v,
P0(
nsl ali
S1
L u (■ rigl >ka
lil!
nit
me ičal i,»
ini »tal
dC
OB
DNEVU MRTVIH
Postojte vetri, ki čez plan hitite! Postojte vetri, malo po trpi te.1 Postojte vetri, rane ohladite, postojte vetri, nas ne pozabite!
Saj mi smo padli za ideje, srečo. Umrla naša srca so trpeča. Tu po gozdovih, grapah in dolinah še slišijo se v temni tihi noči obupni klici, vzdihi umirajoči.
Veter veje čez grobove, polja,
ustavi v gmajnah, grapah se odročnih
pa boža, šepeta tolažbe
vsem tistim,
ki pozabljeni leže.
Le tu in tam popotnik se ustavi, utrga cvet in postoji. In veter zgane se v travi pa spet prek polj, grobov tja v dalj hiti.
dijakinja ŠM
iuzbenopolitiOni zbor oobcine
0 USTAVNI RAZPRAVI IN BODOČIH NALOGAH
Enotna podpora izhodiščem
Družbenopolitični zbor občine Kamnik je na seji 15. oktobra 1973 ocenil Potek in vsebino javne razprave o spremembah zvezne in republiške ustave. Uvodno obrazložitev vsebine ustavne razprave je podal ing. Ferdo Cvetko, Predsednik občinske konference SZDL. Po razpravi, v kateri je pozitivno Ocenil ustavno razpravo, je zbor sprejel naslednje ugotovitve in stališča:
Občani in delovni ljudje kamniške občine dajejo polno podporo temeljnim izhodiščem ustavnih sprememb, ki po oceni javne razprave pomenijo potrditev našega dosedanjega socialističnega samoupravnega razvoja in nov velik prispevek k uveljavljanju delovnega človeka in njegovih interesov Pri odločanju o rezultatih njegovega dela na vseh področjih in na vseh ravneh.
Družbenopolitični zbor podpira predloge in pripombe, dane v javni razpravi z namenom, da bi bila naša ustava, kot temeljni samoupravni akt naše socialistične družbe čimboljša in trajnejša podlaga za hitrejši razvoj socialističnih družbenih odnosov v prihodnje. Številne pripombe in predloge je treba upoštevati tudi pri oblikovanju občinskega statuta in statutov TOZD, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
Sedanjo razpravo o spremembah ustave je potrebno nadaljevati s trajno aktivnostjo za uresničevanje ustavnih sprememb. Zato je ena najpomembnejših nalog družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih dejavnikov pospešeno oblikovanje osnutka občinskega statuta ter statutov samoupravnih skupnosti.
Upoštevajoč mnenja v javni razpravi, družbenopolitični zbor podpira piedlog, naj bi bil bodoči skupščinski sistem v občini zasnovan na dveh zborih: na enotnem zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. V samoupravno odločanje v občinski skupščini je treba vključiti vse samoupravne interesne skupnosti.
Pogoj za uspešno delovanje delegatskega sistema je dobra kadrovska sestava delegacij. Zato bodo morale organizacije SZDL, sindikati, ZKS, ZMS in drugi dejavniki vložiti veliko prizadevanj ob izbiri možnih kandidatov za delegate.
Neposredna naloga SZDL in sindikatov je ustanovitev koordinacijskih odborov za volitve, ki jih je treba čimpreje ustanoviti v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela.
Evidentiranje možnih kandidatov za delegacije naj bi opravili najkasneje do konca letošnjega leta.
Občinska konferenca SZDL in občinska skupščina naj proučita, kako so bila uresničena programska izhodišča občinske konference SZDL, ki so bila sprejeta ob skupščinskih volitvah leta 1969.
Družbenopolitični zbor sodi, da bi bilo treba podobna programska izhodišča, ki naj upoštevajo že sprejeti srednjeročni načrt razvoja občine Kamnik od 1971-1975 in druge dokumente, oblikovati tudi ob prihodnjih volitvah delegacij spomladi 1974.
DELAVCI BODO ODLOČILI 0 SREDSTVIH ZA GRADNJO
ŠOL IN VRTCEV
Družbenopolitični zbor občine Kamnik, ki ga sestavljajo odborniki občinske skupščine in člani občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, je na seji 15. oktobra obravnaval tudi osnutek programa gradnje šol in otroških vrtcev v naši občini v letih od 1974 do 1978.
Zbor je ugotovil, da je bila dosedanja oblika združevanja sredstev delovnih organizacij v gospodarstvu za gradnjo šol uspešna. Samoupravni organi v delovnih organizacijah so solidarno podprli uresničevanje programa gradnje šol v letih 1967 do 1973. V tem času so delovni kolektivi z družbenimi dogovori prispevali 6,92 milijona dinarjev, kar je preko 60 odstotkov vseh investiranih sredstev v gradnjo šol na območju naše občine. Z adaptacijo šole v Tuhinju in v Šmartnem bo ta program letos zaključen. Toda s tem še niso pokrite vse potrebe na področju šolstva in otroškega varstva. Občani so v javni razpravi podprli srednjeročni program jazvoja občine Kamnik, ki predvideva gradnjo srednješolskega centra v Kamniku, nadaljevanje gradnje osnovne šole na Duplici, ki naj bi prerasla v popolno osemletko, gradnjo otroškega vrtca na Trškem polju, na Duplici, v Šmarci in na območju Komende oziroma Most. Za te gradnje bo potrebno v petih letih zbrati 31,5 milijona dinarjev. Po sedanjih predvidevanjih naj bi delovne organizacije prispevale z združevanjem sredstev na podlagi družbenega dogovora 12 milijonov dinarjev, v skladu za otroško varstvo se bo z rednimi prispevki zbralo okrog 7,5 milijona dinarjev, občinska skupščina naj bi v svojem proračunu zagotovila letno 600 tisoč dinarjev ali skupaj 3 milijone, republiška izobraževalna skupnost naj bi za center strokovnih šol prispevala 4 milijone dinarjev,
poleg tega pa bi bilo treba najeti še 5 milijonov dinarjev posojila.
Osnovna značilnost predlaganega sistema financiranja gradnje šol je, da se že sedaj dogovorjene obveznosti delovnih organizacij ne bodo povečale. Letno naj bi delovne organizacije-združevale okrog 2,1 do 2,4 milijona dinarjev. Ta sredstva bi delovni kolektivi združevali iz svojega dohodka in ne iz sklada za osebne dohodke. Približno bi bil prispevek posamezne delovne organizacije 0,8 odstotka od brutto osebnega dohodka. Poudariti je treba, da s tem prispevkom ne bi bili obremenjeni osebni dohodki, pač pa bi bili le-ti le merilo za določanje obveznosti posamezne delovne organizacije.
Na podlagi uresničevanja izhodišč nove ustave se je družbenopolitični zbor zavzel za to, naj o združevanju sredstev odločajo delavci v sleherni temeljni organizaciji združenega dela z referendumom. Sprejet je bil tudi predlog, naj prispevek za investicije v šolstvu in otroškem varstvu plačujejo tudi delovni kolektivi v družbenih službah in javni upravi.
Zbor je sklenil predlagati delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela, naj bi bil referendum o združevanju sredstev za gradnjo šol in otroških vrtcev hkrati v vseh delovnih organizacijah in sicer 20. decembra letos.
Družbenopolitične organizacije bodo morale poskrbeti, da bodo delovni ljudje cimbolje seznanjeni s programom gradnje in da se bodo za združevanje dela svojega dohodka odločili na podlagi stvarnih potreb na tem področju. _jc
LETO XII ŠT.10. OKTOBER ,1973 «1 DINAR
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Odborniki skupščine o kadrovski politiki in problemih zaposlovanja
Ni slučajno, da je občinska skupščina osrednjo točko zadnje seje posvetila kadrovski problematiki v naši občini. Odborniki so dobili analizo o kadrovski politiki in kadrovskih službah v občini, ki jo je pripravil zavod za zaposlovanje in katere povzetek smo objavili v predzadnji številki, drugi del pa objavljamo v današnji številki Kamniškega občana.
Obenem so obravnavali tudi osnutek družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike, vendar ga niso sprejeli. Predlagali so, naj se o njem izrečejo vse organizacije združenega dela in pošljejo svoje pripombe.
Skupščina je sprejela več sklepov, ki jih bo posredovala vsem delovnim organizacijam in samoupravnim skupnostim. Sklepi se nanašajo na štipendiranje kadrov, na sistematično planiranje kadrov, na ustrezno stanovanjsko politiko, na kadrovske službe v podjetjih in na podobna vprašanja.
Zanimiv je predlog, naj bi gradbena podjetja prodajala stanovanja predvsem tistim, ki imajo vsaj enega člana zaposlenega v Kamniku. Na ta način bi pridobili več strokovnih kadrov, ker nekvalificirani delavci iz Ljubljane v Kamniku ne kupujejo stanovanj.
Odborniki so tudi sklenili, da je treba do konca letošnjega leta pripraviti vse potrebno za gradnjo srednješolskega centra v Kamniku. V programu investicij v šolstvu od leta 1975-1980 naj ima prednost gradnja posebne osnovne šole.
-lj
Svojce padlih in ostale občane obveščamo, da bpdo na območju krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica, Godič in Črna ob Dnevu mrtvih spominske svečanosti 31. oktobra 1973 in sicer:
- pri spomeniku v Stranjah oh 16. uri
- pri spomeniku 51 takem v Črni ob 16.30 uri
- polaganje vencev pri spomeniku padlim planincem v Kamniški Bistrici ob 17. uri
KO SZDL IN KO ZZB NO V KAMNIŠKA BISTRICA - GODIČ IN ČRNA
ŽIVAHNA PREDKONGRESNA AKTIVNOST ORGANIZACIJ ZK
Občinska konferenca ZKS je na zadnji seji 16. oktobra sprejela program predkongresne aktivnosti Zveze komunistov v naši občini. Izhodišče programa je, da je treba vso pozornost v obdobju pred 10. kongresom ZKJ in 7. kongresom ZKS usmeriti v preverjanje uresničevanja že sprejetih sklepov in stališč.
Pregleda, kako so bila uresničena sprejeta stališča in programi, se bodo morali lotiti predvsem v osnovnih organizacijah ZK. Tu bodo razpravljali tudi o vlogi in nalogah subjektivnih sil, ki jih narekujeta nova zvezna in republiška ustava. Osnovne organizacije bodo oblikovale tudi izhodišča za izbiro kadrov za bodočo občinsko konferenco ZK in za vodstva osnovnih organizacij ZK.
V petih aktivih bodo člani ZK podrobno proučili aktualne probleme s svojega delovnega področja. Tako bo aktiv komunistov delavcev pregledal, kako se uresničujejo dogovori o kadrovski politiki in o delavski kontroli. Pogledali bodo tudi, kako je z gradnjo delavskih stanovanj.
Aktiv prosvetnih delavcev bo proučil, kako delujejo komunisti na šolah in kako se uresničujejo stališča republiške skupščine o idejnosti vzgojnega dela.
Aktiv komunistov odbornikov bo razpravljal o tezah za nov občinski statut in posebej o vlogi krajevne skupnosti v komunalnem sistemu.
Mladi komunisti bodo govorili o vzrokih za premajhno vključevanje mladih v družbenopolitično delo in poskrbeli za boljše idejnopolitično izobraževanje mladih.
V predkongresno aktivnost se bodo, vsaka na svojem področju, vključile tudi vse komisije pri občinski konferenci ZK.
Občinska konferenca ZK je na zadnji seji sprejela tudi obsežen program idejnopolitičnega usposabljanja v organizacijah ZK. V okviru tega programa je predvidena tudi politična šola, ki bi v obliki strnjenih predavanj (trajala bi osem dni) posredovala slušateljem, zlasti novosprejetim članom Zveze komu-
nistov, osnove marksizma.
Industrijski kombinat SVIT - KAMNIK
Priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: purol, neostik, mebloton, lesk, motogril kot tudi tehnično keramiko, elektro-izolacijski material, modne gumbe.
GOSPODARSTVO V I. POLLETJU
Resno se spoprijeti s težavami
Rezultati kamniškega gospodarstva v letošnjem prvem polletju sicer niso kritični, vendar opozarjajo, da se bo treba krepko spoprijeti z vzroki, katerih posledica je manjša proizvodnja od planirane, hitrejše naraščanje proizvodnih stroškov od celotnega dohodka, počasna rast produktivnosti in še nekatere slabosti.
Taka je bila rdeča nit nedavne razprave na seji občinske skupščine. Zato je skupščina sklenila, naj delovne skupnosti skupaj z odborniki temeljito proučijo sedanji položaj in sprejmejo ustrezne ukrepe.
Med industrijskimi podjetji jih kar 6 ni izpolnilo polletnih planskih predvidevanj v proizvodnji. Tri podjetja so imela celo manjšo proizvodnjo (po vrednosti) kot lani v enakem obdobju.
Vrednost ustvarjene proizvodnje v I. polletju je znašala 431 milijonov dinarjev.
V tem obdobju so kamniška podjetja izvozila za 5,8 milijona dolarjev svojih izdelkov, kar je za 33 % več kot lani v . enakem obdobju. Največji izvoznik je tovarna usnja z 2,3 milijona dolarjev, sledi ji Stol z 1,5 milijona itd.
Graditelj je povečal vrednost proizvodnje napram lanskemu polletju kar za 42 %. Trgovsko podjetje Kočna je v tem obdobju povečalo svoj promet za 15%. Promet v Kočni predstavlja polovico vsega blagovnega prometa v trgovini na drobno.
V družbenem sektorju gostinstva se je promet povečal za 33 %. Število nočitev se je povečalo za 18 %, predvsem na račun domačih gostov, medtem ko je bilo nočitev tujcev, za tretjino manj, kot v lanskem prvem polletju.
Gostje so povprečno bivali v Kamniku 2,4 dni.
Med obrtnimi podjetji je največji porast celotnega dohodka doseglo podjetje Meso (26,4 %).
Za kamniške gospodarske organizacije je značilna znatno boljša plačilna sposobnost kot lani. To je rezultat boljše izterjave in medsebojnih poravnav. Čas vezave sredstev pri kupcih se je zmanjšal od lanskih 71 dni na 54 dni. Povprečni izplačani mesečni osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu so znašali v prvem polletju 1.903 dinarjev, kar je za 12 % več kot lani. Manjše povprečne osebne dohodke kot lani so izplačali v trgovskem podjetju Kočna, v Komunalnem podjetju in v restavraciji Stol.
Zakaj različne cene
Kot prejšnja leta, tudi letos ponovno ugotavljamo, da cene prehrambenih izdelkov še vedno niso vsklajene med občinami, niti ne med trgovskimi organizacijami v občini, vendar pa razlike v cenah enakih izdelkov niso zelo očitne.
To je ugotovitev iz poročila o pregledu prodajnih cen nekaterih prehrambenih proizvodov, pijač in čistil, ki ga je opravila občinska strokovna služba konec avgusta letos v Kamniku, Domžalah, Ljubljani in Kranju. O njem so razpravljali odborniki na septembrski seji.
Primerjava cen je pokazala, da so bile v povprečju cene 68 proizvodov najnižje v poslovalnici Mercatorja v Domžalan, za 0,2 % višje cene so imeli v poslovalnici Napredka v Domžalah in Mercatorju v Ljubljani, za 12 % višje v poslovalnici Emona v Kamniku, za 1,4 % višje v poslovalnici Kočne Kamnik, v poslovalnici Emona v Ljubljani so bile cene za 1,6 %, v poslovalnici Živila v Kranju pa za 2,2 % višje od ravni cen v Mercatorjevi trgovini v Domžalah.
Na oblikovanje cen vplivajo tudi različne stopnje prometnih davkov. Zato bi jih kazalo med občinami malo bolj vskladiti.
Skupščina je naročila službam, naj pregledajo cene brezalkoholnih pijač v Kamniku in primerjajo cene komunalnih storitev v občinah Domžale, Kranj, Škofja Loka, Radovljica in Trbovlje s kamniškimi cenami. ,.
Obrt kot postranski poklic
Po odloku občinske skupščine lahko v naši občini delovni ljudje opravljajo vse obrtne dejavnosti kot postranski poklic, če imajo ustrezno strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost.
Za občane, ki so zaposleni v delovnih organizacijah mora dati soglasje za opravljanje obrti kot postranskega poklica, če gre za proizvodno obrt, samoupravni organ delovne organizacije. Za storitveno obrt takega soglasja ni treba.
s.
POSLOVNI ČAS V TRGOVINAH, GOSTILNAH IN STORITVENIH OBRTNIH DELAVNICAH
Občinska skupščina je sprejela odlok o razporeditvi poslovnega časa v trgovskih in gostinskih lokalih in v storitvenih obrtnih delavnicah.
Po tem odloku mora biti vsako nedeljo dežurna najmanj ena trgovina z živili. Bencinske črpalke morajo poslovati poleti najmanj od 6. do 21. ure, pozimi pa od 6. do 20. ure. Gostinski lokali obratujejo do 22. ure oziroma najdalj do 24. ure. V dneh pred državnimi prazniki, na pustno soboto in nedeljo ter na pustni torek lahko obratujejo do 4. ure zjutraj. Na Novo leto pa so lahko odprti vso noč.
Storitvene obrtne delavnice (frizerji, avtomehaniki itd.) morajo biti odprte vsak dan najmanj 7 ur, ob sobotah pa 5 ur. Vsaj en dan v tednu so dolžne poslovati tudi popoldne, od 14. do 18. ure.
Skupščina je priporočila frizerskim delavnicam za ženske, naj se med seboj dogovorijo glede nedeljskega dežurstva, če se bo to izplačalo.
s.
110 milijonov za kamniško ^^odn^ospodarstv^^
Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji pretresli poročilo vodne skupnosti Ljubljanica-Sava o uresničevanju programa vodno-gospodarskih del na območju naše občine.
Od 110 milijonov starih dinarjev, ki bodo porabljeni za dela v naši občini, je porabljenih polovica za ureditev Pšate v Mostah, ki bo v kratkem končana. -■. # ■ ..
Ureditev desnega brega Kamniške Bistrice, ki je v teku, bo zahtevala 51 milijonov starih dinarjev. Letos je na vqtjo le 29 milijonov starih dinarjev. Za manjša vzdrževalna dela in za popravilo pragov je bilo porabljenih 8,2 milijona starih dinarjev, za razne meritve in za izdelavo projektov pa okrog 18 milijonov S din.
Po ureditvi Pšate bo težišče del na Nevljici. Tu je treba najprej urediti od izliva Nevljice do Nevelj. Povezati je treba oba že regulirana odseka Nevljice v Srednji vasi in podaljšati regulacijo Nevljice od Potoka do Vasena
Odborniki so priporočili vodni skupnosti, naj prouči možnost za regulacijo Nevljice v Smartnem v Tuhinju in očisti potok Reko v Mostah. "lJ
Volitve in imenovanja
Občinska skupščina je za gradbenega in urbanističnega inšpektorja imenovala dipl. ing. Cirila RATAJCA iz Ljubljane.
Za komandirja postaje milice v Kamniku je bil imenovan dosedanji pomočnik komandirja Jože KALAN.
Skupščina je za novo ravnateljico Glasbene šole imenovala Katarino ARCON, glasbenega pedagoga iz Ljubljane.
Za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo je bil imenovan Matjaž VRBOLE, referent za premoženjsko pravne zadeve pri SO Kamnik.
SLOGA K STOLU
Po daljših razpravah so se delavci obrtnega podjetja Sloga odločili, da se Sloga združi z industrijo pohištva Stol. Od prvega januarja prihodnjega leta bo Sloga poslovala kot temeljna organizacija združenega dela v okviru Stola. O tem sklepu kolektiva je predsednik delavskega sveta Sloge obvestil občinsko skupščino na njeni seji 11. oktobra.
Odborniki so zavzeto razpravljali o položaju v Slogi že na predzadnji seji 18. septembra, ko so govorili o položaju kamniškega gospodarstva v prvem polletju. Takrat so ugotovili, da podjetje še vedno posluje z izgubo. Zato so bile ostre zahteve posameznih odbornikov, da se v podjetju uvede prisilna uprava. Končno je prevladalo mnenje, da se z odločitvijo počaka še do naslednje seje, ko naj skupna komisija obeh delovnih organizacij poroča o rezultatih analiz za združitev obeh organizacij. Odlašanje je torej Slogo pripeljalo pred dilemo: ali prisilna uprava ali pa združitev. Odločili so se, čeprav nekoliko pozno, za drugo, vsekakor boljšo in perspektivnejšo rešitev. Res, največji nesmisel bi bil za vsako ceno vztrajati pri sedanji dragi obrtniški proizvodnji v času, ko si tudi pri nas moderna tehnologija in sodobna organizacija dela z naglimi koraki utirata pot.
Kadrovske službe v občini Kamnik
(NADALJEVANJE IN KONEC}
V 13 delovnih organizacijah se 9 zaposlenih ukvarja samo s kadrovsko problematiko, ostali (19) pa le po nekaj j na dan ali teden.
Koliko časa se ukvarjate s kadrovsko problematiko?
Št.
zaposlenih
nekaj ur na teden
nekaj ur na dan
samo s kadrov, prob. se ukvarjam
1. 2. 3. 4. 5. 6.
-ki
Ba
a h
Iti od ra<
9 10
Tudi strokovna usposobljenost posameznih kadrovnikov ni zadovoljiva: v 2 delovnih Organizacijah imata osemletko ah NSŠ, v 3 poklicno šolo.
V 7 delovnih organizacijah kadrovnik meni, da je število zaposlenih v kadrovski službi premajhno. Pomoč potrebovali za reševanje socialnih problemov ter funkcionalno izobraževanje v delovni organizaciji, pa tudi pravnih problemih, problemih nagrajevanja itd.
Katera področja znanja so za kadrovnika najpomembnejša v vaši delovni organizaciji - razvrsti odgovore ( pomembnosti - : L
Vrstni red odgovorov
lil
odgovori industrija obrt in drugi skupi
1. znanje iz ekonomije
2. poznavanje načel in zakonitosti prava
3. podrobno poznavanje nekaterih zakonov
4. obvladanje vsaj enega tujega jezika
5. psihologija dela
6. obvladanje strojepisja
7. poznavanje tehnologije vaše del. org.
8. poznavanje načel medicine dela
9. podrobno poznavanje psiho-fizičnih zahtev vseh del. mest v vaši del. org.
10. druga (ni bilo odg.)
5 1
3,5 9 6 7
3,5 8
4Val
lo
3
9P
7. 6P
2P 7fei
5do
Hiš niš
Kadrovniki menijo, da je za njihovo vsakdanje delo najvažnejše znanje prava, na drugem mestu poznavati tehnologije v del. org., na tretjem podrobno poznavanje nekaterih zakonov, na četrtem znanje iz ekonomije, šeleBai petem podrobno poznavanje psiho-fizičnih zahtev delovnih mest v del. org. itd. Zelozapostavljena je pomembn* poznavanja psihologije dela in še bolj poznavanje principov medicine dela. To nam kaže strokovno usmerjeni kadrovskih služb, pa tudi nakazuje, iz kakšnega strokovnega teama naj bodo sestavljene. Kaže, da bi *r< problematiko zajeli z naslednjim teamom: kadrovnik, pravnik, tehnolog, socialni delavec, varnostni irftiv zdravnik-specialist za medicino dela, psiholog. Seveda ni potrebno, da bi bih vsi ti strokovnjaki zaposleni let kadrovski službi, pač pa naj bi imeli v kadrovski službi stalne funkcije, odgovornosti. Kadrovske službe morajo dej teamsko. 1
V manjših delovnih organizacijah, zlasti v obrti, bi moral biti zadolžen za kadrovsko problematiko eden administrativnih uslužbencev, funkcijo kadrovnika pa bi moral imeti direktor. Za nekatera dela bi bilo naj« najracionalnejše, če bi se poslužili zunanjih strokovnjakov (pravnik pri sestavi sprememb pravilnikov funkebit planiranja bi najbrž morala prevzeti za pripravo predlogov strokovna služba občine, zdravnika psihologa itd ) far Največja težava kadrovskih in razvojnih služb v delovni org. je vsaj srednjeročno planiranje/izdelajo plan potreb W> eno leto, čeprav med letom deloma odstopajo od njega, kar pa je pričakovano za vsak plan. To nam pa za pripraio kadrov določene strokovne smeri ne pove dosti. Nobena tovarna nam npr. ni dostavila kadrovskih potreb, nitiL številu niti v smeri strokovnosti za svojo razširjeno dejavnost za nekaj let vnaprej, čeprav so morali izdelati svloi investicijske plane že dosti prej. Glede na strukturo zaposlenih (npr. pričakovane upokojitve, odhodi k vojakom itfc se da sklepati, kakšne kadre bodo potrebovali za izpraznjena delovna mesta. Vsaka kadrovska služba mora poznf odstotek fluktuacije v svoji del. organizaciji. Mora celo predvideti glede na določene organizacijske ukret spremembe, če se bo fluktuacija večala ah manjšala. Seveda so še mnogi drugi dejavniki, s pomočjo katerih sel, dosti dobro planirati, vsekakor nič manj zanesljivo kakor npr. v določenih poslovno-komercialnih problemih. & Na vprašanje „Kdo v vaši delovni organizaciji pripravlja predlog za kratkoročno in dolgoročno planirarp kadrovske politike" je najpogostejši odgovor „vodje vseh delovnih enot", kar je razumljivo važen element, a nič ve Na drugem mestu je odgovor „kadrovski plan imamo le za eno leto", kar prikazuje naslednja tabela:
Kdo v vaši sodelujejo):
odgovori
del", org. pripravlja kratkoročno ali dolgoročno planiranje kadrovske politike (obkroži vse,
industrija
drugi
1. kadrovnik
2. analitska služba
3. vodja splošne službe
4. vodje vseh delovnih enot
5. predsedstvo sveta vaše del. org.
6. komisija ali odbor, v katerega resor spada kadrovska problematika
7. komisija ali odbor za razvoj in planiranje
8. kadrovsko planiranje imamo le za 1 leto
9. kadrovske potrebe narekuje vsakdanja praksa, nimamo pa planiranih
skufca tet -ti
Dv:
f
m I
m
ga
3
3de 5ko I
nc.
■m
Odgovor na vprašanje: „S katerimi ukrepi izvajate začrtano kadrovsko planiranje? " kaže, da se kadrovske služj trudijo, da bi realizirale kadrovsko politiko svoje del. org. Tudi vsa vprašanja, ki zajemajo problem zakonitosti jde spoštovanja samoupravnih aktov, kažejo, da kadrovske službe zelo prizadevno skrbe za red in zakonitost. p|;
mi
1 Ve
Zaključki CD
p<
i'
Z anketo o kadrovskih službah smo zeleh izvedeti, katere so za razvoj kadrovskih služb ključne težave ter kakš«J.aj vpliv imajo na kadrovsko planiranje v lastni del. org. z namenom, da bi mogli vplivati na hitrejši razvoj teh služb. P£?! planiranju dejavnosti bi morali biti, glede na pomanjkanje delovne sile, druga načela (finančna, tehnološK*' organizacijska) podrejena kadrovskemu. Prevladati mora miselnost, da je sestavni del dobre kadrovske politilCl strokovno in samoupravno reševanje problemov.
Še naprej je potrebno močno podpirati študijske ambicije mladine (s štipendiranjem, urejanjem šolstva itd-^? Utrjevati vzdušje, naj vsak sposoben mladostnik študira do svojih sposobnostnih možnosti, in to ne glede na socialrt poreklo. Potrebno je ustvariti tudi možnosti za realizacijo tega z urejeno štipendijsko politiko" ter organizacijski!^ ukrepi omogočiti študij tudi že zaposlenim. ^
Investicijska politika mora podpirati mehanizacijo proizvodnje, ne pa širjenja, da bi z manj zaposlenimi dose|f večjo produktivnost. To pa zahteva racionalno zaposlovanje razpoložljive delovne sile ter racionalno izobraževanje E delovne sile ter kot predpogoj: sistematično planiranje kadrov. Ukinjati pa je potrebno tudi nenujna delovna mestl^
S stanovanjsko politiko podpirati priseljevanje strokovnih kadrov. 0,
kj
Razviti je potrebno kadrovske službe: k-
- V vseh delovnih org. se morajo določiti funkcije kadrovske službe po strokovno utemeljenih merilih. p( • Te funkcije morajo biti poverjene določeni osebi kot delovne naloge. Ne pa, da naloge določijo šele, ko problefuj
nastane, nikogar pa ni, ki bi skrbel za sistematičnost in razvoj.
- Za vsako od teh funkcij je treba določiti, katere strokovne ugotovitve so nujen pogoj, da bi mogel ustrez&Vc samoupravni organ perspektivno rešiti problem. Delovne org. pa naj bi same odločale, katere od ugotovitev bod'te pripravili domači strokovnjaki, katere pa zunanji sodelavci. ,la
- Kadrovike v tovarnah je nujno potrebno razbremeniti nekaterih administrativnih del, da bi mogli vso svojo skrjki posvetiti kadrovskim problemom - ljudem. Idi
- Zaposlene v kadrovskih službah je potrebno v obliki funkcionalnega izobraževanja seznaniti o aplikaciji na#ol medicine dela ter s psihologijo dela (medsebojni odnosi, nagrajevanje, osebnostno-sposobnostna struktura ljudjjkj Menimo, da je znanje s tega področja pri nameščanju, premeščanju, napredovanju zaposlenih prav tako nujno k" npr. podrobno poznavanje nekaterih zakonov. ol
■iPl
Vso pozornost je treba posvetiti spoštovanju samoupravnih aktov v delovnih organizacijah, zagotovi";! samoupravno in politično varnost vsem, ki se na osnovi sprejetih načel, napisanih v samoupravnih aktih, zavzemaj'o: za načelno in samoupravno reševanje problemov. j
Družbeni dogovor o kadrovski politiki naj bi zavezoval delovne organizacije, da v svojem aktu predvidijo tu"; o možnosti napredovanja že zaposlenim. ... 'j
Nezaposlenost smo skoraj odpravili, saj je zares minimalna, in je pogosto le subjektivno pogojena. Treba pa bi bil' la doseči, da bi bila dosežena maksimalna zaposlenost že zaposlenih ter da bi maksimalno izrabili sposobnosti in znanj' si ne le čas zaposlenih. 1
S3 v
Kaj smo rekli o novi ustavi?
V mesecu septembru in oktobru tos je tudi v naši občini potekala
aJ pvahna razprava o novi zvezni in re-'ubliški ustavi. Uvod v javno razpravo je bil razgovor dr. Marjana Brec-a> podpredsednika zvezne skupščine, s širšim političnim aktivom 'bčine 7. sept. 1973 in seminar za 0-članski občinski politični aktiv, i je spremljal in usmerjal javno raz-tavo o ustavi.
V času od 12. septembra do 12. 'ktobra 1973 je bilo v krajevnih or-nizacijah SZDL opravljenih 21
prav s skupno 495 udeleženci, prave so bile v vseh krajevnih or-nizacijah, razen v krajevni organi-ciji SZDL Komenda, ki je bila licana dvakrat, vendar je prvič 'padla zaradi neurja, drugič pa za-'di slabe udeležbe, li V temeljnih organizacijah združe-I Jtega dela je bilo opravljenih 24 razprav s preko 1000 udeleženci. Po-*bnih razprav niso organizirali v j'ekaterih manjših kolektivih. I Občinska vodstva družbenopo-Mičnih organizacij in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so klicale 5 razprav, ki se jih je udeležilo 157 udeležencev. Razprave so urbanizirale skupščine temeljne kul-•"»"me skupnosti, temeljne izobraževalne skupnosti in zbor zavarovanci Skupaj je sodelovalo v javni razpravi okrog 1800 občanov. 'J Skupina ustavne komisije je že ^Pripravila tudi izhodišča za razpravo 2> delegatskem in skupščinskem sis-7 emu v občini, o katerem teče javna azprava, kot o sestavnem delu bodočega občinskega statuta. Izho-''Šča so objavljena tudi v Kamniškem občanu.
, Občani in delovni ljudje soglašajo 'afln v cei0ti podpirajo izhodišča se-leBanjih ustavnih sprememb.
Glede besedila obeh ustav je pre-n^j pripomb, da so preobsežna in . ^prostemu človeku težko razumeva. Poenotiti pojme: TOZD, delovna organizacija, OZD itd. Izraže-el|Ji so bili tudi nekateri pomisleki, če
Pomo v stanju ustavo v celoti in v '.Jakšnem obdobju tudi uresničiti v J'J'sakdanjem življenju. Postavljeno je tfbilo vprašanje, kako bomo vskladili
Samoupravne akte delovnih organizacij z ustavo do 31. XII. 1973, če ustava sprejeta šele konec leta, '•{jato pa je treba sprejeti še vrsto za-vfonov, samoupravnih sporazumov rtfi družbenih dogovorov. n(
J SO PREDLAGALI OBDANI?
Vlogo sindikatov v IX. poglavju ' hmeljnih načel republiške ustave je Keba opredeliti tudi z vidika potrefe po vzgoji in osveščanju delovnih »udi (Duplica).
j Minulo delo (v 22. členu) je trebita bolje opredeliti, ker je v zvezi s tem pojmom mnogo nejasnosti, zlas-"1> glede oblik, prek katerih naj bi Ovrednotili minulo delo. (Rudnik Rolina, Menina, Sloga).
V 20. členu bi bilo treba reči,
3
bo določal kriterije za ugotavljanje tistega dela dohodka, ki ni rezultat dela, pač pa posledica konjunkture ali drugih ugodnosti. (Slo-,8a)
i Sedanji samoupravni sporazumi o ^delitvi dohodka in osebnih dohod-'kov ne spodbujajo tistih kolektivov, ,M so dolga leta ob manjših osebnih "Pohodkih vlagali v razvoj in modernizacijo in bi danes lahko uživali rezultate teh vlaganj. (Menina)
Z ustavo je treba onemogočiti 'Nkatere pojave monopolizma pod plaščem samoupravnega sporazumevanja (trgovina, banke, proizvodnja), čigar posledice (višje cene itd.) vedno nosi občan - potrošnik. (Duplica)
i   Blagovni promet ozir. trgovino je Nba tesneje povezovati s proizvodnjo. Onemogočiti je potrebno zbiranje velikih sredstev v trgovini, ki tfiso rezultat dela, zmanjšati je treba loftevilo posrednikov med proizvajalci il?U potrošniki. Razpravljalci so podprli predlog ustavnega osnutka, da je jMstvarjeni dohodek v temeljni organizaciji združenega dela del družbe-[Hne lastnine in naj zato ima pravico Posegati v njegovo delitev tudi družba. (Zg. Tuhinj).
, (   Zakaj republiška ustava (54. čl.) |JPredvideva oz. omogoča predpi-' s°vanje obveznega članstva delovnih Organizacij v gospodarski zbornici, kar je povezano s precejšnjimi sredstvi, koristi pa ni skoraj nobenih. FOdlaga za včlanitev naj bo samoupravni sporazum. (Duplica) j   Pomisleki   glede utemeljenosti večjih režijskih stroškov pri uvajanju jerneljnih organizacij združenega de-. J* (Srednja vas). TOZD so sicer pos-• *Us, da se onemogoči odtujevanje ^dohodka delavcu, vendar tudi tu [jiObstaja možnost uveljavljanja tehno-IJ^atskih odnosov. (Titan)
Evidenco SDK, ki je sedaj zelo obsežna in zapletena, bi bilo treba ,| Prilagoditi potrebam samouprave v I H)ZD, sedaj služi samo državnim '> °rganom.
i   Osebno delo: zakaj ustava kmetu
j?fnejuje velikost obdelovalnega zem-k 1'šča, obrtniku pa ne postavlja meje j, 'astninske pravice na delovnih sredah. (Rudnik kaolina). Zemljiški ^ksimum je ovira za hitrejši razvoj Modernizacije kmetijstva. (Srednja i vas, Titan, Crna).
Zemljiški maksimum je za ravninske predele prenizek, kajti ob specializaciji kmetij in sodobni opremi bi kmetje lahko obdelali več zemlje. Za hribovske predele je sedanji maksimum primeren, ker ni mogoče uporabljati sodobne mehanizacije (Pšajnovica)
Ali je z novo ustavo ukinjena pravica do lastništva zemljišča v mestnih predelih oziroma predelih, kjer je predvidena gradnja? Zakaj? (Zavod za usposabljanje invalidne mladine).
skih odnosov. Dosledna izpeljava delegatskega sistema v občini bo zahtevala precejšnja sredstva. (Srednja vas, Menina, Sloga).
Delegati TOZD in KS v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti naj bi se menjali glede na vsebino sej, medtem ko naj bi bili delegati v republiške in zvezne organe izvoljeni za določeno mandatno obdobje. S tem bi zagotovili kontinuiteto in kakovost dela. (Šmartno)
OBČANI SO PODPRLI USTAVNA PRIZADEVANJA ZA TESNEJŠO POVEZANOST DELOVNIH ORGANIZACIJ S KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI
POTREBNO JE POVEZATI TOVARNO IN KRAJEVNO SKUPNOST
V razpravi so občani in delovni ljudje posebno podprli določilo 79. čl. republiške ustave o povezovanju delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti.
Izražen je bil tudi pomislek, če ne bodo materialno prizadete tiste krajevne skupnosti, ki na svojem območju nimajo gospodarskih delovnih organizacij. (Duplica)
Podlaga (kriterij) za delitev sredstev delovnih organizacij krajevnim skupnostim bi moral biti program in število delavcev - članov kolektiva, ki živijo v posameznih krajevnih skupnostih. (Duplica, Godič, Crna).
Krajevna skupnost bi morala imeti zagotovljen vsaj en stalen vir financiranja osnovnih potreb. To naj bi bila predvsem sredstva na podlagi družbenega plana občine, TOZD in samoupravnih interesnih skupnosti ter del davkov in taks, ki se zbere na območju KS. (Duplica). Za financiranje širših programov je osnova krajevni samoprispevek in sredstva delovnih organizacij. (Črna, Duplica)
Urejeno financiranje KS je pogoj za večjo angažiranost vseh dejavnikov v krajevni skupnosti. (Šmartno)
Delavci - proizvajalci morajo imeti točen pregled tudi nad sredstvi, ki se porabijo za financiranje federacije. (Crna)
Sredstva za skupne potrebe na vseh ravneh naj se združujejo z dogovori delovnih ljudi, ne pa s predpisi ,,od zgoraj". (Crna)
Mandatna doba samoupravnih organov v TOZD je prekratka, predlagajo 4 leta, kot za poslovodne organe. (Srednja vas, Duplica)
Mandat vodilnih delavcev v delovnih organizacijah: če bo delovna skupnost vsako leto ob zaključnem računu preverjala rezultate prizadevanj vodilnih delavcev, potem mandatna doba ni pomembna. Tako preverjanje bi bilo potrebno pri vseh vodilnih na vseh ravneh. (Duplica)
Mandatna doba samoupravnih organov naj bi bila 4 leta, da bi se na ta način zagotovila kontinuiteta in odgovornost za izvrševanje sprejetih sklepov. (Žito, obrat pekarna)
Delavska kontrola: ni pomembna oblika pač pa vsebina te kontrole. Omogočiti je treba delavcu, da bo imel vpogled v vse podatke, ki kakorkoli lahko vplivajo na njegove odločitve. (Duplica)
Statut KS naj se sprejema na zborih občanov in delovnih ljudi, ne pa z referendumom kot določa osnutek zvezne ustave. (Črna, Duplica)
Najvišji samoupravni oziroma izvršilni organ krajevne skupnosti (svet ali skupščina) naj se voli z neposrednimi volitvami. (Duplica)
V OBČINSKI DVA ZBORA
SKUPŠČINI
Skupna delegacija v TOZD ali v krajevni skupnosti naj bo osnova za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Zato bodo morale biti delegacije dovolj široke v pogledu sestave. (Črna)
Prav je, da vodilni v TOZD ne smejo biti člani delegacij v TOZD, vendar naj velja to tudi za delegate v vodstvih družbenopolitičnih organizacij. (Duplica, Alprcm)
Precej je opozoril na zapletenost delegatskega in skupščinskega sistema, zaradi česar bodo spet možnosti pojavov tehnokratskih in birokrat-
Bila pa so tudi nasprotna mnenja, češ da bo v republiški in zvezni skupščini težko zagotovljen neposredni interes delavcev, če bodo v te skupščine delegati voljeni za 4 leta, kot sedanji poslanci. (Črna - Kaolin)
Manjše TOZD bodo v skupščinah zastopane le posredno preko skupnega delegata, zato bo njihov interes težje prišel do občinske skupščine. (Sloga)
Politično-izvršilni svet: izražena je bila bojazen, da si bo ta organ hote ali nehote prilastil prevelik vpliv na odločitve zlasti občinske skupščine. Zakaj v tem organu ni nobenih omejitev glede zastopanosti vodilnih struktur. (Politični aktiv, Duplica, Črna)
Nerazumljivo je določilo 363. čl. republiškega osnutka, po katerem je lahko celo predsednik republiške skupščine izvoljen izmed članov politično-izvršilnega sveta. (Politični aktiv občine)
Javna razprava podpira težnje po enakopravni zastopanosti interesov vseh področij združenega dela v občinski skupščini. Glede na družbe-no-ekonomsko strukturo (preko 90 % zaposlenih v gospodarstvu) večina razpravljalcev meni, da bi te interese lahko zagotovil enotni zbor združenega dela ob vključevanju in večjem angažiranju skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pri odločanju o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja občine. (Politični aktiv, Šmartno, Črna - Gozd, Sloga, Godič, Duplica, OŠ Toma Brejca)
Glede na družbeno ekonomsko strukturo občine naj ima občinska skupščina dva zbora: enotni zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. (Kamniška Bistrica, Kamnik, Žito - obrat pekarna, Pšajnovica, Stol, Tovarna usnja)
Občinska skupščina naj ima več zborov združenega dela, da bodo enakopravno zastopana vsa področja družbenih dejavnosti. (Zavod za usposabljanje invalidne mladine, OŠ Toma Brejca)
Zakaj so mandati v osnutkih obeh ustav tako različni, trajajo od dveh do petih let. (ZUIM)
Zakaj omejevati nekaterim skupinam občanov pravico do članstva v delegaciji TOZD, če so hkrati ti občani lahko delegati v krajevnih skupnostih. S tem nismo dosegli cilja, ki ga predlagatelj zasleduje. Delegati bi bdi lahko določeni tudi za celo mandatno obdobje, vendar naj bi bili razporejeni po interesnih področjih. Npr. za občinsko skupščino bi bilo več delegatov, seje pa bi se udeležil tisti delegat, ki bi odgovarjal za posamezna področja. (Stol, Tovarna usnja)
Izražena je bila bojazen, da bo močneje zastopana krajevna skupnost v zboru krajevnih skupnosti imela lahko odločujoči vpliv pri razpravah, oziroma pri sprejemanju sklepov. Kmetje imajo premalo delegatskih mest v občinski skupščini. (Pšajnovica)
V občinski skupščini je treba postaviti tako organizacijo, da se ne bo ponavljalo delo v posameznih organih in da bo jasna odgovornost slehernega organa. Preučiti bi bilo treba predlog o postavitvi sekretarjev za posamezne zbore, ker občinski svet verjetno ne bo mogel pripraviti vsa gradiva za vsa področja dela. (Kamnik)
V republiki se je treba dogovoriti za usklajevanje obveznosti občanov pri pokrivanju splošnih potreb, ker so danes še vedno precejšnje razlike v davčnih obveznostih med občinami. (Kamnik)
OSNOVNO ŠOLANJE NAJ BO BREZPLAČNO
Močno podporo je doživel predlog, naj bo osnovno šolanje dejansko brezplačno. Stroške naj bi pokrivali solidarno vsi delovni ljudje, glede na osebni dohodek. Sedaj so namreč s čedalje večjimi stroški obremenjene družine s številnimi otroki. Čedalje dražji učni pripomočki, učbeniki in drugi prispevki zmanjšujejo življenjski standard socialno šibkim družinam. Zato so k 201. členu republiške ustave predlagali:
K drugemu odstavku dodati: „V osnovni šoli je šolanje brezplačno". (Zavod za usposabljanje invalidne mladine, OŠ Toma Brejca, TIS, Svi-lanit)
199. člen republiške ustave: K zadnjemu odstavku o posebnem varstvu pri delu z mladino in ženske invalidne osebe dodati:
„ki bo urejeno z zakonom, predpisi ali dogovori". K tretjemu odstavku:
črtati „strokovno šolanje", ker termin   usposabljanja   otrok z motnjami v telesnem in duševnem   razvoju   zajema   vse od osnovnega in strokovnega šolanja do usposabljanja za delo. (ZUIM) 229. člen republiške ustave: Razširiti krog invalidov na vse invalide (žrtve posledic vojne, fašist, taborišč itd.), ki imajo invalidsko varstvo. (ZUIM)
K stroškom šolanja svojih otrok naj prispevajo tudi starši, ki so zaposleni v tujini. Občani s srednjo in visoko izobrazbo, ki bi se kljub možni zaposlitvi doma zaposlili v tujini, naj družbi vrnejo stroške šolanja. (Duplica, Srednja vas)
Bolj konkretno je treba v ustavi opredeliti odgovornost za uresničevanje ustavnih načel in sankcije za tiste, ki bodo ta načela kršili. (Duplica)
ZA KOZJANSKO IN KUMROVEC
Po zbranih podatkih do 1 1. 9. 1973 so prispevali sredstva za spominski dom borcev NOV in mladine Jugoslavije v KUMROVCU ter za ureditev širšega področja KOZJANSKEGA:
Mestna organizacija ZB NOV KAMNIK 596,00 din
Skupščina občine KAMNIK 10.000,00 din
„ZARJA" KAMNIK 1.580,00 din
OOS „KOČNA" KAMNIK 215,50 din
BUKOVŠEK MARJETA, Kamnik 50,00 din
ZB NOV SREDNJA VAS 430,80 din
„PROJEKT" Kamnik 1.170,00 din
Mestna organizacija ZB NOV KAMNIK (del Zapric) 218,00 din
Osnovna šola MOSTE-KOMEN DA 750,00 din
„T1TAN" KAMNIK 20.000,00 din
Osn. šola F. Albrehta KAMNIK 2.250,00 din
Dijaški dom Kamnik 480,00 din
MUZEJ KAMNIK 120,00 din
Glasbena šola Kamnik 210,00 din
Sind. Tekst, inštituta Kamnik 45,00 din
Mestna organizacija ZB NOV KAMNIK 655,00 din
SGP „GRADITELJ" KAMNIK 5.795,00 din
Otroški vrtec A. Medveda Kamnik 1.020,00 din
„KOZOROG" KAMNIK 720,00 din
ZB NOV MOTNIK 728,00 din
Marija HRIBAR, gost. Laze v T. 50,00 din
Anton SUŠNIK, Smrečje, gost. 100,00 din
LONČARSKA ZADRUGA KOMENDA 500,00 din
Že prej vplačano (že objavljeno v Kam. občanu) 40.912,80 din
SKUPAJ ZBRANO 89.000,10 din
Nekatere delovne organizacije, ki imajo sedež izven občine, so skupno nakazale svoje prispevke, upoštevajoč pri tem v naši občini zaposlene npr. PTT Kamnik, Tekstilni inštitut MARIBOR, Kino-podjetje KRANJ, Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev.
Odbor za zbiranje sredstev za gradnjo doma v KUMROVCU in izgradnjo KOZJANSKEGA
JAVNA ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z veliko osebno prizadetostjo pomagali iskati še ne dveletno Edito Kuhar, ki sojo odnesli narasli valovi Bistrice dne 28. 9. 1973.
Za nesebično pomoč pri iskanju se posebno zahvaljujemo skupščini občine Kamnik in njenemu predsedniku tov. Vinku Gobcu, načelniku za NO tov. Poljanšku, oddelku za notranje zadeve in tov. Prezlju, delavcem postaje ljudske milice Kamnik in njihovemu komandirju tov. Kalanu, ekipi miličnikov javne varnosti iz Ljubljane, ekipi poklicne gasilske brigade iz Ljubljane in njenemu vodji tov. Dragu Repulusku, članom gasilskega društva Kamniška Bistrica in njihovemu poveljniku tov. Ivanu Koželju, članom gasilskega društva Kamnik in njihovemu poveljniku tov. Jožetu Brlecu, članom gasilskega društva Nevlje in njihovemu poveljniku tov. Jožetu Osenarju, reševalnim ekipam učencev Osnovne šole Stranje in njihovemu vodji prof. Andrejašiču, članom lovske družine, članom ribiške družine, odboru za SLO iz Kamniške Bistrice ter vsem prebivalcem, ki so žrtvovali svoj prosti čas in se izpostavljali nevarnostim narasle Bistrice.
KO SZDL Kamniška Bistrica
Letos letovalo 150 otrok
Občinska zveza prijateljev mladine v Kamniku je tudi letos pripravila štirinajstdnevno letovanje otrok na Debelem rtiču. V treh izmenah od 26. maja do 28. julija je letovalo 37 predšolskih otrok in 120 šolskih otrok. V vsaki izmeni so sodelovali po štirje vodiči.
Želja in potreb za letovanje na Debelem rtiču je bilo še enkrat več, kot pa je bilo prostih mest. Za prihodnja leta bi torej morali poiskati novih možnosti, da bi k morju lahko poslali večje število otrok, predvsem tistih, ki so zdravstveno in socialno ogroženi.
OTROCI V KOLONIJI SO SE VEDNO RAZVESELILI POŠTE OD DOMA. ALI JE KAJ ZAME? SO SPRAŠEVALI TOVARIŠICO DANICO, KI JE BILA VODIČ V TRETJI IZMENI
LE POGLEJTE NAS, VSI SMO SE NAUČILI PLAVATI. ZA TO JE POSKRBEL TOVARIŠ RUDI OCEPEK, KI NAM JE POKAZAL TUDI MARSIKATERO ZANIMIVOST MORJA, KI JE DOSLEJ NISMO POZNALI
Letos letovanja niso bili deležni učenci četrtih razredov. Komisija za letovanja je sklenila, da v svoj program ne bo sprejela tistih učencev četrtega razreda, ki so bili na morju v okviru desetdnevne šole v naravi, saj je bil eden njenih namenov tudi zdrav oddih in telesna okrepitev otrok.
Letošnja letovanja so potekala brez posebnih težav in so se otroci vsestransko dobro počutili. Bilo je sicer nekoliko manjših obolenj in lažjih poškodb. V glavnem so bili otroci deležni zdravniške pomoči, če so jo potrebovali, v zdravilišču Debeli rtič.
Letošnji stroški letovanja so znašali 91.831 dinarjev. Dobro tretjino od tega 35.660 dinarjev so prispevali starši, 45.000 dinarjev občinski proračun, 16.698 dinarjev skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana in 2.500 dinarjev občinski sindikalni svet.
-j c
Sprejet načrt
varstva pred
požarom
Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela načrt varstva pred požarom, ki uvaja obveznosti in dolžnosti skupščine, gasilskih organizacij, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij na področju požarnega varstva.
Z načrtom se predpisujejo organizacijski, operativni in preventivni ukrepi za zagotovitev varnosti pred požarom.
OB OBISKU DELEGACIJ GENDRINGENA IN KERNSA
Uspel kulturni večer
Osrednja prireditev ob obisku delegacij iz pobratenih občin Gendringena iz Nizozemske in Kernsa iz Švice, ki sta se v Kamniku mudili od 12. do 18. septembra letos, je bil kulturni večer v veliki dvorani kina Dom v Kamniku.
Pred polno dvorano obiskovalcev je predsednik kamniške občinske skupščine toplo pozdravil goste iz Nizozemske in Švice ter jim zaželel prijetno bivanje pri nas.
Oba župana, Peter J. Cramwinckel iz Gendringena in Robert Britschgi iz Kernsa sta se zahvalila za tako lep in prisrčen sprejem in poudarila pomembnost prijateljskega sodelovanja med občinami Kamnik, Gendringtn in Kerns. Našemu predsedniku sta v imenu svojih delegacij izročila lepa spominska darila.
Kulturni večer je začel moški pevski zbor LIRA, ki je pred leti' ponesel našo pesem na Nizozemsko in bil pravzaprav pobudnik sedanjega sodelovanja.
Gostje so bili presenečeni, ker so jih pevci pozdravili z njihovo narodno Ons Gelderhand. Poleg Brahmsove V tihi noči so Liraši ob navdušenem aplavzu gostov in vseh obiskovalcev zapeli še šest slovenskih narodnih v priredbi Franceta Marolta.
V drugem delu večera sta arije iz oper: Trubadurja, Fausta, Gorenjskega slavčka in Marte zapela operna pevca brata tenorist Rajko Koritnik in barito-nist Stane Koritnik. Pri klavirju je bila Milena Trost.
Glasbeni del večera je zaključil Simfonični orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom prof. Tomaža Habeta. Zaigral je popularne skladbe: Strausso-ve Rože z juga, Tosellijevo Serenado in Swensonovo Romanco. Prizadevni glasbeniki, ki jim glasba večinoma ni poklic, pač pa se z njo le ljubiteljsko ukvarjajo, so poželi navdušeno odobravanje občinstva.
Kulturni večerje zaključil barvni film Kamnik in njegove lepote.
F.S.
Kamnik predi lOOIett
Zanimivo je prelistavati stare časopise, ker iz njih vidimo, s čim so se ubadah naši predniki in kake težave so jih pestile. Seveda vsak dogodek ni našel mesta v časopisju, da bi iz dopisov sklepali o problemih tiste dobe. Pred sto leti so naši predniki vodili predvsem borbo za priznanje slovenskega jezika, pa tudi gospodarske težave najdejo mesto v tisku. V stalni rubriki Kamnik pred sto leti bomo skušali posredovati bralcem dogodke pred enim stoletjem. Takratna dnevnika sta bila Slovenski narod in Slovenec, pregledali pa smo tudi rokodelske in kmetijske Novice ter verski list Zgodnjo Danico.
Iz Kamnika 1. januarja 1873. Novo leto je že tu, ali pri nas je le še stari župan. Zadnji dopis v Slov. Narodu iz našega mesta je res malo predramil mestjane, da so se začeli dogovarjati o tej reči, pa to je le kratko trpelo, zdaj pa je spet vse tiho o volitvah. Mar mislijo nemškutarji in njih vodja župan, da bodo potlačili vso reč in da ostane spet vse po starem, ker ne razpišejo volitev. Nikar naj se ne dajo upa, da bodo gospodarili še dalje. Kamnik, ne bodi zaspan! Narodnjaki na noge vso reč in da ostane spet vse po starem, ker ne razpišejo volitev. Nikar naj si ne sedeti nimate nobene pravice več.
Naša trirazredna dekliška šola je tudi postala naenkrat nemška! Ne vem zakaj učitelj in učiteljica dajeta slovenskim šolarjem nemška šolska naznanila. Večina staršev je bila prav nezadovoljna, ko so deklici prinesli nemška naznanila domov in radovoeden sem, ali se ne bodo potegnili za narodnost tudi v šoli. Ali so otroci postali naenkrat nemški? Ali se mora, da se ustreza enim, nasprotovati zato večini, radoveden sem, ali se ne bodo potegnili za narodnost tudi v šoli. Ali so otroci Močnik, op.I.Z.) a zdaj, ko je voljen tisti g. Sima, reva-nemčur za šolskega nadzornika našega okraja, (kaj veselo novo leto naši šoli!), mora naenkrat, da se temu gospodu ne zameri, postati vsa šola nemška.
Da nas je osupnilo, ko smo brali, da bode g. Sima šolski nadzornik, vsak lahko misli, ki ve, da nam je na srcu blagor naše šole, kiji on ne more pomagati in je urednik nemškemu šolskemu listu, čigar naloga je nasprotovati naši narodni šoli. Res, zelo nas imajo radi, da nam dajo tacega šolskega svetnika. (Slovenski narod, 3. januarja 1873).
V Kamniku so na občnem zboru tamošnje čitalnice 6. t.m. izvoljeni: dr. Maks Samec za predsednika, Jože Orel za blagajnika, Janežič, Murnik, Slabanja, Hajck, Stadler, Prelcsnik in Mejač za odbornike. Čitalnica veselo napreduje in procveta, v blagajni je ostalo 69 goldinarjev gotovine (Slovenski narod, 9. januarja 1873).
Iz Motnika nam pišejo, da so 16. januarja odprli novo pošto. Oni teden je imel motniški občinski odbor letni račun. Gospodaril je dobro, ker jc prihranil 51 goldinarjev, ki jih bo obrnil za novo brizgalnico. Da bi se vse slovensko uradovalo, menda od zadnjega župana ne bomo dobili. (Slov. narod, 22. januarja 1873).
• ■
Iz Kamnika 18. januarja 1873. Morda ni mesta na Kranjskem enake velikosti z našim Kamnikom, ki bi imelo tako premoženje kakor naše, ali bolj zapuščenega in zanemarjenega boš težko kje drugod našel. Vse premoženje gre skozi nesposobne roke, na vsakem dejanju naših očetov se jim vidijo starikove grče in trume, oni hočejo biti povsod in vse, pa ne morejo nič do konca izpeljati. Za danes hočem sporočiti samo o oni mestni zadevi, ki nas vse, ki ne moremo biti že ob 5. uri zvečer doma kakor hišne putke, včasih prav boleče zadeva. Naš župan, ki se drži županovega stola kakor klošč kože in z njim mestni očetje so storili modri sklep, da se vseh 13 mestnih svetilnic prižge samo ob tistih časih, ko ni meseca . . . Danes, 17. januarja bo prišel mesec šele ob 10. uri, noč pa je ob petih, ali mislite, da sveti kje kaka še tako majhna lučica? Zastonj jo bodeš iskal, od Krištofa do Debevca in do Grabna ni nobene. Kaj bi bilo, ako bi se iz prodajalnic ne bliščalo, človek bi ne vedel več, kje je in bi v mestnem blatu obtičal ali pa si svoj nos ob kakem zidu pokvečil. Kako bi bilo drugače mogoče, da je bil v tej temi nek ud cenilne komisije na našem glasovitern klancu ob 8. uri zvečer napaden, neki fant pa težko ranjen pred Hafnerjevo hišo na kateri je svetilnica namestena. Vse to imajo mestni očetje na vesti. Pa naj še kdo reče, naj ostane pri starem z našim županstvom (Slovenski narod).
•
Iz Kamnika, 1. februarja. Čitalnica pod vodstvom dr. Samca zelo napreduje. Veselice, gostejši kot prej, nam kažejo, da spolnjuje čitalnica svoj namen. Vse živahneje in veseleje je zdaj v njenih prostorih, posebno kar smo počasi si priborili novo zabavanje, namreč streljanje na tarčo. Puški na kapsel nam je prav izvrstno izdelal puškar g. Matija Soršak v Kropi. - Za prihodnjo igro „S.triček" se pripravljajo nove kulise, zadnja stena in tudi nov zastor, za kar se moramo zahvaliti predsedniku. Le edino zastava, ta pa ne gre izpod rok. Obljubljena nam je bila pri občnem zboru 6. januarja v treh tednih, a trije tedni so že minoli . . .
Naš mestni zastop kaj vrlo skrbi za naše mesto. Ponočna straža je tako zanemarjena, da tatovi brez strahu in nevarnosti kradejo, kjerkoli se jim ljubi. Ali zato plačujemo srenjski davek, da nam tatovi brezskrbno kradejo? Pa saj ni čuda. Svetilnice po mestu le toliko brle, da človek komaj more vedeti, da so prižgane, da bi svetile, temu še misliti ni. Ponočna straža le pazi na to, da bi kdo „živo" ne zavpil ali kaj glasno govoril, da ne bi kake nemčurske duše iz spanja prebudil in da gostilničarji redno zapirajo gostilne. Na tatove pa, ki tiho lazijo, na te ne pazijo. Ali bi ne mogli biti dve straži po noči, posebno zdaj v predpustnem času koje največ tatvin? Po čemu so žandarji in policija? Naj še potem komu na misel pride da bi volil spet take može v mestni odbor! Ali so rodbinske razmere več nego občni blagor? Cesta po mestu je tudi strašno zanemarjena; po Šutni in na Grabnu človek zavoljo prevelikega blata skoraj naprej ne more, po mestu pa bi se človek po strašnem tlaku lahko pobil. Popravite nam, mestni očetje, tlak, ker nevarnost je velika, posebno v taki temi kot je pri nas (Slov. narod, 4.februar 1873).
Iz Kamnika, 6. februarja. Da se vse, kar se novega prigodi na političnem, narodnem in obrtnijskem polju objavi in kritikuje, ni samo pravično, marveč tudi potrebno, ker brez kritike ni mogoče nikakroršen napredek. No, treba je, da se človek poprej prepriča, brez kritike ni mogoč nikakršen napredek. No, treba je, da se človek poprej prepriča, gotovo in kdo more kaj zoper to? Ko dopisnik zdanji napredk povzdiguje, graja idnirektno gotovo in kdo more kaj zoper to? Ko dopisnik zdanji napredek povzdiguje, graja indirektno čas inje povsod več veselic nego npr. po leti. Jaz sem bil izvoljen za prvosednika, koje naša čitalnica še komaj beli dan zagledala in da nisem rok križem držal, je to gotov dokaz, da sem bil pozneje v drugič in tudi v tretjič voljen. Ko so bile zadnjič zopet nQye volitve, sem sam odločno izrekel, da nočem niti vodstva prevzeti niti v odbor voljen biti. Smešno je pa celo, Če dopisnik meni, da streljanje na tarčo tako mogočno pospešuje napredk čitalnični, ako ravno sem tudi v tej sicer le enostranski zabavi, ker seje le malo moških udov udeleži, prvo misel sprožil in prve korake storil; Torej ne kratiti nobenemu zaslug. Janez Debevc (Slov. narod, 8. febr. 1873).
O letošnjem dnevu narodne noše
O letošnjem dnevu narodne noše v Kamniku smo v Kamniškem občanu že brali. Morda pa bo zanimivo zvedeti tudi za nekaj podatkov, številk in pripomb v zvezi s pripravami nanj.
Priprave na prireditev, ki ni edinstvena samo v našem občinskem merilu, ampak pomembna za vso Slovenijo, so se začele že januarja. Najbolj pereč problem v zvezi z organizacijo so bila denarna sredstva. Tajništvo turističnega društva je poslalo različnim podjetjem 114 prošenj za primerno podporo. Do danes je le 26 podjetij obljubilo ali dalo svojo pomoč. Pismeno pa so 3 podjetja podporo odklonila.
Zanimivo je, daje kranjski Projekt prvi nakazal svoj prispevek - 400. din. Pohvaliti je potrebno tudi Titan, ki je nakazal 3.000 din, medtem ko, žal podjetje Kamnik ni imelo sredstev, da bi nas podprlo.
Vsekakor pa je treba poudariti, daje prireditev lahko bila, ker je občinska skupščina prevzela nad njo pokroviteljstvo in nakazala 20.000 dinarjev.
10. julija so bila odposlana prva vabila za sodelovanje. Povabili smo 5 godb na pihala. Pomemben delež je k prireditvi dala mengeška godba, kije z budnico, promenadnim koncertom in igranjem v sprevodu poudarila praznično razpoloženje dneva. Zanimivo je tudi, da se je na obvestilo v časopisu odzvala godba iz Nabrežine pri Trstu, kije z navdušenjem sodelovala. Čast in priznanje!
Povabili smo tudi 19 folklornih skupin oziroma skupin narodnih noš iz zamejstva (Italije, Avstrije, Madžarske). Prišlo jih je šest, ki so jih Kamničani navdušeno pozdravili. Slikovite in lepe so bile narodne noše iz okolice Trsta, občudovanje pa so vzbujala tudi prikupna dekleta iz Zitjske doline.
Iz domovine smo povabili 23 turističnih društev in folklornih skupin; prišlo jih je 14, ki so sodelovale v sprevodu ali s samostojnimi nastopi.
S kakšnim navdušenjem sprejemajo turistična društva ali folklorne skupine naša vabila, naj pokaže nekaj odlomkov iz pisem in zahval, ki smo jih prejeli:
Ivanka Gašperšič iz Sodražicc:
Prišlo nas bo 40 oseb, na svoje stroške, ker najbrž nimate na voljo prevelikih finančnih sredstev.
Slovensko prosvetno društvo Radiže iz Ebentala pri Celovcu:
Vaše vabilo smo z veseljem prejeli; na žalost pa se vaše prireditve ne moremo udeležiti, ker bomo na ta dan sodelovali na slovenski prireditvi na Koroškem. Če nas boste prihodnjič spet povabili, bomo radi prišli.
Minka Ahčin, Hrastje:
In se vam zahvalim za vašo prijaznost...
Vedeli smo, da bo prireditev kljub številnim sodelujočim uspešna le, če bomo pritegnili dovolj gledalcev, ki jim je bila pravzaprav tudi namenjena. Vest o njej smo objavili v številnih časopisih, doma in v zamejstvu, v radiu in televiziji in na številnih lepakih.
Kamničane smo prosili, naj izobesijo zastave in pozdravijo goste v narodnih nošah na cesti. Mladi Kamničani pa so radi priskočili na pomoč in kot vodniki dobro opravili svoje delo.
Pa tudi sicer smo bili pri pripravah vsepovsod deležni razumevanja in pomoči. Viator nam jc dal na voljo trg - avtobusno postajo, podjetja prostore za garderobe, aranžerke Kočne so okusno oblikovale izložbe trgovin itd.
Preobsežen bi bil seznam vseh, ki so nam pomagali, vse od odličnih miličnikov, komunalnega podjetja, gostinskih lokalov do mizarske delavnice Sloga. Zato vsem in vsakemu naša topla zahvala. Tistim pa, ki so naše prošnje za denarno pomoč prezrli, ponovna prošnja: Še jc čas za prispevek!
Naj sklenem z željo: če da sreča junaška, se bomo drugo leto spet dobili pod rdečo marelo!
ŠPITALIČ:
Edina rešitev: združitev šol!
Letošnjo jesen je med občani Špitaliča in Motnika, zlasti med tistimi, ki imajo otroke v nižjih razredih osnovne šole, spet pogosto vprašanje: Kaj bo z našo šolo?
O tem vprašanju smo v Kamniškem občanu že pisali. Gre za to, daje število otrok v obeh šolah tako majhno, da imajo otroci vseh štirih razredov v vsaki šoli skupen pouk, saj je v obeh šolah skupaj otrok komaj za dober razred.
Na sestanku staršev, ki je bil sredi septembra v Špitaliču in ki so se ga udeležili tudi predstavniki osnovne šole Toma Brejca v Kamniku, kamor spada v Špitaliču so ponovno pretresli vprašanje, kaj ukreniti! Položaj je postal še posebno težaven, koje zbolela edina učiteljica v tej šoli.
Vodstvo šole je predlagalo, naj bi se otroci vozili v Motnik, s čimer pa se starši niso strinjali, "češ, da imajo otroci dolgo pot že do avtobusne postaje, da bi z ukinitvijo šole izgubil kraj na svojem pomenu in podobno.
Predlagali so, naj se napravi pregled otrok, ki se bodo v prihodnjih sedmih letih vpisali v Špitaliču in v Motniku. Kraj, ki bo imel več otrok, naj obdrži šolo. Za otroke iz ostalih krajev pa naj se poskrbi za prevoz.
Na matičnem uradu zbrani podatki so pokazali, daje bilo od leta 1966 do leta 1972, torej v 7 letih, na območju motniške šole rojenih 27 otrok, približno štirje na leto, na območju šole Špitalič pa 21otrokali povprečno trije na leto.
V Motniku je 25 mlajših družin, v Špitaliču pa 19, kar tudi kaže na močno gibanje rojstev v prihodnjih letih.
Za uspešen, sodoben pouk so pomembni tudi prostori. V Motniku so na
Praznovanje dneva pionirjev
Kol vsako leto, smo tudi letos na osnovni šoli Frana Albrehta proslavili 29. september - dan pionirjev.
Pretekla leta smo priredili pohode v bližnjo in daljno okolico ali pa razna športna tekmovanja. Letos nam je načrte prekrižalo deževje, zato smo si v kinu ogledali filma. Moj prijatelj Ben in Cvetje v jeseni. Prvi film so si ogledali učenci nižjih razredov, slednjega pa šestošolci, sedmošolci in osmošolci.
Film Moj prijatelj Ben prikazuje ljubezen med dečkom in medvedom. Deček je medveda vzljubil že kot mladiča. Imel ga je neki lovec, ki je z njim zelo slabo ravnal. Medved pa je rasel in rasla je tudi dečkova ljubezen. Očeta je prosil, da mu je kupil tega medveda. Dal mu je ime Ben. Postala sta nerazdružljiva prijatelja.
Film so snemali v znamenitem rezervatu na Floridi. Malim gledalcem je bil zelo všeč, ker so videli ljubezen človeka do živali. Starejši pionirji so si ogledali film Cvetje v jeseni, delo Ivana Tavčarja. To jc biografsko delo, saj opisuje samega pisatelja in kmečko dekle, v katero seje zaljubil. Glavni vlogi sta odigrala Milena Zupančičeva kot Presečnikova Meta in Polde Bibič kot advokat Janez. Navzlic tragičnemu koneu, ko Meta od prevelike sreče umre v trenutku, ko jo Janez zasnubi, je v filmu več smešnih prizorov, zlasti takrat, ko gre za hlapca Danijela (Dare Ulaga), kije robat in neroden kot medved.
Lep film, ki ga spremlja še čudovita glasba citer, je bil všeč vsem mladim gledalcem.
Tako smo učenci osnovne šole Frana Albrehta proslavili 29. september, dan pionirjev.
voljo 3 učilnice, šolska kuhinja in jedilnica. Ena učilnica je primerna telesno vzgojo. Šola v Špitaliču ima le dve učilnici in nobenega prostora šolsko kuhinjo. Z združitvijo učil in učilnih pripomočkov obeh šol bi pr: lahko zboljšali šolsko delo.
Največja pridobitev združitve obeh šol bi bila prav gotovo kvaliteta po| ka. Ena učiteljica bi poučevala le dva razreda hkrati (15 do 18 učence sedaj pa poučuje kar vse razrede istočasno. Učenci od takega pouka zdaleka ne dobijo tistega znanja kot otroci v čistih oddelkih.
Združitev šol jc torej v prvi vrsti v korist otrok, saj jim bo tako olajšar/ napredovanje v višjih razredih in srednjih šolah. j
Šoli pa nista tako oddaljeni med seboj, da se ne bi dal organizirati uspešei ■ prevoz. Za 3 in pol kilometre dolgo pot bi s kombijem potrebovali le okrf 10 minut. Prevoz bi lahko organizirah tako, da bi imela večina otrok i postajališča celo bliže kot jc sedaj pot do šole v Špitaliču.
Taka so torej dejstva, ki govore v prid združitvi Špitališke in motnišli šole in ki jih bo večina občanov gotovo z razumevanjem sprejela. Žara; 1 velikega prestiža ali nekdaj takoimenovanega lokalpatriotizma otroci ne ' smeli biti prikrajšani za svojo pravico, za pravico do znanja.
Ostaja vprašanje, ki ni nepomembno: kaj pa s sedanjo stavbo šole v Spi t 1 liču? Ker je ob sedanjem pomanjkanju delovne sile interes nekaterih kolj S ktivov, da prenesejo nekatere svoje delavnice tja, kjer je še na voljo vc s delavcev, zalsti žensk, gotovo ne bo težko to poslopje uporabiti za tak obra; v S tem pa bo Špitalič spet pridobil. c
1 b r
NIZOZEMSKI IN ŠVICARSKI GOSTJE SO OBČUDOVALI LEPOTE NAŠIH KRAJEV. OBISKALI SO BLED, PORTOROŽ, POSTOJNSKO JAMO. ŠE POSEBEJ PA JIH JE PREVZEL PIKNIK V KAMNIŠKI BISTRICI
ZA DOBRO VOLJO JE POSKRBEL TUDI NAŠ OBČINSKI TAJNIK S SVOJO HARMONIKO. PO NJEGOVIH VIŽAH SE JE ZAVRTEL TUDI SICER RESNI ŠVICARSKI ŽUPAN
A.S.
Literarni krožek
Priznanje občinstva je naše največje plačilo
PO 52 LETIH SPET V ROJSTNEM KRAJU
Mary Dechman
„0 naši, mengeški godbi, pa prav rad povem. Veste, to je pa prav res naša godba! Sami smo se obdržali pri „življenju" že skoraj celo stoletje ..."
Takole mi je dejal na zboru narodnih noš v Kamniku prvo septembrsko nedeljo 1973 FILIP VRHOVNIK iz Mengša. „Pri tej godbi sem že polnih 46 let. Včasih je šlo trdo, a nas je spet in spet dvigal uspeh naše skupine. VSAKO PRIZNANJE POSLUŠALCEV JE RES NASE NAJVEČJE PLAČILO! Tega občutka ne morem nikomur povedati," je nadaljeval Filip. Uspešno nastopajo sedaj pod vodstvom Antona Mclika, ki je prišel v Mengeš iz Grosupljega že pred desetletji. Vsi ga imajo radi. Vodi jih in ob njem so uspehi vse številnejši. Da, skupina mengeških godbenikom ne išče pomoči, temveč se vzdržuje sama z zaslužkom pri nastopih: na zabavah, ob raznih prireditvah in tudi ob pogrebih. Njihov obsežni glasbeni repertoar je izredno bogat. Zatorej je tudi uspeh povsod zagotovljen.
ŽE 46 LET PRI MENGEŠKI GODBI: FILIP VRHOVNIK
„Med nami so člani razhčnih starosti. Imamo mladega predsednika Žarka, ki je sposoben organizator in uspešno povezuje vse odnose znotraj naše godbe in navzven. Vsi smo kot eden in nam vsem pomeni vsak uspeh naše godbe mnogo da mnogo. Za to ne iščemo plačila, čeprav so nas nekateri naši člani PREDVSEM ZARADI TEGA TUDI ZAPUSTILI! Škoda, delovni in pridni so bih. A tudi sedanji mladi godbeniki so zelo zavzeti! Upajmo, da bodo ostali tudi v prihodnje," je nadaljeval Filip Vrhovnik. Seveda je moral tako Fihp kot še danes njegovi sedanji in nekdanji tovariši pri mengeški godbi „podariti" mnogo ur svojega prostega časa, ki so pravzaprav pripadale družini! „Moja žena se je s tem spoprijateljila. Razume me in zato sem ji' hvaležen. Živim s to našo mengeško godbo in ji bom ostal zvest, dokler bom le zmogel. Saj sem že upokojen. Pri TAMIZU v Mengšu sem dočakal pokoj. MNOGO PRIJETNIH SPOMINOV ME VEŽE NA MOJE TOVARIŠE -GODBENIKE, NA NAŠE USPEHE IN TUDI NA NAŠE SKUPNE TEŽKE URE ... A VENDAR, BILO JE LEPO IN VSEGA SE RAD SPOMINJAM! Želim, da bi tudi sedanji mladi godbeniki vztrajali v vseh časih in obdržali to našo mengeško godbo v naprej, ko bomo mi postopoma odhajali," je zamišljeno dodal FILIP VRHOVNIK.
Kot so Fihp Vrhovnik in njegovi tovariši-godbeniki pri mengeški godbi, jih je vendarle tudi še nekaj med mladimi. Da, tudi njim ni žal prostega časa, ZA KATEREGA NISO ZAHTEVALI LE DENARJA!
Boštjan Novšak
LETOŠNJI MATURANTI
Rezultati 21. mature na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku v šolskem letu 1972-73 so v splošnem zelo dobri. V obeh četrtih razredih je bilo na koncu šolskega leta 44 dijakov, 16 fantov in 28 deklet. Od teh jih je 39 opravljalo zaključni izpit v junijskem roku, pet pa v septembrskem izpitnem roku. Z odličnim uspehom je opravilo zaključni izpit 6 kandidatov (štirje med njimi so bili oproščeni opravljanja izpita, ker so četrti razred izdelali z odličnim uspehom), 15 je bilo prav dobrih, 10 dobrih in 13 zadostnih. Predsednik maturi-tetne komisije je bil ravnatelj gimnazije prof. Ivan Justinek.
Letošnji abiturienti kamniške gimnazije iz domžalske občine so: Janez Bergant, Barbka Celestina, Tatjana Cerar, Goran Ivkovič, Nika Lužar, Igor Maligoj, Tomaž Mihelčič (odličen - oproščen opravljanja zaključnega izpita), Darko Purant, Jože Sušnik, Marjanca Ukmar, Marjan Vidergar in Mija Žitko (odlična - vse ocene pri maturi odlične).
Iz kamniške občine so opravili zaključni izpit: Sonja Benkovič, Tončka Drašler, Marica Drolc, Justa Grkman, Ema Iskra (odlična -oproščena), Ida Iskra, Nika Kepic, Jože Kočar, Bogomir Kvas, Irena Maren, Smiljana Majcr, Brigita Markovič, Iztok Meglic, Lidija Novak, Nada Pire, Jožica Perne, Mojca Podobnik, Ivanka Poljanšek, Darinka Podgoršek-Crljenič, Lidija Romšak, Rožamarija Ravnik (odlična), Alojz Rifl (odličen - oproščen), Stojan Sedlar, Danica Simšič, Janez Strojan, Irena Štebe, Mirko Šlebir, Ana Urh, Valerija Voljkar, Vito Verstovšek, Srečko Zaje, Mojca Založnik (odlična-oproščena). Igor Frbežar je s prav dobrim uspehom opravil zaključni izpit na gimnaziji v mestu Burlingtonu v ZDA, kjer je študiral zadnje šolsko leto.
V šolskem letu 1973/74 se je vpisalo v gimnazijo 273 učencev, to je 30 več kot v preteklem letu. To je največje število učencev, kar jih je bilo dozdaj vpisanih v gimnaziji. Za prvi razred se je prijavilo nad 90 novih gimnazijcev, ki so razvrščeni v treh oddelkih. Slej ko prej potrebuje naš najvišji prosvetni zavod za obe občini, kamniško in domžalsko, nove sodobnejše prostore z ustreznimi kabineti in učilnicami.
KAMNIŠKA KNJIŽNICA
je v poletnih mesecih nabavila sledeče knjige leposlovne in strokovne vsebine.
DRUŽABNI ROMANI:
prevodi: Jurič Z: PEKEL NA PRESTOLU4.-6. KNJ., Blackmore: LOR-NA DOONE, Hemingway: OTOČJE V ZALIVSKEM TOKU, Davenat: DEBORAH 1. IN 2. KNJ., Buck P.: VELIKA LJUBEZEN, Troy: MOJI TRIJE MOŽJE, Burns: ŽENSKI ZAPOR,
domača dela: Hafner: ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, Stražišar: SKRIVAČ 2. d., Brenk K.: KRUH UPANJA, Kavčič: ZAPISNIK, Vresnik: PRAZNINA.
PESNIŠTVO, DRAMATIKA:
Moliere: DELA. MOJSTER ZGAGA, Grafenauer N.: KAJ JE NA KONCU, Snoj: BALADE ZA GLAS, MODERNA SRBSKA POEZIJA, Zaje: PESNIŠKI LIST, Truhlar: LUC IZ CRNE PRSTI, Kamenik: GALEBI.
ZGODOVINA, NOB, KULTURA, ZEMLJEPIS:
Goock: GLAVNA MESTA EVROPE, Vilhar: i RIMORCI IN ISTRANI, Vvare-Panikkar: DVAJSETO STOLETJE 2. d., Blaznik: ŠKOFJA LOKA IN LOŠKO GOSPODSTVO, Grafenauer L: KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA, Marušič-Komac: VRSNO IN SIMON GREGORČIČ, Vrišer: KAMNICA PRl'MARIBORU, Stopar: ROGAŠKA SLATINA, Isakovič: KOSOVELOVA BRIGADA, Kralj:'PARTIZANSKE TISKARNE NA SLOVENSKEM, Life: GORE, Reimann: DOKTOR JO-SEPH GOEBBELS.
TEHNIKA, ZDRAVSTVO ipd.:
Goock: SAM SVOJ OBRTNIK, Mardešič: OD PEŠCA DO RAKETE 2. d., Grom J: NASE GOBE, Avčin-Jereb: PREIZKUŠANJE ELEKTRIČNIH STROJEV, Rot: OBCA PSIHOLOGIJA, Avsec-Prosen: ASTRONOMIJA, Jerše: NOTRANJE BOLEZNI, Kumar: KOVANE MREŽE, Kre-čič: SOMATOLOGIJA IN ANATOMIJA, Japelj: DELAVSKI PRIROČNIK, Prejac: ELEKTRIČNE NAPRAVE.
Srečali smo jo na njenem domu, pri Kregarju v Spodnjih Stranjah. Živahna, iskrivega pogleda, mladostna, da človek ne bi mogel verjeti, da se ji je osmi križ že lani prevesil v drugo polovico. Takje Mary Dechman, nekdanja Kregarjeva Marija. Po dolgih 52 letih je letos prvič prišla v svoj rojstni kraj v svoje rodne Stranje.
„Nisem mislila, da tako dolgo ne bom videla domače hiše. Da, leta 1921 je bilo, ko me je stric spravil v Ameriko. Kmalu sem spoznala, da ni vse zlato, kar se sveti. Treba je bilo treba garati. Mož je delal v jami, jaz pa sem čistila pisarne po mestu. Sedaj sem že šest let v pokoju. Mož mije umrl, od treh otrok živi samo še sin .. ."
Okoli hiše je prišlo postavno dekle. „Tole je moja vnukinja. Ne zna prav nič slovensko, vendar sem jo vzela s seboj, da bo videla, kako se živi v moji Sloveniji, v mojih Stranjah . . .
Kako seje vse izpremenilo. Res lepo vam je zdaj, dobro živite."
Pogovor je nanesel na našo borbo in osvoboditev. „Vem, veliko ste pretrpeli, tudi naš France se je boril," je ponosna pogledala svojega brata, znanega partizanskega komandanta in dolgoletnega predsednika krajevne skupnosti.
MARY DECHMAN S SVOJIM BRATOM FRANCETOM KREGARJEM
„Tudi jaz bi šla, če bi imela možnost, za to lepo zemljo, za te planine bi človek dal vse ..."
„Vidite, taka je ta naša Marija, jabolko ne pade daleč od drevesa," je v šali pristavil France.
„V soboto gremo pa v Kamniško Bistrico na izseljenski piknik," nam je še dejala zgovorna Mary. „V teh dneh, ko sem doma, moram videti čimveč, moram se naužiti domovine, da mi bo laže v daljni Ameriki, v Chicagu ..."
Rojstni dom je le eden in tudi pol stoletja ni mogla odvrniti srca, da si ne bi želela nazaj v čudovite kraje pod kamniškimi planinami...
Na svidenje, Kregarjeva Marija!
-lj
PRVIČ V ZGODOVINI: KAMNIK
Zgodovinar Janez Parapat v svojih „Doneskih o zgodovini Kamnika" iz leta 1876 ugotavlja o prihodu kralja Otakarja na Kranjsko:
Češki kralj Otakarje pridr! z vojsko na Kranjsko, z naskokom zavzel t' Ljubljano, Kostanjevico m Kamnik. Ker je Otakar dne 24. novembra stal pri 'lj Stični in dne 6. decembra že bival v Beljaku, torej je dolgo pot do Ljubljane 'I skozi Kranj in Fužine premeril v 12 dneh, ni prav verjetnb, da bi se njegova a vojska spustila vstran in naskočila Kamnik. Mogoče da je to storil le kak
oddelek. Gotovo pa je, da je Otakar bil v Kamniku naslednje leto, in sicer ij imamo z dne 1. oktobra 1271 listino, ki pravi, daje bil Otakar „in Kam-
nich", tedaj je bilo slovensko ime že takrat v rabi tudi v pisavi.
Parapat se pri navedbi tega podatka oslanja na koroškega zgodovinarja Tangla (Tangi, Gcschichte Karnten IV., str. 63), za njim pa ga navaja tudi Stiasny. Morda pa zgodovinarji le nimajo prav, ko trdijo, da leta 1270 Otakar ni bil v Kamniku, pač pa je naše mesto zavzel kak njegov oddelek. Ni verjetno, da bi se po osvojitvi Ljubljane Otakar ne usmeril na Kamnik in šele od tod na Kranj in Beljak. Kamnik je bil s svojima dvema gradovoma in utrjenim mestom središče dediščine po Ulriku na Kranjskem in največja trdnjava na Gorenjskem. Ljubljano je Ulrik poklonil že prej Oglejskemu Patriarhatu. Seveda je tudi važno, ali je Kamnik trdno stal na Filipovi strani, oa bi se močno upiral Otakarjevi vojski. Ker je Otakar potoval s številnimi vojaškimi oddelki, se Kamnik pač ni mogel braniti. Če je vojska naskočila in zavzela tudi Stari grad ali pa se je vicedom oziroma upravnik gradu sam prišel poklonit novemu gospodarju, o tem lahko samo ugibamo. Lahko pa se Je češki kralj zadovoljil samo s tem, daje pokoril mesto in Mali grad, Stari grad pa je pustil ob strani, saj za obrambo ni mogel imeti številne posadke. Zgodovinar Avgust Dimitz trdi, da je Otakar zavzel Kamnik brez odpora. Otakar je hitel naprej na Koroško, kjer je bil Filip najbolj ranljiv. O tem smo ze govorili v prejšnjem nadaljevanju. Daje Otakar posvečal mnogo pozornosti novim deželam, je dokaz, da je bil 1. oktobra 1271 spet na Kranjskem in v Kamniku. Pod slovanskim vladarjem jc prvič v zgodovinskih virih zabeleženo slovensko ime našega mesta. Torej ne več Stein, kakor je napisano povsod v listinah, ki so jih v latinskem jeziku izdajali posvetni in cerkveni velikaši, Jez\Pa Kamnich ozu"oma Kamnik, kakor ga je nazivalo ljudstvo v svojem
Otakarje torej iz Kranjske hitel na Koroško, da dokončno obračuna s Filipom. Že ko je Otakar leta 1270 sklenil mir z madžarskim kraljem Štefanom, je Štefan izgovoril za Filipa premirje. Določili so, da se bosta Otakar in Filip sestala 16. oktobra 1270. Filip pa se ni držal dogovora, pač pa je napadel mesto Pordcnone v Furlaniji. Rekh smo že, da je na Otakarjevo in Ulrikovo posredovanje cerkveni kapitelj Oglejske patriarhije izvolil Filipa za patriarha.
Papež pa te volitve ni potrdil, češ da je v veljavi postava za oglejski kapitelj, po kateri ne sme biti nobenih volitev, kadar je papeževa stolica izpraznjena. Tudo osebne lastnosti Fihpove, ki niso bile zgledne, so papeža Gregorja X. nagibale, da teh volitev ni potrdil in iz istih vzrokov se je pred
njim tudi papež Aleksander branil potrditi Filipa kot nadškofa solnograške-ga. Ta nesrečni n.ož, ki se je v pismih podpisoval zdaj vojvoda Koroške zdaj izvoljeni patriarh oglejski ah pa nadškof solnograški, ni bil primeren niti za duhovnika niti za vojvodo, pa se jc vendar močno upiral kralju Otakarju. Nemški pisatelji koroške in štajerske zgodovine imenujejo vedno kralja Otakarja vrinjenca ah uzurpatorja, za Filipa pa trdijo, da mu je Otakar vzel njegovo zakonito dediščino. Na Koroškem se je Otakarju ob njegovem prihodu priljučila vsa višja duhovščina. Ze 2. februarja 1270 je namreč brižinski nadškof prenesel na Otakarja vse fevde brižinske cerkve na naših tleh, kijih
je užival vojvoda Ulrik in so z njegovo smrtjo postali prosti. Listino o podelitvi prostih fevdov na Koroškem, Kranjskem in v Marki so napisali v Otakarje-vem glavnem stanu na Dunaju, podpisali pa so jo številni cerkveni dostojanstveniki, od posvetnih pa še grofa Majnhard Goriški in Albert Tirolski, Gcbhard Limbarski, Konrad Gall in še drugi kranjski velikaši, ter s tem • izrazili Otakarju svojo vdanost in zvestobo. Zato je imel kralj Otakar proti Filipu na Kranjskem in Koroškem močno zaslombo, Filip pa je kot oglejski patriarh gospodoval nad Slovenj Gradcem in številnimi posestvi Oglejske cerkve na Kranjskem. Kakor pa smo videli, se je Filipova oblast na Kranjskem ob Otakarjevem prihodu hitro zrušila, pa tudi Koroško je češki kralj ob podpori duhovščine zavzel brez večjega odpora. Filip seje vdal, se odpovedal vsem pravicam do spanheimske dediščine, Otakar pa mu je določil za bivanje mesto Krems in grad Perscnbeug. Zdaj jc bil Otakar edini gospodar v naših krajih, njegovo oblast pa jc priznavalo tudi mesto Pordenone v Furlaniji. Bil jc torej na pragu Jadranskega morja, od katerega ga je ločil le ozek pas ozemlja.
Otakar je razdelil nove dežele na upravne enote. Štajersko je vodil najprej kot deželni glavar škof Bruno iz Olomuca, nato pa Milota z Dedič. Na Koroškem je bil prvi glavar neki Albreht von Proti, najbrž Kranjec, ki pajc verjetno padel v boju z Madžari leta 1271. Na Kranjskem je bil najprej deželni glavar Ulrik Schenk von Habsbach, za njim pa Ulrik Drnholcki iz rodbine Kauničev iz Moravske. Bil je nekak kraljev namestnik in glavni poveljnik v novih deželah. Ukrotil je furlansko plemstvo in dosegel, da so Otakarja imenovali za generalnega kapetana ali glavnega poveljnika Oglejske cerkve. Ulrik Habsbaški se je podpisoval kot „kapitan Kranjske, Dolenjske Marke in Slovenj Gradca" Otakar je vladal strogo in pravično, saj njegovo vlado in osebne vrline hvalijo vsi zgodovinarji tiste dobe. Posebno je ščitil kmeta in meščana proti grabežljivemu in upornemu plemstvu. Zato pa ga nekateri zaradi njegove odločnosti imenujejo samosilnika in krvoločncža.
Fihp se ni držal dogovora z Otakarjem. Ostal je kot patriarh v Ogleju in je s svojim duhovniškim kapitljem in nekaterimi furlanskimi občinami proti Otakarju sklenil vnovič zvezo z madžarskim kraljem Štefanom. Obljubil mu je v primeru svoje smrti Dolenjsko Marko, Kranjsko in Koroško. Filip je ustrahoval furlansko plemstvo, ki je priznalo Otakarja in premagal goriškega grofa. Vendar Filipu madžarsko zavezništvo spet ni nič pomagalo. Otakarje premagal kralja Štefana in z njim sklenil 2. julija 1271 mir, v katerem seje madžarski kralj slovesno odrekel vsem pravicam do alpskih dežel, to je do Štajerske, Koroške in Kranjske z Dolenjsko Marko, manjše obmejne spore pa naj bi reševala slovenski ban in kranjski deželni glavar. Tudi se je obvezal, da bo izročil Otakarju Viljema Ostrovrharja. Filip je zdaj izgubil vsako upanje, da bi obdržal bratovo dediščino. Odrekel se je patriarhatu in pobegnil iz Furlanije. Vendar pa se jc pomiril z Otakarjem, ko se jc le-ta kakor vemo, mudil proti koncu leta na Kranjskem in je bil 1. oktobra 1271 v Kamniku.
Otakar je imenoval Filipa za nekakega namestnika na Koroškem in verjetno tudi na Kranjskem in v Dolenjski Marki, Čeh Ulrik Drnholcki pa je bil Otakarjev vojaški poveljnik. Filip je že nekako od poletja 1272 pa vsaj do jeseni 1274 bival na Koroškem kot kraljevi namestnik, na pečatih tiste dobe pa se je imenoval „dedič Koroške in Kranjske". Vojaški poveljnik naših krajev Ulrik Drnholcki pa je v juliju 1273 krenil s kranjskimi četami na vojni pohod proti grabežljivim Madžarom in padel, ko se je boril na čelu svojih čet. Škoda je bilo hrabrega borca, ki jc bil tudi Otakarju vdan in zvest pomočnik pri utrjevanju kraljeve oblasti v naših krajih. Njegov naslednik v naših krajih je spet postal Ulrik Habsbaški.
Vsa ta prerekanja okrog oblasti v naših alpskih deželah pa so bila mogoča, ker takrat v Nemčiji ni bilo pravega vladarja, ki bi uveljavil svojo voljo. Po fevdnem pravu bi namreč po smrti zadnjega Spanheimovca Utrika III. leta 1269 morah njegove dežele spet vrniti nemškemu cesarju, da bi jih podelil novemu fevdniku. Češki kralj Otakar II. pa jc menil, da ima pravico do teh dežel po dedni pogodbi s koroškim vojvodom Ufrikom'in pa kot Ulrikov sorodnik in nečak njegove žene Neže Andeške. Vsi ti boji in spremembe v Avstriji, Štajerski, Koroški in Kranjski so potekale kar v domačem okviru, ne da bi se brigali, kakšne pravice impri tem nemški cesar. Sicer pa, kot smo rekli, pravega cesarja takrat v Nemčiji sploh ni bilo. Leta 1254 so nemški volilni knezi izvolili za cesarja kar dva kandidata, ki sta se potegovala za čast nemškega vladarja. Oba pa sta bila tujca in sta se kaj malo brigala za vladarske posle. Prvi jc bil Rihard Kornwalski iz Anglije, ki si je cesarsko čast kupil z denarjem, drugi pa je bil Alfonz Kastiljski, ki pa nikoli ni zapustil Španije in Nemčije niti videl ni. V nemških deželah niso vedeli, kateri je pravi vladar in kdo sploh vlada v državi. Formalno je vladal Rihard Kornvvalski, ki pa ni imel nobene moči in ugleda. Povsod je vladal nered, plemstvo se je bojevalo med seboj, roparski nasilniki so onemogočali trgovino in teptali še tisto malo ugleda oblasti. Narod je obubožal in trepetal pred oboroženimi vitezi, ki so si zidali roparska gnezda na strmih skalah in živeli zgolj od ropa. Seveda, dokler sta živela oba cesarja in vladala čeprav samo po imenu, se ni moglo kaj spremeniti. Ko pa je leta 1272 umrl Rihard Kornvvalski, je nemški cesarski prestol ostal prazen. Volilni knezi so se po dolgem času spet sešli v Frankfurtu in 29. septembra 1273 izvolili za cesarja neznatnega švicarskega plemiča Rudolfa Habsburškega meneč, da bodo spet nemoteno po svoje vladah naprej. Računali so, da tako reven in skromen švicarski plemič ne bo imel nobene moči. Toda volilni knezi so se zmotili. Rudolf Habsburški je pokazal, da je kos nastalemu položaju in je z močno roko zgrabil za državno krmilo. Zato je bila njegovizvolitev usodna za naše slovenske dežele, predvsem pa je bila usodna za kralja Otakarja. Od koje prišel Rudolf Habsburški, ki je točno pred 700 leti zasedel nemški prestol?
Iz švabskega Elzasa je z dedovanjem prišel v Švico skromen plemič na novo posestvo in si leta 1020 v aargauskem Bruggu postavil na strmo skalo visok trdnjavski stolp. Po drznem jastrebu, ki jc gnezdil v stolpu, je grad dobil ime Habichtsburg ali po domače Habsburg - Jastrebji grad (Habicht = jastreb, kragulj). Po gradu so se tudi njegovi gospodarji imenovah Habsburgi in 250 let kasneje je bil njihov potomec izvoljen za nemškega cesarja, da bo s tem jastrebskim imenom zavladal tudi našim krajem.
(Nadaljevanje prihodnjič)
5551
Od tod ne moreš dalje, če...
Po večini mladina ob koncu osmega razreda osnovne šole še nima povsem opredeljenih osebnih teženj, ki bi omogočile vsakemu posamezniku zavestno izbran življenjski poklic. Da, kogar nič ne veseli, ta se po navadi odloči za gimnazijo, da si bo domislil, kaj bo po končanih štirih letnikih! Torej, so mladostniki, ki zavestno izberejo srednje izobraževanje, maloštevilni! In vendar je vsako leto na srednjih strokovnih in poklicnih šolah več tisoč mladih. Od teh jih skoraj za gotovo želi nadaljevati izobraževanje na kateri izmed fakultet univerze vsaj 20 %. Seveda mnogi zatrejo te želje v tretjem letniku, ko spoznajo, da bi morali po maturi in pred sprejemnimi izpiti na visoki šoli opraviti še najmanj tri do pet dopolnilnih izpitov (dilerencialnih), ker podvomijo»v psihične zmogljivosti. Zato odhajajo v življenje brez delovnega poleta in tudi brez osebnega zadovoljstva. Iz tega sledi, da je njihovo štiriletno izobraževanje na srednji strokovni ali poklicni soli NEUSTREZNA IZOBRAZBA! Le absolventi gimnazij in pedagoških gimnazij so USTREZNO IZOBRAŽENI. ZAKAJ TAKO? Ali pa smo res vsi prepričani, daje to tudi resnica!
Mladina, kjerkoli že poteka njeno izobraževanje, ki želi nadaljevati študij na visokih šolah, bo vsakodnevne delovne obveznosti znatno povečala ter si skušala pridobiti čimveč znanja in tudi razgledanosti. Ce so ponekod res šolski predmetniki „neustrezni" ali neprimerni, potem NAJ ODGOVARJA ZA TO KRIVEC! V nobenem primeru naj ne bo mladina, ki mora v šoli molčati, uravnilovka. Kaj vse vemo povedati o mladini! Žal, zamolčali pa smo v desetletja, da še danes niso mnoge srednje šole verificirane in nimajo niti urejenega šolskega predmetnika in ne ustreznih statutarnih določil. Izigravanja ustavnih določil so in bodo vedno v škodo mladine, ki so ji vsilili izobraževanje, ki je NEUSTREZNO! Tod so mejniki namernega rušenja ugleda posameznikov v vodstvih srednjih strokovnih in poklicnih šol, njihove nesposobnosti ali pa neodgovornosti. Skratka, nekaj le ni v redu. y
Ce pa se ozremo na sam začetek izobraževanja na srednji strokovni ali poklicni šoh, potem spoznamo, da je skoraj vsa mladina bila testirana pred koncem osmega razreda osnovne šole. Kaj pa socialni delavci, psihologi, učitelji in vzgojitelji, mar niso vedeli, da so le gimnazije USTREZNA SREDNJA IZOBRAZBA ZA VSTOP NA VISOKE ŠOLE? Po vsej verjetnosti bi mnogo mladine odšlo v gimnazije in bi ostajale učilnice mnogokje v srednjih strokovnih in poklicnih šolah bolj prazne. Končno pa, saj tudi dopolnilni-diferencialni-izpiti niso kar tako. Učna snov štirih gimnazijskih let je temelj. Za vsak tak izpit pobirajo nekatere fakultete univerze kar po 300 dinarjev! „OD TOD NE MOREŠ DALJE, CE NE OPRAVIŠ ŠE TOLIKO IN TOLIKO DOPOLNILNIH-DJFERENCIALNIH-IZPITOV", je kar nesodobni odmev, mar ne!
C.P.
POJASNILA DAVČNE UPRAVE
SKUPNI DOHODEK NI SAMO IZ DELOVNEGA RAZMERJA
K seznamu občanov, ki so za leto 1972 prijavili skupni dohodek, objavljenem v septembrski številki Občana, dajemo naslednje pojasnilo:
Zakon o davkih občanov - Ur. list SRS št. 7/72, poleg drugih davkov predpisuje v svojem XV. poglavju tudi „davek iz skupnega dohodka občanov". To se pravi, da je zavezanec za davek iz skupnega dohodka občanov vsak, ki ima v posameznem koledarskem letu iz kakršnihkoli virov v Jugoslaviji skupni čisti dohodek, ki presega znesek, katerega za vsako leto posebej določi skupščina SR Slovenije.
Za skupni čisti dohodek se šteje skupni znesek vseh osebnih in drugih dohodkov, ki jih ima zavezanec iz kakršnihkoli virov v posameznem koledarskem letu, zmanjšan za davke, ki se plačujejo po omenjenem zakonu, ter za prispevke, ki se plačujejo iz osebnih in drugih dohodkov po veljavnih predpisih.
Glede na to opredelitev skupnega dohodka sporočamo občanom, da zneski, objavljeni v seznamu občanov, ki so prijavili dohodek za leto 1972, niso v vseh primerih osebni dohodki, ki izvirajo samo iz delovnega razmerja, temveč je to v večini primerov skupni dohodek, ki izvira iz delovnega razmerja, in dohodki iz drugih virov (dohodki pri drugem delodajalcu, dohodki voljenih oseb v družbeno-političnih organih, dohodek od avtorskih pravic, patentov, licenc, nadurnega, honorarnega in drugega dela), skratka dohodki rz raznih virov, ki so jih občani ustvarili v preteklem letu.
Dopolnjen seznam obrtnikov in občanov, ki opravljajo intelektualne storitve K seznamu samostojnih obrtnikov, ki so prijavili svoj čisti dohodek nad 50.000 din v letu 1972, objavljenem v septembrski številki, objavljamo še naknadno sedem zavezancev, ki jim je bila odmera davka izvršena pozneje:
		skupni promet	čisti dohodek	davek
1. PETEK Vinko, Križ		332.283	63.338	27.025
2.	BOLKOVIČ Anton, Žeje	156.305	57.057	17.407
3.	OCEPEK Anton, Breg	433.169	88.492	41.966
4.	FRANTAR dr.Svetozar, Kamnik 82.965		61.740	8.547
5.	ARH Stanislav, Kamnik	116.305	57.469	16.847
6.	MAGERLE Rudi, Kamnik	100.380	55.839	16.693
7.	KRALJ Janko, Moste	404.498	56.939	33.499
NAČELNIK DAVČNE UPRAVE Vlado JAŠOVIČ
OBVESTILO
Društvo upokojencev Kamnik je razvilo svoj društveni prapor, z željo, da naj kot simbol prijateljstva in solidarnosti združuje vse upokojence v občini Kamnik, ne glede na socialno stanje.
Med drugim bo društveni prapor na zadnji poti spremljal upokojence - člane društva. V ta namen je upravni odbor Društva upokojencev Kamnik sprejel naslednja določila:
1. - Prapor spremlja na zadnji poti upokojence - člane društva -podružnic iz Kamnika, komende in Motnika, ki imajo plačano društveno članarino za preteklo leto.
2. - Prapor nosi izvoljeni praporščak odnosno njegovi namestniki.
3. - Če je pogreb dveh ali več umrlih članov ob istem času, spremlja prapor tistega umrlega člana, katerega dan in čas pogreba je bil preje sporočen.
4. - Prijave se sprejemajo v Klubu upokojencev v Kamniku, Kolodvorska ul. št. 5, kjer je na razpolago vpisna knjiga. Po možnosti naj bo prijava dan pred pogrebom.
5. - Za prijavo so odgovorni predvsem svojci umrlega upokojenca -člana, oziroma, kjer so izvoljeni in delujejo, pa društveni krajevni poverjeniki. Podružnici društva upokojencev v Komendi in Motniku uredita način pravočasnega obveščanja.
Da bi se izognili nevšečnostim, prosimo vse, da upoštevajo ta določi-
'a' Upravni odbor
Društva upokojencev Kamnik
VARNOST N A CESTI ZAHTEVA SODELOVANJE
Iz dneva v dan opazujemo, kako se na naših cestah množijo motorna vozila vseh vrst, ki se vključujejo v naš - pred dobrim poldesetletjem še nesluteni pravcati prometni boom. Ponosni smo na ta dosežek, saj se uvršča med elemente, na osnovi katerih ocenjujejo stopnjo razvoja gospodarske moči, kulture in civilizacije nekega naroda; ob tem pa nas ta razvoj upravičeno zaskrbljuje. Po nekaterih rezultatih sodeč nismo bili nanj niti subjektivno niti objektivno pripravljeni. Davek, ki ga za tega del plačujemo, pa je izredno velik, včasih že kar zastrašujoč. Ob branju ali poslušanju informacij o številu prometnih nesreč in njihovih posledicah si kar nehote, s plahostjo v mislih, predstavljamo to zlo, pač, ker se ga bojimo. Preveč neizprosna v zahtevi in kruta v posledicah je ta usoda, da bi jo mogli kako drugače in zlahka dojeti. In vendar se moramo boriti, dajo bomo obvladali. Obvladati jo ni lahka stvar. Mnoga in različna so pota, ki vodijo k temu hotenju; zahtevajo obilico samoodrekanj od vseh , ki sodelujemo v prometu z našo prisotnostjo. Oproščeno naj nam bo, če ni tako, kakor trdimo, da smo na tej dolgi poti naredili morda šele prve korake.
Kakšna je torej stvarna slika na tem področju v naši občini? Proučite naslednje podatke, se zamislite nad njimi, jih ocenite in prispevajte k saniranju vaš dragoceni prispevek!
Število nesreč
V letu 1972 je bilo na področju občine 389 takih prometnih nesreč, ki so jih morali obravnavati organi UJV. Brez dvoma je bila pri teh nesrečah ogromna materialna škoda. Pri 129 nesrečah pa je šlo tudi za lažje, težje in najtežje poškodbe. Glede najtežjih posledic prednjači preteklo leto pred vsemi prejšnjimi. Ob življenje je bilo namreč kar 11 ljudi. Kar pa daje temu zlu še poseben pečat, je podatek, da so bili med njimi kar štirje otroci.
Starost mrtvih in poškodovanih v prometnih nezgodah: *
Starost
Mrtvih
Poškodovanih
Skupaj
do 5 let 6 do 15 let 16 do 30 let 31 do 50 let nad 50 let
2 13 71 41
23
2 17 73 43 26
11
150
161
Sicer pa je bilo med mrtvimi 5 pešcev, po 2 kolesarja in voznika osebnih avtomobilov, en sopotnik v osebnem avtomobilu in en voznik vprege.
Časovna opredelitev
Pravijo, da vrag nikoli ne miruje. Prometne nesreče tudi ne. Pojavljajo se kontinuirno skozi vse leto. Vendar lahko koristi udeležencem v prometu podatek, da se je pripetilo v II. in III. četrtletju za blizu 100 % (46 %) nesreč več kot pa v I. in IV. četrtletju (36 %). Podatek je toliko bolj poučen, ker ni enkraten, pač pa se z manjšimi odstopanji ponavlja približno enako tudi v preteklih letih. Na zvišanje nesreč v poletnih mesecih vpliva več dejavnikov, kot npr., da je v teh mesecih na cestah več domačih in tujih voznikov, da so poleti boljši pogoji za razvijanje večjih hitrosti itd. Brez dvoma pa v tem času določena kategorija voznikov zanemarja budnost in opreznost za volanom, ki jim jo vsiljujejo zimske okolnosti, kot so sneg, poledica in megla. To pa lahko pomeni, da poleti precenjujejo svoje vozniške sposobnosti, da podcenjujemo nevarnosti kritičnih situacij s prehitrimi vožnjami, zmanjšujemo budnost za volanom in se ne prilagajamo vedno- v dovoljni meri cestno-pro-metnim razmeram in podobno. Razumljivo, da kritika zadeva tudi nekatere pešce in kolesarje, ki včasih z nepravilnim ponašanjem ah ravnanjem, izhajajočim delno iz nepoznavanja cestno-prometnih predpisov, delno iz brezbrižnosti in morda tudi iz objestnosti - povzročajo na cestah situacije z vse mogočimi posledicami. V pouk takim pešcem in kolesarjem naj odkrijemo sicer že odkrito resnico, naj bodo na cesti kar se da v čimvečji meri oprezni, kajti ravno pešec in kolesar sta v prometni nesreči običajno najhuje prizadeta.
Ceste z najštevilnejšimi nesrečami
Odločno na prvo mesto po številu prometnih nesreč se je uvrstila cesta Kamnik - Ločica. Zakaj tako? Odgovor na to, kot ga je že bilo slišati, namreč da pač mora biti neka cesta med prvimi - ni zadovoljiv. Da je promet na tej cesti toliko bolj frekventiran od ostalih - dvomimo. Ali ni morda temu vzrok nenadno in skokovito povečanje prometa po obnovljeni cesti, ki je morda še ne poznamo dovolj? Ali smo bili vedno dovolj pozorni na neprilagojenost - zlasti mladine in starih ljudi ob tej cesti - zahtevnim pogojem sodobnega proneta? Ali... (!)? Ne gre zanemariti tudi podatka, da je bilo na tej cesti najdeno tudi največ voznikov brez vozniškega dovoljenja.
Na drugo mesto se je uvrstil odsek ceste med Kamnikom in Sp. Stranjami. Verjetno lahko k vzrokom pripišemo vsaj dve ugotovitvi, in sicer: varljiv občutek, da je cesta za „kitajskim zidom" absolutno varna, na kateri pa ne bi smeli pritiskati na plin do končnih zmogljivosti vozila, ter podcenjevanje cestno-prometnega znaka, ki opozarja na nevaren ovinek pri jezu podjetja „Kamnik". Zaradi potrebe varnosti pri stopnjujočem se prometu kaže, da bo treba že v bližnji prihodnosti najti ustrezno rešitev, ki naj bi izboljšala razmere „na mostu" ali pa tam nevarnost v celoti odpravila. Na naslednja mesta se uvrščajo cestni odseki Jcperca - Moste - Kamnik, Sp. Stranje - Črnivec, Duplica - Kamnik, Brniki - Mengeš itd. Mesto Kamnik se je s svojimi ulicami uvrstilo na VI. in VII. mesto.
Vzroki prometnih nesreč 4
Ni jih malo. Že vsa leta pa jc na prvem mestu neprimerna hitrost. Pri teh nesrečah je odkritih veliko voznikov pod vplivom alkohqla. Na drugem mestu so nepravilnosti pešcev. Med temi vzroki se mnogokrat skrivajo tudi objektivne težave, saj pešci pogostokrat nimajo svojega „zakonitega" prostora v prometu. Pločniki so ozki, ponekod preozki, ali pa jih sploh ni. Promet pešcev pa je v Kamniku, kot je znano, zelo pester, zaradi tega je bilo med 11 žrtvami v prometu 5 pešcev, poškodovanih pa nič manj kot 31.
Neupoštevanje prednosti v križiščih se je uvrstilo na tretje, vinjenost pa na četrto mesto, medtem ko je bila prejšnje leto šele na šestem mestu. Pri vseh obravnavanih (129) nesrečah je bilo 33 % takih, pri katerih je bil vsaj eden udeleženec pod vplivom alkohola. To je podatek, kije vreden razmišljanja in posebne obsodbe. V 169 primerih so bih organi UJV prisiljeni ugotavljati vinjenost z alkostopom. Le 8 je bilo takih primerov, ko test ni potrdil domnevne vinjenosti. V 144 primerih so bili prisiljeni začasno odvzeti vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola, v 357 primerih pa preprečiti nadaljevanje vožnje!!!
Potrebno je poudariti, da so bile pri tej analizi obravnavane samo tiste prometne nesreče, pri katerih so kot posledica nastopili smrt, telesne poškodbe z enim ali več dni zdravljenja ali materialna škoda v vrednosti nad 10.000 din. Če bi imeli na voljo podatke o vseh prometnih nesrečah, ki so se dogodile na obmpčju občine v preteklem letu, bi bilo število brez dvoma nekajkrat večje.
... in stanje v letu 1973
V prvih šestih mesecih je bilo registriranih skupaj 187 prometnih nesreč. Od tega 143 samo z materialno škodo do 10.000 din in 44 takih, pri katerih so nastale tudi resnejše telesne poškodbe. Pri teh nesrečah jc bilo 56 ljudi telesno poškodovanih: Med njimi 3 mrtvi in 41 težje poškodovanih.
Med vzroki so na prvem mestu kot v preteklem letu neprimerna hitrost, na drugem neprimerna prehitevanja ter na tretjem zopet alkoholizem. Zaradi teh in brez števila drugih najrazličnejših prekrškov so bili prisiljeni organi UJV 44 primerov prijaviti javnemu tožilcu (prekršek, združen s telesno poškodbo), 276 sodniku za prekrške, 617 krat pa so nastopih z izrekanjem mandatnih kazni.
Kaj lahko na kraju zaključimo? Nekateri so mnenja, da ni kaj posebnega storiti. Promet je pač terjal in bo terjal svoje. Drugi, številnejši, sprejemajo stanje z dokajšnjo mero strahu in ogorčenosti. Verjetno bo držalo, da se stanje samo po sebi ah z doslej znanimi odnosno veljavnimi ukrepi ne bo bistveno uredilo. Poleg drugih ukrepov bo nujno posvetiti več pozornosti:
- skrbnejši vzgoji novih voznikov oziroma obnoviti ali dopolniti znanje voznikom,
- hitrejšemu saniranju kritičnih cestnih odsekov,
- izboljšavi oziroma dopolnitvi horizontalne in vertikalne cestne opozorilne signalizacije in ne nazadnje tudi
- spremembi dosedanje kaznovalne politike.
,-• ■ v . J.C.
PRETEKLI TEDEN SO V KAMNIKU SLOVESNO ODPRLI NOVO PEKARNO, OBRAT ŽIVILSKEGA KOMBINATA ŽITO IZ LJUBLJANE. SODOBNE NAPRAVE OMOGOČAJO PROIZVODNJO OKROG 6 TON KRUHA DNEVNO. K INVESTICIJI, KI JE VELJALA BLIZU 500 MILIJONOV STARIH DINARJEV, JE ENO PETINO PRISPEVALA TUDI OBČINSKA SKUPŠČINA KAMNIK
BILI
V SOLI V NARAVI
Že v začetku šolskega leta smo zvedeli, da bomo imeli v četrtem razredu šolo v naravi na morju. Na nek deževen junijski dan smo se odpeljali z avtobusom.
Peljali smo se skozi Ljubljano, po avtocesti do Postojne, Kopra, kjer so mnogi prvič zagledali morje. Od Kopra do Izole, Pirana, Portoroža in potem smo dospeli v Savudrijo.
Tam so nas razdelili po sobah, skupno pa smo se domenili, kdaj bo zajtrk, kosilo, večerja in malica. Naslednji dan smo vstali ob sedmih, pospravili postelje in šli k zajtrku. Potem smo se dve uri učili, po učenju pa je prišlo na vrsto kopanje. Veliko je bilo takih, ki niso znali plavati, zato smo imeli dva učitelja, ki sta jih učila. Nekega dne smo odšli na izlet v Piran z motornim čolnom. V Piranu smo si ogledali akvarij morskih živali. Videli smo konjičke, rake, morske zvezde, školjke, razne vrste rib in še veliko zanimivega. V bazenu so imeli morske pse, za katere smo se še najbolj zanimah. Šli smo tudi na razstavo starih ladij, slik, raznih predmetov in opreme.
Izlet smo napravili tudi v Umag. Prehodili smo štirinajst kilometrov do Umaga. Ko smo šli proti avtobusni postaji, smo pogrešali sošolca. Iskali smo ga, vendar je prišel učenec še pred nami domov. Še veliko veselih dogodkov smo imeli, dnevi pa sp hitro minevali.
Kot smo si želeli na morje, tako smo šli tudi radi domov. Nasončili smo se, naplavali in srečni smo se poslovili, saj smo iz Savudrije odnesli mnogo lepih spominov.
Jeras Melita, 5.b razred OŠ Stranje
Z ŽIVINOREJSKE RAZSTAVE V KOMENDI
Z ŽIVINOREJSKE RAZSTAVE V KOMENDI: ING. PEPCA PEROVŠEK, DIREKTORICA KMETIJSKEGA ZAVODA, JE IZROČILA IVANU KOSIRNIKU S KOMENDSKE DOBRAVE OGLAVNIK IN DIPLOMO VETERINARSKEGA ZAVODA SLOVENIJE, KOT PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO DELO PRI VZREJI KONJ
KRAVA SIVKA, KI JO JE NA RAZSTAVO V KOMENDI PRIPELJAL FILIP GRABNAR IZ ZG. MOTNIKA, JE DOBILA PRVO NAGRADO. LANI JE DALA 5 TISOČ KILOGRAMOV MLEKA
M
ANJE V KOTOR
Letos so se že šestič srečali delavci, člani sindikata iz osmih jugoslovanskih občin, iz vseh republik in pokrajin na edinstveni manifestaciji delavske solidarnosti v Jugoslaviji. Vsako leto je to srečanje v drugi občini. Leta 1971 je bil gostitelj Karavane Kamnik, letos pa je bil na vrsti črnogorski Kotor. Srečanje je bilo od 6. do 8. oktobra.
Najdaljšo pot smo morali letos opraviti Slovenci. Bila je dolga preko 2000 km.
Naš avtobus s štiridesetimi udeleženci iz kamniških delovnih kolektivov je krenil na pot že v petek popoldan. Krenili smo proti Zagrebu in pri Okučanih zavih proti Bosni. Za eno uro smo se ustavili ob 11. zvečer v zdravihško-rekreacijskem centru Laktaši, 19 km pred Banja Luko. Tu smo se
NA STARODAVNEM MOSTU V MOSTARJU
malo okrepčali. Šef recepcije nam je kljub pozni uri rade volje razkazal .zdraviliške bazene. To nas je še posebej zanimalo, ker ima voda podobne lastnosti, kot naša v Vasenem. Temperaturo ima 30,4 C, na površje pa je priteče okrog 60 litrov na sekundo. Zdravilišče ima dva manjša pokrita bazena, okrogle oblike in 6 posebnih kabin s kadmi. Poleg tega pa imajo odprt olimpijski bazen. Ležišč imajo na voljo le petdeset v 3 paviljonih z restavracijo in vrtom.
Pozna ura in še dolga pot pred nami sta nas priganjali, da smo spet sedli v avtobus in se odpravili naprej.
Prvotno zamisel, da bi si skrajšali pot preko 1200 m visokega prelaza Prozor, smo raje opustih in smo se raje držali asfalta, ki pelje preko Travnika Uf mimo Sarajeva v dolino Neretve. Jutro nas je prebudijo v Mostarju. Čeprav dremavi in neprespani, smo si zlasti tisti, ki še niso bih v tem starodavnem bosanskem mestecu, želeli vsaj na hitro ogledati njegove lepote in znamenitosti. Med te vsekakor sodi znameniti kameniti most iz leta 1566, ki se v enem loku vzpenja visoko nad Neretvo. Zal med našo odpravo ni bilo pogumneža, ki bi se upal skočiti z mostu in se osvežiti v deroči reki, kot to delajo mostarski fantje poleti za devize, pa tudi za dinarje.
NAŠA DELEGACIJA JE V IMENU VSEH UDELEŽENCEV KARAVANE POLOŽILA VENEC K SPOMENIKU LETA 1918 USTRELJENIM MORNARJEM V KOTORU
Zanimiva je stara čaršija s številnimi delavnicami in trgovinami z značilnimi bakrenimi in srebrnimi izdelki, zlasti s posodo. Še kratek ogled ..pijace" (živilskega trga), ki nam je pokazal, da cene, zlasti sadja, niso nič drugačne od naših, nakup značilnih bosanskih sirov in že smo morali Pohiteti proti avtobusu. Zal, je nastal nek nesporazum in smo se še malo vozili po Mostarju, da smo zbrali vse sopotnike. Lepo, jasno dopoldne nas je spremljalo vso pot ob Neretvi proti Jadranskemu morju. Pri Neumnu smo se srečali z Jadranom. Odločili smo se za postanek šele v Dubrovniku. Odhod ob 13. uri! je sklenilo vodstvo Karavane. Dve uri je za kosilo in ogled dubrovniških lepot sicer malo, toda nismo še na cilju. Zato kratek sprehod ,po Stradumu, kije bil še vedno poln tujih turistov, bežen ogled nekaj razstav in kosilo v samopostrežni restavraciji, kjer si se za 2 stara jurja kar najedel, in fe smo bili spet v avtobusu. Žal ne vsi, eden izmed udeležencev se je preveč zagledal v dubrovniške lepote in se je šele čez eno uro po našem odhodu spomnil, da smo se dogovorih za ob enih. Kasneje je srečno prispel za nami v Kotor, samo z nekoliko tanjšo denarnico.
Po 24 urah potovanja smo prispeli v Kotorski zaliv. Z avtobusom smo se
vkrcali na trajekt in se prepeljali na drugo stran zaliva.
Prišli smo sicer nekohko prezgodaj. BUi smo na cilju že ob štirih popoldne, svečan sprejem pa je bil predviden ob šestih zvečer. Vendar nam je to kar prav prišlo, da smo se malo uredili in osvežili po dolgem potovanju. Organizatorji so nam namenili največji hotel v Kotoru, Fjord, ki ima 360 ležišč.
Z godbo na čelu in s pripetimi nageljni smo okrog 19. ure odšh na Trg oktobrske revolucije v stari del mesta. Tu nas je pozdravila množica občanov. Zvrstili so se pozdravi gostiteljev in gostov. Pionirji so zaželeli udeležencem karavane prijetno bivanje v Kotoru. Stari pomorščaki v slikovitih narodnih nošah pa so zaplesah ples bokeljske mornarice.
V nedeljo dopoldan smo udeleženci karavane položili vence k spomeniku padlih v NOB in k spomeniku ustreljenim mornarjem v znanem uporu leta 1918. Tu so nam gostitelji orisali bogato revolucionarno preteklost črnogorskega ljudstva. Nato je bil v programu ogled znamenitosti Cetinja, nekdanjega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča Črne gore. Po cesti, ki se strmo vzepnja na pobočje Lovčena, smo se dvignili nad Kotorski zaliv, od koder je bil čudovit razgled na ves zaliv, ki se je kopal v jesenskem soncu. Naš vodič, urednik titograjske televizije, nas je zelo podrobno sproti seznanjal z vsemi znamenitostmi, mimo katerih smo vozili. Za dobro voljo nam je natresel koš anekdot iz črnogorskega življenja, med njimi tudi tisto o „neoličkani" koruzi, ki so jo Črnogorci uvozili z Dunaja.
Peljali smo se mimo rojstne hiše največjega črnogorskega pesnika Njegoša, ki mu prav zdaj na Jezerskem vrhu na Lovčenu postavljajo veličasten mavzolej, delo svetovno znanega kiparja Ivana Meštroviča. Za svoje delo kipar ni želel nikakršnega plačila. Ko so ga vprašali, koliko žeh imeti za ta spomenik, je odvrnil: „Oku sira i grudu kajmaka" in dali so mu simbohčno plačilo: sira in smetane.
Za Cetinje, ki šteje danes 11.000 prebivalcev, bi res lahko rekli, da je mesto muzejev in zgodovinskih znamenitosti. Tu se človek na vsakem koraku sreča z burno črnogorsko zgodovino. Nekdo je dejal: „Tu se je življenje ustavilo". Res, nikjer nismo zasledili novih gradenj, niti stanovanjskih niti gospodarskih zgradb.
Po ogledu muzejev, kjer smo med številnimi znamenitostmi videli tudi sabljo kralja Nikole, za katero so Črnogorci nedavno zbirali dolarje, da so jo lahko odkupili v neki pariški starinarni, smo se preko Budve vrnili v Kotor. Seveda smo si med potjo ogledali še znameniti otok - hotel sv. Štefan, kjer so nam samo za vstop na otok pobrali po starega jurja, za eno oranžado pa smo morali plačati še tisoč dvesto dinarjev. Nekdo je hitro izračunal: „Za eno dnevnico pet oranžad!" Kaj se hoče, sv. Štefan ni za sindikalni turizem.
Zvečer so nam v kulturnem centru pripravili slavnostno akademijo, na kateri so poleg pevcev sodelovale tudi folklorne skupine v pisanih črnogorskih nošah in nam pokazale vso pristnost in lepoto črnogorskih
SKUPINA UDELEŽENCEV, KI JE OBISKALA TOVARNO BOKELJKA ,
narodnih plesov. Gostom je uvodoma spregovoril o gospodarskih in drugih dosežkih Črne gore Vlado Jovanovič, predsednik republiške konference Zveze sindikatov Črne gore.
V ponedeljek so nam organizatorji pripravili obisk delovnih kolektivov v občini Kotor. Udeležneci karavane so se razdelili na več skupin, ki so obiskale Jugooceanijo, tovarno konfekcije, tovarno mila in kozmetike, Bokeljko - podjetje za gumijaste izdelke, tovarno ležajev in še nekatere manjše kolektive. Čeprav pred vojno Kotor ni imel nobene industrije, se danes že lahko pohvali z nekaj podjetji. Pravijo, da industrija ni perspektiva za Kotor. Zato bodo poleg pomorskega gospodarstva, ki ga predstavlja Jugooccanija, razvijali predvsem turizem. Za to imajo vse pogoje.
Kotor šteje danes 19.000 prebivalcev, med njimi je kar 7.000 zaposlenih. Osebni dohodki zaposlenih so precej pod našim, kamniškim, povprečjem. Ko smo povprašali delavke v Bokeljki, kohko zaslužijo na mesec, je bil najpogostejši odgovor: od 100 do 120 tisoč starih dinarjev. Podobno je bilo tudi v drugih kolektivih. ,
Zelo veliko skrb pa posvečajo gradnji stanovanj za delavce, družbeni prehrani in rekreaciji delavcev.
" V vseh kolektivih so se zelo potrudili, da bi nas čimlepše sprejeli. Obrati
&ratek počitek na pobočju lovčena, od koder je bil Čudovit razgled na kotorski zaliv
TALE POSNETEK JE VREDEN NAJMANJ 6 TISOČ STARIH DINARJEV. TOLIKO JE NAMREČ SKUPINA NA SLIKI PLAČALA ZA VSTOP NA OTOK SV. ŠTEFANA
so bih okrašeni z zastavami in zelenjem. Pri vhodih so pripenjali nageljne, postregli so s pristno „lozovačo" in prigrizkom. Tudi na skromna darilca v obliki lastnih izdelkov niso pozabili. Verjetno jc bilo med našo ekipo tudi zato največ zanimanja za tovarno mita. Res, gostoljubnost, ki včasih tudi nam ob takih priložnostih ne bi škodila.
Popoldne smo si ogledali še pomorski muzej, ki s svojo bogato zbirko modelov ladij, oblek, dragocenosti, slik in drugih prednetov, ki so jih bokeljski pomorščaki v stoletjih nabrali na dolgih poteh po vseh morjih sveta, daje res enkratno podobo tega ljudstva, ki že od nekdaj živi od morja in za morje.
Zaključek našega dvodnevnega srečanja je bil v ponedeljek zvečer, ko smo se vsi udeleženci srečali na tovariškem večeru z domačini v hotelu Fjord. Tu so se naše slovenske noše pomešale s slavonskimi in bosanskimi, tu se je slovenska pesem in polka prepletala s srbsko sevdalinko in črnogorskim kolom. Res, enkraten je bil ta večer, nepozaben ... Izmenjali so se naslovi, pozdravi in končno smo si zaklicali: „Nasvidcnjc prihodnje leto v Travniku!"
V torek zjutraj smo se poslovili od prijaznih Kotoranov in odrinili proti domu. Tokrat smo ubrali pot po jadranski magistrali. Za kosilo smo se ustavili v Splitu. Hladen veter nas je kmalu spet prignal k avtobusu in šofer Peter je pritisnil na plin. Mi pa smo veseli, da se bliža konec dolgega potovanja, zapeli tisto znano: Veselo v Kamnik ...
SREDI SEPTEMBRA STA NAŠO OBČINO OBISKALI DELEGACIJI POBRATENIH MEST IZ NIZOZEMSKEGA GENDRINGENA IN ŠVICARSKEGA KERNSA. NA SLIKI: GOSTJE MED KULTURNIM VEČEROM V KINU DOM
NOV NAČIN PRODAJE »DRUŽINSKI NAKUP«
GOSPODAREN NAKUP
10 % nižje cene in trimesečno brezobrestno posojilo.
Od 1. oktobra do 30. novembra 1973 pripravlja ljubljansko podjetje Jugotekstil-impex ugodno presenečenje za kupce. V njihovih prodajalnah ONA-ON bo dva meseca trajala jesensko-zimska prodajna akcija „DRUŽINSKI NAKUP". S takim nakupom bodo kupci, ki bi kupih v prodajalnah ONA-ON kakršnokoli blago za najmanj 2.000 din vrednosti, plačali 10 % nižjo ceno. TConfekcijo in vse vrste usnjenih in drugih izdelkov, ki so na voljo v prodajalnah ONA-ON, bo poleg tega mogoče kupiti tudi na trimesečno brezobrestno posojilo, z dvajsetodstotnim pologom.
ZAKAJ „DRUŽINSKI NAKUP"?
Za akcijo „družinski nakup" so se v podjetju Jugotekstil-impex odločili iz več razlogov. Prvi je padec realne vrednosti osebnih dohodkov, kar pomeni zmanjšano kupno moč potrošnikov, posredno pa lahko povzroči večanje zalog v trgovini ali pa v tekstilni industriji.
Pri tem sta trgovcem na voljo dve možni rešitvi:
- ah ne naročajo novih izdelkov in tako večajo zaloge v proizvodnji
- ah pa naročajo blago v enakih kohčinah, manj prodajo in večajo zaloge v svojih skladiščih.
Pri vsem tem ostaneta sicer še dve alternativni možnosti - da bi znižala cene izdelkov že industrija (to je praktično nemogoče zaradi vse višjih cen volne) ali pa, da bi znižala ceno oz. svoje usluge trgovina. Vse je odvisno na tej stopnji od odločitve trgovine. Ta se lahko odpove delu dohodka do tiste višine, kjer še vedno pokriva svoje stroške.
Ta dejstva in pa analiza jesensko-zimskih nakupov v posameznih družinah so vodila trgovine ONA-ON k odločitvi za takšen način prodaje. Analiza družinskih nakupov v jesensko-zimski sezoni je pokazala, da pred večino stoji v tem času nekaj večjih, neizogibnih izdatkov. Prvi tak nakup je ozimnica; temu se skoraj nobena družina ne more odreči. Drugi večji izdatek družin v tem času je namenjen kurjavi in tudi temu se ni mogoče odreči. Tretji večji izdatek, ki pa ne nastopa v vseh družinah, je nakup šolskih potrebščin - tem stroškom se le redkokatera družina s šoloobveznimi otroki lahko odreče.
Šele za vsemi temi nakupi nastopi četrti - nakup tekstilnih proizvodov in konfekcije za jesensko-zimsko sezono. Če so prvi nakupi izdatnejši, se bo družina temu najlaže in najhitreje odpovedala.
Če upoštevamo vse družinske izdatke, se tekstilni industriji v tem stanju obeta slaba prodaja, zato mora priskočiti na pomoč trgovina. Pred odločitvijo na akcijo so v Jugotekstilu anketirah 2000 slovenskih kupcev. Rezultati so pokazali navdušenje nad tako obliko prodaje in to je bilo vodilo za dokončno odločitev.
KJE, KAJ IN KAKO BOMO LAHKO KUPOVALI
Družinski nakup bodo lahko uveljavile družine iz vse Slovenije. Prodajalne ONA-ON so v mnogih slovenskih krajih in dokaj dobro pokrivajo skoraj celotno slovensko področje (Jesenice, Kranj, Kamnik, Ljubljana, Ribnica, Trbovlje, Žalec, Celje, Slovenske Konjice).
V vseh teh prodajalnah bo mogoče kupiti konfekcijo in vse vrste dodatkov, ki so v trgovinah na zalogi. Če bo vrednost nakupa znašala vsaj 2000 din,'bo kupec lahko uveljavil 10% popust in možnost trimesečnega brezobrestnega odplačevanja. To mu bo omogočilo, da bo stroške nakupa porazdelil praktično na štiri mesece, kar je za vsakega kupca prav gotovo velika ugodnost.
„Družinski nakup" predstavlja prednost tudi v tem, da je vse potrebno moč kupiti v eni sami prodajalni, s čimer se nakup ne drobi, hkrati pa pomeni tudi prihranek časa.
Uspeh akcije je odvisen v glavnem od kupcev. Prodajalna ONA-ON v Kamniku na Maistrovi cesti je dobro založena, v njej bodo kupci našh enako izbiro blaga kot v ljubljanskih prodajalnah. Vsak, ki bo vstopil v kamniško prodajalno ONA-ON, bo v njej lahko našel oblačila, ki jih bo letošnjo jesen in zimo z veseljem nosil.
DITKO JE UGRABILA DIVJA KAMNIŠKA BISTRICA
Iz narasle Kamniške Bistrice so nasproti tovarne Stol 30. septembra 1973 dva dni preje izpred domače hiše. Za njo se je izgubila sled, ko je stekla nasproti dedku, mamici in bratcu Janezu, na katerega je bila še posebej navezana. Pogrešano Ditko, plavolaso, drobno in živahno dekletce je takoj začelo iskati 150 ljudi. Editin -Ditkin 3-letni bratec Janez, mamica Mira in dedek so se usodni petek odpeljali s traktorjem po mivko, Ditka pa je ostala doma pri stari mami, ki je pekla kruh. Deklica je nestrpno čakala, kdaj se bodo njeni s traktorjem vrnili.
„Jani gre! je vzkliknila, ko seje okoli poldneva iz daljave zaslišal ropot traktorja. Stekla je iz hiše, ki stoji približno 150 m od reke. Stara mama je morala vzeti iz peči še dva hlebca. Samo toliko se je zamudila, toda ko je prišla na dvorišče, otroka ni bilo nikjer. Tudi domači, ki so se čez čas pripeljali s traktorjem, Ditke niso srečali.
Nemudoma so jo začeli iskati. Toda zaman. Obvestili so kamniško milico. Prihiteli so gasilci. Iskali so vsepovsod. Naslednji dan je spet tulila sirena. Vsi so hiteli, da bi čimpreje našli izginulega otroka. Pri iskanju se jc Ditkin oče Janez največkrat napotil proti deroči, umazani Kamniški Bistrici. Na jezovih so postavili straže. Tudi šolski otroci so pomagali iskati nesrečnega otroka. Iskanje pa je bilo tudi tega dne zaman. Ditke tudi poklicnim gasilcem iz Ljubljane ta dan ni uspelo najti. Zato so jo iskali še naslednji dan in Ditko po dveh dneh negotovosti dobili, toda mrtvo.
S.Š.
ODPRT ŠPORTNI STADION
Arena prijateljstva
Po večletnih pripravah, ki jim je botrovalo tudi pomanjkanje sredstev, smo sredi septembra dočakali otvoritev kamniškega športnega stadiona, ki se bo imenoval Stadion prijateljstva.
Poleg sodobnega nogometnega igrišča ima stadion tudi atletsko stezo in ostale naprave za gojitev atletskih disciplin. Velika pridobitev za kamniški
Z OTVORITVE STADIONA PRIJATELJSTVA V MEKINJAH: V ATLETSKEM ČETVEROBOJU JE ZMAGALA EKIPA OSNOVNE SOLE FRANA ALBREHTA
NOVO IGRIŠČE V STRANJAH
Pri Osnovni šoh v Stranjah je bilo do pričetka šolskega leta zgrajeno rokometno igrišče. Igrišče je zgradilo Cestno podjetje Ljubljana. Igrišče, ki meri 20 x 40 m je stalo Osnovno šolo Stranje 73.000 din. Pri izgradnji igrišča je sodelovala Temeljna izobraževalna skupnost Kamnik s tem, daje dala iz amortizacijskega sklada posojilo v znesku 25.000 din, Krajevna skupnost Kamniška Bistrica je prispevalo 10.000 din, Rudnik kaolina Črna pa je podaril odpadni kalcit za podlago.
To je prvo igrišče na področju krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica, Godič in Črna. Novozgrajenega igrišča se je zlasti razveselila vsa šolska mladina, uporabljajo pa ga že predšolski otroci, učenci vozači, učenci iz oddelka za podaljšano bivanje, šolsko športno društvo in mladina, ki je že končala obvezno šolanje.
Šolarji in mladina iz Kamniške Bistrice, Godiča in Črne se vsem, ki so pripomogli k izgradnji igrišča najlepše zahvaljujejo.
Š. M.
USPELA AKCIJA KAMNIŠKE POSTAJE GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE OB 50-LETNICI: Sredi julija so kamniški alpinisti s pomočjo helikopterja postavili bivak na Velikih podih (2080) pod Grintovcem. Bivak, ki so ga izdelali v Alpremu, je helikopter dvignil s kamniškega stadiona
in ga varno pripeljal ob strmih stenah Grintovca na Velike pode.
Tu ga je pričakalo trinajst alpini- V dvajsetih minutah se je posadka stov, ki so bivak čvrsto pripeli za vojaškega helikopterja spet vrnila na skale. kamniški stadion.
Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7
# Priporoča svoja kvalitetna gradbena dela, ki jih opravlja hitro, solidno in poceni!
šport so tudi sodobne garderobe s sanitarnimi prostori. Ves stadion so tudi ogradili s primerno ograjo. V gradnjo stadiona je bilo vloženih okrog 125 milijonov starih dinarjev. Objekt bo upravljala občinska zveza za telesno kulturo.
Stadion prijateljstva so slovesno odprli 15. septembra ob priliki obiska delegacij prijateljskih mest Gendringena in Kcrnsa. Na slovesnosti, ki jo je začel predsednik občinske zveze za telesno kulturo Marjan Bovha se je zbralo veliko število občanov, zlasti mladine.
Po govoru predsednika občinske skupščine, kije poudaril daje bil stadion zgrajen v okviru programa gradnje športnih objektov, ki ga'je sprejela občinska konferenca SZDL in opozoril na težave, ki so jih povzročili nekateri posamezniki, ki ozko gledajo samo na tisto vrsto športa, v katerem so aktivni člani ali funkcionarji, so soproge županov prijateljskih mest snele zastavo s spominske plošče na zgradbi garderobe. K doseženemu delovnemu uspehu sta čestitala občanom tudi župan Gendringena g. Cramwinckel in župan Kcrnsa g. Britschgi.
Po otvoritvi se je na stadionu zvrstila vrsta športnih prireditev. Najprej so se v atletskem četveroboju pomerili učenci osnovnih šol Toma Brejca, Frana Albrehta, Stranj in Komenda-Moste. V prvenstveni nogometni tekmi so se srečali pionirji Kamnika z vrstniki iz Ihana. Popoldne pa je bila še zanimiva nogometna tekma med suhimi in debelimi nogometaši, o čemer smo poročali že v prejšnji številki.
MOJE VESELJE DO PLANIN IN PRVI VZPON NA TRIGLAV
Od drugega razreda dalje sem član planinske skupine na šoli Stranje. Vsako leto gremo s tovarišico Golobovo in njenim možem na nižje in višje vrhove, bližnjih in daljnih gora.
Lepega sobotnega popoldneva smo se zbrali pri šoli. Bilo nas je osem. Namenjeni smo bili na Kamniško sedlo, Korošico in Konja. Tisti dan smo prišli na Kamniško sedlo, kjer smo prenočili. Vodil nas je tovariš Golob Vlado. Naslednje jutro smo rano odšli naprej proti Korošici, Hodili smo dobri dve uri in pol. Tam smo se odpočili in se tudi nekajkrat slikali. Potem smo odšli naprej na Konja. Tam sem prvič tudi malo plezal po klinih. Od tam smo se spustili na spodnjo postajo žičnice, ter bili že ob šestih doma.
Mesec dni po tem izletu, smo se s tovarišem Golobom zopet zbrali, da bomo odšli na najvišji vrh Jugoslavije - Triglav.
Z avtobusom smo se odpeljali do Mojstrane, od koder smo šli peš do slapa Peričnik, ki je v ogromnem loku padal z visokih skal. Od tam smo šli po dolini Vrat v Aljažev dom, kjer smo prvič prenočili. Zjutraj smo še v' mraku odšli po vijugasti, strmi stezi čez Prag proti Triglavu. Ob pogledu na prepade in vrsto klinov, me je skoro postalo strah. Varno smo se oprijemali žic in klinov. Pot nas je vodila na Staničev dom, od tam pa na Kredarico, kjer smo popili čaj in se odpočili. Bil sem nestrpen. Želel sem čimprej na sam vrh mogočnega Triglava. Hodili smo mimo prepadov. Videli smo spominsko ploščo planincev, ki jim je strela pokončala mlada življenja. Srečen in ponosen sem stal na vrhu Triglava in se razgledoval po širni okolici. Vrhovi so žareli v opoldanskem soncu. Nato smo odšli čez Plemenice v Luknjo, od tam pa na Bovški Gamžovec, kjer smo videli mogočnega kozoroga na dva metra. Tovariš Golob ga je tudi nekajkrat fotografiral. Pot nas je vodila naprej na Kriške pode v Pogačnikov dom, kjer smo drugič prenočili. Noč je bila lepa in jasna.
Naslednjega jutra smo malo dlje poležali in nato odšli čez Razor in Mlinarice na Vršič. Z avtobusom smo se odpeljali v Stranje in prišli zvečer domov.
Narava nam je radodarno razkazala svoje lepote s pomočjo prekrasnega vremena. Nebo je bilo sinjemodro in čisto, brez vsakega oblačka. Tega čudovitega izleta se bom vedno spominjal.
Darko Malcž, 6. razred
ŠTIRI POKALE ODNESLI TRIJE
KAMNIŠKI AVTOMORILISTI
V pobratenem bosanskem mestu Travnik je bila letos že druga prireditev Selo veselo. V vrsto tekmovanj in prireditev spada tudi rally. Od cca 280 prijavljenih vozil jih je startalo in prišlo na cilj 224. Nastopili so tudi člani AMD Kamnik: v kategoriji do 850 cem Ivan Sodnik s fiatom 850 special in Viktor Gantar s fiatom 750, do 1300 cem ni bilo naših predstavnikov, v kategoriji preko 1300 cem pa je tekmoval predsednik AMD Kamnik Pavel Voljkarz BMW 1600 ti.
Kljub številčno močni konkurenci sta zmagala v kategoriji do 850 cem Viktor Gantar, v kategoriji preko 1300 cem pa Pavel Voljkar. Ekipa AMD Kamnik (3 člani) pa je zasedla 2. mesto. Ocenjevali so tudi narodne noše, prvo mesto pa je dosegel Ivan Sodnik iz Kamnika. Njegova originalna dolga stara pipa je bila snemalcu RTV iz Sarajeva tako všeč, da jo je snemal od vseh strani, od spodaj navzgor in obratno.
Na Vlašiču, planoti nad Travnikom, jc bila zaključna prireditev. Nastopili so ansambli, pevci in humoristi. Konjske dirke, dvoboji ovnov, degustacija sira, vlečenje vrvi (nagrada je bila pečeni oven) so še popestrili zanimivo prireditev.
Vsi zmagovalci so dobili lepe pokale in nagrade.
V Travnik je prišel tudi predsednik SO Kamnik Vinko Gobec z družino, vsi skupaj pa smo bili gostje SO Travnik.
Bili smo tako lepo sprejeti, da gostoljubnih in prijaznih Travničanov ne bomo pozabili.;
S tem smo vrnili obisk pobratenim meščanom, ki so bili ob kamniškem občinskem prazniku 27. julija naši gostje.
V.G.
RAZPIS
posojil za investicije v zasebno kmetijstvo za I. 1974.
[JKS Emone LiuMiana in TOZD kooperacija Ljubljana vabita kmetijske proizvajalce, ki stanujejo na območju občine Domžale in Kamnik, da zaprosijo za investicijska posojila za razvoj zasebne kmetijske proizvodnje, ki jo predvidevajo od 1974. leta dalje.
Posojila za 1. 1974 bo dajala HKS Emona Ljubljana za naslednje
namene:
1. nakup plemenske živine,
2. graditev, preureditev in opremo gospodarskih objektov,
3. bolj racionalno izkoriščanje in razširitev kmetijskih zemljišč,
4. ureditev dolgoletnih nasadov,
5. nakup kmetijskih strojev in naprav.
Prednost pri najetju posojila imajo:
1. strojne in proizvodne skupnosti;
2. zasebni kmetijski proizvajalci, nadmorske višine;
3. zasebni   kmetijski proizvajalci,
ki imajo posestva nad 600 m
proizvodne Objekte pridobivanje mleka.
ki  grade   velike gospodarske za   gojitev   goved,   telet,  brojlerjev in
Pogoji za dodelitev kredita so naslednji:
1. Kredit lahko dobi kmet, ki je lastnik posestva in ki je član hranilnokreditne službe Emona Ljubljana. Pri naši hranilnici mora imeti vlogo v višini najmanj 10% od zneska kredita, za katerega prosi. To vlogo morimeti naloženo v naši hranilnici vsaj polovico, za katerega prosi za posojilo.
2. Najemnik posojila - kmet mora biti povezan s podjetjem Emona Ljubljana - obrat za kooperacijo s kooperacijsko pogodbo. Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana pa mora ponuditi v prodajo vse proste količine lesa letnega poseka.
3. Investicija, za katero želi kmet posojilo, mora biti v skladu s programom razvoja zasebnega kmetijstva, ki velja za območje občine.
4. Najemnik posojila - kmet mora imeti predpisano gradbeno dovoljenje za gospodarske objekte, ki jih namerava graditi ali preurediti.
5. Namesto dveh porokov mora najemnik posojila - kmet plačati zavarovalnici Sava Ljubljana zavarovalno premijo, kije odvisna od višine odobrenega posojila. Ta premija se plača pri podpisu pogodbe.
6. Ob podpisu pogodbe mora najemnik posojila menico.
kmet podpisati
7. Predložiti mora potrdilo o plačanih davkih za poslednje obdobje.
8. Obrestna mera je: 1,5 % za posojila, kijih dobi kmet iz republiških sredstev, ki so predvidena za te namene, 3 % za posojila, kijih dobi kmet iz ostalih sredstev, ki so predvidena za te namene.
Krediti se dajejo prosilcem za gradnje gospodarskih objektov za dobo do 10 let, za mehanizacijo in opremo pa za dobo do 5 let.
Interesenti vložijo prošnje na obrazcih podjetja Emona Ljubljana in jih pošljejo na naslov:
EMONA Ljubljana, kreditni odbor za kreditiranje zasebnih kmetijskih proizvajalcev - kooperantov, 61000 Ljubljana, Glonarjeva
Kmetijskim proizvajalcem priporočamo, da v letošnjem letu pričnejo s pripravami za investicije predvsem v zvezi z gradnjo gospodarskih objektov v 1. 1974 in naprej. Predvsem so mišljene priprave v zvezi z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. Vse dokumente za gradnjo naj si vsak priskrbi v svoji občini. Predvidevamo, da bo v 1. 1974 za kredite kooperantom na voljo približno 7.000.000 novih dinarjev.
Rok za prijave je 30. 11. 1973.
Za informacije se obrnite na naše enote obrata kooperacija v Kamniku, Domžalah, Lukovici, v Ljubljani, Glonarjeva 1, tel. 320-922, ali pa na naše kmetijske strokovnjake na terenu, ki skrbe za pospeševalno kmetijsko službo.
Hranilno-kreditna služba Emona Ljubljana
Kamniška kronika
September 1973 POROKE:
Stanislav Krivorotov iz Duplice, delavec, star 25 let, in Nada Rom iz Šmarce, delavka, stara 21 let;
Janez Mehle iz Kamnika, gostilničar, star 29 let, in Marija Kočar iz Laniš, kmečka delavka, stara 22 let;
Kari Pogačar iz Bakovnika, orodjar, star 30 let, in Leopoldina Reberšck iz Špitaliča, delavka, stara 24 let;
Branko Štojs iz Kamnika, delavec, star 25 let, in Majda Šuštar iz Malega Rakitovca, delavka, stara 17 let;
Franc Zorman iz Šmarce, strojni ključavničar, star 23 let, in Stanislava Koncilja iz Pirševega, delavka, stara 19 let.
ZLATA POROKA:
Anton in Marija Komatar iz Županjih njiv.
SMRTI:
Marija Bremšak iz Gmajnice, družinska upokojenka, stara 75 let;
Marjan Drolc iz Podgorja, uslužbenec, star 46 let;
Jože Grabnar iz Motnika, kmetovalec, star 70 let;
Pavel Hribar iz Laz, invalidski upokojenec, star 73 let;
Julij Jeran iz Šmarce, invalidski upokojenec, star 77 let;
Ivana Klanšek iz Tunjic, osebna upokojenka, stara 82 let; x
Gabrijel Krivorotov iz Duplice, ključavničar, star 53 let;
Anton Narad iz Kamnika, osebni upokojenec, star 74 let;
Janez Petelinkar iz SUhadol, osebni upokojenec, star 69 let;
Marija Piskar iz Motnika, prevžitkarica, stara 74 let;
Cicilija Plahuta iz Briš, gospodinja, stara 76 let;
Andrej Škrjanec iz Kamnika, učenec osemletke, star 14 let;
Franc Traven iz Tunjiške mlake, kmet, star 86 let;
Zoran Turina iz Duplice, otrok, star 5 let.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZOL občine Kamnik — Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj — Tehnični urednik Jana Lazar — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.
J