Letnik III. (LVII.) V Ljubljani, 5. januarija 1905. Lisi L DANIC CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINI V novoletni noči. Po kaj nocoj v prostorne hrame sinovi zemski trunioma hite, po kaj nocoj v skupinah gostih na pragih šuinnih se vrste? V dvorani na mrtvaškem odru preteklo leto glej leži; ob odru za zamrlim ranjkim nebroj pa lučic mu gori. Končana mu je žaloigra, končani tudi burki vsi; nič več po vzorih bajnolepih srce mu mrtvo ne teži. In tiho sklonjeni cvetovi krog njega odra se solze; došle pa množice Zemljanov ob odru ti molče slone. Pogledat vmirajoče lice prišli s silvestrovim so dnem; ter vzet slovo od starca-leta, in pet mu vdani requiem. A glej med družbo teh pogrebcev Nastopno tudi priskaklja; po vgibajočih zre obrazih, a v oku mu skrivnost igra. Kot zarje jutranje lepota, kot večne luči sveti žar razlita je nad njim krasota gori očes iskrenih par. Radost in sreča rajska v obeh očesih se igra: a leta novega bodočnost v solzah mu dveh zatrepeta. Morda da solza ta-le prva ti milo porodi sladkost, morda brez ur to leto temnih zašije tvoja ti mladost. Morda poroma njega solza, do zlatih ciljev pod nebo. morda od tod se vrne zopet da zlije slast na vso zemljo. Morda bo solza ta-le druga rodila kupo ti solza., morda bo kupi tej povrhtio prilito morje še gorja. Morda bo treba zapustiti najdražje bisere srca. morda celo se ti ločiti iz te doline bo želja. Nocoj to noč v šumečih družbah sinovi Evini sede; V prigrnjeno ti zro prihodnost sede in pa trdo molče. A spas se zablišči tam v križu, ki kaže pot nam do neba: le v križu vir kali ti sreče pri Bogu našem vrh zvezda. Kapelan It. 1'uvšu Sveti trije kralji. in so mu d.tr«'\ tli /lata. katlilt in min*. i.Mat. 2\ \e v sijajni palači, kjer se porajajo kraljevi otroci ne na bogatem dvoru, kjer zlatom in baržunom kitijo prvo bivališče novorojencu ne v prikupnem krogu imo-vite mestne rodbine, kjer v prirojeni si ljuba vi podpirajo druzega drug in eden skrbi za vse ter za enega vsi: na nobenem takih imenitnih mest se ni rodil Krist, Odrešenik sveta. V hlevu zunai Betlehema rojen si je uborne jaslice izbral prvo posteljico: nedolžna živinčeta v družbo in prve obiskovalce pa revne pastirce z betlehemskih livad. In sem do teh jaslic je dovedla čudo-čudna in nepričakovana zvezda sv. ] kralje. Vkloniti se žele novorojenemu detetu in darovati 11111 zlata, kadila in mire. Zlato naj bi pomenilo njegovo zemsko veličastvo; kadilo njega Boga; mira pa to njegovo prihodnost. da božje dete odrastlo umrje za nas: za odrešenje vesoljnega sveta. Mira se je namreč rabila pri starih narodih, kadar so mazilili trupla umrlim. Prevzeti svetega zavzetja se v prah \ klonejo ti > odlični tujci pred novorojenim Izveličarjem sveta molit ga in ga častit. Ta dva čuta: božje dete molit in častit naj nas vnemata ob naslednjem njemu posvečenem premišljevanju. Groznimi znamenji se je bližal kedaj (iospod Bog izraelskemu narodu oznanujoč mu svojih deseterih zapovedi s sinajske gore. Ljudstvo se je treslo in je Mozesa prosilo: naj 011 govori z Bogom; samo si z njim govoriti niti upalo ni. ker sicer bi umrlo. (Po II. iMoz. 20. pogl.) Danes, dragi, je tudi pred nami tu v jaslicah nebeški Bog. A niso pa spremljevalci njegovega prihoda na svet gromovi in treski s Sinaja. V najljubši podobi, kar nam jih je danih v stvarstvu: v detečji podobi leži tu pred nami; v obraz se nam smehljajoče človeško dete je ta Bog. Revno dete. na najrevnejšem kraju, na najubožnejši posteljici: vender pa oh enem Bog v svojem veličastvu. Ni li to. dragi, strmenja vredna zgodba, ki je po božjem vkrepu za vselej osrečila svet? Ce je v starem zakonu kedaj hotel Bog izkazovati svojo moč in svoje veličanstvo v gromu in v tresku vidimo pa v novem zakonu, s kako dobroto da prihaja do nas; v kaki milobi; kakim ljubomirnim načinom. Sloviti francoski pridigar Bosuet o tem božjem detetcu v jaslicah tako-le propoveda: .Kakor se veliki in učeni govornik da bi bil ljudstvu razumljiv potruja biti poljuden v svojem jeziku in kakor imenitni velikaš popušča svoje sijajno spremstvo, če z ljudstvom želi občevati - tako se je tie-stvarjena modrost ponižala doli med nas. sprejela je telo in postala bila človeško dete. V svoji vsemogočnosti se je iznebil Bog tega veličastva in svojega nebeškega leska, da bi v brezdanji ponižnosti bil nam vsem enak. Ce pa Bog v svojem veličastvu postane reven, hoče toliko bogateji biti v svojem usmiljenju." Tako Bosuet. Dragi! Bog bi bil pač lahko stopil med nas kakor odraščen zemljan — če je že priti hotel med ubogi človeški rod. A izbral si je nezmožno deteško podobo: saj nam gre človeškega deteta prikazen še prav posebno do srca. Detečja šibkoba; otroška milina in tista nedolžnost, ki mu tako ne-izkaljeno sije iz očesic — jasnih, kakor je čisti vir voda: vse to nam strastno močjo priljublja malenička v zibeli - in tu v božičnih jaslicah dete: prav pravega Boga iz nebes. Ne. da bi se stresali pred njim, kakor so se morali v starem veku pred resnobnim postavodajalcem na sinajski gori. ki je govoril tam v blisku in v gromu ne da bi se tu stresali, nego da bi je srčno vzljubili ob tem njegovem prihodu do nas: to hoče to nebeško dete. Zato tudi prorok Izaija gledajoč v daljno prihodnost in oslikujoč nam našega Odrešenika pripoveduje sicer o čudežnem; o svetovalcu ; o močnem; o očetu prihodnjih časov; o kralju miru; o Bogu; a pred vsem pa nam ga riše z ljubko besedo: .Dete nam je rojeno: sin nam je dan in gospostvo ho na njega rami." (V), (i.) To nebeško dete, dragi, hitimo sosebno še pričujoči božični čas molit in častit pred jaslice molit in častit to dete, čegar šibko udovje skrbno varuje najčisteja vseh mater - tolažimo se tudi naša mati. Do teh sv. jaslic naj puhti ta naša molitev: da bodi to vsegamočno dete vsak čas luč v našem živenju in luč tudi v naši smrtni uri. Amen. I. nedelja po Sv. treh kraljih. In Jezus je raste) v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. (Luk 2.) Kako veselje vzbuja slednja rast iz zemlje vun v pomladnem času. Prikaže se nam na sem ter tje še pobeljenem holmu teloh svojim priljubljenim obličjem pozdravljajoč nas kar naravnost vun iz svojega hladnega ležišča, koje si je postlal bil v tale-čem se snegu. Tajinstveno zvončeki za-zvene skozi božjo naravo čez hrib in čez plan in marjetice svoje obraze odgrinjajo solncu, ki jih je z blagodejnimi žarki priklicalo na dan. In če nam iz mlade zemlje izkali vun še vijolični cvet in ogmjen v barvo ponižnosti razširja čez ozelenelo livado svojo vonjavo, naslikana vam je s temi cvetkami prva pomlad po naših gričih in v dolu. To torej, dragi, naravina mladost spo-minjajoča one Odrešenikove mladosti, ki nam jo današnji sv. evangelij slika pred oko z nebeško besedo: „In Jezus je rastel v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh." (Luk. 2, 52.) Vsem nam, sosebno še mladini, naj bodo te svetopisemske besede o 12-letnem detetu Jezusu povod, da oprti na božjega deteta izgled premislimo danes 1-vič: Cesa se mladina varuj in 2-gič: Kaj mladina stori. Ne le mladim, tudi starejim bodi blagodejno to premišljevanje. 1-vič: Cesa naj se varuje mladina. Kedaj pa bom vesel, če sedaj ne bom tako se velikrat čuje iz mladininih vrsta? Prav, mladi prijatelj in prijateljica, da se je veselje vselilo pod vajino streho. A veseliti se pa navadita, koj zgodaj se navadita tega po apostolovem navodilu: „Veselite se vselej v Gospodu: še rečem, veselite se." (Filip. 4, 4.) Ni ti torej treba veselemu ali veseli poobešati glave. Na ravnost na višavo, na ravnost gori proti božjemu solncu glej in veseli se svojih mladih dni. V tem slučaju, če se tako veseliš, bode pravilno ono tvoje naziranje, ki je izustuješ v besedah: Kedaj naj se pa veselim, če ne sedaj v mladosti? Saj te tudi sv. beseda sama pokrepljuje v takem veselju, če bereš v 2. listu sv. Pavla do Korinčanov na veselje kličoče besede: „Zakaj veselega darovalca ljubi Bog," (9, 7.) A ko bi tvoje veselje nameravalo postati take smeri, da bi se ne skladalo z Bogom in njegovo sv. postavo, potem tvoje veselje ni več v Gospodu in ne pristuje več tvojemu lepemu namenu in zvanju. Ta-cega darovalca bi ne ljubil več Bog. Mladenič in deklica, navadita se kar je na vaju — svoje živenje kar najzgodneje vravnati tako, da vama gnus za vselej ostane, kar modri Sirah (20. 8 —2(S) ožigosa v naslednjih besedah: „Kedor ima veliko besedi, rani svojo dušo . . Razuzdan človek ima velikrat srečo pri vsej svoji hudobiji: toda njegov dobiček je izgubiček . . . . Siten človek je kakor prazen marenj . . Pregovor iz bedakovih ust se zametuje . . . Grd madež je laž na človeku; a je vender v tistih razuzdanim.44 Tega po svetem modrecu grajanega se varujta tudi sence se varujta vsega, kar vama pristovati ni v stanu; potem bode vajina mladost prava blagost. 2-gič: Kaj naj mladina stori. Mlad človek mora kojkoj v prvih letih tako vravnati svoje živenje in vse svoje vedenje, da je ne le Bogu, nego tudi ljudem ljuba prikazen: da ga vsakedo vselej pohvali in nikedo nikedar ne pograja. Vzroka za tako mladinsko vedenje ne moreni teht-nejega navesti, nego je zapisan v besedah današnjega evangeljskega odlomka, ki se glase: Jn Jezus je rastel v modrosti in stan »sli in milosti pri Bogu in pri ljudeh.'4 .Mladeniča Je/usa izgled to nam je prvi vzrok. \i namreč vse enako, kaj ljudje sodijo o kom in kaj o njem govore. Napak nazor je v besedah : Naj pravijo ljudje o meni. kar jim ljubo. Temu ni tako. Svoj čas pogosto imenovan avstrijski državnik se je o telj ljudski tuji sodbi glede sebe izrazil takole: Nikoli nisem preveč dal na tuje menjenie o sebi: a nikoli tudi preziral nisem tacega inenetijn. Zato se uči na vzoru vsake v nebesih in na zemlji hvaljene modrosti ki je s starostjo šla eno pot ta veko-večni vzor .Jezus je rastel v modrosti in starosti." Ne mislim pa one prisiljene 1110-dtikavo>ti. ki nam tako preseda na mladem človeku in nam tako neprijetnega dela mladega starca. Zopet naj odprem knjigo tekmeca Salomonove modrosti Jezusa, Siraho-vega. rJD. ~> 29» ki o pravem modrem hrepenenju tako-le piše: „Nekateri molči, ker ne zna kaj pametnega govoriti: nekateri pa molči, ker ve. kedaj je pravi čas . . . Nekateri molči in je za modrega spoznan . . . Modri človek se dela ljubeznivega svojim govorjenjem. norce\ prijetnost pa je izgubljena .....Prikupi se modri svojim go- vorjenjem in razumni človek všečuje mogočnim. " To torej tisto premišljeno teženje za iiiin modrim postopanjem, ki nam pri-kupija vsako starost torej tudi že mladost. (). da bi se naša mladina vselej znala varovati vsacega koraka, ki jo v očeh pa-nietnjakov le ponižuje in božjo sodbo kliče nad njo. O. da bi naša mladina raje vsekedar hodila tisto pot. ki jej čast dela pred Bogom :n pred ljudmi s kojo najbolj počaščuje tudi sama >el»c. Amen. Katoliška cerkev v Ameriki. (Kaknšno spričevalo jej j«.- dal pridigar metodista V Ameriki je več nego lun verskih ločin. Katoliška eerkev se ondi ponaša z II nadškofijanii. no škofijami. 11.1 in duhovniki. I2U0 eerkvami in kapelami. 4o.000 redovni-eami z lu vseučilišči. semenišči. HM deškimi kolegiji. ('»">") dekliškimi petizionati. z luno i j »i i itni šolami, ki je obiskuje snu.nun do nou.noo šolskih otrok ter / snu dobrodelnimi zavodi. To njeno odločno. v>e verske ločine da-l»-ko presegajoče stalo pripoznavajo tudi njeni nasprotniki. Metndist pridigar Uev. S. Ilalsev je nekoč raznioiriv.il o vprašanju Zakaj se širi katoliška eerkev* Povdaijal je le-le misli: \ ^akedo. ki je brez predsodkov, mora |»ri-poznati to dejstvo, da je katoliška eerkev že looo b't velik vj»li\ imela na človeštvo in da ga še ima. Nobena dežela se ni mogla odtegniti temu vplivu. Narodi so čutili njene mogočne včinke. klanjali so i jasen postal uk. kak«, se ogniti strašnim nasledkom grelni na t«'in in na onem svetu. Katoliška eerkev dalje trdno veruje v božanstvo Kristovo. v zadolženje in zle na--b-dke greha in v potrebo pravega notranjega kesa in vere kakor temeljnega pogoja odpuščanja. Duše s«• v nevarnosti in treba jih j«* iv-šiti: tako k 1 ie#* katoliška eerkev Vsa njega božja -lužba. vse njme zapovedi, njeni oltarji. zakramenti: službena opravila duhovnikov. njeni sveti časi iti prazniki, kakor tudi /\onki gla- njenih zvonov: vse to nam glasno o/nanuje grešiio^t človeškega srea in potrebo odpuščanja. (Vrkvena orgaiiiza«-ija ji daje po-rrel.no avtoriteto, da mor«* svojemu ljudsivu pot pokazali v zadevali vere in nravnosti. Otia stoji trdna in spoštovanje vel »m-a in 1 ni-deča puvsuili. Ni- vklanja se niti posamezniku, nili mnogim. Ifedna božja služba se ne «hI-pravlja. ko l»i komu l»i 1«> tnko ljubo. Vsled svoje v reje m »st i s«- /anion* s posebno skrbjo posvetili vzgoji svojih otrok in sploh mladeži ter si tem potem vzgoji vnetili zastopnikov svojili naukov in odnošajev. Že v nežni mladosti s«* globoko vkoreninijo taki otroci in potijajo si- v veri. Katoliška eerkev giblje zibelko v vsaki katoliški liiši iti ima tudi pravico tl<> tena. Od zibeli namreč do groba! Mladino uči vere v «>1 »liki nazornega nauka ler tako vzgojit je j......f*esu srn«: sten p;i navdihuje verska čutila. ki nikedar m- ginejo. Daljni vzrok njenih vspehov j«' iskrena vdanost njenega ljudstva do nje povsed in v vsaki deželi: vdanost, ki jo j«' volja žrtvovati. Njeni otroci so v cerkvi, so deli cerkva, so cerkev sama ler ostanejo v nji. dokler jili smrt m* Ion od tega sveta. V živenju in v smrti se zvesto držijo svoje vere. I'a če tudi zaidejo kedaj. vračajo sc skoro vsi t * * i* prosijo odpuščanja. Oni so veri vdani v resnici. Nihče ne more biti katoličan. da l»i ne veroval, in da bi svoje vere ne razodeval na kak način. Kedor bi hotel simi ali hčer katoliške eerkve odverniti oilleaj k.lke ?|eM'eČe. 1'ape/eV p|es|«,| j,- bil V »'Iiea**t1 lo o/aij-šati. I'red mitu sta se dvigala dva ogromna /iata -veenika / Is. elcktriškimi sv ejiikaiiu. \ eliki «dta!" je dieil dragoceni pred>tor »anli-pendinm« i/ dolie Klementa XIII: na i.jem s,, o»I s|||||.ga /lata. < >1» oltarju je t»11• • ' '»e pripravljeno /a papc/cvo sv . mašii. I 'ape/i-vi uro/ni k i i .j] j v svečani oi.jeki. Dvorna -tra/a j.- narediia špuiir. kakor je e. r kev dolga. Žv b arji v oklepih in / /e|e/-nimi sjemi ita giavi s,, čuvali ob vhodih. Kl"og dev ••tih je došc| >V. oče v kapelo "v. zakramenta. kjer ga pričakovali kardinali. patrijarhi. višji škofje in opati v sj \ besih ni i t to h in poleg njih ogromno število komoiae.kov in kapeiatiov papeževih, katio-"iknv -v. 1'eU.i idr. v -veeani opravi. Tu sile -.v. • •«•*• '''•!• ■ k• ■ i - |Miuioejo kardinalov dija-ko!|..V Maeellija in Segli.-. \ kapele ji- kfe-nila nato slavnostna procesija. Sv. očeta so no^iii • i.» nosiiniei. Ki. s.- j»- velikanski i/-prev.T. ki ga ni m-**■ popisali, jel p..mikati po eej k v j ! n "»»'j«, prika/aio na no*dlniei l.iago • • o i i e | • • |'ija /ganila j,, množica in ma-liaje / »ol.ei. klolniki in / rokami pošiljala po/drave i»četn v/kliki >n prepovedani poglavar krščaii^iva pa je delil blagoslov n t desno in na levo. < i«•«H*.i j.- /asvirala p.»- j ••■/•' V • . liimilo. >!.-i|i e* * r k V • • je obstal j/p|e- vod. Nosiinie.. s., postavili na tla in -»v. ..če je ol|ši>i v kotili, kapeio. kjer je p|'e|i*| »a sjika I »l e/maOe/n.-. ki jo j.- ovenčal še |'ij | \. K,, je dosp.-i papež do velikega oltarje \ t. j ka-peli. pade /a-ii«r - sjike in /dajei -e ,.• prikazala kronana liospa: kr«»g glave jj \ ••n.»e dvanajstih zvezd od samih briiijautov dar vesoljnega katoliškega sv« la preoia-/••ui i i« »>p»* l»re/ madeža spočeti. K o s,* j, prikazala Marijina slika, okroiijeiia / zlato krono in ovenčana / dvanajstimi /ve/dami. |ela je Vsa cerkev klicati dasi je p»epo- ve.laiio oglašali sc »Živela Marija, živela Marija! ' Vi va Maria!/ I'red Marijino podobo kleči na kolenih >\. oče in ponižno moli: / njim vreil kieče v sj kardinali in nekaj stoiin ško|"ov. kieči na tisoč.- ljudstva: po veličastnem sveiišr-u pa doni petje sikstinskih pevcev: T« »ia puiehra es . \"sa lepa si i. ('uvstvo. ki je ta hip prešjnjalo navzočne. sc ne da popisati. Na Vseh očeh jc prikazala posledica tega čustva >ol/a. Nalo se jc dvignil sv. oče s spremstvom vred in s svežim, jasnim glasom /apel molitev na slavo nebeški I i. »spe. I/ kotile kapele je odšel potclll izpfeVod v c.-i kav pred v »-iiki oltar. Umliikuj jc sprejel s v. . »č* • 11* I v se} i kardinalov in škofov navadni izraz poslušnosti. |\» časoslovnih molitvah !i i tretjo uro iterlia/ se je začela sv. maša. ki j<» je s|n/j| papež satu. 1'apc/i-va s v. maša ima nekatere posebne oi.icdc Tako st.-, u. pr. lisi in evatnjelje pela po latinsko in po grško; papež s,- j,, oldiajai na svojem sedežu i f: Idi-toriju i. 'I povzdigovanju so veličastno svirali trobci v kupoii sV. 1'etra. Zdelo s. j.-. kakor da l»i se oglašale angeijske trolieiitc. Sv. mašo so peli sikstinski pevci p.»trezaia. I/ tisoč in tis,,č grl je kipela Gospodu zahvala, ker nam je dal do/iveti znameniti slavnostni dan. I'redno s.- je sv. oče v svečanem izprevodu vrnil, podeiii je blagosjov združen s popolnim odpustkom /.večer je bil 1'itll t a/sV et l je||. \ sj. ki s,- štejejo za katoličane. s(, razsvetlili svoje hiše. 1'azsv ciljava je bila krasna. lieki trg 1'iazza di Spuntia' in na njem ogromni sj»o-nietiik I »re/madežiie. postavljen od 1'ija IX. I/ cerkva s,, sc razen Sv. 1'etra odlikovale: Jezusova cerkev. Marijina na »Ara coeli in največja vseh cerkva Matere božje Maria Maggiore . cerkev s\. Silvestra in druge. Lepo je bilo razsvetljeno tudi svetišče sV. de-ri»ninia in hrvatski zavod poleg njega. Tako >•■ j«* svetkovala /namenita |M'til«*s»*ll««tin«-a na slav«! Brezmadežne v 1'iinu. P«» _K;it. I.istu". Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do 1. 1374. fo/.dravlu-ii.i krajina tm-žaia. Rojakov nmjili belili dom! Anton Mt-dvrd dfcilj«-.) Najboljši pogied v ta | • • j »i t* liani nudi lirvat>ki zgodovinar Ivan Krst. Tkalčie s svojih Monunionta hi>b»rica epis.opatiis zagra-bieusis . \' njem je izdal iiber siatuloiuiu aii Album eapitah" iz. 1. LI.VL. ki s., inani v arhivu zagrebškega kapituia. Ta ii 1 •••»- staiu-toriun jo tnah» popoinjoni zbornik iz 1. |:»:»L. kateri seje izgubil. Napisal ga je slavni Ivan. arliidijakon gorički. zastopnik kapitula zagrebškega v tem boju. Ta arliidijakotiat je dobil svoje ime od hriba ' ioriee. onkraj Kolpe, kjer je Uila župnija >v. Martina. Zbornik je za nas pre/animiv. ker je po tadanji razdelitvi zagrebške škofije spadala s.-in tudi l»ela Krajina, f >• • I i 1 se j.- arliidijakotiat gorički na tl i okraje in to ua goiieki z edenintridesetiini župnijami mekednuja b.aii^ka regimenta \" vojni krajini*: na podgorski ali inedjuriečki z edeti-indvajsetimi tokoii Jaskei in metliški tej • žiiiu-beraški s sedmimi župnijami. Ua/tezal s.- je od -laske ee/ (>kie in Žuniberk ti.i Kranjsko. 1'otelll je šel c,'Z Kolpo V I »osi lje\ o in 11. i ( etinj: od ondot pa v I »osno \ turško Hrvaško in oiise/al je \ ♦ m'-j i < i e 1 kasnejše banske kra jine. Zg. >do\ i na rja Tkab-iea zbornik nam podaja !•• župnijske eerkve iz istega rasi. ne pa tudi podružnie pojedinih župnij. Poroča namreč tako-le: L Vivodina župna cer-kev . . . ! ! 1. eerkev s\-. križa de Libemberg • Zlllllberak. z.. poizkušali frančiškani ondi naselili. Nje podružnice: -.v. Nikolaja v trgu. ide |o|-o sedanja župnijska cerkev : sv. Marije Magdalene 11 »ožiakov oi: sv. Jakoba ilJereča vasi: sv. Vida -lugorje in sv. Trojice iPa- dovicai. 4. Župna cerkev sv. Martina i Podzemelj). To raj catalogus deri ne bo imel prav. ko piše: Župnija je postala Podzemelj šele |:{:»T. Podružnice: Kapela sv. Margarete • I »o rs t i. sv. Nikolaja v metliški krajini »Adle-šiei in j»rovineia Metblieci. .">. Župna cerkev s v. lN-tra v Črnomlju. Nje podružniee: Sv. Ivana evangelista v Drobljičib in sv. Jerneja H MoVeci. •». Žltplla cerkev sv. Štefana v Semiču o|e Scniiebi. vstaiiovljena po llelilll. i de fuiidaiione I »elae. ui cieditun. Podružniee: Kapela sv. Marije Magdalene. (Kožni dol sv. Primoža in >v. Ivana i(iaberi. T. \ iniea. župna cerkev i\'innicbai sv. Križa. Podružnica: ka-kapela pres\ . Trojice iPrelokai. Tako prišteva arliidijakon naše cerkve v svoje okrožje, ki pripada pod Zagreb. Kapitui zagrebški seveda ni mirno gledal krivice, katero ji je delal kotiieiidator Henrik. Posial je do papeža I »ciiedikta NIL v Avinjoii 1. |:»:»s Jakoba. vikarja škofa Ladislava in pa Ivana, arliidijakona goričkega. Prinesla sta iz. Avi-njona pismo. v katerem se pooblaščuje topliški opat Ivan. da razsodi stvar. Ta dokazuje, da spada desetina le arbidijakonu goričketnu. \'se cerkve z vsemi pravicami v tej krajini spadajo torej pod Zagreb. Vender razsodba naglasa, da Ib-nrik laliko pridobi v se pravice, kakor sj jih prisvaja kapitui. le naj jih dokaže in ovrže z dokazi razsodbo. Čudno, da se ni skliceval Henrik, črnomaljski župnik, na darovnico očaka IJertratida. Zagrebški gospodje sm z njim lepo ravnali. Trikrat so ga pozvali pred se: tretjič je šele prišel, a ni ugovarjal, da metliški okraj ne spada pod Zagreb. Pobiral je Vender desetino dalje. Zato s,i poslali razsodbo Ivana, opata topli-škfga papežu Kleiiieiitu \ 1. Ta je razsodbo pot rd i i in v posebni buli zapovedal opatu Ivanu in dominikanskemu prijor ju Ladislavu, kateri je pri razsodbi prisostvoval, da izv ršita obsodbo. < »ua sta poslala koncem januarija 1. li4u. Kgidija. sina Andrejevega*iz rndovim* ( b-reč V Podgorje. Medjuri-čje. (»Želj i|| Metliko. Tu sia l.eonard. župnik vseli svetnikov in Iv aii župnik sv. Vida pod (»zeljem v po-četku februarija 1. lotu. sjovesno izobčila v Metliki Henrika in njegov.- križnike. Toda /godov, /.bornik \ I št I m st prvo izobiVn j«» ni ni«'- izdalo. Zato -ta papeževa poohlašeeucu s pismom / «!■■•- ">. lebru-arija L»49 /apo\ e«laia viiik«»m: Jakobu župniku m«'llis»k« mu. Sudanu e«-r noinaljsk«'inu. Uadoslavu Vinišk«'inu. Marku ><*niir*k»*inu. I >«-t ti k 11 /uuil»«-ršk»Miiii in Lip»d«Iu. /upniku v Vivodini. da naj ua nuvu i/oheijo Henrika in erinumdjsk«' križnika vsako iu»il«*lji» in vsak praznik. «l«>kl«'r n** m-hajo pobirali krivini«' desetim*. A irl«-j: Lila j**: lanta duritia «d«'ri ••t populi in M«atlili«-a in eoiifeiiipt«»mlo elaves sam-ta«-inatri> eerlesiae. «pn»«l proeessus niliil potuit op«-rari tako trdo in m-ubogl|ivoj«-l»il«» ljudstvo «l«» riinsk«- -l«die«* in 11 j»• poob-la»* na\-kri/ /m«'ianim vejam. ki n»« «lol»ivaj«» v«-«"- liram- i/ z«'inlj»\ in- -rkajo v«*«"- /raka od zg«»raj. ki >♦• ni«* v«-«"- m* motajo »»Meči \ lepo /••Ieii<» obleko perja. 1 • • 11111«"- le zadržujo potnika na llj^nvi lioji. O Kazimir Darilo zaročencema. V nekem skriu-m g«»r>k«'in kraju j«- pasel s\nje v«'in«- oveie«-P«»Im»/«*ii in «»l» ••n«'in jako ^aijiv /upnik. Ljiulj«--o ga ljubili nad v-«*. ('•• -o mudi kj«- kako pošteno ra/v«'s»dj«'\anj«*. vedno je i»il po-v.ihlj«'!!. In s«- ni hranil. N«-koe .je l»il t u« 1 i na /••iiitiiini. Mislil si jo: ('•• j«' nas (jospod i»il na ženinimi v Kani galilejski, •'•••mu bi jaz m* sumi ? In sel j«'. Navada pa j«* hiia v li-s1«mii kraju. «la so -vatj«' na kom-u obeda darovali |»<>ro«"'«'iU'»'ma ra/n«.'si vari. In r«'s jena kom-u v s«■ vr«do do neveste. Kni so ji »lajali »lenar. drugi razne srebrn«1 in /lat«' spomenik«'. A kaj je naredil župnik? Ko s(> ž«' vsi oddali svoje darove, približa se še on n«»vo-poroeencema in pravi: Ker sem / vama j«'-«l«d in pil. >podohi >«•. «la vama tudi ja/ kaj »laruj«-m. Toda kaj? Denarja in drago«'«'iiostij nimam. Moj dar naj hod«' ton-j par b«-s«idi. ki vama bodo mnogo koristil«'. «'•«• >«■ bosta ravnala po njih. Kaj n«\ «la si želita, da bi vladala mej vama vedno laka ljubezen, ko danes. To pa skoro ni niogo«V. IVisli bodo nad vaju tudi žalostni dnevi, in i«-h bo v/rok eden ali drugi vaju. ker vsak im.i s\nje -da-bosti. Za lak«- niegl«'in- «ln«'ve si t«»r«'j zapomnita to|e: (V bo- li Ž«'llin. T«> S\ ojo II«'-v«'slo ka pa Ma -i dobro zapomnila župnikov«- b.•-»•(!.• in i ii« 11 po njih ravnala. I»ila sla -ree»-n zakonski par. in Ma rada pravila š«« v poznejših letih, da .j«- I -l»oda naj« 1 žeiiiiniiiski dar agort-m-ji dar. • •ga "o-I . ( i. Listnica vredništva. Oprti na svoji- .Vabilo /.a leto 190.V v o J. listu .Danice* izza 1VNI4 \'as ponavljaje pozivljemo. «la nam bla ^»izvolite poslati naročnino /a 11*1"». leto in kedor bi še ne bil poravna naj dobrohotno doly za 190-1. in morda tudi še za 190.1 leto .Danica* izhaja vs;ik petek na celi poli in velja pt» pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono »0 vin Zunaj Avstrije velja za vse lelo 7 kr«»n: za Auu-riko 9 kron. Ako l>i bil prtek praznik, izide .Danica* tlau poprej I pihljam m- dobivajo (»osaniezne številke j>«» !'> vinarjev v Lovro Hlaznik-ovi trgovini na Starem Ir.ijii in v Ivane Pičli le rje ve tahakarni na Kongresnem trgu.