poštarina plačeoa u gotovom God. X. Broj 7. U Zagrebu, 18. iebruara 1938. Pojedin! broj Din 1.— Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARYKOVA 28 a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva 4a ki_ — S - - —■ Pred 20 godina streljan je u Skalja- rima kod Kotora Anton Grabar iz Poreča. Pao je kao mučenik n borbi z a slobodu svoga naroda. «.____/ GLASHO SAVE7A JUGOSIOVENSKIH E M IGRAN ATA IZ JULIJSKE KRAJINE Slavna dvadesetgodišnjica ŠE O KRAJEVNIH IMENIH V JULIJSKI KRAJINI Ovog mjeseca se navršilo dvadeset go- dini od bune u bivšoj austrougarskoj rat- noj mornarici u Boki Kotorskoj. Austrija je tada streljala četiri mornara. Streljani su na groblju u Škaljarima kod Kotora. Nad zajedničkim grobom im je kasnije podig- rrut spomenik i na njemu piše: Ovdje počivaju mornari bivše austro- ugarske ratne mornarice Jerko Šižgorič iz Dalmacije, Antun Grabar iz Istre, Fran- tišek Raš iz Cehoslovačke, streljani dne 11 februara 1918, jer su radili u bratskoj sla- venskoj slozi na dielu oslobodjenja svojih naroda. Mate Brničevič, četvrti koji je tog ju¬ tra pod zidom groblja u Škaljarima stre¬ ljan. prenesen je kasnije na groblje rodnog mjesta — Poljica kod Splita. 0 toj pobuni je do sada opširno pisano kroz dvadeset godina, a i posljednjih dana ima u dnevnoj štampi dosta članaka u ko- jima se opisuju detalji te revolucije, pa se ne demo ovom prilikom pozabaviti detalji- ma, več hočemo da ukažemo na jednu či- njenicu, koju bi baš mi morali uvijek isti- cati, a to je činjenica da je u Škaljarima streljan i naš Anton Grabar. Izmedju če- tvorice kolovodja borbe za oslobodjenje je i Istranin Grabar. Talijani su htjeli u više navrata dokazati, da je Grabar bio istar- ski Talijan, ali im to nije uspjelo, več je svjedocima, pismima i izjavama neoborivo dokazano da je Grabar bio istarski Hrvat, i da se Jakovim osječao. A to svjedoči, uz ostalo i natpis na^ spomeniku u Škaljarima: »... jer su radili u slavenskoj bratskoj slozi na djelu oslobodjenja svojih naroda.« Naši su ostavili svoje kosti u svim kra- jevima Evrope u borbi za slobodu. Jedni- ma. kao Grabaru podignut je spomenik, jer je ideja za koju se on borio, pobijedila, iako ne u potpunosti kao što su je zami¬ šljali mornari u Boki Kotorskoj, Šibeniku i Puli. Kosti Antona Pavloviča, Ivana Grži- niča, Dragutina Nežiča leže razasute ne- gdie na poljanama Dobrudže a kosti onih drugih — onih \najmladjih mučenika za slobodu — ne zna se ni gdje su. Jer i same kosti mučenika su opasne za tirane. Zato i Crkva postavlja moči svojih mučenika na oltare da time očuva živom vjeru za koju su ti mučenici dali svoje živote. Oni, koji daju živote za ideju, oni su ispred svoga vremena. Za savremenike su zločinci — i Grabar je za Austriju bio zlo- činac, koji ne zaslužuje nego plotun — ali vrijeme im daje pravo. Nove generacije im podižu spomenike, jer su oni bili nova ge¬ neracija i stvarali su budučnost. 1 Gavrilo Princip je bio za Austriju i za mnoge svoje sunarodnjake zločinac; i Nazario Sauro je bio za vrijeme rata sma- tran od mnogih austrijskih Talijana zločin¬ cem, kao što je i svetog Petra i svetog Pavla smatralo Rimsko carstvo zločinci- ma. Radi toga su ih streljali, vješali i sje- kli im glave. Ali oni koji su streljali, vješali i s jekli glave, njih je nestalo, a krv mu¬ čenika ie bila sjeme pobjede. Tako je i krv istarskog Hrvata Antona Grabara i njegovih drugova bila sjeme po¬ bjede nad starom, trulom, nepravednom Austrijom. Istra je i mala i siromašna i zapostav¬ ljena, i možemo skoro reči, zaboravljena. Ali ta mala zemlja na medji slovenstva i romanstva, taj »božji medjaš« kako ga je nazvao Pregelj, davala je uvijek borce za slobodu i pravdu. Ljude koji su žrtvo¬ vali živote zato da bude bolje onima, koli dolaze. Od reformatora Lupetine, Matije Vlačiča preko Uskoka, galeota i hajduka do novovjekih . žrtava ratnih i posebnih sudo- va, Istra, ona mala hrvatska zemlja na krajnjoj zapadnoj narodnoj granici, dala je svoj oboi razvitku ljudskom i pobjedi svijetla nad tminom, pravde nad nepraV- dom. 1 u torne je za i:as največe značenje kotorske bune i smrti n a š e g mučenika Antona Grabara. ^ Zadnja številka naše »Istre« je popol¬ noma upravičeno 'obsojala pisanje jugoslo¬ vanskih listov, ki iz nevednosti in nemar¬ nosti uporabljajo laške spakedranke za lepa slovenska in hrvatska imena naših krajev v Julijski Krajini. Vsem tem urednikom in dopisnikom li¬ stov priporočamo, da si preskrbijo reklam¬ no knjižico za potovanje po Julijski Kra¬ jini, ki jo je izdal Ente provinci a. le per il Turismo ali, kakor sami pišejo v oklepaju »Pokrajinski odbor za turizam« v Trstu in ki je bila, kakor priča zadnja stran knjižice »odobrena po Mini- stero per la Stampa. e Propa¬ ganda — Direzione Generale per il Tu- rismo — Roma«. Na zunanji naslovni strani citatno samo naša imena »Julska Krajina, Trst, Opatija, Postojnske Spil je, Gorica - Ratišta, Mali Lošinj«, celo brez italijanskih označb v oklepaju! Isto velja za krajevne označbe v sami knjižici. Saj čitamo tam poleg že navedenih imen še sledeča: Grinjan(!) Opčina, Veliki Lošinj, Rijeka, Lovrana(l). Uredniku »Pravde«, ki je 28. januarja t. 1. objavil članek »Velike pečine kod P o s t u m i j e«, pa naj čita stran 10 teh »Uputa za turiste«, kjer izve, da se je »za informacije obratiti: Upravi Kr. špilja u Postojni ili Tršeanskom uredu Kr. špilja u Postojni, Piazza. della Borsa br. 14« Seveda ne smemo zaradi tega že misliti, da je italijanska vlada popustila v svoji tež¬ nji, da odpravi vsa slovenska krajevna imena v Julijski Krajini. V tem primeru gre pač za denarno korist in pri tem velja pač rimski rek »non olet«, pa naj je ta, denar tudi jugoslovanski. Da je res temu tako in da se poitalijan¬ čevanje krajevnih imen sistematično nada¬ ljuje, priča naravnost smešen članek, ki ga je objavil Angelo Scocchi v reviji »Porta orientale« (št, 11—12 dec. 1937 — Trst) in ki je nadaljevanje prejš¬ njih podobnih »znanstvenih razprav«. Ker je Scocchi prepričan, da je sedanje njegovo ime »Scocchi« starejša oblika kakor njegovo prejšnje pravo slovensko ime »Skok«, tako zahteva sedaj, da naj tudi pristna slovenska krajevna imena dobijo italijansko obliko, češ da so slovenska imena samo prevod pr¬ votnega italijanskeg izraza. Tako trdi Sco¬ cchi, da je ime Ribnica pri Suhorju ob Reki nastalo iz italijanskega imena »peschierat (ribnik), kakor da bi bili praprebivalci te doline Italijani. Tudi ime neke žage »Ža¬ gar«, je seveda po njegovih izvajanjih samo »dialektna oblika«, nastala, iz »sagarino, segantino«(H). Ambrožičev , mlin v istem predelu pa spravlja Scocchi v zvezo po imenu njegovega lastnika, Ambrožiča (Am- brosija!) z milanskim škofom Sv. Am¬ brožem. Enako je za njega »Ledenica« pri Ka¬ čičih samo dialektalni krajevni izraz za pr¬ votno italijansko ime »ghiacciai«. Ali je Scocchi morda že skušal vprašati tamošnje domačine, da bi ta, pristni italijanski kra¬ jevni izraz izgovorili? Tudi naselje Pared v istem okolišu je po njegovih izvajanjih nastalo iz italijanskega izraza »Pareto«, ki se dobi tudi v pokraji¬ nah Genova in Alessandria, in ki izvira morda iz besede »pereto« (prostor posajen s hruškami!). Vendar ni sam prepričan o tem, ker navaja še drugo možnost, da jo namreč to ime nastalo iz »bareto« (ledina). Na eni strani se pišejo v poluradnih prospektih slovenska in hrvatska imena, ker gre za denar jugoslovanskih turistov, a na drugi strani stari macinijanci a la Sco¬ cchi trdijo z »naučnimi« argumenti da so vsa slovenska in hrvatska krajevna imena v Julijski Krajini, le spakedranke starih romanskih in italijanskih imen. PLAČILO VOJNE 5KODE PRIMORCEM G. dr. S. Fornazarič, advokat iz Maribora, nam je poslal spomenico, ki je bila poslana na vsa merodaj¬ na mesta, iz katere posnemamo najvažnejše trditve: Svetovna vojna je na tisoče naših ljudi ob Soči pognala v begunstvo. Ne¬ kateri so si lahko izbirali pot proč od doma, druge je avstrijska vlada zaprla kot politično sumljive, državni uradniki pa so morali na svoja nova odrejena mesta. Avstrija je po prevratu takoj razpustila begunska taborišča in nasil¬ no odpremila mnoge desettisoče preko meje. Italijanske okupacijske oblasti pa niso dovolile povratka vojnim beguncem slovenske in hrvatske narodnosti, med tem ko so se drugi begunci italijanske narodnosti mogli vrniti. Radi tega je bilo okoli 11.000 beguncev iz Goriške in Istre nastanjenih v zasilnem taborišču v Stmišču pri Ptuju, kjer jih je naša država zasilno nastanila. V tem tabori¬ šču so morali mnogi čakati po nekaj let, predno jim je bil dovoljen povra¬ tek. Ko so se vrnili, so našli svoje do¬ move porušene in uničene. Mnogi od teh so se zopet vrnili v Jugoslavijo in to iz raznih vzrokov. Italijanske oblasti niso hotele iz narodnostnih ozirov namešča¬ ti bivše avstrijske državne uradnike in jih sprejeti v italijansko državno služ¬ bo. Večina se ni vrnila, ker jih je Italija smatrala za nezaželjene tujce, mnogi so bili ob povratku aretirani ali pa na meji zavrnjeni. To se je zgodilo pred¬ vsem drž. uslužbencem, ki so bili name¬ ščeni v sedanji dravski banovini in ker so avtomatično postali pristojni v kraje namestitve, so izgubili vse pravice ital. državljanov. Ker je bilo veliko pomanj¬ kanje uradnikov, so bili vsi rade volje sprejeti in upali so, da bodo kot polno¬ pravni državljani dosegli plačilo vojne škode ravno tako kot drugi Jugoslovani. Drugi del vojnih oškodovancev, ki so bili rojeni izven mej Primorja, a so pred vojno bivali ob Soči kot drž. uradniki itd., sploh niso smeli po vojni nazaj, ker so jih italijanske oblasti kratkomalo za¬ vrnile kot tuje državljane.. Enaka je bi¬ la usoda koroških vojnih oškodovancev, kateri so morali bežati po izpadu koro¬ škega plebiscita in so jim bili domovi uničeni. Kdo je dolžan plačati odškodnino? V mirovnih pogodbah so se obvezale vse države, da obnove uničene kraje po voj¬ ni. Po. st. germainski mirovni pogodbi je bila po členu 177. Avstrija dolžna pla¬ čati državam naslednicam reparacije za škodo, nastalo na njenem bivšem ozem¬ lju, tedaj tudi za obnovo Goriške in Istre ter je bila zadeva naše države, ka¬ ko se pogodi glede svojih državljanov z Avstrijo. Italijo in Nemčijo. Zakon o vojnih škodah kraljevine Italije je pri¬ znal vsem ital. državljanom polno od¬ škodnino ter je država tudi res dala na razpolago vsa potrebna denarna sred¬ stva, da so mogli oškodovanci obnoviti porušene domove. Nekatere določbe te¬ ga zakona pa so tisoče Slovencev in Hr¬ vatov iz Pkimorja izključile od povrači¬ la škode. Ta zakon je namreč izrecno določal, da imajo pravico do povračila vojne škode le polnopravni italijanski državljani in je priznal samo tiste, ki so bili rojeni ali pristojni v kraje, ki so pri¬ padali italijanski državi in stalno prebi¬ vali na njenem ozemlju, zlasti ob času, ko je bila škoda uradno ugotovljena in tudi izplačana. S tem so izgubili to pra¬ vico vsi oni, si niso bili rojeni v krajih ki so pripadali Italiji, četudi so imeli preje pod Avstrijo domovinsko pravico. Izgubili pa so vse pravice do vojne ško¬ de tudi vsi oni, ki so bili rojeni in pri¬ stojni v kraje ob Soči, a so po vojni-mo¬ rali zaradi službe bivati drugod in to predvsem državni uradniki. Končno so izgubili to pravico tudi vsi oni, ki so jo sicer imeli v smislu ital. vojnoodškod- ninskih zakonov,- ker pa so bili zavedni Slovenci in Hrvati se sploh niso smeli več vrniti na svoje domove, ter so bili zaradi tega primorani se naseliti v naši državi in tako postali jugosl. državlja¬ ni. Po zakonu o vojni škodi iz 1. 1922 je Jugoslavija uredila to samo za prebi¬ valce bivše kraljevine Srbije in Črne gore, med tem ko so bili od povračila izključeni vsi ostali jugosl. državljani. — Vprašanje plačila odškodnine jugoslo¬ vanskim državljanom iz Goriške, Istre in Koroške je zato še danes nerešeno. Njihova borba za povračilo vojne škode je začela že ob koncu svetovne vojne in traja že dvajset let. že takrat so začele avstr.-ogrske ovlasti zbirati podatke in so ustanovile banko za obnovo Goriške. V Ljubljani in na Dunaju je bil usta¬ novljen odbor za vojne begunce. Po pre¬ vratu je bil ustanovljen poseben odsek pri Narodni vladi v Ljubljani, kamor so oškodovanci vlagali prijave. Ker jih je bilo mnogo v Mariboru in okolici, so tam organizirali lasten vojno-odškod- ninski odbor. Vse prijave so šle v Beo¬ grad na ministrstvo soc. politike. Polno spomenic je romalo na vse kraje in na vse instance, kjer so oškodovanci prosi¬ li, moledovali in zahtevali odškodnino, že 1. 1923 je narodna skupščina na pre¬ dlog dr. žerjava sprejela resolucijo, da je država dolžna plačati vojno škodo tudi Primorcem in Istranom. Toda to je bilo kmalo pozabljeno in premaknilo se je z mrtve točke šele leta 1931, ko je bilo na pobudo pok. Kralja Aleksandra, ki je bil zahtevam oškodovancev zelo naklonjen odrejeno, da je ministrstvo JULSKA K RA J i N A T ret Oj>atlja Brioni Grado_ - Portorose Postojnske Špil je Goric a - Batiita Mali Lošinj_ Sistiana lipide za tuiiste 193? - XV « L- . ? M ENTE PROVINCIALE PER IL TURISMO (POK I f> P ODBOR Z* TURIZAM* Naslovna stran uradnega prospektu financ izdalo 5 junija 1931 naredbo št. 30.322—VI. na podlagi katere naj bi se sestavila komisija, ki bi proučila zahte¬ ve oškodovancev iz Primorja in Koro¬ ške: toda do zaključnega sklepa glede izdaje zakonskega načrta za ureditev tega vprašanja pa le ni prišlo, dasi je bila v načelu priznana pravica povračit- ve vojne škode, in kjub temu, da jo bilo vse gradivo zbrano in urejeno v mini¬ strstvu soc. politike ter bi bilo mogoče v najkrajšem času izdati potrebne sklepe in zakon. Vse poznejše prošnje so ostale zaman. Od tedaj je preteklo nadalnjih demnajst let! Pri ministrstvu soc. politike in nar. zdravlja so zbrane prijave 1928 vojnih oškodovancev. Vsa škoda znaša 25 mil. 775.605.80, od katerih odpade na škodo prijavljeno v predvojni zlati valuti nad 15.000.000. Koliko znaša ta škoda dejan¬ sko v današnji valuti, bo treba šele ugotoviti. Ocenjena je bila precej viso¬ ko, vendar bo znašala kakih 60,000.000 Din. Končni znesek bodo morale ugoto¬ viti komisije za ocenitev, ki bodo morale upoštevati, da so mnogi med tem časom že propadli materialno in moralno baš zaradi zavlačevanja, kakor tudi škodo nastalo glede izgube obresti. Celotna postavka se zniža tudi iz razloga, ker so mnogi že prejeli odškodnine, ki so jih povzročili fašisti, katere je plačala Ita¬ lija. Ako se upošteva, da je država iz¬ dala 4 miljarde obveznic za obnovo Sr¬ bije, Črne gore in Srema, bo izdatek 50 miljonov Din malenkosten. To vpraša¬ nje je treba končno vendar le enkrat rešiti! Nad osem tisoč državljanov kra¬ ljevine Jugoslavije pričakuje, da se jim po dvajsetih letih popravi' storjena krivica. PROSLAVA GUIDA NERIJA Dne 12. t. m. 'vršila se je proslava za časnikarjem, Guidom Nerijem, ki je bil ubit o priliki atentata pred osmimi leti, kar je dovedlo do bazoviške tragedije. Pred spominsko ploščo v redakciji »Po- pola di Triesle« so se tržaški novinarji udele¬ žili spominske svečanosti. Tajnik fašistične stranke Starace je poslal velik šop rotečih nagljev. Ob tej priliki so blagoslovili zasta¬ vo»medpokrajinskega sindikata novinarjev, ki bo nosila ime Guida Nerija. Grazioli je oddržal nagovor v katerem je povdarjal, da bodo novinarji držali to zastavo z goto¬ vostjo in vernostjo, ne samo ker nosi ime slavnega padlega fašista, ampak tudi zaradi lega, ker ta zastava mora biti kot vzpod¬ buda za nove naloge, ki jih duce nalaga fa¬ šizmu. Risolo, urednik » Popola« je odgovo¬ ril, da je Neri padel za »causa fascista *. Tržaški žurnalizem je bil že od vsega po- četka v avantgardi in je zasledoval vedno z velikim navdušenjem Mussolinija, Ta za¬ stava bo vedno znočila fašistične zmage in ne bo nikoli klonila. STKANA 2. »ISTRA« BKOJ ?. Od Soče do Rečine ~~ . od Triglava do JKom en j aft€t „Ente di rinascita agraria“ POZAKONITEV DEKRETA OD 7. JAN. 1937. ŠTEV. 82 A dekretom od 7. januarja 1937. štev. 82 je bila, kakor znano, ustanova »E n t e d i rinascita agraria p e r le Tre Ve- nezie« pooblaščena, da zahteva v svojo koz-ist razlastitev posestev kateregakoli po¬ sestnika ki bi lahko služila njenim name¬ nom, določenim v njenih pravilih. Praktično pomeni to, da ima omenjena ustanova od tedaj pravico si prilastiti katerokoli po¬ sestvo v obmejnom ozemlju. »Gazzetla Ufficiale« štev. 26 od 2. febru¬ arja t. 1. pa, je objavila zakon štev. 2369 od 13. decembra 1937, 's katerim se omenjeni dekret pozakoni . a obenem izpopolni z ne¬ katerimi določbami. Najvažnejša je določba, ki pravi da za prenos posestev v korist En- teja ni potrebna predhodna odobritev prefekta v smislu zakona štev. 1095 od 3. junija (novi zakon piše julija!!) 1935 in da za. te prenose tudi ne veljajo določbe zakona 886 od 1. junija 1931. Za razumevanje teh določb hočemo jih nekoliko osvetliti. Z dekretom štev. 1122 od 23 maja 1924. se je v obmejnem pasu Ju¬ lijske Krajine in Južnega Tirola močno skrčila pravica o uporabi in prenosu ne¬ premičnin. Skoro za vse slovenske in hr- vatske občine Julijske Krajine se je po tem ukazu zahtevala za prepustitev zemljišč in hiš v najem ali uporabo kakor tudi za pre¬ nos posestva predhodno dovoljenje prefek¬ ture in pristanek vojaških oblasti. Z gori omenjenim zakonom od 1. junija 1931. se je sicer opustila ta zahteva po predhodnem dovoljenju politične oblasti, istočasno pa je bila predpisana zahteva, da se mora o vsaki izpremembi v posestvi ob¬ veščati vojaška oblast, k! ima od tedaj ne samo pravico, temveč naravnost formalno dolžnost, da nadzoruje vsa- posestva v ob¬ mejnem pasu. Štiri leta pozneje pa je zakon od 3 ju¬ nija 1935 zopet vzpostavil prvotno stanje in določil: 1) da se zahteva za katerikoli tudi delni prenos nepremičnin v obmejnih pokrajinah odobritev prefekta, 2) da se to zahteva tudi pri prodaji na dražbi, sicer da je vsak tak prenos neve¬ ljaven. 3) ugovor je dopuščen samo na kraljev¬ sko vlado. V členu 3 je bilo izrečno rečeno, da bo novi zakon veljal za ozemlje, ki se bo ozna¬ čil v posebnih seznamih. Doslej je izšel tak seznam lani za bo- eensko in trentinsko pokrajino. Julijska Krajina je začasno še izvzeta. Pri prenosu posestev v korist ustanove . Ente di rinaseita agraria« odpadejo torej vse formalnosti in pogoji, ki jih zahtevata zakona iz leta 1931, in 1935, tako da se bo okspropriacija tem hitrejše izvajala. Zapljenjena seljačka imanja Raspor, februara 1938. Koncem prošlog mjeseca zaplijenjeno je našem seljaku Božič Ivanu cijelo imanje. Ima¬ nje su mu zaplijenili finansijski organi, jer nije mogao da plati nametnutu mu globu koja se je sastojala od 25.000 lira. Na globu je bio osudjen žbog šverca ži- vežnih namirnica iz Riječke slobodne zone. Ovo je več drugi čovjek koji na isti način strada u našem selu. Prije njega je tako strada© Božič Grgo kojemu su financijski organi oduzeli gostionu, mes- nicu, a i zaplijenili imanje, jer ni on nije mogao da plati globu koja se sa¬ stojala od preko stotinu hiljada lira. Osudeni krijumčari Rije k a. febr. 1938. 14 o. mi. vodila se na Riieci rasprava protiv jug. drž. Valen¬ tina Mlakara, Antona Kirna i Ane Logar iz Bača radi krijumčarenja. Mlakar se na- ! azi u bjegstvu i osudjen je na 3 godine za tvora i 23.000 lira globe, dok su Kirn i Logar riješeni, jer je sud pronašao da ni- su krivi. - Istoga dana se održao i proces prfltiv drugih osam krijumčara, pa su osudjeni: Rudolf Francken i Josip Blečle svaki na 32 000 lira globe, Virgiho Gisondo na 27.000 lira Andeo Turkovič na mjesec dana za- tvora i 1000 lira globe, Petar Valesi na 10.400 lira, L. Fleischer na 950 lira globe, a uiedno su svi osudjeni i na plačanje tro- škova. Osim toga je Turkovič stavljen pod nadzef, a zaplijenjuje se krijumcareria io- ba i automobil kojim ie vrseno kruumča- renje. . Riiešeni su Trampuš Karlo i Ukmar Karlo, jer je dokazano da nisu krivi. j Veliko vznemirjenje j v Košani Postojna, februarja 1938. (Agis). Iz Košane so pred leti prihajale večkrat alarmantne vesti povezane z dogodki, ki so povzročali grozo ne samo med tam¬ kajšnjim prebivalstvom, temveč tudi da¬ leč naokoli. Zgleda, da se je zadeva pri¬ čela znova. Kot poročajo so pred krat¬ kim ugotovili spet, da je most med Sp. in Gor. Košano, ki nosi liktorski snop pomazan ali poškodovan, kar je dalo povod za obsežne preiskave in aretacije. Podrobnosti sicer še niso znane, vemo le to, da je dogodek povzročil veliko raz¬ burjenja med košanskim prebivalstvom. Krivotvoren novac Dane, februara 1938. Gostioničari Brajkovič Martin i Poropat Martin ima- li su sa vlastima velikih neugodnosti, jer su im u gostioni bile podmetnute krivotvorene stotin jarke. Naime 20 proš¬ log mjeseca došla su u gostionu Braj- koviča dva mladiča te popili pol litre vina i platili stotinjarkom. Na isti su način postupili i kod Poropat Martina. Obojica su kasnije otkrili prevaru, pa su to odmah javili karabinjerima u La- nišče kojim su izr učili i kri votvoreni no¬ vac. Na sličan način nastradala su i dvojica gostioničara u Jelovicama i to Juraj Juriševič i čendek Karlo. Svi su oni imali velikih neprilika s vlastima dok su uspjeli dokazati da oni nemaju ništa zajedničko s raspačava- njem krivotvorenih novaca. * Iz Račjevasi javljaju da je koncem prošlog mjeseca n^stradao radi krivo¬ tvorenih lira i bivši podeštat Medica. On je vozio na prodaju ugljen u Kopar, gdje ga je i prodao. Kada je sve pro- dao, svratio je u gostionu kod Albina da če nahraniti sebe i mazge, ali kada je htio platiti račun, gostioničar mu nije htio novac, jer da je krivotvoren. Kako se u istom momentu nalazila u gostioni finansijska patrola, gostioničar je novac pokazao njima. Oni su usta¬ novili da je krivotvoren, te ga zaplije- nili, a ujedno napravili ličnu premeta - činu kod Medice kod kojeg su našli još dva komada po 50 lira, te su mu i to zaplijenili, a njega uhapsili. Cetin dana je bio zatvoren i kako pripovijeda bio je oko pedeset puta preslušavan, a i vodjen k trgovcima kod kojih je pro¬ dao ugljen. Kada se je dokazalo da nije ništa kriv, bio je pusten na slobodu, ali je morao platiti gostioničaru stotinu li¬ ra troškova što mu je taj držao mazgu. Krivotvoritelji nasamarili krijumčare žejane, februara 1938. Kao što je več dobro poznato u našim se je kraje- vima razgranao šverc svakovrsne robe iz Rijeke jer drukčije se ne može proži- vjet.i. Prve dane mjeseca januara došla su dvojica muškaraca sa jednim teret- nim automobilom i pokupovali sve što su naši ljudi imali krijumčarene robe. Ova dvojica se nisu ništa pogadjali i sve su plačah novim stotin j arkama, ah se kasnije uspostavilo da su stotinjarke krivotvorene. Na ovaj su način nastra¬ dala petnajsterica naših ljudi, jer su odmah drugog dana došli karabinjeri iz Muna, te im zaplijenili sav ovaj novac i podnijeli protiv njih prijavu, pa če sada odgovarati ne samo za novac, ne¬ go i za krijumčarenje. Čudni krijumčari R i j e k a, 11 februara 1938. Datias prije podne imata je sušaeka pogranična carin¬ ska straža na mostu lijepu lovinu, koja če zgodno ilustrirati prilike života u susjednoj Rijeei. Kao svakog dana prolazile su i jutros preko pograničnog mosta na Sušak dvije časne sestre iz liječkog samostana »Sacro ctiore« i uputile se prema Trsatu. Ove su časne sestre redovito prolazile preko mosta na Trsat, što nije izazivalo nikakve sum- nje jer se na Trsatu nalazi poznata za- vjetna crkva Majke Božje, kuda hodočaste mnogi Rijdeani, a ranije dok se jo moglo prolaziti i cijela Rijeka i Istra, Medjutim toga su iutra ove časne sestre izgledale dežurnom finansijskom organu sumnjivo debele, pa ih je uputio na pre- gledbu i na veliko iznenadjenje dežurnih organa u njihovoj odori nadjeno je cijelo skladišle cigaretnih papiriča, duhana Strane produkcije i dvije flaše likera, što sve pod¬ leži velikim carinskim Jazbinama, Časne sestre sprovedene su Glavnoj carinarnici, gdje su morale položiti gaianc-iju za plača¬ nje 11.500,— dinara globe i onda su iz ob¬ zira prema njihovom staležu puštene na slobodu. Novi župnik u Golcu Golac, februara 1938. Od kako je iz naše sredine otišao bivši naš župnik velč. Dolenc, mi sino bili bez svog duhovnog pastira. Nedavno smo dobili novog župnika rodom iz Trnova. Vrlo smo s njime zado¬ voljni, jer ču.iemo iz njegovih usti ju riječ Božju na našem narodnem jeziku. On je još vrlo rulad čovjek i mi se nadamo da če u našoj sredini ostati dugi niz godina. * Ponedeljski »Slovenec« od 14 ov. mi. donosi: — V Golcu v Istri je bila 25 januarja slovesna osmina po pok. župniku V. Do¬ lencu. Pokojni je bil brat pred tremi leti umrlega dr. I. Dolenca, prof. bogoslovja v Ljubljani. Colčani so si napravili ta dan praznik in so res pokazali svoje spoštova¬ nje in hvaležnost pokojnemu, ki je bival pri njih 25 let. Vse je bilo v cerkvi ta dan. Pokojni je bil >elo priljubljen povsod, kjer je služboval — kot dober govornik in pri¬ jatelj žalostnih in trpečih. Golčani so še vedno upali, da se bo vrnil, a Bog ga je poklical k Sebi po zasluženo plačilo po dol¬ gi in mučni bolezni, v kateri ni niti z bese¬ dico potožil, da trpi. Naj blagi gospod ne pozabi na nje ki se ga v ljubezni spomi¬ njajo. Tolminski komisar bo premeščen Gorica februarja 1938. (Agis). Tol¬ minski komisar Bicchi, ki že dolgo vrsto let oblastno in po lastni volji ter brez¬ vestno strahuje Tolmin in vso okolico, bo v najkrajšem času premeščen. Tako je vsaj neka merodajna oseba namigni¬ la poročevalcu. Polic, komisarijat v Bistrici ukinjen Reka, februarja 1938. (Agis). Že dalj časa je tega, kar je bil bistriški policij¬ ski komisar Zecchini premeščen v Reko ter prihaja v 11. Bistrico le po potrebi. Tako je policijski komisarijat prav za prav v Bistrici ukinjen, ker se jim menda ne zdi več potreben. -- Drobiž — Barban — Rudar Mate Catin iz Mandušiči je vrlo teško ranjen u Krapanj- skom rudniku. Posto.ii opasnost da oslijepi na oba oka. * — Gorica. — Umrl je v bolnici Anton Mihelič iz Kobarida. Na Rombonu se je smrtno ponesrečil, ko je tiabiral staro vo¬ jaško železo. ♦ — Gorica. — Za omejitev nesreč z voj¬ nim strelivom je goriška prefektura dovo¬ lila, da odslei naprej pobira stari vojni materjal samo tvrdka Edvard Hvala. Obla¬ sti v bodoče odklanjajo vsako odgovornost nesreč in bodo strogo kaznovale nepo¬ oblaščene nabiralce. * — Gorica. — Tudi v letošnji sezoni bo goriško avtobusno podjetje Ribi vzdrževa¬ lo s svojimi avtobusi osebni promet na progi Gorica—Trst—Postojna—Liubljana— Bled. * — Gorica. — Nagode Andrej je bil ob¬ sojen na 1 leto zapora, ker se ni prijavil na nabor. Okrožno sodišče je odločilo, da zanj ne velja amnestija. * — Kaufanar — Ivanu Tosiču, Martino- vom, starom 28 god., slomljena je noga r.a radu u krapanjskom rudniku. ♦ — Medulin — Vratio se iz Španiie La- zarič Peiar (Lazzari), medulinski fašista. Kažu da je došaj) na oporavak. Na godiš- njoj skupštini fasija ga jo naročito pohva- lio tajnik, trgovac Lodes iz Pule, i stavio ga je za uzor ostalim medulinskirn fašisti- ma, njega i poručnika Lazariča Teodora, koji je poginuo u Abesiniji, a porijeklom je iz Medulma. * — Postojna. — Italijanski uradni list »Gazzetta Ufficiale« je prinesel dekret s katerim ie ponovo potrjen za predsednika upravnega odbora postojnskih jam senator Luigj Spezzotti, * — Pula — U Prodanima kod Vrsara potukla.su se brača Legovič i Mate Lego- vič ranio je teže rankunom brata Ivana. ♦ .J 3|| ^ a c ,~7. V cijeloj južnoj Istri zapao je snijeg. Sniježiti je počelo noču izmedju ponedieljka i utorka. * Rijeka — Karlo Grlica je osudjen na osam mjeseci zatvora i 800 lira globe /radi kradje kamena tucanika (šodera). — Rijeka — Grl Franjo iz Matulia osudjen ie na tri mjeseca zatvora i 600 , i. i._J : ^ Hirim <■ t~\ _ — Rijeka — Gradjevni poduzetnik Ko¬ relič iz Pazina osudjen je na 300 lira glo¬ be što je uposlio četiri radmka na svoju ruku bez znanja sindikata. — Rijeka — 78godišnji Gačnik iz Rije¬ ke osudjen je na 15 dana zatvora i 100 lira globe zato, što je psovao na javnom mje- stu. — 41godišnji Anton Miškulin dobio je 4 mjeseca radi pijanstva. * Rijeka — Baričevič Ivan iz Podgraja osudien je na 25 dana zatvora i 350 lira globe radi kradje jedne pumpe za bicikle. * — Št. Vid nad Vipavo. — ■ Oblasti so are¬ tirale Janeza Krebižo in Antona Pavšiča zaradi napada na Milaela Hvalo. * — x rs t _ Uradnik Bruno Svetina, star 33 let, ie padel s kolesa ter se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Trst. — Federalni tajnik Grazioli je inspekciral fašistične ustanove na Krasu in se informiral o stanju fašističnih društev. V Postojni je pregledal skupino barak. Ne¬ katerim številnim družinam ie podelil pod¬ pore. * _ Trst, — 38-letneinu, mehaniku Tav¬ čarju Ivanu je eksplodirala varilna naprava v rokah. Dobil je mnogo opeklin po udih m večje število ran. * — Trst. — Umrli so: Zubar vd. Susel Lucija, Čibej Antonija in Struja Josip. * — Trst. — Italijanski listi so posvetili precej pažnje deveti obletnici konkordata, kj je bil potpisan, kakor je znano, dne 9. februarja 1929. Vsi uradi so bili zaprti in razobešene so bile zastave. ♦ — Trst, — Invalide, ki so se borili v Španiji, so sedaj sprejeli v uradno italijan¬ sko zvezo vojnih invalidov. * — Trst. — V Trst je prispelo 12 itali¬ janskih državljanov iz Rusije, od koder so bili izgnani. Med njimi je tudi slikar Jur¬ jevčič. Vsega skupaj so ruske oblasti iz¬ gnale 85 italijanskih državljanov. * — Trst. — Zaradi tatvine sta bila obso¬ jena Lonegger Anton in Krušič Karl. Prvi je dobil 15 mesecev zapora, 1200. lir de¬ narne kazni ter 3 mesece aresta, a drugi iste kazni brez aresta. Sodišče je obsodilo Rumca Jurija, starega 59 let, ker ie okra¬ del Ano Žigon, pri kateri ie stanoval. Dobil je 4 mesece in 15 dni zapora ter 600 lir denarne kazni. * —Trst. — Jakob Kla.i, zidar iz Proseka je bil obsojen na- 10 mesecev zapora in 1000 lir denarne kazni zaradi kraje železa na škodo drž. železnice. UP0Z0RENJE POVJERENIŠTVA »GORTAN-BAZOVICA« U ZENICI Prije osam dana doputovao je u na- šu organizacij u naš emigrant Logar Alojz, koji je tražio da mu se izid j e u susret glede zaposlenja u ovdašnjem rudniku. Mi smo mu izišli u susret u svemu, te su ga naši članovi uzeli so- bom na prenočište u rud. dom i ako je to zabranjeno. Treči dan nakon njego- vog dolaska, koristeči priliku dok su na¬ ši članovi bili na poslu, nestalo je dotič- nog našeg emigranta, odnijevši sa so- bom više predmeta koje su naši člano¬ vi u sobi ostavili sa povjerenjem. Nije dovoljno što je pokrao naše članove, več je osramotio i cijelo naše društvo, pošto smo mu isposlovali zaposlenje u rudni¬ ku, te je, boječi se rada, pobjegao. Ovo šal jemo na znanje svim našim organizacijama, da se znadu ravnati, ako im spomenuti Logar zatraži pomoč. Povjereništvo. POKOJNEN OCU Komaj je svetlo zagjedal; Trda mu f bila zibela, Očice dim mu j' izjeda/. Rutice zima zimela. Na Bresceh još školi ni bilo, Pop ga Zvonejski je vadil: Uru se dugo hodilo, Štet i pisat se f navadil. Zgojil je sestri i brala, Doživel starci do groba, Skrčil Breg i Lehi i Vrata: Puni su dvor i konoba S lcamika kruh nan je delal, S poton i žulji začinjal, Saki ga rad je pogljedal. Na pat nas je dolar spominjal. Zidal je kučice bele. Palčici v Reke i gore, Delal japnenice vele, Z gorami zasipal je more.. Va Merikah rušil je vreme, Slavonije hrasti debeli: Najveco znesal je breme, Najteši kamiki veli. Jeno ga je breme zlomilo: Tujlnska škornja plahka .., Tešlco umret Van je bilo, Al... Zemljica budi Van lahka! TONČIČ rfrtOj 7. »ISTRA STRANA 3. VAŽNI DOGADAJI U SVIJETU ODLOMKI IZ NAŠE ZGODOVINE MALE VIJESTI —V ladjedelnici v Speciji so pred kratkim splovili v morje podmornico ki nosi ime »Tembien«, v ladjelelnici Sestri pri Genovi pa torpedovko »Aretuza«. ♦ — Glavno poveljstvo italijanske faši¬ stične milice je sklenilo, da priredi na¬ rodno boksaško tekmo, ki se je bodo mo¬ rali udeležiti vsi člani milice. Boksaški šport postane torej za fašistično milico obvezen! * — Likvidaciju španlolske pustolovine spretna Mussolini prema pisanju london- skog »Daily Expressa«. Spreman je povu- či sve taiijanske čete uz izjavu, da za Špa- niju ne postoii crvena opasnost. * — Pitanje talijanskog zajma u Lon¬ donu kraj svih demantija ne silazi s dnev- nog reda. »Financial News« piše, da bi se taj zajam mogao dati, ako bi njinte bila slotnljena os Berlin—Rim i uspostavliena stresanska fronta. * — Talijanski ministar vanjskih poslova grof Ciano uzvratit če u maju o. g. posjet potiskom ministru Becku, koji več u apri¬ lu dolazi u Rim. no odbil vsako misel na posojilo, dokler Italija ne odpokliče vseh svojih »dobrovolj- cev«. Prav tako je bilo zopet prineseno vpra¬ šanje priznanja italijanskega cesarstva, a ie v zvezi z odpoklicanjem italijanskih legionarjev padlo v vodo. Na Kitajskem je pričela nova ofenziva Japoncev proti Hankevu ob reki Hvej. Ja¬ ponska letala so bombardirala važno že¬ lezniško križišče Čengčau, pri katerem ie bilo 500 mrtvih. V Srednji Kitajski so Ki¬ tajci naredili protinapad, ter zavzeli neka¬ tera mesta. Kitajci soorganizirali na novo pol miljona vojakov. Japonci so zaplenili francosko ladjo, ker so baj^ fotografirali z nje japonske obrambne objekte. Najvaž¬ nejše pa je to, da gverilska vojska vedno bolj napreduje \ zaledju kitajskega zase¬ denega ozemlja in dela Japoncem velike preglavice. Pomembno je to, da ta način vojevanja močno demoralizira japonske vojake, ki so znani po svoji neustrašljivo- sti. Kitajska vlada je o tem zbrala precej zanimivih dokumentov, pisem itd. ki so jih našla na truplih padlih japonskih oficirjev in vojakov. Kitajci demantirajo japonske informacije, da imajo japonske čete samo 20.000 mrtvih. Oni pravijo, da so do sedaj imeli Japonci že 50.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj iz najstarejše preteklosti Promjene u Austriji — 1900 lica uapšeno je u Granadi, jer su osumnjičeni da ne odobravaju režim generala Franca, što je vrlo opasno ušli jed približavanja republikanske vojske. * — Čitav Rim u cviječu dočekat če Hit- lera prigodom njegova skorog posjeta Mussoliniju. Bit če iskičene sve javne i privatne z^rade. U Austriji ie došlo do rekonstrukcije vlade dra Schuschnigga. Do rekonstrukcije je došlo nakon sastanka Hitler—Schusch- nigg u Berchtesgadenu. Neki engleski li- stovi pišu da je do tog sastanka došlo na pobudu Mussolinija koji je htio da se au- stri.isko pitanje riješi prije nego on sklopi sporazum s Engleskom. Splošno se danes uči, da so prišli Slo¬ venci z ostalimi Slovani nekako sredi šeste¬ ga stoletja, nekje izza Karpatov v sedanje kraje in jih posedli. Šli so ob rekah nav¬ zgor, ob Savi, Muri, Dravi in prodrli zelo globoko v teh smereh. To velja zlasti za Slovence in ta nauk o preseljevanju in času preseljevanja ie splošen in po naših naj¬ večjih zgodovinarjih vzdrževan (Fr. Kos in Milko Kos). Ne bi hoteli posegati v pro- bleni, ampak vredno se nam zdi le omeniti stališče, ki ga je zastopal dr. Tuma in ki je trdil, da so Slovenci na tem ozemlju od nekdaj ter, da je nauk o njih priselitvi plod germanske, zlasti avstrijsko, orientirane šo¬ le, ki so potem naši učitelji in znanstveniki prenesli zvesto k nam in nas s tem naukom prepojili. Trudil se je tudi to svoje sta¬ lišče dokazati na vse načine, a ostal je v teni oziru glas vpijočega v puščavi, kakor v marsičem drugem. Enkrat se bomo na njegovo teorijo že posebe obrnili. Po splošnih znanstvenih sodbah so torej Slovenci do ok. 630. zasedli sedanje ozern- Ijev a meje so segale na zapadu do obron¬ kov Furlanske ravnine, drugod pa so pro¬ drli že do izvirov reke Zilje, Drave, Mure, Aniže in so v času svoje največje ekspan- zivnosti. nekako v 9 stoletju, živeli na pri¬ bližno 70.000 km 2 velikem ozemlju, torej povprečno trikrat več kot denes. V čem so vzroki te velike skrčitve ozemlja? Glavni vzrok tiči pred vsem v silno redki naseljenosti in medsebojni ne¬ povezanosti. Upoštevati moramo, da so po¬ samezne rokave, kakor lahko imenujemo skupine, ki so zasedle ozemlje ob rekah, ločila med seboj velika gorovja. Za tiste ča¬ se, ko ni bilo medsebojnih vezi, niti potreb takih vezi, so bila naravnost neprehodna. Drugi velik vpliv je imelo pokristjanje¬ nje, s čemer so dobili na tem ozemlju ob¬ last zlasti nemški škofje, ki so to oblast tudi izvajali ter se pri tem niso omejili le na duhovno polje. Zlasti duhovska gos¬ poska je imela tedaj v rokah veliko posvet¬ no oblast. Že iz prvih časov naše zgodovine izhajajo velike kolonizacije nemških kme¬ tov v središče naše zemlje (okoli Škofje Loke, na Goriškem: Nemški Rut), kar je sicer posledica redke naseljenosti, a ni ime¬ lo naznotraj nobenega vpliva, ker so se vsi ti asimilirali. Hujše je bilo zato ob me¬ jah, kjer so se morali redki slovenski pra¬ dedje stopiti s sosedi. Posledica geografskega položaja in se¬ stava zemlje je bila. kot smo že ugotovili, velika razkosanost in nepovezanost. Meje in pa ozemlje sploh, pa je bilo izpostavlje¬ no stalnim in hudim napadom ljudstev, ki so silila k morju. V teh bojih ni bilo skupne obrambe in vodstva. Slučaj kralja Sama (623—658) je ostal osamljen. On je sicer združil vse ozemlje poseljeno s Slovenci proti Obrom, po njegovi zavratni smrti; pa ie ves njegov načrt padel v vodo. Zelo občutno se je pomaknila meja nav¬ znoter, ko so pridrli v 9 oz 10 stol. Ogri. dočim se je v Karantaniji — na koroški meji slovensko ozemlje stalno sistematično krčilo in se še. Najprej pa se je odločila meja proti zapadu, ko so se Slovenci v bo¬ jih z Longobardi umaknili radi lažje obram¬ be in napadov v gore in brda, kjer še da¬ nes žive naši Beneški Slovenci. Ta meja je z narodnostnega vidika najstarejša . in naj¬ bolj jasna. Bodočnost bo pokazala, ali ie tudi najtrdnejša, kot je do danes bila. šk. — Obnovljeni »Teatro lirico« u Milami imištio. je veliki požar, tako da su ostali samo goli zidovi. Ljudskih žrtava nema. * — Izložba talijanskih majstora u Beo¬ gradu otvorit če se 27 ožujka o. g. Izložba če biti uredjena u muzeju kneza Pavla. * — Talijanski hidroavion, koji leti na liniji Cadix—Rim nestao je 13 II. na putu iztnedju hidrodroma Polenza i liidrodroma Lido kod Rima. U avionu je bilo osam pi¬ lota i rneiianičara i deset putnika. Usprkos dosadašnjeg tragania aviona nije mogao biti pronadjen. Pretpostavlja se da ie na- stradao u velikoj buri, koja je toga dana biesmia nad morem. Dogada ji uRumun jsko j U Rumunjskoj je 10 o. tnj. dala ostavku vlada Goge, a vladu je sastavio patrijar- ha Mirom Članovi vlade su svi bivši pret- sjednici vlada. Kraljevskim dekretom pro¬ glašeno je opsadno stanje u cijeloj zem¬ lji. Sve izvršne vlasti u zemlji uzeli su u svoje ruke organi vlasti, u čiji djelokrug spada i cenzura nad štanipom, kao i odo¬ bravanje skupština i konferencija. Za sve prestupe sudit če vojni sudovi. Obustavlje- na je djelatnost političkih stranaka do re¬ vizije ustava. Parlament se za sada ne če sastajati. Sniijenjeni su svi prefekti u zem¬ lji. Na njihova su mjesta došie vojne osobe. U Engleskoj i Francuskoj je pad Gogine vlade pozdravljen, pa »Petit Parisi- e n« veli da je Gogina vlada propala pod pritiskom iavnoga mišljenja koje je bilo ogorčeno da tako mala stranka terorizira zemlju i pokušava oboriti sve principe ko¬ je je postavio narod. Time je vlada na se¬ be natovarila veliku odgovornost. Politika Gogine vlade bila ie opasna po dinastuu i zemlju. Goga ie na svakom koraku naila- zio na otpor, ne samo u unutrašnjosti več i s vana. Gogina vanjska politika dovela bi do toga, da se Rumunjska potpuno pod- vrgne pod uticaj Njemačke i Italije, koje u’ Rumunjskoj nista drugo ne vide nego petrolejski izvor i žitarice Umjesto da provodi korisne reforme vlada se bacila na progone Židova. Baš ta rasna politika ne¬ ma nikakvoga smisla u jednoj zemlji, kojoj su se oduvijek ukrstavale rase. Španija in Kitajska Z veliko ofenzivo na Madrid, ne bo menda za enkrat nič Zgleda, da ne dopu¬ ščajo vremenske prilike, ker je 1 1 ' ski planoti kakor znano, °?tra knma. Na vseh frontah so .samo manjše praske. . fronti pri Teruelu je Francova menziva ta- korekoč končana. Mislilo se, da : vzeli ponovno Teruel, a jim !e spodletelo ker so se republikanci hraoro postavili v bran. Franco je samo pridobil n-ko 1 rena ter .ie moral ustaviti ofenzivo. < P blikanci so sedaj javili, da so ' skem letu preko 200 aeroplanov. med tem niso francovci sklatili niti sto republikan¬ skih. Ponovno je prišlo na dnevi 1 vprašanje o odpoklicu dobrovoljcev, P ko je nastopila pomiritev med Ital - Anglijo. To povlačenje bi stalo okrog miljonov din in nekatere države nočejo pr - spevati svoiega deleža. Drugi P 011 ) 6 ”,;., dogoaek je ta. da je Italija prosila Anglijo za posojilo. Predsednik italijanske Naro ne banke de Agostino ie že prišel v Lon¬ don na razgovore. Toda Eden i e kategori Smrt prijatelja Istre u Sjevernoj Americi New York, 1 februara 1938. Javljam vam žalosnu vijest, da se preselio u vječnost naš uvaženi i neumorni nacionalni radnik i bo- rac, urednik i izdavač naše najnovije. upra¬ vo izašle • knjige »Narodni adresar«, naš neprešaljeni g. Ivan Mladineo, koji je pod- legao raku, nakon dugili i teških patnja u •četvrtak 6 januara 1938 u St. John’s Hospi- tal u Long Island City. Sprovod nezaborav- nog pokojnika krenuo je iz pogrebničke ku- če u Woodside, L. I., gdje je njegovo rnrtyo tijeio ležalo na odru, u utorak 11 januara u 10 sati u jutro put »Fresh Pound Crema- tory« u Brooklyn, N. Y„ gdje su njegovi mrtvi ostanci bili spaljeni, pošto je zadnja želja pokojnika bila da se njegovo iijelo po smrti spali, a pepeo pošalje u njegovo rodno mjesto Pučišče na otoku Braču. Po¬ kojniku je bilo 48 godina. Njega opiakuje žena Anka i troje djece; sin Eugen, kčerke Gloria i Mira. Ivan Mladineo bio je sve od godine 1918 upravitelj »Foreign Language Information Service« u New Yorku, a isto toliko godina starosta Jugosl. Sokola u Nevv Yorku. Do- šao je u Amerika pred 30 godina i nastanio se u St. Louis, Missguri, pa iako je svršio ljekarništvo na sveučilištu u St. Louis, ipak se je posvetio novinarstvu, tako da je go¬ dine 1909 uredjivao u St. Louisu »H rvat- ski tjednik«, a od godine 1916 do 1918 »H r v a t s k i dnevni k« u Chicagu. Po- slije nekoliko godina izdao je »Povijest hr- vatskog .naroda u Sjedinjenim Državama«, »Žetva«, te »U predzoru slobode« i »Jugo- slavenf u Sjedinjenim Državama«, a sada mjesec dana prije smrti svoje najveee dje- lo »Narodni Adresar«, kojega zapravo nije niti dobro vidio. (Na 5 decembra je knjiga izašla, a na 10 je on otišao u bolnicu i trpio velike muke sve dok nije u istoj bolnici iz- dalinuo 6 januara 1938). Njegova prerana smrt bila je objavljena preko radia u Chi¬ cagu. Pri zaključku radio programa posve- četiog isključivo pokojniku čula se njegova pjesma »Što se bore misli moje«, koju je on pjevao za gramofon pred nekoliko godi¬ na. Pokojnik je bio aktivan član »Udruženja za obranu Jugoslavena u Italiji« u New- Yorku i dugogodišnji pretplatnik »Istre«. Koliko je poštovanje uživao vidjelo se na sprovodu, gdje se s njiitie oprostilo osam govornika tnedju kojima i gen. konzul ČSR, a bila su zastupana irinogobrojna društva i odlična lica, medju kojima i pisac Louis Adamič. Medju mnogobrojnim vijencima isticao se vijenac »Udruženja za obranu Jugoslavena u Italiji«. Nezaboravnom pokojniku vječna slava! Mary Vidošič. Umro dr. Ante Pavelič 11 o. mi. umro je u Zagrebu senator dr. Ante Pavelič. U politički je život ušao kao pristaša Hrvatske stranke prava, a kasmje je iza smrti Mile Starčeviča bio izabran pretsieanikom, pa je mnogo utjecao na pre- orijentaciju stranke osobito za vrijeme ra- ta. kada je prhnila ideologijo o narodnom jedinstvu. 1918 je bio potpretsjednikom Narodnog viječa, pa je kao takav pročitao 1 decembra 1918 adresu Narodnog viječa pred Regentom o ujedinjenju. Bio je oduvijek i velik prijatelj Istre i odbornik Jugosl. Matice. i U POČAST P0K0JN0G SENAT0RA DRA ANTE PAVELIČA oaržali su Banovinski odbor i Zenska sekcija Jugoslovenske Matice u subotu 12 o. mj. u društvenim prostorijama zajedničku komemo- rativnu žalobnu sjednieu, kojoj su prisustvo- vala oba odbora i članstvo. Sastanak je otvc~ lio primjerenim nagovorom g. pretsjedmk dr. Živko P e t r i č i č, a komemorativni je govor očiržao g. banski inšpektor i član upravnog odbora Juraj Kučič. G. Kučič iznesao je velike zasluge, nacionalne i državne blagopo- kojnoga g. senatora dra Ante Paveliča i nje¬ govo veliko razumijevanje za našu i Stanku braču kao dugogodišnjeg odbornika Jugoslo¬ venske Matice. Blagopokojni g. dr. Ante Pa¬ velič bio je velik rodoljub i domoljub, uzoran suprug i otac porodice, kojima Jugoslovan¬ ska Matica izrazuje duboko saučešče i za ko- jim i ona duboko žali i klicu mu: Slava! Iza toga stvoreni su zaključci za prisu- stvovanje sprovodu u nedjelju dne 13 o. mj. i zadušnicama u ponedjeljak dne 11 o. mj. Mjesto vijenca na Odar blagopokojnika Bano¬ vinski odbor i ženska sekcija Jugoslovenske Matice podijelit če Društvu »Istra« za socijal- ni otsjek zajednički Din 500.— sa zamolbom da ih podijeli kao potporu najsiromašnliim istarskim porodicama u Zagrebu f JOŽE PERTOT Jože Pertot, bivši zastupnik u trščan- skom pokrajinskom saboru i upravitelj škole u Bazovici umro je u dobi od 76 go¬ dina ovili dana na svojem posiedu u Ro¬ janu kod Trsta. Vijest dobivamo u zadnji čas, pa če- mo u dojdueem broju pisati opširnile o pok Pertotu. Bila mu laka domača gruda! * t MARJAN LAMUT V Ljubljani je umrl Marjan Lamut, abs. jur. in so ga pokopali dne 10 t. m. na pokopališču pri sv. Križu. Za njim žaluje mati, naša znana pesnica Mara Lamutova, sestra Breda in brat Bogdan. Težko priza¬ deti družini naše sožalje. (Agis). ★ t IVANI BUIČ U Pomeru je umro 18 januara Ivan Buič u starosti od 88 godina, otac našeg ugled- nog emigranta g. Frana Buiča. Pokojniku laka domača gruda, a sinu Frani i ostalima naše saučešče. OSEBNE VESTI Na pravni fakulteti ljubljanske uni¬ verze sta bila promovirana naša rojaka brata in dvojčka dr. Leon in dr. Egon Stare, stara komaj 23 let. Mladima ro- , akoma iskreno čestitamo! * Dr. Frane Raner postavljen je za v. d. upravnika bolnice u Bihaču. (Vrbaska bano¬ vina). ♦ Fran Buič, čiuovnik Glavne bratinske blagajne u Zagrebu diplotnirao je 12 o. mi. na Pravnom fakultetu zagrebačkog sveuči- lišta. čestitamo,! VJENČANJE U Baški na Krku ee se vjenčati u ne¬ djelju 20 o. m j. 'gospod j ica Vera Sulčič- Rener iz Barkovlja s gosp Josipom Cr- nobori, nastavnikom črtanja na gradj. školi u Baški, rodom iz Banjola kod Puie. Mladom paru srdačno čestitamo! FRAN VENTURINI: TRŽAŠKE NAROD. PESMI Znani naš pevovodja Fran Venturini je izdal v samozaložbi zbirko tržaških narodnih pesmi, ki jih je sam zbral in harmoniziral. Zbirka obsega 22 pesmi, in sicer 16 za mešani in 6 moški zbor. Med njimi so nekatere med starejšo ge¬ neracijo splošno znanih pesmi, kakor »Slovo« (Preljuba, le zdrava ostani, po- dajmi še enkrat roko ...), »Fantu« (Bom pismo pisala s to rdečo krvjo ...), »No¬ coj pa, oh nocoj«... ali »Slovenski fan¬ tje, mi, smo mi...«. Zbirko priporočamo našim pevskim zborom. Naroča se pri avtorju v Ljubljani, Kongresni trg. »DER AUSLANDSDEUTSCHE« O ETNO GRAFSKI KARTI JULIJSKE KRAJINE Znana nemška revija »D e r A uš¬ la n d s d e u t s c h e«, ki izhaja v Stutt¬ gartu in ki zasleduje življenje Nemcev iz¬ ven mej nemške domovine, je prinesla v januarski številki kratek opis o etnografski karti Julijske Krajine iz katerega posne¬ mamo naslednje: »Je to nazorna predstava o razširjenju Hrvatov in Slovencev v ob¬ močju Julijske Krajine itd. v barvanem stopnjevanju na podlagi uradnega italijan¬ skega štetja iz 1. 1921. Za mesta je s po¬ močjo metode kvadratov še dodan del, ki ga zavzemajo druge narodnosti, namreč Italijani, Furlani. Rumuni, Nemci itd.« »RIMSKI KORAK« Pred nedavnim je italijanska armada uvedla Hov korak, ki je namenjen samo za parado. Korak je popolnoma sličen znane¬ mu pruskemu koraku nemške vojske, kate¬ rega je Mussolini videl ob priliki obiska u Nemčiji. Ker mu je zelo ugajal, ga je uve¬ del še v italijansko vojsko in' mu dal ime »rimski korak«. Karnevalsko veče društva »Istra« u Nlovom Sadu Novi Sad, 15 februara. Prosvetno i potporno društvo »Istra« održalo je 12 o. mj. karnevalsko veče sa krabuljama u dvorani Doma jugoslovenskih željezničara i brodara. Posjeta je bila iznad svakog očekivanja, ta¬ ko da su se mnogi članovi i gosti-simpatize- ri ovog društva morali vratiti, jer je dvorana bila i suviše mala da primi sve posjetioce. Najljepše maske su nagradjene. Prvu na- gradu dobila je gdjica Ksenija Hvalič, drugu nagradu gdjica B o r o n j a c Zorica. — Nagradu^ za najviše primljenih dopisnica ša¬ ljive poste dobila je gdjica Rajkovič Jo¬ landa. Nagradjene su članice ženske sekcije društva. »Istra« u Novom Sadu. Raspoloženje bilo je odlično i veselje je trajalo do zoiy^ A. IVI U FOND „ISTRE” Hčerko Matko. Maribor, Ale-\ ksandrova 83 . D 10,— K. P., Passau .' . . D 24 .— U prošlom broju objavljeno . D 41.924.60 U kupno D 41.958.60 Is Amerike: Primili smo od naše povjerenice za Ameriku gospodjice Mary V id o š i £ iznos od 6.50 dolara, koje smo prema njenoj uputi rasporedili ovako: 2 dola¬ ra sa godišnju preiplatu za g. dr. Vladimi- ra Rybara, Washington; 1 dolar za polu- godišnju preiplatu za g. 'Leo Bacich, 236 i Vest 40 th St., New York City; 1 dolar za polugodišnju preiplatu za g. Emil Blazevich Metropolitain Opera llouse, 1425 Broadway. New York City i 2.50 dolara za 10 komada kalcndara »Soča« za godinu 1938. — Hvala! UREDNIKOVA POŠTA Stjepan Mavričič. Tabanovce, Kumanovo: Podmirili ste preiplatu do lonca god. 1937. STKANA 4 . »ISTRA« BROJ 7. JAVNA GOVORNICA KRITIKA RADA JEDNOG DRUŠTVA Primili smo ovu kritiku rada jed- nog našeg društva. Ispustili smo iz članka i ime društva i imena lica, držeči se načela koje smo istakii otvaranjem ove rubrike, tj. da se u ovoj rubrici mogu iznositi opči po¬ gledi i kritike rada opčenito. Budu- či da smo več više puta dobili slič ne dopise iz raznih mjesta, donosi¬ mo ovu kritiku kao opčenitu, buduči da se može protegnuti na rad ve likog broja naših društava. Uredništvo. Početkom ovog mjeseca održana je glavna godišnja skupština našega dru¬ štva. Kao član i posmatrač Slobodan sam da iznesem neke opaske i kritike povodom glavne skupštine, jer sma¬ tram da je kritika preko potrebna u svakoj organizaciji. Tako na pr. u našoj organizaciji se ljudi natežu ko če biti funkcioner, to jest niko ne bi htio da bude, več se svi ispričavaju privatnim poslom. Ja ne- mam nista protiv, jer znam da su naši ljudi pošteni, samo znam, da dok se bude ovako radilo kod našeg emigrant- skog udruženja, da to neče nikada mo¬ či zainteresirati naše ljude pa ni do¬ mače gradjanstvo. Naši ljudi se znadu prepirati oko toga tko je gdje organi- zovan. Jedni tvrde, da tko je član Ur- sovih organizacija da se u takove ne bi smjelo imati povjerenja, a drugi mla¬ dji i prosvječeniji kažu da može biti što tko hoče u svom privatnom životu. A ja pitam naše stare borce, da li oni prate današnje svjetske dogadjaje? Da li se možda sječaju naši ljudi, radi če- ga su došli u Jugoslaviju: iz obijesti ili pred fašističkim terorom? Ako su pred fašističkim terorom, onda su sigurno bili u našoj nezaboravnoj Istri za d e- mokraciju, a ako ne znaju što je demokracija neka pozovu mladje ljude da im objasne što je demokracija. Naše društvo je prosvjetno i potpor- no i trebalo bi povesti računa barem o prosvjeti, kad su sada takva vremena, da se ne može mnogo učiniti sa potpor- nom akcijom. Ali je žalosno stanje i sa prosvjetom, jer kad jedan član društva predloži da bi trebalo da se društvo pretplati za jedan rječnik stranih rije- či koji če skoro iziči u Zagrebu i stojati u pretplati deset dinara, jedan odbor¬ nik u društvu odgovara na to, da je bi¬ lo bolje na svijetu kad su ljudi manj e znali i kad su bili nepismeni. Drugi ka¬ že nek ostavim te gluposti, jer da to nije naše i za nas. Postavljam pitanje: Ako prosvjeta nije naša, onda što je 'naše? A to samo zato, što nešto pred- laže jedan redoviti član društva koji je demokratski orijentiran. Vratimo se natrag samoj godišnjoj skupštim. Naš se je tajnik uporno bra- nio i govorio da treba izabrati novog tajnika pokazujuči da ima još mladih ljudi koji bi bili sposobni vršiti tajni- čku dužnost, čak je izjavio, da je sra¬ motno da Su uvijek isti ljudi, kada ima čitav kadar mladjih. Ali su svi njegovi protesti bili uzaludni. Dalje se naš taj¬ nik osvrče na sam prosvjetni rad i ka¬ že, da bi trebalo nabaviti raznih roma¬ na tako, da se naši članovi pozabave malo čitanjem, a to i je zapravo pro¬ svjeta (jer ako ništa ne čitaš, ništa ni ne znaš). Sada je pitanje, kakva če se literatura nabaviti? Ako če se nabaviti fantastične romane a la Giuseppe Mus- solino, onda je bolje da ih nema, jer to ne bi bila nikakva prosvjeta, več pro¬ sto zaludjivanje čitatelja. Za nas mla¬ dje koji gledamo istini u oči bili bi naj podesniji u svrhu prosvjete razni roma¬ ni, na pr. od Emila Zole, Jack Londona Maksima Gorkoga i drugih sličnih pi- saca. Ovo me potsječa na ovogodišnji kongres s ko j im smo mi radnici istarski izbjeglice zadovoljni kad smo čuli, da ima u Jugoslaviji'istarskih intelektua- laca koji su vjerni svom idealu i uvijek ustaju protiv nasrtljivog fašizma. Ali svi nisu takovi. Ima ih lij ep broj koje se nikad ne vidi, jer oni ne dolaze u naše društvo. Oni su se smjestili po raznim uredima pa se, možda, i stide što su Istrani. A da oni nama radnici- ma održe kakvo predavanje, to još ni¬ smo od njih doživjeli. Oni sigurno če¬ ka ju, da mi, neprosviječeni radnici, pri¬ redimo kakvo predavanje, pa da ih po¬ zovemo da oni što od nas nauče, umje- sto mi od njih, a to je dosta žalosno. Još malo kritike naše godišnje skup¬ štine. Naš Istranin N. N. održao je na skupštini kratak govor u ko jem je ista- kao, da Talij ani neče moči istrijebiti u Istri niti običaje, a kamo li naš narod¬ ni jezik, premda su u Istri sve naše ško- le ukiaute, a umjesto njih postavljene talijanske. Dalje je u svom govoru na- glasio, da je za nas svejedno, da li su na Vlasti u Italiji demokrate ili fašisti. Ja mislim, da to nije svejedno! A što je najvažnije, nije nam rekao, kako če- mo se boriti da oživotvorimo naš cilj, tj. nije naglasio, da se samo putem de¬ mokratske borbe postiže pune demo¬ kratske ciljeve. Na pr. u čehoslovačkoj republici, gdje je na Vlasti demokrat¬ ska vlada, tamo ima ju čehoslovački Ni- jemci svoje škole, a to je naj bitni je za njihova narodna prava. Tu se vidi, da nije svejedno: fašizam i demokracija. Toliko o tom govoru. Dalje je predloženo, da se u našem društvu osnuje ženska sekcija, što su oduševljeno prihvatile naročito naše že¬ ne i djevojke. Od naročitog je značaja osni vanj e ženske sekcije, kad znamo, da se žene u svim demokratskim zemljama bore rame uz rame u svim strukama i svim zvanjima, pa i na frontovima, sve za slobodu i demokracij u. Dakle naše Istranke sa svojom sekcij om bi bile od velikog značaja, osobito kada se čuje gdje fašistička teorija tumači, da je že¬ na inferiorni j a od muškarca i da zato treba da se zavuče kraj peči i da bude vječiti rob muškarcu. A u isto vrijeme Ženu vidimo po kancelarijama, po ško- lama i po tvomicama. To je dokaz, da je i žena sposobna koliko i muški. Naše društvo bi trebalo da povede više računa, u sporazumu sa svojim čla¬ novima u prosvjeti, društvenom životu i t. d., da se u buduce u ljetno doba orga- hizuju izleti i održavaju češče sastanci i poučna predavanja, što se u prošloj godini nije činilo. Kad bi naše društvo povelo više ra¬ čuna, sve bi se te zadače mogle izvršiti i tek onda če pokazati svoju agilnost. Onda bi sigurno uspješnije napredova¬ lo, pa bi sami članovi i članice predla¬ gali da se nabavi jedan radio-aparat, o čemu je bilo govora na skupštini, a što bi i bilo potrebno. To sve bi morale da radi naše dru¬ štvo kako bi se čim više doprinijelo po¬ ta jedi onih načela po ko j ima i oni naj- manji i najneznatniji stiču pravo na Slobodan nacionalni razvitak i na život. Radnik A. M. VNESTI IZ ORGANIZACIJA GLAVNA GODIŠNJA SKUPŠTINA PROSVJETNOG I P0TP0RN0G DRUŠTVA »ISTRA« U SLAV. BRODU Sl. Brod, 12 februara 1938. Dne 2 velja- če 1938 godine održana Je glavna godišnja skupština Prosvjetnog i potpornog društva »Istra« u Slav. Brodu. Skupštini su prisu- stvovala 64 člana. TJ zakazano vrijeme pretsjednik otvara skupštinu prigodnim pozdravnim govorom, u kojem se zahvaljuje članstvu na lijepom od¬ zivu, što je znak, da kod svakog organlzo- vanog člana vlada izvjesno interesovanje za našU narodnu stvar. Napominje dalje, da je tokom godine data mogučnost svakom članu da si isposluje državljanstvo uz oprost od taksa. — Kako Pinansijski zakon važi samo za ovu budžetsku godinu to je rok na izma- ku i moli zainteresovane da podnesu molbe za oprost od taksa, u protivnom neče oo istih biti oprošteni. — Navodi .dalje važnije dogadjaje kok su se desili u toku godine, a koji zasjecaju u djelokrug naše emigracije. Pominje pakt prijateljstva izmedju Kraljevi¬ ne Jugoslavije i Italije, a od kolike če kori¬ sti po nas biti to če budučnost pokazati. — Komemorira žrtve za našu narodnu stvar, kojima prisutni kliču: Slava im! Po izboru ovjerača zapisnika prelazi se na tajniški izvještaj. D svom izvještaju tajnik ističe da je na koncu prošle godine bilo 88 članova. U toku prošle godine orisano je 11 članova iz članstva, jer nisu odgovarali svo¬ jim obvezama prema društvu. Mnogi su ob¬ novili članarinu jer su trebali društvenu upravu radi ispostavljanja molbi P priloga za oprost od taksa za sticanje državljanstva. Takovih je molbi ispostavljeno 51. Pozi vije i ostale, kojima je do potrebno da sto prije učine, jer se vrijeme primiče kraju. Sjednica je u toku godine održano 14 Dopisa je u isto vrijeme primljeno i otposlano 873. Iz ovoga se može zaključiti, da je društvena admini¬ stracija dosta opširna Iz blagajničkog izvještaja vidi se da je društvo aktivno za 1712.93 dinara. Prihodi su 'Znosili 6696 dinara. Ovome u prilog ide što su mnogi članovi obnovili čjanarinu i platiti zaostatak za 1936 i 1937 godinu. Rashoda je bilo 4983.25- dinara. — U rashodima pada u oči stavka pomoči proputujučim i socijalna pomoč članovima, koja dosiže svotu od 2200 dinara.. Pošto su ovi izvještaji primljeni, dana je razrješnica upravnom odboru. Kandidacioni odbor predložio je listu nove uprave, u koju su s malim izmjenama ušla stara lica, a koju je listu skupština primila. Po izabranoj upravi - javilo se za riječ ne¬ koliko članova, koji su govorili o budučem radu društva. G. Šušteršič pozivlje članstvo na slo- žan rad i preporucuje organizaciju ženske sekcije. G. K o s preporuča intenzivnljl rad na pro- svjetnom polju. Misli da bi mnogo doprinije¬ lo društvu nabavka radio-aparata. »G. J u r š i č govori o nacionalnom razvit- ku u Istri. Ističe potrebu upoznavanja naše mladeži i ovdašnje javnosti o prilikama u Istri. Preporuča pretplatu na list »Istra«. G. D a u s poziva intelktualce da dodju u društvo ili da se izjasne zašto neče da su- djeluju u društvenom radu. Poziva omladi- nu da dodje u društvo da se upozna sa dru¬ štvenim radom te da onda preuzme vodstvo u svoje ruke, prema onoj »Na mladjima svi- jet ostaje«. Občni zbor »Soče« v Celju V nedeljo dne 20. februarja 1938 ob 15 j url popoldne se bo vršil v restavraciji Narod¬ nega doma 10 redni letni občni zbor celj¬ ske »Soče« s sledečim dnevnim redom: 1. po- ! ročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo predsednice! »Kluba Primork«, 5 poročilo predsednika so- j cialnega odseka, 6. poročilo nadzornega odbo¬ ra, 7. volitve novega odbora, 8. slučajnosti. ‘ Za članstvo društva udeležba strogo obvezna J bratska društva se naprošajo, da pošljejo na j občni zbor svoje delegate. — Odbor »Soče«. EMIGRANTI U ZAGREBU ! Sivi na zabavu »Istre« u su-1 botu u »Kolo«. Početak u 8% s. OMLADINA PIŠE... Odlučili smo da barem jedamput mjesečno donosimo i ovu rubri- ku u kojoj če se objavljivati sastavci naše omladine. Time bi htjeli da dademo i omladini mog učnosti da započne aktivno sudjelovati i pisanjem u našoj emigraciji. Svi pokreti i kod nas j vani imaju u svojim »lasilima omladinske rubrike gdje omladina iznosi svoje po¬ glede i gdje zapoeinje svojim publicističkim radom u pokretu. Prema torne treba i ove sa stavke smatrati kao pocetmcke. Uz to su o vi omladinski priloži ve činom iz pera radničke omladine, a je¬ dan je izravno iz Istre. ... .. Otvaranjem ove rubrike pozivljemo omladinu na sto aktivniju sa- radnju. PO SVITU SE. NE PAnn SAMO OD 1 GLADA,... Za Veliku Gospu bija san na Sušaku. Poša san da Vidin kraj u kojemu san se rodi j a, makar iz daleka. Sin san toga kraja. Moja mati tamo iza Učke se pati, a otac je zdaha u njihovih šakah. Ja san mora majku napustiti, drukčije bin bija mora za drugega ubiti i umriti... I tako mora sad mati sama po kamenu zemlju na kup strgati da bi koje batvo uredilo. Koliko je samo ona Boga molila da bi njoj dica srična bila. Zato je i ba- danj suza prolila, ali njoj dica još nikad nisu srična bila. A njujen sinu Istrani- nu još nikad na oko suze ne sunu, ali ništo teže mu srce steže. Oh, da moren k njoj bliže, ma kad prid menom su ta vrata zaprta. Njujen sinu ni več ža ni ubiti ni umriti, ako če ljudima potle bo¬ lje biti. Zač po svitu se ne pati samo od glada, več i od boli i jada. B. K. OMLADINAC O NAŠOJ DJECI Imao sam prilike da upoznam jedan dio naše zagrebačke periferije, gdje živi jedan veliki broj naših Istrana. Imao sam prilike da vidim kako žive U naši Istrani. To je bilo na večer, kada je zapao prvi mrak. Vla¬ žim u kuču i pozdravim. Pita me jedna že¬ na, šlo želiih. Kažem joj, da popisujem dje- cu, koja če dobiti darove za Nikolinje. — »Aha, aha, dajte neka ih odnese krampus!« — »Koliko imate djece?« — »Dvoje, jedno muško, jedno žensko«. Eto, to je majka dvoje djece, izmučena, izgladnjela tako. da bi čovjek morao reči, da je žena skroz na skroz bole sna, tuber¬ kulozna. U to vrijeme javi se djevojčica: »Mama, daj mi malo kruha«. Majka odgo¬ vara: »A niman ga u kuči, vragu mrve, sinko!« Pitam, da li joj radi muž. Slijedi odgovor: »Ne!« — To je stan bes svijetla, bez drva i bez kruha. Kad su djeca shva- tila, pošlo sam ja došao, dodju k meni. Do tadu su -Stojala kod prerzora, jer kros pro- zor ipak udara svijetlo s ulice. Rekao sam im, gdje če se to davati. Djeca su odmah po¬ stala veselijo i raspoloženija, jer se ipak neko sjetio i njih. Idem dalje, u drugi stan. Ista pjesma. Troje djece, -muž bez posla. Otvgram vrata. Djeca se igraju, a čim su me opazila, skočila su k meni i veselo m.e gledala. Pitaju me, kuda čemo iči. Ona su se poveselila, da idu nekud van, na izlet. Kad sam im rekao, da ne idemo nikuda, jer je zima, djeca su prighula glave i nekako im je bilo žao. Nakon kratke Stanke digne jedno glavu i upita: »A kada demo iči?« — Smo' sam im objašnjavati, da je sada zima i da čemo iči čim postane Ijepše vrijeme. Djeca su postala nakon toga malo veselija. Rekao sam da sam ih došao popisati za ni- kolinjski dar. Djeca su od veselja počela pjevati i skakati po sobi tako, da su za je¬ dan časal zaboravili na svoju nevolju. Otac sjedi kraj štednjaka i puši lulu, žena mn radi negdje privatno i dobiva 400 dinara na mjesec. Od toga živi 5 članova obitelji. Za stan od jedne sobe plačaju 150 dinara mje- sečno Dakle, ostaje im 250 dinara za hra¬ mi, odječu, obuču i sve ostalo što je po¬ trebno u kuči. O torne bi se moglo mnogo govoriti, ali čemo za sada pustiti — na raz¬ mišljanje. Hoču da izadjem i primarn za kvaku da otvorim vrata, kad tamo: djeca su doznala da sam došao u njihovu blizinu, pa ms dotekala pred vratima jedna prilično ve¬ lika grupa dječaka i djevojčica. Slijede raz¬ ni upiti: »Kaj idemo opet na izlet?« »Zakaj popisujete?« »Kad čemo iči u društvo?« Ud. Na to sve im odgovaram, ali treba iči dalje za poslom. Hoču da udjem u stan i sva dje¬ ca za mnom. Nišam mogao nikako da ih od¬ bijem od sebe. Rekao sam im, neka me če- kaju vani. Obavim svoj posao i izadjem. Jasno, djeca za mnom. Idem dalje. Kad ta¬ mo, stane pred mene jedan mališan, još mu nema ni 5 godina. Bio je uvijek s djecom na izletu i na svim priredbama što smo ih priredili za njih. Taj dječak izgledalo je da pretstavlja sve one mališane koji idu iza nas. On je došao tako daleko sa svojim is- pitivanjem, da je upitao, što je sa ovim na¬ šim domom na Trešnjevci i kad če se po¬ čeli zidanjem. Nišam znao, što da mu odgo¬ vorim na to Dakle i djeca se interesiraiu za naš dom, jer ona vrlo dobro znadu, da bi u tom slučaju imala i ona od njega ko¬ risti. Ako več ne možemo pomoči onim ljudi¬ ma, ko je svakim danom bije Ujeda i bolest , koji svakim. danom sve više propadaju u ne volji, onda nemojmo pustiti bar tu našu mladu vojsku, da ona isto tako propada, jer kakova bi to vojska bila , kad. bi je pve.pu stili -sudbini. Dakle, vodimo računa o torne, Ijeto sj približava , naša su djeca potrebna oporavka i svego onoga, što je i ostaloj djeci potrebno. Mi moramo voditi strogog računa o toj djeci, ako hočemo da imamo jednu zdravu i sposobnu vojsku. Bila bi sramota za sve nas, kad bi Ul prepustili sudbini. OMLADINAC MILI ZAVIČAJU Otrgnuti smo bili rano i odbačeni kada još ne spoznasmo krutoga života Danas u fudjirr traže djeca zavičaj. Tudji jedan drugome, razdvojeni. Vezani us- pomenama djetinjstva, nastoje da ublaže bol čeznje napuštenog zavičaja i da stvore ilu- ziju doma svoga. Koliko li Ti se srce para i lomi od bola, kada slušaš roditelje svoje, gdje u blagim uspomenama iz djetinjsRih svojih dana spominju Tvoj zavičaj. A Ti — bolno šutiš, trpiš, misliš: gdje je moj zavičaj? Ne- maš ga nigdje omladino! Omladino, Ti trpiš, čezneš, očekuješ, da i Ti nad ješ zavičaj svoj. I nači češ ga! Grijeh, težak grijeh po Bogu brače is- pravit če se. Vratit čemo se u dom, gdje r-am se roditelji dragi rodiše. Vratit čemo se na onaj krš naš, goli, kruti, ali nama tako drag. Suza če Ti poteči i ruke češ ši¬ riti da obuhvatiš onaj goletni vrh, one paš- njake, polja, vijugave potočiče, sjenokoše i da spustiš poljubac svim milnn zakuteima, gdje Tvoji roditelji provešo mladost, svoju, a Ti si se tek rodio i ostala Ti tek uspo- rrena. Nedaleko tamo ispod Nanosa, Snježnika, Učke stoji Ahac vrh, kao smak prema ocu. Vrh je to oštar i o izlazu sunea sav je oba- sut Zlatnini tracima. Tvoji su otac i majka divili se svakog jutra ljepoti prirode i upi- jali i učili i promatrali, čeličili se u borbi za život. Postao jo tvrd i neosjetljiv kao onaj krš, koji ih vodi. Visoko tamo u br- dima, u dolinici, kroz koju teče rječica Bi¬ strica, nanizala se sela Zemon gornji i do- nji, Jablanica Žabice; Jelšane, Trnovo, Bu¬ kovica., a ponajljepše naselje medju njima sama Bistrica. Mnogo ima takvih dolinica kojima je Bog ukrasio naš dragi Kras. Okrušena go- letnim strmim vrhoviina, koji se kupaju u bistrom prozir-nom zraku, te koji paraju i guste oblake i prkose gromovima. Taj ažur¬ ni bistri zrak i orlovski pogled sa višine donosi čovjeku vedrinu, humor, značaj. Omladino daleko. su od Tebe ti zakutci zavičaja Tvoga, — roditelja Tvojih. Ne čez¬ neš jedino Ti za istarskim. kraškim, pri¬ morskim zavieajnm. Hiljade drugova Tvojih, brače Tvoje, diljem ovog svijeta moralo je da' napusti mili zavičaj. Pitaš se, zašto? Ljubim Te, slovenski zavičaju, žarko Te u mislima grlim i plačem. Moje tvrdo pero pokušava da na strpljivi papir napiše i na¬ riše sliku Tvoju, te da trajno budu vezane moje misli kao pred oltarom. »Ti si zavičaju moj, ja sam pak Tvoj!« OgrijeŠio sam se o Tebe zavičaju mili. Moje Te misli risu meni dragim čežnjama u svome duhu. Koliko li je oskvrnuče i nasilje izvršeno nad Tobom. Tvoja imena, koja sada nosiš, sramote Tebe i vape za pravdom. Draga moja kraška zemljo, kad bi Te Bog stvorio da možeš sama da govoriš i is- kazuješ svoje boli, tada bi Ti hukom i bu- kom zbacila sa sebe nametnika Tada bi se zaodjenula u ruho svoje rnajke zemlje i odahnula i preporodila se u svoj svojoj prirodnoj djevičanskoj ljepoti. Djeca Tvoja vratila bi se u krilo Tvoje i zavoljela Te mnogo dublje. Pretrpjesmo dosta boli. Bračo, omladino, nf_ dopustite da izgubite bilo kada svoj za¬ vičaj. Samo onaj poznaje bol čeznje, koji je jedilom izgubio, napustio svoj dom. U svi¬ jetu. si* ostavljen, napušten, nemaš nigdje druga, drugaricu svoju. Nitko Te ne shvača. Nemaš prijatelja. Htio bi da podješ u zavičaj svoj — ne smiješ — i da potražiš utjehe, da osvježiš duh svoj, da obnoviš mile uspomene djetinj- stva svoga. iz onih lijepih dana bezbrižnoga doba, te da kreneš opet u svijet, okrepljen u duši i osvježen na predaniji rad, za krep- kiji posao, te u nadi da češ moči opet da podješ, kad Ti ustreba na izvor utjehe, bez zapreka i bez straha, i da ushtjedneš li slobodno provodiš .svoje stare’ dane u zavi- čaju svome. Grm. LIJEPO JE Lijepo je kad sunce sjajno S vedrog nas neba grije I kad premalječe bajno Svoje bijele ruže sije. Lijepo je kad ptičice male Po zelenom lišču pjevaju IIo da se srebrnim zvončičima Slatko pozdravljaju. Lijepo je ■kad zvijezde bijele Drhčuč se po nebu šetaju I svoje srake blijede Na čitavu zemlju bacaju. A gdje nema slobode Sve je sjetno, zvijezde su suze: Al nek budu za te, Istro draga, Sve bijele, premalječne ruže. Ovu smo pjesmu primili ovih dana iz Istre, pa je donosimo u omladinskom dijelu kao simbol jedinstva naše omladine u emi¬ graciji i naše omladine tamo. »Istra« izlazi svanog t ledna n petaK —Broj Cekovnog računa 36.789 — Pretplata: za cijem godinu 48.— din., za poia godine a.— tun za inozemstvo dvostruko. za Ameriku i dolara na godtnn — Oglasi se raeunajn po cjenlku. — Vlasnik • izdavač: Konzorcn »Istra« Masarvkova 28a, U. Oroj telefona 67-80. — tn uredništvo odgovara IVAN STAK1. Zvoniml- rova ulica 48 III. kat. — Tisak: Stečajnlna Jugoslovenske štampe d. d.. Zagreb, Masarykova ulica broj 28a. — Za tiskarn odgovara Budoll folanovic. Zagreb, Iliča broj 111»