Največji slovenski dnevnik v Združenih drtavth.
Velja u vse leto.........$5.00
Za pol leta. ............. $3.00
Za Mew York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavce* v Ameriki
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sunday! and legal Holidays. IT" 75,000 Readers. "VQ
TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, M. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. '* - 'm ' TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 60. — ŠTEV. 60. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 14, 1922. — TOREK, 14. MARCA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
PRETEČA PREMOGARSKA STAVKA
V NEW YORKU SO SE SESTALI ZASTOPNKI DELAVCEV V PREMOGOVNIKIH ANTRACIT NEGA PREMOGA. — NAČRTI ZA KONFERENCO GLEDE PLAČILNEGA DOGOVORA. — TUDI LEWIS BO NAVZOČ. — V SLUČAJU NESPORAZUMA JE ČTRAJK NEIZOGIBEN.
K o mite j r.a plačilno lestvico trdili premoga rjev sc je Rental v po-in'flfljfk v New York u, Vx, DA BO KMALO ZAVLADAL MIR. —. GENERALNA ST AVKA JE IMELA LE DELEN USPEH. — ARETACIJA VODITELJA.
Pretorija, Južno-afriška Unija, 13. marca. — Vladni sile napredujejo na zadovoljiv način proti ustaškim silam. — soglasna z oficijelnem komunikejem, ki je bU izdan ob polnoči. V komunikeju se glasi:
— Skupno število jetnikov, katere ac je fc a.vzelo tekom ope-laeije v centralnem ozemlju, znaša približno- 2200. Nase sile so,zasedle le z malenkostnimi izgubami visoko ozemlje krog Wistcliffe.
V iztočnem ozemlju so rete generala Deventer prisilile revo-lucijonarje, da so se umaknili proti Benonl. 1 v
V zapadnem ozemlju so dospele naše sMe 'lo Ki-ugersdorfa, dva iit dvajset milj s.-v.>ro-zapadno od •T< hannesburf?;:. ter potiskajo se-
naprej v iztični smeri. Zasedli smo Riepfontein, v angleški Be-'uana deželi.
Lynn, Mass., 13. marca. — "Bar-tolomej ('ashman je bil aretiran tukaj pod obdolžbo, da je skušal umoriti-svojo ženo in štirinajstlet-•
no h«Vrko s pomočjo kloroforma. j -
Mrs. Cash man je povedala po- Grand Rapids, Mich.. 13. mar-liciji, da jo je prebudil duh po j ca. — Po celem mestu iščejo majli-kloroformu in da je šla s svojo nega psa, potem ko so zdravniki l.eerko v kuhinjo da vidi. kaj je. j izjavili, da j* življenje lastnice te-Tam je našla svojega moža. ki je ^ ga psa. neke Mrs. Laura, odvisno IkiIel umoriti ob^ s tem. da je od tega, če dobi psa nazaj ali ne. pričel pritiskati na njih obraza j Ženska je zbolela pred krhkim cunje, prepojene s kloroformom. j >n izguba njenega psa jo je tako ( ashman sam zanikuje obdolžitvc globoko zadela, da se boje zdrav-svoje žene. On j<» živel ve«" let lo- niki za njeno življenje, razven ee
Petrograd, Rusija. 13. marca. Mrtvo mesto, s širokimi cestami in trgi, ki so pokriti s skoro popu1, ma nepregaženim snegom, preko katerega se gibl.le par ljudi ,baya se glasi soglasno. «la je nalik fantomom. — to je Petro- lo opaziti grad sedanjih dni in številni dvo- bul jenja radi aretaciji
da bi'bil kedaj kaj drugega ^ ne-kooperaeijoirstičnega vo-
fditclja v Indiji, kajti njegove aretacijo se je jiričakovalu že dolgo časa.
»"•m orlilkl "-11" povratka iz Zdru-r ženili držav, je članom čestital [glede uspehov konference ter pri tem prav posebno pohvalno orno-j nil ameriškega državnega tajnika jllughesa z oziroin na prizadevanja slednjega, da dovede do spre-
Poročevalec lista Morning Post pravi, da so organizirali pristaši Gandhi-ja v Madrasu sestanek ter napravili grmado, na kateri so sežgali blago, izdelano v tu-Dostavlja pa, da .ie bila'
jema različnih pogodb, katere se
je konečno tudi sklenilo.
[ Baron Kato je dal v svojem
j izrazu mnenja, da si sicer na-jmi postavlja pa, aa je bila prolujcJo naziranja glede kone.
vdelezba pri tem sestanku majh-1 «nih in trajnifl uspehov konfe,
renče, da pa ne more biti niti
^o obkolili oddelek policije v Brixton ozemlju, nakar so se ustali razpršili ali so pa udall.
Vlada je izdala danes popoldne dolgo Qgotovilo, v katerem se glasi, da napreduje operacija na zelo zadovoljiv način.
Domneva se, da je bilo ubitih najmanj sto ljudi tekom sobotnih bojev v .Toliannesburgu, dočim je 1 ilo ranjenih še veliko več ljudi.
Poroča se. da so stavku joči rudarji zažgali policijsko postajo v ForcLsburgu.
V nekem sporočilu iz Pretorije se glasi, da bodo kmalu na razpolago številne čete in da napreduje relcrutacijska kampanja na zadovoljiv način. Kljub temu pa jih" je še vedno dosti, ki no morejo razumeti resnosti polomija.
V poročilih iz Kapskega mesta se glasi, da je imela generalna s*avka le delen uspeh, V S urbanu se je na nekem zborovanju.
Johannesburg:, Južna Afrika, katerega se je vdeležilo nekako 13. marca. — En strel je bil oddan i stvorflo oddelek 300
na avtomobil, v katerem se je na-ki je paradiral po cestah'
na in da ni povzročila demonstracija nikakih zadreg.
V nekem poročilu iz Kalkute na Times se glasi, da so voditelji ne-kooperaeijonističnega gibanja v bengalski provinci z veseljem pozdravili aretacijo Gandlii-ja, ker se je na ta način izpodbilo tla trditvam, da Gandhi sam ničesar ne trpi. dočim zahteva od svojih pristašev, naj se podvržejo vsem mogočim trpljenjem.
V poročilih iz Lahore na Daily Telegraph se glasi, da je Gandhi sam z veseljem pozdravil svojo aretacija, ki ga je vsaj ubranila prevelike pozornosti od strani njegovih pristašev.
Poročevalec lista Morning Post v Kalkuti izjavlja, da se bo vršil proces proti Gandlii-ju na temelju navadnega kriminalnega postopanja ne pa na temelju prekega seda.
najmanjšega dvoma, da se je doseglo glavni cilj. katerega so imeli v mislih oni, ki so sklicali konferenco.
Rekel je, da ni bil uspeh konference posledica višjega držav-ništva ali sile, temveč priznanja od strani vseh vdeleženih naro-lov, da so potrebni miru. Nika-kakega pritiska ni bilo opaziti v •:vezi s konferenco, — je rekel,— in karkoli se je storilo, je bilo storjeno prostovoljno ter v duhu zatajevanja in sodelovanja.
Prine-regent je povabil vse delegate na banket v kraljevi palači.
STAREC UBIL SVOJEGA SINA.
San Jose, Cal.. 13. marca. — Nekega Jožefa Feltina je ustrelil včeraj zvečer skozi glavo te* gn ubil ujegov oče, Louis Feltln. star osemdeset let. potem ko sta se prepirala o tem. ee uaj dovo-lita nekemu sosedu postaviti kočo na njih zemljišču. Sin je zapustil 2eno, s katero je bil poročen šele dva tedna in ki se nahaja v bolnici. t mmi t _____
GENERAL COOK UMRL.
PRIČETEK TRETJEGA PROCESA PROTI ARBUCKLU.
Batesville, Ark., 13. marca. — General Virgil Young Cook, star tri in sedemdeset let in prejsni poveljnik združenih konfederiranih veteranov, je včeraj umrl. Bil je eden največjih veleposestnikov v tem dela Arkansasa.
San Francisco, Cal.. 13. marca. Koscoe Arbucke. znani filmski igralec, bo stavljen danc-s v tretjič pred sodišče, da se zagovarja radi obdolžit ve nboja v zvezi 5? smrtjo igralke Rappe. Domneva se, da bo izbira porote zavzela celi tekoči teden.
Prvi dve obravnavi sta potekli brez uspeha, ker se poroti nLsta mogli zediniti glede pravoreka.
KLERIKALNI SOCIJALISTI V ITALIJI.
REČANI
NOČEJO ZIJA.
DANNUN-
London, Anglija, 13. marca. — V nekem poročilu na londonski Times iz Milana se glasi, da se je v soboto posvetoval Signor Giu-riati. novi načelnik provizorične reške vlade, z D'Annunzijem ob jezeru Garda.
Glasi se, da je Giuriati povedal svojemu maliku, da si narod Reke ne želi povratka D'AnnunziJa na Reko.
Pred gospodarskim polomom na Reki.
Po poročilih fz Zagreba se je oglasiia pred par tedni pri predsedniku reške vlade Zanelli depu-tacija zastopnikov največjih denarnih. trgovskih in industrijskih r^odjetij. Zahtevali so, da naj reška vlada podvzame takoj vse ko-jrake, da se reško vprašanje reši London, Anglija, 13. marca. — kar najprej in se v prvi vrsti ure-V soboto je bila podpisana po godba med klerikalci in socijali
sti v Cremoni, kot se javlja v nekem sporočilu na londonski Time* \f. Milana. V poročilu se dostavlja, da je to zelo važno z ozirom na domačo italjansko politiko in te prav posebno v onih delih dežele, kjer dela počenjan je tašistov življenje naravnost neznosno.
de prometne zveze z Jugoslavijo, cer se v nasprotnem slučaju bliža neizogiben gospodarski polom. Za l'ella je odgovoril, da je poskušal ze vse, toda da mu vezane roke, tako da ne more najti izhoda iz sedanje težke situacije. Ako pa bi bil primoran demisijonirati, bi srotovo nastale na Roki se obirp-nejse razmere, katere bi Italija izkoristila z aneksi jo Reke.
brez vsakega nasilja.
Pličen sestnek se je vršil tudi v Bloemfonteinu in predlagalo se je formiranje takih oddelkov. Aretacija enega izmed voditeljev pa je imela za posledico, da so s« zborovalci razpršili, še predno je prišlo do kakega sklepa.
BOMBA V AMERIŠKEM POSLANIŠTVU V SOFIJI.
Sofija, Bolgarsko. 12. marca. —
na
hajal general Jan Christian Smuts, južno-afriški ministrski predsednik, ko se je peljal proti Rand okraju v bližini Potehef-stroom. Ministrski predsednik ni bil ranjen.
General Smuts je izdal ugotovilo. v katerem se glasi, da bo kmalu zopet, uveljavljen mir. Ta napoved je povsem upravičena vsprt čo poročil, ki prihajajo iz različnih okrajev in v katerih se glasi, da se vladne sile hitro koncentrirajo.
Čete so ujele 1500 reolucljo- i Noe°j > eksplodirala v tukajšnem narjev v Sophiatown in Brixton Pohištvu bomba. Počilo je par Ridge ter očistile tudi v bližini &P- RanJen M nihče, nahajajoče se gorske obronke, kar
e smatrati za velik uspeh, kajti USTASI SO ZASEDL GLAVNO pozicije so bile močne ter preti- MESTO ALBANIJE,
stavljale veliko nevarnest za oko-
lico. London, Anglija, 12. marca. —
Aeroplani so spustili dva in tri-' lJanes P°d vodstvom Zuglienija •deset bomb na revolucijonarje, ki ln Ilsi«.lstl m- ii»- jjriotKUjejo I>fnar naj s« blagovoli l»o-iilialJ po Munrv »iid«-r. Tri spremembi kraja naročnikov prosimo, tla se nam tudi j.rejSnj.. bi vali ftf«- nuznarrt da hitreje najdemo rnurtovnika._
GLAS NARODA £2 Cortlandt Street, Borough cf Manhattan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
ZADREGE SMUTSA.
r rr ' . -----
Ko je povedai general Smuts. ministrski predsednik južno-afriške ITnije, zakonodajni skupščin,i da se nahaja dežela pred eno največjih kriz, kar se jih je se, j,.sipina Zupan, kuharica pri je paj,q dosedaj pojavilo v .1 užni Afriki, je najbrž mislil v več-jtrgovru Culoba v Wolfovi ulici v(" Enaka ji meri na vzroke, ki so dovedli do spora med rudarji Ljubljani, je v kuhinji spodrsnila PraMat|
tem ponovno trkal na prša, češ: irzawke oblasti aretirale in kmič-"Jaz sein avstrijski državijan V juo, misleč, da je avstrijski driav-Ifed je napravila policija. *>eh. je ljan, izročile v Gradec. V Gradcu bil tako pijan, da se na policiji 'niso imeti o njem nobenih pod at-sploh ni več spominjal, tla je bil; kov, njegovim navedbam pa tudi v imenovani kavarni. I niso verjeli in so ga imeli tako
nad pol leta v preiskovalnem za-Razne nezgode. i poru. Sele sedaj se je ugotovila
Trilemi Vlad ko lirenčič, sin mi-J njegova identiteta in je bil izro-zarja na Vrhniki, se je v očetovi j črn mariborskemu sodišču. Zadela vniei igral z ž<-bl ji in jih vta-(radi para čevljev je torej sedaj kal v u vreme in nato sledeče
Ivan Bnšar, delavčev sin iz Ko-?slwie0e zanirznieTJje tal
ro^ke Bele, je v sobi padel in si;-ilo ve- ne*reč pri padcih. Ivan zlomil levo nogo nad kolenom. |oanžuh, mitI1&ki paznik v Ljub-F rane a Podgoršku, tesarskemu ^^ Stanko Pokovee, sin dnina-vajeneu pri Francu. Ravnikarju vlpice jz Dobninj) in zlatar Karel
Ljubljani, so se pretežko z lesom K(^ak iz Ljubljane so si pri padcu obložen« sani prevrnile. Pri tem. lomm oziroma izjpahriiu po cno am j.- padel težek hlod na nogo m I Jožef Hai{ner 5evljarski p«.
11,11 slrL :močnik v Tržiču, in Matevž Pečar,
Marija Slane, cerkovnikova ze-l ^^ iz Px>žtanja? pa nogo. na i/ Cerkelj pn Kranju, je sla 1 Desm> rok() sj je zlomi] Frane na hlev po jajca Padla je z l«*t-'.Yrhov6ek, delovodja na Savi-Je-ve in si poškodovala rebra. 'senicali. Ko je šel domov z dela.
po zledenelih tleli, nesreča se je zgodila St urinu, knjigovodji.
in polici jo v Kand rnd;irskem okraju; kot pa na seznam izgub, ki so bile v resnici neobičajno velike tekom zadnjih osem in štiridesetih ur.
Dne !». marca je mobilizirala vlada artilerijo, lahko vojaške oddelke, da pomagajo po-
in si pri padcu polomila rebra.
iti
druge
konjenico lici j i.
V prvih dneh Stavkarsko gibanje Dne 5. marca banke
stanujočemu v Rožni dolini. , Stroj je utrgal prst leve rok* Dve leti trajajoče tatvine v Ljub-lK]..1Iir.u Homerju, mizarskimi po-
liani- j močniku pri tvrdki Naglas v
V irgovini z žflozniuo Breznik i.jubljani. & Frit se h so že dalj časa opaao-j navorin Zdolšek. delavec v to-vali, da zgineva blago, /.lasti pile, Varni Lajovi(. & v Ljubljani, Žeblje, kljuke, podkviee, jedilno pomaKai ]>ri postavljlnju stro-orc« Zdolsku s tako silo na d.-s-
Peter Zgaga
S tem ,da je dala Anglija aretirati voditelja Gandhija. je na-povedala Indiji vojno In sebi bankrot,
% * *
V Downtoivnu je bila velika krstija. Veliko ljudi in veliko pijače na. nji. Ko srečam naslednjega dne enega izmed povabljencev, vidim, da ima obvezano roko.
— Kaj se ti je zgodilo? Ali si padel, ali si se udaril?
— O nič. — je odvrnil. — Ko sem včeraj hodil proti domu, mi
j<* neki pijanec na roko stopil.
* * *
V Parizu je zopet nova moda. Ženske nosijo na nogavičjih pod-vezah male kraguljčke.
Ko gre takale damca po ulici, jI neprestano zveni pod kolenom. Kaj je namen tega. Ali uljudna prikrita prošnja, ali pa želja, da bi bili jv^Pl^li vseh možkili obrnjeni na njene noire?
11 • •
Tn v kabaretih nastopajo ženske. ki so tako pomanjkljivo oblečene. da bi jih dali "moralni*" ameriški cenzorji v hipu zapreti.
V gledališču Tiergere nastopa lepotica .katera obleka sestoji samo i r. treh velikih nojevih peres.
Upam. da babniea ni posebno šegat-l ji va.
ifugnaliroausfm
Ustanovljena 1. 1898
SCatnI. 3fr&nnfa
Inkorporirana L*1900
1
GLAVNI URAD « ELY, MINN.
celi ta- pranf.u Slotošku,
premagarju v delu odletel premoga s tako silo v levo nogo. da je bil ranjen.
carjev m strokah.
marca so kazala vsa znamenja, da j lojen j nje.
je dobil newyorski a-ent Narodne!^^ Zad^ro jt. imeia'li0 nu?0 tla nm jo jV tlvakrat zlo \ Južni Afriki sporočilo oili suirtnia: JOU N MOVERN, 024 N. 2nd Ave, W. Dalutb, Mlnm.
Vrhovni sdrmvnlk:
Dr. JOS. V. GHAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S., Plttstargh. Pa.
Nadaanal «A«r:
MOHOR MLADIČ, 260S So. Lew^aale Ar« , Chicago, I1L FRANK 3KKABEO, 4822 Washington Street, Desrer, Golo.
Porotni odbor.
LEONArtD 8 LAB OD NI K, Box 480, Elf, Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 170, 31ack Diamond, Wash. FRANK ZGRICH, <217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRG, BL, Meadow Ave., Rockdale, JoUet, I1L PAULINE ERMBNC, 63» .— 3rd Street, La Sail*. I1L JOSIP §TE£LE, 404 E. Mesa Avenue, Puehlo, Cola ANTON CELARC 706 Market Street, Waukegan, I1L r i l—;— Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". •—==-
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po&lja-tvo naj rc pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe na] se pošilja na predsednik« porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala nai se po&ilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoltSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor iett postati činn te organizacije, naj se zglasl tajniku btjifccega druitva J. S., K. A Za ustanovitev novih drufitev se pa ob ral te na gL tajnika. Novo drufltvo se lahko vstano/1 s 8 člani ali članicami.
Jugoslavija irredenta.
Ubegli kaznjenci.
Kakor poroča tržaška
Kdi-
l.škim šolukim Zithtevani 7ia Dona-i ju. fiuvorulki vi tmli korošlcim
UO- t ' , .1«
het»jiili» «1
s februarja ponoči
ioprskejra zai»or;i
j)o-1 ^lovenct-m loveiisk ill
nlrekiili pravico »1. Predsedniku
io
ehil je bil .letniki so'ru-Vun prot«Mna resolucija.
V
.11
ila i i
nato sjmsl.ili 1 iainiseh jc izjavil deputaciji,
■ii
I po rjuhah na varna Ila. Iz zapora bo a v^lrij^ka vlada znala vai-ova*.
Uo odnesli r, rjuh. Policija zasledu-]1' nemški značaj Dunaja, f je begiuice, toda brez uspeha.
\
poti nadzorstvom, je t-akoj nato najel voznika in se odpeljal potem z ukradenim blagom na Ig, a je bil že na ižanski cesti aretiran
zaposlenih v vseh mogočih drugi lil ia odveden na policijo. Na voza j
j je imel približno za 4»XH) 1\ bla-
,, i* i ■ i • i i-t a. _ . Iga: angleškega cinka, pil, kljuk
Kazventeua i»a so posedli v boie, ki so sledili temu,r , . ' * t
^ 1 1 ® .. . . , j itd. Preiskava je dognala, da so se
Buri, ki se ^e do danes niso mogli spryazniti v redom»1atvine V1-le ^ dve {etl in 1)Uo kot ohstaja sedaj v Jllžlli Afriki. [udeleženih© več oseb.* Ukradeno
Koncem januarja s<» izjavili opazovalci, da bo ime-iblago so spravljali najprej v skla-la splošna stavka lahko za posledico, da bodo stavkarji|diače p<-<1 dvigalom, odkoder so in njih pristaši pognani v republikansko gibanje gene-Uft prena^Ji potem k hi^arjem
rala Ilertzoga.
Hertzog je ])i*evec prekanjen voditelj, da bi se mešal v slavko koi tako, vendar pa je najti gotov tip Bunov, ki si vedno žele boja.
Ti Buri so stalno bojkotirali angleško blago, se upirali priseljevanju Ali gel že v in tudi sedaj jim ni
Te dni je bila v uredništvu ženska. ki je hotela mene videti. Mene pa ni bilo.
Tovariši so jo vprašali, kaj bi siorila. če bi prišel Zgapra v njeno naselbino.
— Xie. — je odvrnila. — Saj vem. da je bolj močan kot sem jaz.
|Bcji med fašisti in pristaši predsednika Zanelle na Reki.
Trsi. IU. febr. Predsednik reške vlade Zanella ima čedalje . težje stališče. Proti njemu rujejo demokrati, nacionalisti, d'ajmunzi-
Avstrija in koroški Slovenci.
Izjava jugoslovanskega kralja Aleksandra I. napram poslancu ;Jrandnerju. da bo morala Avstri-ija v smislu mirovne pogodbe izvesti določila « zaščiti slovenske ter biv.;i legionarji m pos b-
narodne manjšuie na Koroškem,
vzbudila v avstrijskih polLtie-
a
gostil en "Pri Levu" in "Pri novem svetu"'. Nekak stalen odjemalec vsega nakradenega blaga je bil neki pek na Igu, ki je blago prodajal j>otem naprej. Razne r»tvari ]>a so tatovi razprodali tudi po Ljubljani. Dosedaj sta bila
. . . ,. . , .. , . . ______, . J bila aretiranazaradi stmdeležbe na
bilo treba dosti bodrila, da se pridružijo stavkarjem V|tatvinah ludl vajellec bnenovane
njih buki z oblastmi. itvrdke Anton V elk a vrh k Ljub-
Stavkarji in njih pristaši pripadajo v glavnem delavski stranki, ki je bila vedno sovražna vladi generala Sniutsa.
ijanc in pa pek z Iga. k' je kupoval idago. Pod ključem je tudi hlevar gostilne ''Pri levu". Neki
V johannesburgu ie dne G. februarja veliko zbo- FranL'" ^^ ^ lia-ilja. Hotel se je odpeljati s suknj
: , ti naja pri vojakih v Cmn gori, je j„ ki0]mkom ki iu ie istega dn
rova nje, sestojeee iz teh elementov, sprejelo z velikan-|ist,,tako za|>Meu v tauW Po ^
Škilil navdušenjem rnsolu«-ijo, ki poživlja zastopnike[javi upnika in Fritscha znaSa -E™pi". Možakar ima nedvon
Za protituberkulozno ligo.
Okoli 100,000 kron so že nabrali v Mariboru v par dneh za ustanovljeno protituberkulozno ligo.
Nova lekarna v Mokronogu.
Mag. pharm. Ivan Grahek, bi\\ši provizor lekarne v C.'irkv«niei, je sprožil ustanoviti novo javno lekarno v Mokronogu tn je »zaprosil koncesije za obratovanje lekarne.
Tat iz navade.
Na IjubljansktHn glavnem kolodvoru je bil aretiran žc- 241et zaradi tatvin predkaznovani bivši natakar Edvard Pogačnik iz Ce-
uknjo dne kavarni
vropi'Možakar ima nedvomno na vest-i še mnogo drugih tatvin. Izročen je bil sodišču.
stran "Reke prepirajo, sedaj za-
stran Zadra in albanskih meja. K- kateri odločno zavračajo očit-Tu prepirali se bodo. dokler nas j ke, da se goile koroškim Sloveii-ne bo tam doli kak drugi narod jeein krivice, češ. da povzročajo ne-nadomestiL 'zadovoljstvo samo ''slovenski a-
iiii fašista, ki mu očitajo nepoti-zem, slabo finančno politiko iu ni h krogih veliko pozornost in'najbolj to, da rekrubira v variu»<-vznemirjeoije. Prav posebno je za-i"" stražo tudi Hrvate, katerih je
rtotkov. L)ne po mestu se pride iz Su-
. ^Ilt.lllll ICII |C. 1 1 ll\ ||< FIX.-'MU F ji: 1
►Sporov med Jugoslavijo in Tta- \ kU lu.m-sUii naeijonalee, ki soj v njej baje že !>r, odst. jo noče biti konec. Sedaj se za- Ltavjii ra<]i tega v parlamentu naK*>. tvh'-- zvečer s<- jc Iran Reke oreniraio. seda i za-!/liuan uiiiiistra interpelacijo.! •azne-1 a v««t, da se pi
Hrvatov pomulit. policiji
i
v službo. Fašisti so takoj začeli 1»: t i plat zvona in so s karabinjer-ji vred zastražili vse dohode k }>o-V?asih so lin die dali kaj na'genti". in zahtevajo, naj poprej I ih'iji- Prišlo je do precejšnjih žlahto. seda i "pa ne da io počenega 'Jugoslavija izpolni določbe mirov-Dadov med pristaši Zanelle in lane pogodbe o zaščiti nemške na- -^sti. pri čemer ;,e bil ranjen tudi rodne manjšine, ki jt* baje popolnoma brezpravna. — Kaj bo neki
grosa vec.
Zenn laškega kralja je teta kralja A iTe Tesan dr a.
Ali ne more iti Aleksander k i
»dgovoril avstrijski zunanji mini-
0 "izgubljeni" Slovenki v Mandu.
ie stranke v Pretoriji, naj delajo za provizorično vlado škoda okoli 100,000 kron. in republiko. J
V kolikor pride vpuštev radikalno razix»loženje med Malopridna trojica. , , . . , . , . . ,. , -ill I red tedni je ugotovila tvraKa delavskim narodom, je treba povdarjati, da m bilo de- Do!rjek v Maiiboru, da ji je izgi-
lavstvo nikdar zadovoljno z zakonodajo, tikajoeo se in- G nmtrov dolg kos volnenega
teresov delavstva, kot so jo uveljavljali unionisti VI blagu za nu»ške obleke. -Sum je pa--
družbi južno afriške stranke, ki je obdržala generala,del takoj na tri mladeniče, ki so'
Sniutsa s tem, da je pozivljaja voiilee, naj obsodijo se- ^ nahajali malo prej v trgovini.j
i:-. • i* i_______a jih ni bilo mogoče izsleditii.
parat istieni prcžjnun naci iona listov. * . . . . i
.. . ../ . . .. ... ... . nekaj dni je pnsla trojica v trgo- Prot| kratkim ie bilo \
\ sedanjih nenurih je točka ki je veliko bolj vzne-fvillo Janei & Ho^at. odkoder je1'listu po «Ameriški Domov
mirljiva za vlado kot pa so nagibi in programi delavske odšla, ne da bi kaj kupila, vzela 'vzeto ]>oročilo o neki slovenski si
stranke z naeijonalisti vred. |}»a je s seboj 40 metrov platna. Te|roti, ki je zatrjevala, da se je iz-
To je razburjenje med črnimi delavci v rovih, kijdni je neki tajni pativijski agwi-t'jrubila t.3r da je brez Maršev.
so se oborožili, da se branijo proti nasilnim elementom '' Ltroji"a ^ arf"| Kmalu smo začeli dobivati pis-
»nOil st ivkiri. ' • P^^-'J* ^ ^ dogaiaJo, da ma m v njjh vpra^ ja, kaj je s
HHU Md>KdTji. . . su Vhi triJe iIrvati- sicer hraia'tem dekletom. Veliko rojakov se
Številni Kafri so bili ubiti ah pa ranjeni. jurij in .Matija Sojac iz Krivega'ie ponudilo skrbeti za T»*vico in
V južno-afriški Ulliji, nev]^0stevaje Ro^lezijo illjpota in Josip Tomiei.- iz Krum-|nekaj jih je nidi denar ]>osla!o v
Basuto deželo, je več kot šest miljonov Kafrov proti l>ota- 1>ri »iih ^ nažl1 nmogo na- tn namen.
k^i;™ vt^k' « Jaadeii^ra bliga, kakor: ovratm- Sedaj s
v našem mi" po-
svojemu stricu ter izpregovoriti za svoj narod par dobrih besed?
ster 11 i
t-O
mora
častnik ja\ne straže Mas<». Pretepi so trajali vgoji pajdaš.>v nakar, so ^ vje.tniki iz-' - . , . . , menjali. Tekom dneva je prišlo
Angleška princesa je bila poro- za njen razvoj, dočim nimajo ko-ena v največji razkošnosti z naj-' roški Slovenci, ki so naseljeni zop.>t do pobojev, pri čemer se je
slovenske j t ud i streljalo. Ustanovil se je brambni komite, ki je sestavljen
L Pa! Dne 12. februarja je priredil iz pre t izanellijanskih straaik. Re j" Sehulverein'T na Dunaju veliko ?ani pričakujmo v strahu nadalj
večjim pogumom. {konvpaktno. niti one
človek bi mislil, da bo zavrelo ljudske, kaj šele srednje šole! med brezposelnim narodom je ravno nasproUio.
Stotisočera ozkoprsna dekleta' Protestno zborovanje proti solin slabokrvni fantje se opajajo s skim zantevam slovanskih maifj-poročili in slikami z angleškega ?in _v Avstriji- da ^ ^^ dvora. Out jeze in nevolje je umrl v njih.
in da tudi ne odgovarjajo duhn
mirovne pogodbe. Med drugimi je
govoril tudi prorektor dunajske Ob pogledu na 4 kraljevski * - , „ ,,, i • ;v;«,vll
J univerze dr. Dopseh. ki je i/ja\u,
par TM>st4inejo š*^ bolj ponižni, še (|a st( )ijo Vseučiliški profesorji
bolj vdani ter klečeplazijo pred taico^ ljudmi, ki so postali nekaki nad-' ljudje po milosti božji in po milo. si i kapitala.
En miljon dolarjev jc dosti denarja. — pravi miljonar. — Tudi en dolar je dosti denarja, za onega. ki ga nima. »
stavko, uho tie ujr<>d'i če-
lnega razvoja političnih dogodkov. 'O teli -uno žc prinesli zadnje dni brzojavni poročila. 1'red.)
Direktna zveza Trst-Odesa.
Tržaška parobrodna družba "I.loyd Triestino" namerava od-premiti'e« parobrod nakrean s tovori iz Trsta v Odeso.
Znižanje eene za 40°|o.
r —Najnovejša 14K. čisto zlata— ZAPESTNA URA
'za žena In dekleta, na 1& rub«- fino kolesje, do-
Wte dane. « $29.50 pH IVAN PAJK,
24 MAIN STREET CONEMAUGH, PA.
enemu miljonu in pol belim. Nobena izmed domačih strank ni zasledovala pogumne in dosledne politike glede tlomačega elementa.
Samodoločba je napravila kot princip velik utis na te črne ljudi. On nočejo več dovoliti belim rudarjem, da bi streljali nanje kot na zajce. Preki sod v stavkarskih okrajih bi bil uspešen s pomočjo organiziranih sil, ki so na razpolago generalu Smutsu, a kriza obstaja naprej, kajti on nima le posla z naeijonalisti in delavskim elementom, temveč tudi s plemenskimi problemi. '
SOJAKL NAROČAJTE SE NA "GLAS tfAJVX&JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE
NARODI'
im -KM;
Sedaj se je pa dognalo, da je kov, perila, denarnic, zlato dam-'dotičnica prefrijjana lažnjivka in sko verižico in 2000 K denarja. Iz-,da si je povest o svoji nesreči izgleda. da ima trojica več zločinov;m5sina. Pobegnila je od doma ter na vesti in da je opravljala svoj ^ klatila po nu^stu T z sirotišnice posel posebno na progi Zagreb-|jn je zatem vzel njen oče. ZidajinioM-Maribor. Dosedaj je ta| Onim, ki so poslali za to dckli-tiiperesna deteljica priznala tat- r.0 denarne svote, naznanjamo, da vitli v obeh imenovanih trgovbmhs jim bomo vrnili denar. Veseli pa
j nas. da so pokazali naši rojaki to-Zaradj para čevljev v treh drža-^liko sočutja za siroto. Vsem naj vah aretiran. jpa V'do- v opomin na^leflnje be-
Meseea februarja 1!>21 je prišel rede: Nikdar se ne prenaglite! 2Cletni K. M. iz Vintroveev pri Revežu šele tedaj pomagajte, ko rtu ju na obisk k Francu Sokanuse prepričate, da je v resnici po-in mu je pri tej priliki izmaknil moči potreben.
PRIHRANITI SVOJ ZASLUŽEK -- JE KREPOST!
at.t VEŠ, kako dolgo boš sposoben za delo?
AT-T imeti svoj dom in svojo rodbino v njem?
^jj VE&UJB& Ca. si seodvisen, ko prihranjen deuar v banki* Da nikogav ne prosil
miloščine in posoda? Vsakdo te spoStnje, ker ve, da si svoj v svojem!
DELAJ, PAZI IN STEDI — IN B*»l in obsekaval uspe. eje od Danijela, ki je najrajši »sti govoril iti malo delal. Tako j«' tekel čas in že SO le-liki dozorevali. Robčovina je j>o-ajala od dre do dne bolj zelena i če si v zel iz nje sad. je bil sa-ist in rjav. Prihajala so pisma k nič več nisein mogel odlašati z Viodom. Hotel pa sem kot zavzet •molazec A • prej na Blega«. Ta rer ni kaj posebnega; če mu pa i.mš ravno v vznožju, bi bila sra-ota. ko l»i staremu prijatelju ne ezel na plešasto plavo. Hkora.t st tednov sem že tičal na Jelo-■ni brdu in delo me je obsekalo. »kor obseka tesar svoj hlod v rtrekovem gozdu; bil sem tensk t vitek. sta se srečala z grahastim ple- minjalo nate, Meta. — Nekaj rde-zavčkom. ki pleza samo gor. dol čice se ji je pokazalo na licu, ven-pn ne mor", era je sivomodri hu- drtr stvari ni več omenjala.
dobnež takoj po«rna?. da se je en-lo obilo takega čivkanja.
Ko sva dospela na Mali BlegaS. se nama j? odkril Porezen v svoj!
Tisti dan -eni hotel Meti govo- dolgočasnosti in odkrila se nama riti o svoji i.j.ibezni ter ji na dol-i i«1 Črna prsta v divni svoji lepoti, go in široko razložiti, da mora po- j Luže na Malem Blegašu so bile stati moja žena in da jo bom dai i suhe in tudi ovac ni bilo. ki se na-v mesto, kjer >?e nauči kuhanja in j vadno v tolpah pasejo tam. Pred r?mške govorice. Kakor vidite,\ nama se je dvigala visoka glava
drage dame. sem si bil skoval popoln načrt, ki pa je bil — česar se takrat šc nisem zavedal — po-
starega Blf-gasa.
Ker je dar.es prvič hodila na goro, se ji je poznalo, da je razoča-
nesrečen in neporabljiv. Planin-1 rana. Menila je. da sva že na vr-fko to rožo presaditi v gosposko ,1". dočim sva bila šele na Malem /.eni 1 jo. je mCralo ostati brezuspe- Blegašu. Vzdihovala je, no. pa šno delo. kar ve najbolje veste. sva sedla in počivala. Po odpočit-Ali t isti dan na poti okrog Blega-j ku sva polagoma lezla navzgor. ra mi je ti:-;.! neusmiljeni ta na-j in s»eer po stezah, katerih je nmo-črt v glavi in le na priliko sem j pa so vse nezanesljive. Nekaj čakal, da bi ga strese i pred dekli- č;u,a pripravno hodiš, v hipu pn Co. Pa govori o ljubezni, če je Me- i *' izgine steza izpod noge. da sam ta kar telu nič. meni nič. počep.;ne veš kdaj. ni'a na zemljo, stolkla sredi pota (Dalje prihodnjič.}
prav zadnja dva lešnika ter ju! -___
s slastjo shrustala s svojimi beli-;
ini zobčki: — .loj. kako so dobri! I GRŠKI KRALJ JE POVERIL Včasih sva se srečala s pogledi; t STEAT0SU SESTAVO KABI nekaj s^ j" zasvetilo iz njenega NETA
očesca, a vzljc temu je dejala: — Nikar me tako čudno ne glej; Kako naj bi torej govoril n svo- i ji ljubezni! Danes je bila zgoTj^k' kralj Konstantin je naprosil ctrok. ki se je veselil, tla je smet> Nikolaja S* rat osa naj sestavi nov biti v moji družbi! {kabinet.
Atene, Grško. 12. marca. — (7r
Nepoznani deli sveta.
(Guvriz^ikar
Vodja angle^ik« Mount Everest
najvišjo goro sveta, je imel pred kratkim v Londonu predavanje o divjih Ln romantičnih lepotah do sedaj še neprrstopne»gH Himalaja.
ekspedicije na leta vsa zemlja trdo zmrznjena
S tem je bila Boštjanu pravda zgubljena.
Drugo jutro ob osmih sva od-la. V svoji bisajr! sem vzel ae-i«j s sabo, pa ne preveč. A ne met* misliti. od Koprivniknm. kjer raste mnogo leščevja. Ti-sto leto je bilo ro lovitno, zategadelj ni čuda, da ŠVR takoj klenilas jiota ter lazila >d grma do grma. Tekmovala If** kateri (lulji veS lešnikov ln ateri večjo kobnljico. Zmagala H Meta. ki J* imela oko kakor /everica in tudi ne man.*« spret-losti od veverice, če je bilo treba samca ali pa kobuljico upogniti z veje. Prekosila me je v vsakem oziru. Izteknila je kcbuljieo, ki je
itela osem lešnikov. Žalibog,__
vmes sta bila dva slaba, katerih jedri sta bili gluhi.
Ali bo mati vesela. _ se je
bahala Meta, — ko bo videla moje lešnike! To bo potre*ve o Božiču!
Ko sva ?e vrnila na pot, je Je iskala dva pripravna kamena, s katerima je trla svoje lešnike. Do-pc vši do KaJa. ji ni bilo skoraj 5 ostalo, tako da je potrla in pehala še zadnji ostaneki reko?: Ej. saj ho letos dosti orehov* >Ja Kalil sva poiskala najprej po vsi Selški in Poljanski dolini s'oviti studeneo. bi * ivaenitno
in
bi bilo zato pokopa van je nemogoče. Ako so ptiee site in zato ostanejo kosci mipla dalje časa zunaj, j K) t e m se smatra, da je bil mrtvec gorovja |upornik, ali da je živel drugače i pregrešno življenje. " Domačinije izjavil polkjov-1 Ljudje bolehajo na \nietju očes nik, izvedeli od Dalai sivi mreni in to zaradi velikih
svojega vrhovnega .svečenika, da i vet rov in silnega prahu. Vsako
leto enkrat se kopljejo v vroči vodi, in sicer ravno pred ximo. Ženske simažejo lice z mastjo, da ae zavarujejo pred vlažnim zrakom in slabim vremenom.
Meti prebivalci vlada mnogo-moštvo. Žena najstarejšega izmed treh bratov pripada istotako tudi mlajšima. Ako se poroči tudi srednji, potem pripada žeaia nje
najina
pridejo v njegovo niM i,i ne šla? S svojim !v polni meri. Pripomniti je treba, lovekom bo vendar še smela, če o s sid»o vzame. Kar šla bo!
▲D
da s<» videli Tibetanci do sedaj le redkokdaj kakega Evropejca in so zaradi tega med seboj naravnost tekmovali, kdo jim bo bolje
ugodit Tibetanei so mongolskega j mu in najmlajšemu. Samo plemena, moški teleHno jako raz- ndajši brat, ako se poroči, viti. Obleko napravljajo sami iz svojo ženo samo zase. Najstarejši ovčje volne. Zemljo olklehijejo v j je obenem oče vseh otrok, potu svojega obraza in se nikdar Ilrana obstoji iz neke vrste mane selijo v svet. kamnov, ki jih napravljajo iz ico-Na j večji vtis je napravila nanje ke- katero dobivajo iz doline Brn-iotogratija, ki je >e niso nikdar maputre. dalie iz rezancev, mrzlih videli Ako v« dobili gotovo sliko, i cmokov in končno iz čaja, Hi
smatrali to za najlepše in naj- m »Mijo z maslom. Imajo
dragocenejše darilo. V Šekar Če- tudi 1UJ,kak" Pivo- ki imenujejo de se nahaja v tamkajšnjem sa- Jleki i&Lyi ~ Je P,'i"
mostanu starec, ki ga domačini 'povedoval pojko\mik — sem videl oliožujejo kakor svetnika. Ko so!rel° va!s od te slabe pijače,
domačini zaznali, da smo fotogra- I>olina Kanta je po mišljenju Hi ali tudi njega, je šla ta vest" od polkovnika najlepša doLina na nst do ust. In 5e sto milj od samo- svetlL Z Gavrizankarja in drugih stana so nas pro^Li za sli!w> svet-!Yrhov P«^*0 v dolino strme pe-nika. Nič jim ni bilo dražje od|C'ine* VIuilleulu 2raku ^ kna ZJ1" nje^ove slike, ki so jo pojavili ;hvaliti vegetacija visokih
takoj pred domači oltar. grmov v najlepših barvah. Grmov-
v j je je dobiti še tik pod ledeniki.
-Naravnost neverjetno je. kako Xeko,iko nižje ^ prekraani c,oz.
slabo podajo domačin? okolico, v dovi jelk in borovcev. Vsa vege-
tacija ima najnežnejše barce. in nianee. a Ga\i-izankar je gol in leden, nad njim samo ženino-modro nebo. Vlažen zrak napravi ja najlepše učinke barv pri soinčnem vzhodu in zahodu ter omogačuje pogled v nepopisne daljave. Skoro oranžnate so barve, ki o lepšava j o vso prirodo ob sebičnem zaliodu. Gotove dneve more človek a prostim očesom videti tudi sto milj daleč. V takih trenutkih pa človek še prav posebno občuti, da je samo neizmerno majhen .atom v ve-
kat«*ri živč. V mestih ne morene dobiti nikakih informacij o okolici. Tibetanci so nam šli sicer vedno na roko, toda ravno njihovo nepoznan je bližnje okolice in njihove slabe informacije ao nas zelo ovirale na potovanju.
Kden najstarejših običaj«v teh plemen je, da moških ne pokopu-jejo„ V vsakem selu je nekoliko mesarjev, ki razsekajo truplo na drobne kosce, katere rarmečejo potem po polju — pticam za hrano. To pa je jako umestna odred-
svojo^vodo hladi in krepi potnike ba. V Tibetu je namreč nad polJlikecn »vetu ltpote
V zalogi imamo ■se nekaj iztiso* 'poučnem zabavne knjige:
Slovensko Amerikanski
Koledar
Za leto 1922*
Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke:
Proti-delavska špijona ža
Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prohibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski
Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnovejša povest o
Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu
Livarji kovin v starem veku
Glavni jeziki sveta Pol leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine
Jugoslovanski kralj Zadeva Lopovlča Morilka otrok Nekaj o jetiki -TJzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po
ulicah velemesta itd.
Cena je samo 40c
Za Jugoslavijo je ista cena.
Pošljite spodnji kupon.
>»
I*
U ° i*
c S5
3 r
S
P4 S3 g O
s « (ft 00
a š
ca
S GJ
M -3 > —
S
co
g 3 o ^
S S
cs N r—<
O CQ
~ 08 »
_r* O
« S M HH
> 4
cz
T
i
Domača tekstilna tovarna v Kamniku.
jlVEHUVM tCRfcViLA VZDHZUjEJU
ZDRAVJE V DRUŽINAH
"Jutro" piše: Po listanovitvi »Jugoslavije je bilo na našem treni močno poA-prat^evanje po Tekstilnih izdelkih. Navezani smo bili izključno na uvoz iz tujih držav. Uvažali so nam osobito ltalj:mi. in sicer malo vredno blago za drag' denar. To blago je potem pri nas radi nestabilne valute in drugih uvoznih težkoč doseglo horeudno visoko prodajno ceno. Da konzu-ment te-žko premaguje tako vis<>ke i-ene zii tekstilno blago, nam priča današnji uvoz tekstibiega blaga.« i;i se je skrčil na" lnininium. Ce' smo danes radi slabo razvite' tekstilne industrije v državi pri-' siljeni na uvoz, potem pa moramo j tza sedaj samo na ta način omiliti' to zlo, da zasnemo uvažati ]>>lsu-J rovine, "ki se naj potem pri nas; predelajo. Xa ta način ne dftbi konzument samo cenejšega blaga. I temveč ostane tudi ves zaslužek; jpri predelavi blaga doma. a tudi| država ima svoi dobiček, ker se radi zmanjšanja uvoza boljša uaAa! valuta. |
Na podlagi teh vidikov se je .POUČNE KNJIGE ustanovila dekliška družba '• -'Angležko-slovenskl slovar —
Jia£rtt&
SEVERA s E 5 K □
ArqtTscpfJcijo njuz'lo
Prlporocljlv'o za odponrjoc pri zarav'ljeqjU srbečice raznlf] l^ozriif] bolezqi.
CEHA SOc Vprušdjfe pn v4)&erq lesarji).
W.F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS. IOWA
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete 6edaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja. | Avstrijski podaniki morajo pla-jeati vizej pri ameriškem konzulu 7. amerikanskim denarjem in rav-! no tako morajo na Ellis Islandu
■ svoto $25.00 pokazati v ameriških
■ dolarjih.
J Glede denarnih pošiljatev v i L". S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin i (affidavitov") in voznih listkov , se obračajte na najstarejšo slo-I vensko *vrdko:
Frank 3akser State Bank, ] S2 Cortlandt St^ New York, N. Y.
Knjige!
Knjige!
tra" v Ljubljani, ki bo v Kamniku v kratkem začela proizvajati
Steveoske
Dr. Kem ugiežki Havar
Sl«renako-aasle£k« liovniea
li kstilne izdelke. Podjetje je za- f,|nn
snovano na liajšir.ši podlagi in !m Nemško »ni*Tfika tohnai ....
lahko zadostilo potrebam te stro- 9 lepem vedenja ...........
ke v eel i državi. ifllov«n*«mSki tiormr —
Začasno se začne obratovati sa-L^J^f PartoiL. ..
ji i^i n -t i Dres Munja .....
mo v dveh oddelkih, m sicer v »d-jcijUi^ Navodilo u ^unj« »
del ku za mehanično pletenje in v; pisanje BrbSčtoe ▼ drtlld .... Jl$ _______
oddelku za mehanično tkanje. gggetuM. Spisal Artoo B Jegllfl ji ««™«^ POVE8TL
V oddelku za pletenje bodo iz- — P*15*«!« Trak- • 8. Marom. k^ganakl deCek la
delovali: votle trake za .'•.•vljeJ « BAfte Libanona
trakf» za damske in moške klobu-
10. ar.: BrencelJ: Kaka Mm M i jaz likal, 2. zrezek 1.N
(S.M 1L zr.: BreaceU: K«k* « m Lttf i jaz likal. 3. zrezek IM
L50 14. mr.: Sreucelj: Ljubljanske t?l-'35 '; be. (Podotie ljublja^ekega me-
.••I «ta> ..........................71
.M 15. »r.: P. Colapie: Juan Mlacrlm. ! Poreett la 6i-anskesa življenja .71 lflL zr. Ne a Amerik«. Po reenlCniii dogodbab. .................. .7»
tUEna
nJe.(Tr
.V' varja, povest la ^odovtse ka-nadasa ......................
roman. — Tcgumer, tragedija .V
je [Mwljerje *• Metra" velike važ-t
Dve sliki — K saver MeAo
nosti za našo industrijo. Pfxljetje i ^
je v domačih privatnih rokah in Patria. povest la lrake Jnnaike do-
Buda
Ni vse zlato, kar aa
M M
fi® ••ssssssssvcssttcasasssssscs »J^
od wrtakla anhiecm, sflodorla-
ska povest, L zv.............L2S
od svobodnim aolneem, zgodovinska povest, 2. zv.............1-2* SPISI JA MLdJMMO.
krak
ne, kot se to rado dogaja, v rokah tujcev, ki potem kot mandatorji tujega kapitala izkoriščajo domačine, zabavljajt čez na^o državo
in v varnem zavetju tuje 0rctrežeii0 z dobrim in et^ue-] nim blagoiui.
Podjetje je poklalo več domačih ljudi v tujino, da se poučijo na viru, kako se blago proizvaja, da ne bo treba sprejemati tujih strokom ih delavcev v službo.
Kamniški župan dr. Karba bo sigurno v sporazumu s celokupnim občinskim odborom z vseuii močmi pospeševal razvoj podjetja, ki bo prineslo mestnemu delavstvu dober zaslužek, mestu samemu pa pripomoglo do razvoja.
IB. sr.: AsmJ svtojav — Brmxll-ska pove-v ..................
16. mr.: Zlatokepl, pore** ......
17. sv.: KVvM med Imhjaoei mL veinjti v Nlkafagna ..........
18. zv.: Preganjanje kstijrtilk sti-sijoaarjev ...................
0. sv.: maia smiinzja, povest
.Bit Bok za akd> zaA, pesmloa JN
.M-Dedek Jo ^arljlea_____ M
M
MOLItVENIKL
M M
Tetele povesti: Za malem, — 7
pastiv Je Sla. t=- Pravda med
ia krst.
........
► a % s o a« a a • a
DVATISOČ SAMOMOROV V LETU 1921.
JU M
»ojnMr aH pocaaatrc
poveat ......
star
DoU a aroljem ................ -MM
Knjige irutte Sv. Mohorja Duhovni boj (39* str.) M
Mesija {-L ar.) .............M
Mesija (2. sv.) .............. Jf9
Siodovtea Slov. naroda (8. zv.) Jt Zgodovina slov. naroda (d. aa.) Jt Mladim sroesa (2. sv.)
S»asal K. Msiko M Cajiga za khkazlrwiw QmB,
Spisal X. Cankar..............L7S
MM v zrakoplova........ LN
la
Sveta Ura:
s posebno 0cbelir.il v tisti je vezaiw ....,
v iik/no vezano Marija Varhii^a:
r usnje vezano ................1.8#
v platno vezano ........................J®
Skrbi sa fefto:
r usnje rezu? ............ Ut
v platao veaaao ........Ji
Rajski gisssit:
r platno v kost vezano v nsnjo veaaao
V letu 1921, v najslabšem letu ikar se tiče brezposelnosti) izza 189o — je naraslo število samomorov na približno dvajset tisoč to je 23 odstotkov več kot pa leta 1920. Med samomorilci je bilo t mi i 85S petnajst letnih otrok. Življenje xi je vzelo tudi 500 bivših vojakov.
Konkurz velike češke tvornice.
Iz Prase poročajo: Znana velika tekstilna tvornica ffcrmann & Lieben je priSIa v plačilne težko-če. Pasive znašajo 12 miljonov. Tzrok insolvence je razvrednosti-tev velikih zalo^ blaga vsletl naraščanja valute. Tvornica zaliteva 2oc'c poravnavo. lTpniki so neka velika praška banka in industrijska družba v Inbercu.
JCD6KA KNJIŽICA m POVESTI
L sv. Znaceiji MMh. Fmst ia tsktlra Slierlock Sol 2. av. Darovana. Zgodovi povest Ji doba ckavvmkili spoa-
tolov. ........................ M
S- ar.: Jmai bsemi, poreac. — Med Plazovi, tirolsia povest JI t sv. Mala Mrljs^js, povest .... .tf I sv.: Tadnja kaie&a vojska,
aiodovlnaka povest .......... .11
C. av. Oaadarjov sla
in
7. rr.: Prihajat. Zeaimlva po-
0. sv.: Jas
BreneeU: Kaka
L zvezek
1.99
ZEMLJEVIDI.
Mmfeaft driar.............JO
Kemijev3d »eseaijs .......... JW
/enJjevid Evropa ............M
Velika tfeadca mapa ..........BJt
ZemAJevi«: hov Tork, IlilnaOa, (v>. loradow Mecana. ¥T1nim
soCa, Wyomlat ia Alaska »
vsaki po J9
PennalyvazJa ....................J9
West Vlrslnlja ............4«
RAZGLEDNICE:
Zabavne, različna, dacat JN
Newycrike, raaUCna, ducat, J9 Panorama New lat,
28 slik J9 Panorama awsta Celje, 21 pevcev dolga ............Hi
T ZADKJO POŠUaJATVTJO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE:
Beneška Vedeževafta ......j§
Cvetke ....................... JI
Pozigales .....................4«
Pravljice za Mladino. 8. Gozdomik, (2 svečka) .
Dostojno vedenje ......
Fravljha H. Bfajar .... Godfevskl KsScfeicem ..
CoSutoilE J9
........ ju
Svetna noč
SVARILO.
P« nlpi sam i svarim rojake pred mojo ubejrlo ženo MARIJO MA-L.TA,VEC, ki je po 12. letih pobegnila od mene ravno v veliki sili,j in sicer, ker sem popolnoma osle pel. Rojaki, varujte se te ptice !l Jake Maljavec, 441 Park Street,! 'Milwaukee, Wis.
Naročilom Ja priLditl denar, v gotovini, mooey ordsr ali make pa 1 ali 2 esnta. Če poUJa-to gotovina, rekomandirajle Na naretajte knjig, katerih nI v afta. Knjigo p.ftlljsms
_ i
Slovenic Publishing Co. 82 Gortlaodt St., New York
GTJAS 5JAKO5A 11 I^ARPA 1§25
FRANCOSKI DETEKTIVSKI SOMAN.
B pisal Emil« Oaborlam,
Zf "Glai Naroda" preval P.
eo
Nadaljevanje.
— Prvih pet tednov je poteklo kot v sanjah. Priznati pa moram. da ni bila ločitev tako n-.nčpf. kot sem domneval. Ljubezen si-< !ii ugasnila, a vedno sem se čutii ponižanim, da se moram skrivati. Naveličal >t*m se neprestane pažnje in nad vse rad bi se izne-bil imena Rur"«'tt t. r postili zopet Ž a kile Boaskoran.
— Razventega pa sva obljubila drug drugemu, da ne ho pote-J.--1 nikdar m- -ee. ne da bi videla drug drugega, vstaj za par ur. Ona pa »i je i?mislila «elo vrste M'fdstev. s pomočjo katerih sva se 1'diko sestala brez nevarnosti.
— Neka družinska nesreča nama je prišla takrat na pomoč. - .*?» jstarejsi h ti t mojega očetf* oni prijazni stiie. ki mi je dal na 3"ifpolago denar, s kati-iim S4>>.i c,upil hišo, je umrl ter zapustil meni eelo svoj«' premoženje. Kot laslnik IJoaskorana sem od tedaj naprej lahko živel v provinci, kadarkoli se mi je zdelo. V vsakem slučaju pa sem lahko prišel tja kadar s« m hotel, ne da bi kdo vpraše-v I kako in zakaj.
Štirinajste poglavje.
Žak de Ruaskoran ;je of-i vidno hrepenel po tem. da zaključi svo-io povest, da bi mo«;"l priti koiiečno na noč požara v Valpinsonu ter izvedeti ohaja mu j( že sapa in po par korakih, je nadaljeval s trpkim glasom:
— Pa zakaj nadlegovati vas y vsemi, temi posameznostmi, Ma-gloar? Ali hi vrjeli bolj kot mi \rjamete sedaj, če bi vam naštel vs<- svoje sestanke z grofico Klodijez ali če bi ponovil njene besede ?
— Počasi sva se naučila kalkurirati vsa svoja gibanja ter odredili svoje priprave tako natančno, da sva se vedno sestajala, ne da 1 i s»- česa bala. R«»kla *-va si ju i slovesu ali pa mi je ona pisala: — Ta in ta d in, >b tej uri in na tem mestu. — Dan je bil lahko še tako oddaljen. — midva sva se gotovo sestala na omenjenem mestu in ob določeni uri. Kmaiu syn pozna1 deželo kot najbolj premeteni divji lovec. Nobena stvar pa inirr.f. n; bila tako koristna kot to poznavanje skrivališč. Uiofica s svoje strani pa. ni nikdar pustila poleči treh mescev, ne da bi naši;, kak nujen vzrok, da odpotuje v Roehelle, Angi ulemc ali v Pariz, -laz pa sem bil tam, da se sestanem z njo. Nobena stvar je ni pri tem zadrževala. Tudi če je bolehala, se j«* rade volje i/post avl j« la težkočam potovanja. Moje življenje je obstajalo konično i/, samih potovanj. V trenutkih, ko se je najmanj pričakovalo, s m izginil za cele tedne. To vam bo ojasnilo oni nemir. i r. katerega se .,e norčeval moj oče in radi katerega ste me karali tudi vi, Mnjrloar.
— To je resnica, — je odvrnil slednji. — Spominjam se.
— Ne govoril bi resnice. — je nadaljeval Žak. — če bi rekel, da mi te vrste ži\ljenje ni ugajalo. Skrivnost in nevarnost povečata v,'duo čr ljuheni. Te/koče so le večale mojo strast. Videl sem nekaj vzvišenega v tem uspehu dveh prebrisanih duš. Cim bolj sem s po j.rtaval spoštovanje, s katerim je e<-ln okolica obdajala grofico, tembolj sera znal veni 11 jeno spretnost v zatajevanju ter njeno prlobo-ko i>ei verznosr liil sem ponosen nanjo. Prišel sem vsako nedeljo v P-eši. samo radi nje. dc jo vidim ponosno in hladno. Smejal sem se p. iprostost; teh pošt"uih in dobrih ljudi, ki so se ji globoko klanjali ter domnevali, tla p«-zdravlji«jo svetnico. Z idiotsko naslado pa sem čestital samemu rebi, da sem edini človek na svetu, ki pozna resnično grofu-n Klodijez. — žensko, ki se je znala tak način osve-t ti v moji hiši v Pe«sy.
— Taka v^selji pa nikde* ne trajajo doljro časac
— Ni trebalo do'iro f-sisa, k«» s^em našel, da sem se Izročil moj-nt ru. bolj zajk»\edo ■ ilueinu in natančnemu mojstru kot je kedaj kateri žive. ne svetu. Skoro ><-m prenehadl pripadati samemu sebi. 1'ostal sem njena lastnina. Živel. dihal. mislil in nastopal sem le za n.j k Ona se m brigala ;a moj,- okuse te si je želela kako stvar, je t: zadostovalo. Pisala mi je: — i iidi, — in moral sem biti takoj na li<-u mesta. Tzprva sem z . tselj»-m sprejemni te dokaze njenega premoženju :n poziciji sem bil popolnoma ne-o Ivisen. Zakaj bi ne i/vršil svoje lir.kane?
- Zakaj.* C ar ni bil še zlomljen. Proklinjal sem tiranstvo grofice. S»- vedno pa seip se stresel, če sem čul omeniti njeno ime. Mi-sl I sem na >»<•;; pred njo, a en sam j oj;led me je ganil do dna rao-j« pa sr.-a. Navezan sem bil nanjo s tisoč tenkimi nitkami navade in sokrivde. — r onimi nitkami, ki izpledajo bolj tenke kot pajčevina, katere pa je te^.je -/.iztrgali kot ladijske vrvi.
— Ideja, ki se mjc polastila, pa je dovedla do tega. da sem prvič izgovoril besedo "ločitev" v njeni nvzočnosti. ko sem vpra-š;.l, kaj bi storila, če bi jo zapustil. Ona se je ozrla vame s čudnim izrazom ter me vpraiala po trenutku obotavljanja:
— Ali nii>iiš rtF'io? Ali je to svarilo?
Nisem se drznil pr.ati stvari i a prej ter se vsled tega zasmejal ter rekel:
— To je le šala.
— Potem ne govoriva več o tem. — je rekla ona. — Če bi še kedaj prišel nato. bi kmadn videl, kaj bi storila.
— .Jaz nisem vstrajal pri svojih besedah. Oni pogled pa jc dolgo stal v mojem spominu ter mi razodel, da sem veliko tesneješe zvezan z njo kot j>a sen. domneval. Od onega dneva naprej je postala ločitev od nje moja fiksna ideja.
— Dobro, napraviti bi morali vsemu konec, — je rekel Ma-gloar.
Žak d" Boaskora.i je zmajal z glavo.
— To je 1; hko reči, — je odvrnil. — Skušal sem a nisem mogel lega storiti. P*e desetkrat sem šel k njej s trdnim sklepom, da ji i« "cm: — Dajva s*» ločiti. — Desetkrat pa mi je v zadnjem trenutku zmanjkalo poguma. Ona me je vznemirjala. Skoro sem jo pričel aovražiti. Nisem pa mogel pozabiti, kako zelo sem jo ljubil in ko-l:ko je riskirala ona za mene. Nate — zakaj bi tega ne priznal? — pa sem se je bal.
— Ta neupogljivi značaj, katerega sem tako zelo občudoval, me je strašil. Stresel sem se kadar sem mislil na to, česa vsega jc zmož-
na. Bil sera v stanju popolne okorelosti, ko je pričela moja mati govoriti z menoj o zvezi, ki je protista v! jala že dalj časa njeno srčno željo. To bo mogoče pretveza, katere dotedaj nisem mogel najti. Prosil sem mater za nekaj časea. da si premislim stvar. Prvikrat, ko sem se zopet sestal z grofico, sera zbral skupaj ves svoj pogum ter rekel:
— Ali veš. kaj se je zgodilo? Moja mati hoče, da se oženim.
— Postala je bicda kot smrt. Ozrla se je vame, kot da hoče citati moje jiajbolj kiivne misli Nato pa je vprašala:
— In ti, ha j hočeš ti ?
(Dalje prihodnjič.)
Kriza v rudarski industriji.
M. Čobalcv v '«Naprej«"
Razno meščansko časopisje prinaša poročila o rudarski stavki na Češkoslovaškem in sicer tako neobjektivno, da bi javnost morala soditi, da je delavstvo v ruelokopih povzročilo to stavko, kar pa je ravno neresnično.
Češkoslovaška krona se jc v zadnjem času precej dvignila na curiški borzi, nasproti pa je nemškoavstrijsika padla na osem sto-tink franka Ker se češkoslovaški premog večinoma prodaja v Nemško Avstrijo za t a mošnjo industrijo, posebno iz Moravske Ostrave, je nastala radi razlike med nemskoav^trijsko in češkoslovaško krono kriza povsod po Češkoslovaškem, posebno pa v Moravski Ostravi. Češkoslovaška krona stane danes v Nemški Avstriji 200 nemškoav-strijskih kror., zato jc postalo nemogoče nemški industriji dobavljati premog iz Češkoslovaške.
Češkoslovaška vlada pa pobira še posebno izvozno carino na ■"•eski premog tako, da je krizo še poostrila. Medtem pa hočejo imeti tudi rudniški podjetniki svoj dobiček ter so zaeLnji čas zahtevali po-višek cen za k uisum v domovini, kar bi seveda pomenilo težkoče za češko industrijo. Ker pa jim vlada v Pragi poviška ni dovolila, so se vrgli na delavske plače. Rudniški podjetniki hočejo torej dvojni loliček. Prvič znižati delavske plačo in drugič povečati produkcijo. Program rudniških pod jetnikov je, da vzame delavstvu to, kar si je pridobilo, podaljšati delavni čas, znižati plače, pri nedeljskih ših-tili vzeti 5u odstotkov, pri nadurnih šihtih 25 odstotkov in sploh kolektivne pogodb" glede proelukcije spremeniti ob minimalni plači za povečanje proizvodnje. Delavci naj torej vse izgubijo, kar so si po dolgih letih priborili s svojimi dobrimi organizacijami.
Boj, ki se je pričel, postane lahko zelo hud. Tako velike stavke na Češkoslovaškem že od leta 1<»0O n: bilo. Stavka namreč do 200.000 rudarjev.
Češkoslovaška vlada še ne porablja onega sredstva, ki so ga porabljali pri nas pred dobrim letom. Trudi se navidezno, da bi boj poravnala. Kako pa se bo ta poravnal, je odvisno od bodočega položaja. Nekoliko lažje stališče imajo rudarji na Češkoslovaškem ne-g) pri nas že z ozirom na to, da je češkoslovaška sestavi.jen a iz raznih narodov, da se Nemci in Madžari z opozieicnalnega stališča kažejo precej prijazni rudarjem in onemogočujejo vladi, da bi s kakšnimi izjemnin«! naredbami zadušila stavko.
Da je boj češkoslovaških rudarjev upravičen, je samo na sebi umevno. Cene za živila in obleko se niso znižale; ravno nasprotno, poročila, ki se jih dobil od tamošn.iih rudarskih organizacij, eloka-.'Ujejo. da so se cene dvignile. Uavnotako je neupravičeno podaljšati delovni čas ker je sploh nastala nadprodukeija. Seveda podjetniki so povsoel enaki. Če umirajo delavci radi pomanjkanja dela v bedi, ali če pri delu stradajo, jc zanje to postranska stvar.
Boj na Češkem je tudi naš boj, če propadejo češki rudarji, postanejo naši izkoriščevalci še bolj brutalni. Treba bo torej, da jih v tem boju podpirajo naši rudarji in naše orpmnizacije, morala® in r>ateriekio. ker čeških rudarjev zmaga je tueli naša zmaga.
Iz notranjosti Afrike.
V notranjosti vzhodne Afrike živi pleme Masai, ki je nedvomno edino med črnci, da ima znatna bogastva. Premoženje obstoja v ogromnih čredah volov, ki se pasejo po stepah Kenja-koloni je in ozemlja Taaganjike. Masai so pravi nomadi, ki prepotujejo vsako leto na stotine kilometrov, da poskrbe vodo in pašo za sivo jo ži-.-i.no. Oni ne delajo in tudi ne predejo. ne sejejo in ne žanjejo, a se kljub temu jako dobro preživljajo. Svojeeasno so se tega plemena zaradi poznane hrabrosti in drznosti splošno bid i; bojaželjrtost so si ohranili še sedaj in so mnenja, tla se pridobiva moč in hrabrost s pitjem bikove krvi.
Neki potnik, ki je živel precej asa med tem plemenom in se je p reel kratkim vrnil v Evropo, opisuje, kako srkajo bikovo kri, ne da bi biku samemu kaj škodovali. A ko si ti orjaki, ki so vedno "oboroženi s sulicami, puščicami in loki, cesto tudi z meči in ščiti, za-žele bikove krvi, vzamejo bika in ga zvežejo. Viden vzame potem puščico in ovije na špico kos platna, tako ela puščica, kadar je izstreljena. ne mere prodreti globoko v bikovo meso. Strelec izpusti puščico "biku naravnost v tilnik. Ko pricurlja kri. se vrže korenjak na bikov vrat in zp.vžije topilo kri. Ako pa se domneva, da je bilo biku odvzeto že elosti krvi, potem mu odvzamejo sesalko, nastavljeno na ž:ili. ki se zapre sama et na vrsto, da nudi svojemu gospoelarju poži-rek kr«pčilne krvi.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odpluje jo is New York*.
PARIS
HANOVER
•ROPESA
FINLAND
POTOMAC
AQUITANIA
N. AMSTERDAM
HOMERIC
LONE STAR 8.
RdCHAMBEAU
YORK
ORRITA
HUDSON
OLYMPIC
KROONLAND
NOORDAM
LA LORRAINE
MAURETANIA
PARIE
LAPLAND
ROTTERDAM
AQUITANIA
SEYDL1TZ
FRANCE
ORDUNA
RYNDAM
AMERICA
FINLAND
OLYMPIC
POTOMAC
MAURETANIA
ARABIC
IB marca 15 marca 17 marca — IS marca — IS marca ■ ti marca — 0 marca — 15 m-rca — 25 marca — 28 marca marca marca aprila aprila — aprila —
aprila —
aprila
4 apHla -
8 apnia
5 aprila -8 aprila
11 aprila •
12 aprila 12 aprila
14 aprila
15 aprila 15 aprila • 22 aprila ' 22 aprila ■ t2 aprila ■ 25 aprila • 25 aprila
— Havra
— Braman
- Hamburg > Chtrbour*
81
1 1 1 1 1
C harbours Bouloana Charbour« Cherbourg
— Havre
— Bramar — Hamburt
HANOVER PARIS
ROCHAMBEAU OROPEBA
ZEELAND N. AMSTERDAM ARGENTINA AQUITANIA LA 8AVOIE NOORDAM YORK FRANCE
— Braman i LAPLAND
Cherbourg Cherbourg
— Boulogne
— Havre Cherbourg
— Havre
ORBITA HUDSON ROTTERDAM MAURETANIA MAJESTIC RYNDAM Cherbourg AMERICA Boulogne; PRt£S, WILSON
Cherbourg
— Bremer
— Havre • Hamburg
— Boulogne Cherbourg Cherbourg Cherbourg Cherbourg Cherbourg
— Genoa
AQUITANIA
PARIS
ORDUNA
FINLAND
*** PEN G A RIA
N. AMSTERDAM
OROPESA
ROTTEROAM
MAJESTIC
BERENGARIA
2« aprila
26 aprila
27 aprHa SB aprila -
29 aprHa — 29 aprila -
29 apNta
2 maja — S maja
S maja 10 maja 10 maja 13 maja —
12 maja —
13 maja — ta maja — i« maja — 20 maja — 20 maja — 20 maj a — 80 maja
23 mrja —
24 maja
26 maja
27 maja ■
30 maja •
3 junija 9 Junija
17 »unija 17 junija 20 junija
— Bremen
— Havre
— Havre
— Hamburg
• Cherbourg
— Boulogne
— Tret Cherbourg
— Havre
— Boulogne
— Bremen
— Havre Cherbourg Cherbourg Cherbourg
Boulogne ■ Cherbourg > Cherbourg
• Boulogne
Cherbourg
— "'ret
• Cherbourg
— Havre Cherbourg
• Cherbourg
• Cherbourg
— Boulogne
— Ha—burg
— Brulogne
• Cherbourg
— Cherbourg
ADVERTISEMENTS.
Nova tvornica
7.a konzerviranje povrtnine se o*nuje v Novem Sadu v Bački.
Skala.
Jaromir Hannš v "Slov. Narodu".
Bilo je za časa velike kuge v Florenci. ko je pisal Boccacio svojega "Dekamerona"r, ki sestaja iz mnogobrojnih pripovedk. —
V eni tistih pripoveduje Boccaeio sledeči krasni slučaj:
V Florenei je živel pošten, pravičen in značajen Žid, ki je bil
V krščanskih krogih zelo priljubljen in spoštovan. Imel je sato mno-£o prijateljev. Njegovi prijatelji so obžalovali, da je mož tako krasnih lastnosti krivoverec in so mu prigovarjali, naj prestopi h krščanski veri. Zid se je branil lit zagovarjal svoje versko prepričanje končno pa se je pritisku svojih prijateljev vendar vdal, ampak samo poel tem pogojem, da se poprej na licu mesta v Rimu prepriča, kakšno je Življenje v središču in metropoli katoliške vere. Ta odločitev je njegove prijatelje tako esupnila, da so vsi obupali in dvomili, da bi se posrečil njih namen. Žida od njegovih blodnih misli odvrniti. V Rimu se je tacaš namreč med visokimi katoliškimi duhovniki od papeža navzdol razširile tako prostopašno življenje, podkupovanje, kupčija s kardinalskimi klobuki, korupcija in druge goro-^'asne nečednosti, da se je moral isak, ki se je o tem. prepričal, z qrnusom odvm.ti od predstaviteljev katoliške veroizpoveelL A glej, kakšen čudež se je zgodil! Žid, ki se je iz Rima vrnil, je proglasil, d i ostavi svojo vere in da postan« katoliške cerkve verni pristaš. — Na vprašanje prijateljev, kako je mogoče, da se je tako hitro odločil za prestop h katoliški veri in se takorekoč čez noč iz Savla preobrnil v Pavla, je žid oelgovoril sledeče r — Prepričal sem se o grozovitih nečednost'"h v Kirnu in prišel sem do tega zaključka, ako vzlic takemu ogabnemu življenju katoliškega duhovništva katoliške cerkve ni bilo mogoče doseelaj r.niičti. je ta cerkev res zgrajena na skali, in ima tako zdravo podlapo, ela se niti trenutek več ne obotavljam prertepiti h katoliški cerkvi. —
Ta žid je zares postal katolik, l a zakaj objavljam to staro in pozabljeno pripovedko?
V zadnjem easu s«» je vprizorila iz klerikalnih krogov naše domovine ljn*a gonja proti Beogradu i nnjeni vladaje>či korupciji. — Na klerikalnih shodih in po klerikalnih časopisih brije vihar nezadovoljstva preti vladi in proti Beogradu; povsodi le hujskanje, za-zavljanje, sumničenje, pri katerih dfjanjih se poslanci opozicije ost-r.» udeležujejo Namen teh hujskarij je prozoren: jrastrašiti hočejo viadne kroge in' ljudstvo zapeljati na kriva pota. Pod geslom federalizma in avtonomije razrušiti in pokopati temelj naše. komaj uj<*-dinjene države, da bi postali tem lažje plen nas obkoljr?.joeih Nemcev. Madžaorv in Italijanov. T«:di mi jim kličemo s stališča žida. ki jo potoval v Rim: Naj je to vse res, kar na svojih shodih govorite, naj zares vlada v Beogradu kot centrumu države pohujšanje in korupcija. vzlic vsemu temu se moramo zavedati, ela je in da ostane zgradba naše države, katero so naši bratje Srbi s svojo krvjo utrdili. dovolj močna, da je vsi napori ali napadi naših vnanjih in notranjih sovražnikov ne omajejo! Tudi Jugoslavija je zgrajena na skali, ki je vse peklenske sile ne izpoelmaknejo!
Rad bi izvedel za meja dva prijatelja JOHNA in FRANKA ELTZ. Doma e>ta iz Gorenje vasi pri Ribnici, p°«lOIn£uje Antonova. Ce kateri izmed rojakov ve za njun naslov, naj mi sporoči, ali če sama citata te vrstice, noj se mi oglasita. — F. W. K., Box 300, PerryopoJ is, Pa. (14-15—3)
Rad bi i*vedel za mojo hčer MARIJO PETERKA. Rojena je bila v vasi Križ pri Kamniku na Gorenjskem in potem je stanovala pri svoji mačehi v Menge-šu. Slišal sem, da se sedaj nahaja v Združenih državah, toda ne vem, kje. Vljudno prosim cenjena rojake, kateri ve, kje se naJ.aja, ela mi naznani njen naalov, za kar bom zelo hvale žen. Ako pa sama bere ta oglas, naj se javi svojemu očetu na tale naslov: John Peterka, 212 Ware St., Fairport Harbor, Ohio. (14-17—3)
NAZNANILO ! * *
Rojakom v Greater New Yorku priporočam avajo lepo tn proatorno dvorano
ntWING HALL CAFE 69 Irwing Ave., vogal Starr St, Brooklyn, N. Y.
pripravno xa druitvene aeje, poroke all abode. •
VSAKO NEDELJO ZVEČER PLE*.T" -Za obi ten poaeat ae priporočam MARTIN RAUCH; laatnik
Želim izvedeti za naslov moje tete Mrs. AGNES JOST, ki se na ha j a že okolu 30 let v Združenih državah in sicer je bila največ v Clevelandu. Želim ji sporočiti ve5 važnih stvari. Kdor ve za njen naslov, je prožen, da istega naznani, meni spodaj podpisani, ali pa Ludviku Meelve-' šek, 11-10 Norwood Road, Cleve land, Ohio. Ako sama bere ta oglas, jo prosim, da mi piše, kajti jaz se,a njen naslov izgubila. — Agnes Guzaj, p. Vojnik pri Celju, Slovenia, Jugoslavia.
(11-14—3) „
SUHO SADJE
Malaga grozdje boksa 22 ft. $2.86 Cipanko veliko boksa 50 ft 6.5» Ciparaka malo boksa 28 ft. 3.66 Grško, črno, boksa 50 ft. .. 6i« Rte s- kolačih 110 ft. .... 11M
Brinje, 1 fant..................69
»
Z naroFnflom pošljite tudi $200 za vsako bokso.
JifKlatia importiai Co.
SII-ntkbtH NnY«t L Y.
E
FRENCH LIN
■ COMMGNtE SČHEMU TRAKSATUUOQJE
ExpRH Ho^a) ScririM
Direktna aluiba v
Jugoslavijo
preko Havre
n velikim! pmrnlkl m 1 fta 8 vijake
LA SAVOIE..........11. marca
PARIS ..........•.... 15. marca
ROCHAMBEAU ...... 28. marr.i
LA LORRAINE ....... 1. aprila
ia družine nudimo iz borne ugod-aoatl tretjega rasreda — kabina a dvema, itiriml, ieatlml ln umlml postelja mL Val taki potniki bodo deletnl lata taborne alutbe ln brane* valod katero Je »nana Franeodka
Črtala nadalje Informacije vpralajte pri lokalnih n#«»ntib r WENCH UINB.
Oglasita naj se GERA TOM EC, podomave Nakonena iz vasi Pa-dova, okraj Koeevje, sedaj o-možena nekje v Brooklyn vi, N. Y.. in MARY MONOR. ki tudi nekje tam biva. Jaz nameravam v stari kraj in bi se rad pri njima oglasil. — Anthony Kova"*, 1600 N. Hiekorv St., Juliet. Tli.
Kada hi izvedela za naslov svoje tete NEŽE ZAKRAJSEK, omo-žene ZADNIK, doma iz Nove vasi na Klokah pri Rakeku, ]>o-d«»maee Pakiževa. Cenjene rojake prosim, ee kdo ve za njen naslov, da mi-g a blagovoli naznaniti, za kar bom dotičnemu zelo hvaležna. Slišim, da se nahaja nekje v Pennsvlvaniji. Če slučajno sama bere te vrstiee, jo prosim, naj se sama oglasi na ta naslov: Jo«vephin:i0 Bell more Road, E. Clev., (11-14—3)
Kje sta moj brat FRANCE KAJN"C in sestra MARIJA ZA-VRL, rojena Kajne? Oba sta iz Borovnice. Prosim ju, da se mi javita. Cenjene rojake pa prosim, da ju opozorita na ta oglas, ako slučajno sama teh vrstic ne bereta. — Ivan Kajne, Dobri-nje št. 70. ipo^ta Spodnja Hru-4i<*a pri Ljubljani, Jugoslavia.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA -
Beograd, Celje. Cavtat, Dubrovnik. Ercegnovl, Jelea, KorSula, Kotf»,
Kranj, Ljubljana, Marloorj Metkovlč, Sarajevo, Split, Šlbenlk, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA
Trat. Opatija. Za d ar. Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro in poeed denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji« ln Nemški Avstriji ter izdajamo ieke v kronah, limb in dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki tn vseh njenih pa< dražili f ah i
PRODAJAMO parobrodne ln železniške vozne listke na vse kraje in za vse trte. (Vidi zgoraj kretanje parnikov.) Kadar ste na potu v staro douovino In se nahajate v New Yorku, se Vam bo Izplačalo. ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zad«7 pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropja brez ozira os to, ako kupite parobrodni listek pri nas aU ste ga morda kupih drogje.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno »godni pogoji.
Id bodo veliko koristi za vse one, ki se ie aU m bodo poaluleraU
Frank Sakser State Bank
P R A TI K E!
Čitateljem naznanjamo, da 3mo sprejeli par tibOČ iztisov
^"Družinskih Pratik"
En iztis stane 20 centov
25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; 100 iztisov $12 00
M
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street New York City
DR. LORENZ
644 Penn Ave.
PITTSBURGH, PA.
KDINI ILOVKNCKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIOT MOŠKIH BOLCXNI. MoJa strok**. Jo zdravi>n>«) akutntti In kronlCnlh bolOanl. Jam aam ie zdravim nad 23 I rt ter Imam akuinje v vealt boloznMi G'**** * In kar znam slovensko, sato vas morem popolnem s rarurnstl I* spoznati vato bolezen, da vaa ozdravim ln vrnem moč In zdravje. Skozi at^tot oem pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju motnih bolezni. Zato ae morate popolnoma zaneett na mene, moja akrb pa X, da vaa popolnoma ozdravim. No odlaiajte, ampak pridite čtanproja.
Jaz ezdravlm zaatrupljeno kri, m as ulje In llao po telesu, bolornl v grlu. Izpadanje laa, bolečine v ^«steh,atarorane;oalabeloet( naduha Itd. Uradno uro: V ponedeljek: eredo ln petuk od «. dopoldne do B. popoldne; ▼ torek. Četrtek ln oobota od S. dopoldne do t. avečer; v nedeljah ta praznikih od lt. dopoldne do S, popoldne.