr, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in gaiapterijskihjpred_metov. F. Pamni, Krakov, Zielona-ul. 3—7 (Avstr.) dobe 145 12 1 W4Več spretnih mizarskih pomočnike r s prej sns takoj Martin Stojan5 Teharje p. Štore. Pozor, botri in botre! Štefan trasi H HoVašHa ulica 3 Kotoma ulica 3 priporoča za birmo svojo bogato zalogo čevljev, bele, lakaste in fine črne za otroke kakor tudi vsake vrste za gospode in dame po najnižjih cenah. 3:jl 2-1 Trgovski pomočnik mešane stroke želi premeniti službo. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro »100«. 338 -1 ~ !!! 500 kron !!! ~ f*... Vam plačam, če Vaših kurjih očes, bradavic in rože-nice moj uničevalec koreninic »Ria-mazilo« tekom 3 dni brez bolečin ne odstrani. Cena 1 lončička z garancijskim pismom vred 1 krono. Kemeny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 341 6-1 varujte vsako rano pred infekcijo mazilo fet mazilo To ob ■ ■ bolečin ■P 1 puSici o« c* as že in jo pokrivajte z antiseptičnimi sredstvi. Že 40 let se je izkazalo mečilao vlačno mazilo, takozvano p r a ž k o domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za »bvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, bladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. i pnSica 70 vin. Proti predplačila K 3-16 se pošljejo < pnšice, za 7 K pa deset pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr -ogrske monarhije Pozor na Ime izdelka, izdtilo\ atelja, oeno ln varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zal*.ga B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Hala strana, vogal Nerudove ulice 51.230. V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oto S ihwarzl itd. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. Loterijske številke. Dunaj, dne 27. aprila 1912: 51, 88, 43, 20, 46. Gradec, „ „ „ „ 57, 1, 22, 67, 9. Franc lahen & brat y Trnovi j ah pri Celju priporočata svoje mehanično mizarstvo in žago. Sprejemata vsa v to stroko spadajoča dela in jih izvršujeta solidno in po ceni. 309 5-3 Odda se stanouanje v Zavodu i. 2 sobi, kuhinja, shramba in vrt. Vpraša se pri: V Knkovcu, Lava 23. 323 2-2 Vrvi za splave, za ladje in za % stavbena podjetja izdeluje t najmočneje in po ceni ♦ I Fl. Kučanda, vrvar, Št. Jur ob juž. žel. % ♦ (Filijalka v Mozirju pri Antonu Strmšeku.) ♦ 4> Kupim vedno in plačam najdražje leneno povesmo, ♦ % 215 konjsko žimo in svinjske šetine. 42-10 ^ Aparat za Valjenje (K 45"—) vali boljše ko vsaka kokoš. Na poskušnjo daje G. Mucke, Pottendorf 161 pri Dunajn. 280 5 5 gostilna, dohro idoča, s koncesijo vred in vso gostilniško opralo, po nizki ceni. Proda se takoj zaradi bolezni za 22 tisoč kron. Polovica lahko ostane vknjižena. Več pove administracija »Narodnega Lista« ali Josip Streicher v Celju. Sloveči amerikanski iznajdi telj Edison hoče in ko so ga vprašali, kako hoče to neverjetno visoko starost doseči, je dejal: „Le s pravilno prehrano". Brez dvoma je, da največ ljudi vsled slabe, nepravilne prehrane šiloma krajša svoje življenje. Starost Metuzalemovo najdemo le še v pravljicah, in vendar se lahko jako mnogo doseže z rednim načinom življenja, kakor so to dokazali slavni učenjaki, Lahmann, Pristley in Lavoisier. Po temeljnih načelih teh učenjakov se je priredilo živilo Nutrigen. ki v vsakem oziru odgovarja zahtevam smotrene prehrane. Nutrigen ni nikaka medicina, nobeno dražilno sredstvo, ki učinkuje trenutkoma, ampak živilo idealne sestave, katerega izbornost je dokazana po analizi zaupanja vrednega kemičnega preskuševališča. Naj sc pa tadi vsak sam prepriča o velikih prednostih živila Katri gen! Četudi je združeno z velikimi gmotnimi žrtvami, smo se vendar odločili, vsakomur poslati 336 3-1 čisto zastonj poskušnjo Nutrigena in čisto zastonj poučno knjižico_____ da vsakdo, tudi najrevnejši, pride v položaj, spoznati to živilo, ki se po vsej pravici imenuje kralj živil, zastonj in brez vsake obveznosti. Ta izvanredna ponudba velja le za kratek čas; v vsakogar interesu je, zahtevati zastonjsko poskušnjo takoj po dopisnici. Budimpešta, VII., Elisabethring 16, oaa. 192. javlja klavnemu občinstvu, da Je otvoril s 1. majnlkom 1.1. sss v Ormožu sss v pr@f dr. Geršakovi hiši 337 3-1 odvetniško pisarno O-dSfj j, kamnoseška Mnogoštevilna zaloga nagrobnih ^pom nikov iz različn h vrst mar o - morja, granita i. sit nita. Nova Ulica i! z aven slov šo!e. Edino nar kam oseško podjetja. 3o <1 1 ■> 5 Izvrševanje vseh cerkvenih stavbenih dol s strojnim obratom Rob. D eh A in F Strupi Tkalnica in razpošiljalnica BERTOLD HOCHBERG, ČERVENY KOSTELEC št. 37 (Češko, Krkonoši). Fini 82 cm široki tkalski ostanki, dolgost 6—20 m ; 1 m 0.54 vin. 144 12-12 1 tacat obrisač rojavo kariranih, 48 X 1°° K 4'80> 1 tucat obrisač, damast 60 X H° cm, čisto platno, sec., vzorec K 9'50. 3 rjnhe brez šiva, debelonitne, garantirano platno 150 X 2 m K 7'20 ; 150 X 2'25 m K 8'40. 13« 12-12 Vse vrste (mlatilnice, slamoreznice, vodovodi, kamno-drobilci, kotli, Vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na poskušnjo od tvrdke K. & R. JEŽEK. Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celju: Sarlah Jernej, Gaberje 124. Plačilo na obroke. Kupujem tudi deželne pridelke. Irgouska hiša za otroške vozove, otroške postelje, športne vozove, reformne stole, železno pohištvo, medeninsko pohištvo, posteljne vstavke in blazine, po izvirnih tovarniških oenah. Angl. vozovi od K 22'— višje, princes-vozovi od K 36"—, obojni vozovi z gnmijem od K 57'—, mrežne postelje od K 20" Športni vozovi za leiati s streho od E 20'—, medeninske postelje od K 90 — višje. Špeciialiteta: brenabor - vozovi. Najboljše na svetu v vseh cenah. — Največja izbira! — Najnižje cene! 259 10-7 L. Gerlach, Gradec, Joanneumring št. 7. Čisto nova, nerabljena lovska puška dvocevka se proda. — Izve se v našem upravništvu. Preblavske rudninske yode. Staroslavne natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline. Preblavska slatina, najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. Preblavski Mdni vrelec ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec, vsled prijetno . rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izboma ® osvežilna pijača. 275 13-5 © Dobiva se t vseh trgovinah z © mineralnimi vodami, po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljalnici © © | Prefrlau, Koroško. __________® Popolno pokončanje podgani se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporofie-jim sredstvom, ki je za domače živali neškodljivo. Edino na knnce je treba paziti! Pol kg za 2 K pošlje ——— J. Neuwirth, vrtnar v Ustju n. O. (Češko). Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat. 164 26-11 olneno Rf ■ V M za ženske ln snkuo zh moSke^obleta B T S zadnje mode razpošilja najceneje m H Jugoslovanska razpošiljalna LJI R. Stermecki v Celju. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Pozor3 hišne gospodinje! Po ceni kurjava se dobi pri Franc Karlovšek-u 328 3-2 na Lavi pri Celju in sicer nove vrste premog: kuhinjski briket (za štedilnike), cele vozove in ua drobno. Celi voz na dem postavljen 100 kg 2 K, na drobno 2 K 30 .v. Za poskušnjo eukrat 100 kg 1 K. zavarovalna ladraga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. —■ CROATIA_ | Ustanovljena 1884""] 24 6-3 | Telelon Stev. 25«94] Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Centrala: Zagreb, v lastni niši, vogal Marovske ln Preradovičeve ulice. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novlsad, Osjek, Reka. Sarajevo. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičnih (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3.AZavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) g 13. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseli delih znaša . ............K 2,319.068^21 Od tega temeljna glavnica................- 800.000*— Letni dohodek premije s pristojbinami...........h J»22i.7J8'« Izplačane škode ..................... 4,323.208'M ..... Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugoduimi pogoji. ..rt- Natančneje imformacije daje Glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar) in podružnica »Croatiae« Trst, via del Lavatoio štev. 1, II. nadstropje. Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajenjem ali s preobloženem želodca, z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenjem kakor: želodčni katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebavo ali žasliženje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo, čegar blagodejni vpliv se je preiskusil žn več let. In to je ^^ MF* Hubert tlllrich-ovo zeliščno vino. To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne orgaae človeka. Zeliščno vino odstrani nerodnosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo želodčne bolezni že v kali. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, žganje, napihnjenost, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jeirah, v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z Zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krvi, slabost so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljene, trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Muoga prizuavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah v Celju, Dobrni, Podčetrtku. Slovenski Bistrici, Konjicah, Rogatcu. SI,.v. Gradcu, Mariboru, Litiji, Krškem, Brežicah, Ljubljani itd. ter v vseh večjih in manjših krajih Štajerske in cele Avstro-Ogri >o rt ■ — = iS u »o « 5 t « 6 N J* < ~ rt > 2 « = B -s> 03 < > g R « i > fciii S t3 — > B N S 3S co co SS S ™ «- « OC C3J Jtf .i M ® S * =- ■o > o * .H. ® « g ■■=• g "O S Cfl ^-i CD ^ « £ 2 ¥ m ■o > o ® - ® » E — a. S «- C E .S 42 c s ■d A w 0) „ - C ~ t- ■— c r s 5 "-g -o - 5 § | -a -— O ~ •g » J: E :§ e IŠ.-2 = I O C » 5 S £ s s 0C S > (|= • s ® s 3 c« J 5 - J2 10 5 co * CD k. rt " JC «0 = rt i w 5 « 03 OC § j __»"» B i • ui O Trgovina s špecerijskim blagom 2 Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, strikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje ita. Zalog vrstni a vsako« semen. Slovenci i Zavedajte sel i ---- ------- Ivan Ravnikar Celje Graika cesta štev. 21. Na drobno in na debelo. Tečna in solidna postrežba. Trgovina z moko in deželnimi pridelki Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :i firneža in lakov :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin, !•* cveb in orehov'. Zaloga rudninskih voda Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška drnžba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! Svoji k svojim! v Ljubljani priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. 47-13 M itaf m Da se vsakdo lahko prepriča, da Z - hrana za perutnino ki je najbolj priljubljena krepka perutninska hrana perutninarjev za vzrejo in spitanje, povzroči, da nesejo kure == dvakrat več jajc, = damo prvo poskuSnjo cd 60 do 250 kg za 1« K za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo (sicer K 18'— iz tovarne ven). 5 kg poštni zavoj frai ko K 2*70. glavno zastopstvo združenih tovaru za - močno krmo d. d. - Dunaj II. Praterstr. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj. 125 —12 Da se lahko vsakdo prepriča, da Z - krma za svinje 1. povzroči hitro in dobro vzrejo, 2. nenavadno hitro spitanje in fino meso, pošljemo prvo poskušnjo v množini 50 uo 500 kvr za K' 11'50 za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo. glavno zastopstvo združenih tovarn za ———— močno krmo d. d. Dunaj II. Pratersti*. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj in franko. HB §gf Južnoštajerska hranilnica olju "HI & Masrodnem domu. Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre ^ dopoldne in jih obrestuje po 4 '/8 °/„ "PJ ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica ssma ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-14 ES jr "Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, U za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hrauilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupne tedaj nad 93.800 X. Sprejema tudi hi»i»«»is«e knjižice drugih, posebno ne-8 ovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovan je. Slovenci, vlagajte v južeioštajepsko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v JužnoštaJersko hranilnico. /