7o4
Listek.
Matica Hrvaška je razposlala lanskim članom svoj »izvještaj« za upravno leto 1892., ki obseza mimo drugega, poročilo o velikem zboru »Matice Hrvaške« (glej 8. št. našega lista) in imenik vseh članov. Po slovenskih deželah jih je samd 380, torej vse premalo, če pomislimo, koliko in kakšnih knjig podaja »Matica Hrvaška« za letni donesek treh goldinarjev! Letošnje knjige izidejo, kakor smo že poročali, o Božiči in se bodo natisnile v   i0.000 izvodih.
Milje i Omilje ili Milica i Nevenka. — Tako se imenuje popolna zbirka ljubavuih pesmij, katero je v »Dionički Tiskari« v Zagrebu izdal sloveči pesnik Jovan Sundečič. Krasno natisnjena knjiga obseza na 272 straneh toliko pristnih pesniških umotvorov, da pesniku radi izpregledamo nekaj menj dobrih pesmij, kakeršne se končno povsod in vsakomur  vrinejo  v celokupno zbirko.  Cena knjigi je   [  gld.
Goethejev »Faust« v hrvaškem prevodu. V „Dionički Tiskari" v Zagrebu je izšel prvi del Goethejevega ,,Fausta", katerega je preložil Aleksander Virag. Kdor poznd izredne težave, katere mora premagati prelagatelj tega monumentalnega dela, da je prevod vsaj dostojen izvirnika, prizna drage volje g. Viragu, da je izdal skrbno izvedeno in dobro opiljeno delo. Znano je, da se je s prelaganjem ,,Fausta" v slovenščino bavil pokojni V. Mandelc in da sta pozneje njega prevod — delo prve roke — pilila in pre-delavala Levstik in J. Cimperman ; toda za tisek ta prevod ni pripravljen nI dandanes. Kdor hoče torej citati ,,Fausta" vsaj v sorodnem jeziku, ker nimamo slovenskega prevoda, sezi po delu Viragovem! Knjiga je opremljena z dobrimi pojasnili ter stane 80 kr. Urota Zrinsko-Frankopanska. Veliki roman, katerega je znani hrvaški romanopisec Evgenij Kumičič pod tem naslovom priobčeval v zagrebškem ,?Domu i Svietu", izšel je sedaj v zagrebški knjigarni Lav. Hartmana v treh debelih zvezkih. Mi sami ga nismo prejeli,  kritika pa ga hvali, da je vrlo zuamenito  delo.
Znameniti grobovi. Umrl je dud 23. malega srpana Elwir Michal Andriotli, jedeu najboljših poljskih ilustratorjev, v 56. letu svoje dobe. Sosebno slove" njega ilustracije k Mickiewiczevi pesmi »Pan Tadeusz« ; ilustriral pa je tudi dela Slowackega, Malczevv-skega, Groszczvnskega in Kraszewskega, takisto mnoga francoska pesniška dela. Namenil se je tudi ilustrirati najlepše pokrajine ob Visli, žal, da je njega delo ustavila prerana smrt. — Ruska lirika je izgubila slovečega pesnika A. N. Apuhtina, katerega hvalijo, da je do skrajuosti poznal psihologijo srca. Velikih stvarij ni pisal, ali njega drobne pesmi se odlikujejo  po izredui  nežnosti.  Nekatere je uglasbil skladatelj  Čajkovski.
Dud 18. m. m. je umrl v Parizu skladatelj Charles Gonnod v 77. letu svoje dobe. Svetovuo slavo si je pridobil s svojim „Faustom", opero, ki se je prvič predstavljala v Parizu leta 1859. Druge njegove opere so ,,Filemou in Bavkida", ,,Kraljica iz Sabe", „La colombe", ,,Mireille", ,,Romeo in Julija", ,,Polyeucte", ,,Cinq Mars", ,,Irene". V poslednjih  letih je spisal  dva oratorija  ,,Redemption"  in ,,Mors et vita".
Listnica. Devic. Brez pravega pesniškega jedra. — Vlastin. »Strti cvet« ni za nas.   — Miloslav,  Kokran in Neve"u.  Še nezrelo.    Morda o priliki kaj boljšega.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4 pole   obsežen  v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld.  60 kr.,  pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta   1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko Kersnik. —   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Upravništvo   »Narodna Tiskarna«   Kongresni   trg   št.   12.   v Ljubljani.
Tiska   »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.