Izhaja v Trstu Tsafco soboto opolndie. Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana Pisma so ne sprejemajo. Oreaiištvo in npravništvo “I. del Lavatoio št. I, I. ! TELEFON 18-67. Posamezno štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročninaza celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu. s Vozniki tržaške okolice in Brega! Dne 12. januarja 1909. proglasi ste stavko in izjavili, da ne bo-'lete vozili batudo tako dolgo, dokler ne spremenijo dosedanji delavni P°goji. Ta svoj sklep ste s še ne vSjeno požrtvovalnostjo, ustrajnostjo 'n doslednostjo izvrševali do danes, sk°zi 0Q (jnjj^ . ter vzbudili s tem splošno pozornost na žalostne raz-niere, v katerih ste bili primorani Usedaj živeti. Dne 11. marca t. 1. je slednjič ^aški magistrat razpisal novo dražbo sU‘de dobavljanja gramoza za mesto '!l okolico, in se bo ta nova dražba VrSa dne 26. marca t. 1. S tem je Cenjeni magistrat le izvel lieizogib-^ lf> posledico iz položaja, ki ga je stvarila Vaša stavku. Z ozirom na to • ’ 'o ker je z razpisom nove dražbe ^tala potreba popolnega vzdrževanja jj^dela, vabi Vas podpisano, da se, r,cenši s prihodnjim ponedeljkom, ^ 15. marca t. I. povrnete na pri-Jtna dela v smislu navodil, ki Vam bodo dali Vaši zaupniki in od-0|]niki podpisane zadruge, dočim aia stavka glede vožnje gramoza * Potrebe tržaške občine za sedaj spremenjeno naprej. TRST, due 19. marca 1909. ..Zatriip voznikov m Priontem" J 1 s sedežem v Trstu registr. zadruga z omejenim poroštvom. ) PODLISTEK. Nabor. Spisal: H. liUg 0l"ce se je potapljalo za notranjske *li j. "ted petjem in smehom so te vra-atl^je in dekleta domov, starejši «0v Je "" ~x------------------------- so te vra-r, starejši j°vOri> 80 P'11 P°^asno stopali v resnih po-%g ‘ 0 novih »frOnkih", o letini in 1». u iruviii »lruiiKin , o leuni m ije Posebno jih je zanimalo vpra-A\> ko kaj z voisko na Turškem, ^boi ko ^ na^ cesar na pomoč kri- Jadoi nas cesar na pomoč Kri- Nje j Makedoniji ali ne? Kaj pravite ‘^tij. ?" zine plešasti očanec v jer-blačah. Nljg* -lernej !'* de oče Ambrož, „kaj }S’5cl\bo doma za pečjo sedel kot | bo, šel, na preklemanskega ^iij ' to so nam pa nove fronke na-ba VtIQet plača vsako vojsko, gospoda ^,ase> — E;, pa rad dam tiste kraj Sy?d, samo če bo Turka pošteno ’siipkai bi ga ne ?" se oglaša v dve %! ^Mučeni Košek. »Saj ima dosti vejali j^So, da jili ima več kot en miljon ^ listi koc*0 ^e^os P°brab pri naboru Ja v gozdu, ko ga jesenska burja Glede našega programa. Veliko se je pisalo in govorilo o našem programu. Ali ima N. D. O. sploh kak program ? Soc. demokrati temu oporekajo, češ, N. D. O. je le začasni pojav v življenju meščanskih strank, ki skuša potom par koncesij narodnim delavcem, privezati iste tesneje na voz narodne in gospodarske politike gospodujočih slojev. Klerikalci nam pa zopet očitajo, da smo nekaka agentura obstoieče liberalne stranke na Goriškem iu na Kranjskem in »ulinjaške" politike v Trstu. Liberalcem — menda zopet ni prav. Saj je morala N. D. O. po svojih voditeljih večkrat proglasiti svojo neodvisnost od dosedanjih pol tično-strankarskih tvorb ! Torej kaj je prav za prav N. D. O. ? Ni dvoma namreč, da je prišel čas, da odgovorimo tudi mi, odkrito na to vprašanje ter dokažemo, da je N. D. O. opravičena obstojati. Z;>kaj bi ne priznali ? Vse dosedanje delovanje N. D. O. je bilo samo ob sebi umevno, omejeno. Izvršujoč program, ki ji je bil določen po svopli osnovnih statut h, je N. D. O. nastojala, v kolikor so skromne moči to dopuščale braniti proti nasprotnikom narodno delavstvo. Delokrog, ki gaji nalagajo praula, je zelo obsežen: braniti in ščititi slovenske delavce toliko nasproti javnosti, kolikor nasproti posameznikom, gospodarskim korporacijam, podjetnikom i. t. d.; povzdigniti delavski stan do boljšega gospodarskega položaja, vzbujati v njem delavsko in narodno zavest in obraniti s tem narodu moralno in gospodarsko zdravo in krepko delavstvo. To je, bi lahko rekli, najširši okvir, okoli katerega se suče vse delovanje N. D. O. Mi vidimo, kako N. D. O. že 2 leti izvršuje to gospodarsko socijalno misijo. N. D. O. je že uvedla marsikatero notranjo ustanovo, ki je namenjena duševni in gospodarski blaginji organ1 ziranib delavcev. Ravno te dni so cdpira prva zaloga kon-sumne zadruge članov N. D. O. Pripravljajo se tudi druge zadružne ustanove; nastoja oživeti in spopolniti strokovne skupine prizadeva si tudi ustanoviti tesneje zvezo mej posameznimi podružnicami. Marsikaj se je skušalo in bi se lahko še več poskusilo, če bi le imela N. D. O. na razpolago večje število izurjenih zaupnikov in sotrudnikov. Ali smo pa s tem že označili svoj program ? Tega si niti najmanje ne do-mišljujemo. Naše dosedanje delo kaže sicer smer razvoja, po katerem N. D. 0. stremi, a pusti popolnoma nerešeno vprašanje o na- ctrese. — Samo, da bi mojega fanta ne pobrali". „E , kaj pa boš !“ zine Ambrož. „Saj ja junak, tvoj Jože. Mlad človek mora tudi nekaj skusiti, najboljša šola na svetu pa je vojska". „Je že res, je že res! A on jo edini in če mi ga ubijejo ti paganski sinovi, kaj bom pa potem delal sam na stara leta?" „Saj si bil tudi ti v Bosni!“ biti Jernej. „No in vidiš, še danes si trdna kost. Če je pa človeku sojeno, da mlad umrje, umrl bo ravno tako doma, kot t.m sredi turških poganov". „ Je že res, je že res! Skrbi me pa vendar le, kako bo jutri!" Možaki so utihnili. Molče so stopali naprej skozi temno dolino proti vasi. Vrišč in petje jim je donelo nasproti ; fantje so se pripravljali na jutrSnji nabor. Cela vrsta jih j e korakala po glavni cesti. Vsi so bili okrašeni s papirnatim cvetjem,v svežim rožmarinom in pisanimi trakovi. Se celo stari Oglar, ki je stopal pred njimi in vlekel meh svoje predzgodovinske harmonike, je imel velik pušelc na pokloftanem klobuku in je z vreščečim glasom pel : »Fantje se zbirajo s kranjske dežele —-------“. Fantje so ga premijah z glasnim petjem. Tako so odkorakali gostilne do gostilne in si na- biranju, ki je N. D. O. propagira glede principijelnib, gospodarskih, socijalnih, narodnih in verskih vprašanji, ki bi se dalo smatrati ,,vodilni motiv" vsega njenega delovanja. Mislimo, da je ni mej nami resne, m dobromi leče osebe, katera ne bi občutila potrebo tega razkritja. Pod programom smo navajeni razumeti kompleks načel in stremljenj, katera hoče uveljavljati iu izvajati stranka, verska ali gospodarska družba. Takega programa pa mi še nimamo. To je pa tudi umevno. Kot realni politiki in skrajni demokrat,e moramo pred vsem ravnati natančno po vseli gospodarskih in kulturnih razmerah našega ljudstva z ozirom na posamezne kraje, dežele in z ozirom na skupnost. Sfe le potem smemo preiti na proglasitev programa, ki naj bi bil strogo prilagodjen dejansko obstoječim razmeram našega ljudstva. To gotovo ni lahko delo. Rešitev t Jga vprašanja zahteva ustrajno roko, bister duh, neodvisnost od vseh narodnih, strankarskih in socijalnih predsodkov, pred vsem pa blago srce in pošteno voljo. Pii tem pa naj pridejo do besede zastopniki vsMi krajev, vseh dežel, kjer prebiva naše delavstvo, in do tega pride kakor se dozdeva, v prav kratkem času. N. D. O. v Trstu je posebno v zadnjem času posvečala naj-'večjo pozornost temu vprašanju. Upamo, da se bodo v kratkem času v enem ali drugem okraju naše domovine sešli dele-gatje centrale v Trstu, vseh podružnic, vseli mest in krajev, kjer je N. D. O. zabela svoje velovanje. To vprašanje je namenjeno kongresu: Delegatov slovenskega proletariata. Kongres zastopnikov slovenskega in hrvatskega delavstva bi naj proglasil program, ki ga moramo imeti pred očmi. Gotovo je, da bodo to misel pozdravili z veseljem vsi naši somišljeniki. Nočemo in ne moremo si postaviti kak filozoiičen sistem o naši sedanji družbi potom več ali manj duhovite dedukcije, postaviti si nekak komunističen manifest. Lahko rečemo, da bi bila soc. dem. stranka veliko plodneja, da jo no b’, in to pogostoma oviral, ravno „program“. Nad vsakim programom stoji življenje v svoji raznoterost, gibčnosti in v svojih naravnih spremembah in vsak dogmatizem včasih ob-težujo delo in le otemnjuje pojme. Vstvari se zato naj program, ki bi odgovarjal sedanju razmeram v odnošaju kapitala in dela v naših deželah, gospodarskim zahtevam našega delavstva, njihovej socijalnim važnostim narodnim in krajevnim razmeram sedanjosti ob enem pa povspešil neoviran in neprisiljen, torej organičen razvoj v bodočnosti. pijali pogum za jutri. Se pozno v noč si slišal iz Zalarjeve krčme vriskanje in pesem ki se je vedno ponavljala: »Regiment po cesti gre, ej huj--------“ Nočna tišina je legala na vas, lahna pomladanska megla se je zibala nad kočami in vrtovi, kot se ovija bajni pajčolan okoli ledij čarokrasne vile. Nič ni motilo globoke tišine in daljni odmev fantovske pesmi, ki je prodrl včasih v najlinejšem pijanisimu nočni mrak, se je zdel bolj spremljajoči akord uspavajoče tišine, kot njeno motenje. . . Iz globoke sence pri Koskovi hiši izvila se je zdajci temna postava in je brzimi a tihimi koraki hitela med malimi vrtovi in kočami proti koncu vasi. Tam je stala sredi vrtiča čedna hiša, kateri se je na prvi pogled videlo, da njeni lastni ni ravno ubožen. In res, stari Kremene je imel par lepih kosov polja in travnikov in v njegovem gozdu so poganjale obsežne smreka in silni, stari hrasti. Ljudje pa so si pripovedovali, da brani v svoji izbi v hrastovi skrinji »lepo popisano hranilno knjižico". (Dalje sledi.) To imejmo pred očmi in še le tedaj bo naše delo homogeno in povsod jednako, na skrajnem jugu ravno tako kakor na skrajnem severu. Iu nehala bode pravljica o N. D. O., ki je na Goriškem pohlevno dete »liberalno stranke in N. D. O. v Ljubljani, ki živi pod jednim tilnikom z meščansko stranko, koje glasilo je „Slov. Narod". O delavnem času. Stara in opravičena želja delavstva po krajštm delavnem času. Nji v prilog govori več razlogov, ki so večinoma vsi znani. Zadostuje naj primera, koliko ur na dan delajo drugi stanovi, n. pr. državni uradniki ki v dobe svojo zagotovljeno pl&čo, ali pa drugi svobodni obrti, ki razven sredstev imajo tudi dovolj ča3a na razpolago, da se razvedrijo, izobrazijo in zabavajo, dočim je deiavcu v/Jvanje udobnosti, ki so svobodnemu in mislečemu človeku potrebne, skoraj docela onemogočeno. Priznavamo radi, da sicer vsakdanja izkušnja kaže, kako navidezno ni v.elej delavcu v korist, da se ie njegov delavni čas vže nekaj izkrajšal. Ali to ni krivda delavca, ako nežna in ne more svoje svobodne urice uporabljati sebi v prid. Vsa krivda pada na nepravilne razmere, katere vzdržujeta in vstrajata brezvestnost iu dobičkarstvo dandanašnje člov.ške družbe, katera dovoli, da se v imenu neke lažnjive svo-bide vsaloLi, ki ne ve boljega početi na tem s»etu, sme okoriščati z neukostjo iu slastoljubjem neizkušenega delavca, mesto da bi se istega navajalo uporabljati prosti čas za pametno razvedrilo in za poduk. Tako je prav razumljivo, da delavca ne mika nikakor še domov ob 5. uri popoludne, ko mora mimo neštetih krčem, kamor ga vabi še tovariš, znanec, vesela pesem, vsakovrstna otročja zabava, ter da po zgodnej večerji ne ostaja rad doma mej tesnimi stenami zaduhlega stanovanja in nadležnimi otroci, ko pač čuti, da rabi razvedrila in si umišlja, da ga pijača celo okrepi! Teh skušnjav in t;h predsodkov rešite delavca, dajte mu bolje zabave, nujajte mu izobrazbe iu videli boste, kolike koriste je skrajšani delavni čas za delavca in za človeštvo sploh. Da bodi delavni čas čim krajši, je želeti zlasti iz zdravstvenega stališča. Radi tega so nekatere aržave vže priznale vsaj v načelu, da je najprimerneji 8 urni delavni čas in želeti bi bilo da se to uzakoni, ter potom mejnarodnega splošnega sporazuma ugodi čim prej tej nujnej zahtevi proletarijata. Povprašujmo še malo, kaj pravi znanstvo glede delavnega časa, ali je res 8 urni delavnik najprimerneji? Na splošno se priznava sicer to zahtevo delavstva, za upravičeno in se jo podpira, ali nikakor ne brezpogojno. Kajti znanstvo ima svoje posebne na'zore, katere si je pridobilo potom temeljitega proučevanja in preskušanja učinkov, ki jih delo provzroča na človeški organizem. Dcgnalo se je namreč potom (psihofizičnih) experimentov da možgani in živčevje sploh utrudijo z vsakim delom in sicer po gotovih in stalnih pravilih, ki znajo biti za pozameznika nekoliko različna, ali se vedno ujemajo glede koneč-nega učinka. Za vsako delo je treba namreč tudi sodelovanja duha, ki se izraža v pozornosti. In to sodelovanje duševnih sil redovito popušča, tako da dotični delavec naj si dela z rokami ali glavo, postaja nepazljiv. In s tem je pravilno delo navadno onemogočeno, da je najbolje toliko za delavca, kolikor za vspeh dela samega, da se odpočije. Tedaj dognano in dokazano je, da človek ne* more trajno delati čez neko število ur, kar je seveda pri raznih vrstah in načinih dela jako različno. In človeški živci niso v stanu niti 6 ur zaporedoma sodelovati in že po 3 ali 4 urah si sami dajejo duška in počjitka z nepazljivostjo, da se tako okrepljajo za naduljno svoje poslovanje. Tako je razumljivo, zakaj je celo 12 urno delo večkrat pretrgan bolj primerno zdravju in manje utrudljivo nego (5 urno, ako se isto vrši brez pre-stanka. Tedaj iz zdravstvenega stališča se zahteva glede delavnega časa pred vsem primernega oddahnenja, tedaj večkratnega počitka. Važnost volitev in moč številk. Uvedba splošne direktne in tajne vo- pravice vznemirila je mogočno duhove v naši nazadnjaški državni polovici, marsikatero zastarelo institucijo, katera je prej veljala za sakrosanktno in nedotakljivo, je omajala ali celo ugonobila, demokratizirala je v obče državo in javno življenje. Tudi pri nas moralo se je. hočeš, nočeš, pričeti računati z močjo mase in ljudstva, z močjo številk. Od tega časa pa, od kar se je moralo zlomiti z bankerotirano umetnostjo naših centralističnih in absolutistično navdahnjenih državnikov, ter dati nasprotno ljudstvu vsaj peščico njemu pristoječega prava k lastnemu določevanju njegove usode, — od tega časa pa so tudi volitve izgubile svojo brezpomembnost. Moč, sila in vpliv številk postal je tako velik, da ga ne more prezreti niti naša kratkovidna vladna politika, temveč mora s tem dejstvom računati : Za tržaško Slovenstvo, sosebno pa slovensko tržaško delavstvo, je napočil važen, da usodepoln čas — čas volitev: Vo- litev v VI. kategorijo delavcev v grcdstoj-ništvo delavske .zavarovalnice proti nezgodam, katera je odrejena za dan 31, t. m. ter pozneje še važnejša volitev v tržaški deželni zbor: Pri volitvah zrcali se moč stranke, organizacije, ter celokupnega naroda : Samo pot m volit? v je nam Slovencem, ter slovenskim delavcem mogoče ustvariti za nasprotnika do te mere neugodno stanje, da tudi njega tako prisilimo do spoznanja, da vidi zase v izvrševanju narodne in sc-cijalne jednakopravnosti svojo korist in potrebo. Poslednje državnozborsko volitve v Trstu in okolici, kjer je številka govorila za močno slovensko manjšino, kjer je bilo za slovensko narodno listo oddanih kompaktno 809h glasov, za italijansko narodno strunko pa 8406 glasov, še le so nam v resnici tudi na zgoraj priborile pripoznanje, da smo tudi mi Slovenci v Trstu doma; šele vpliv te velike organizirane slovenske množice je šel tako daleč, da z nami mora tudi politični naš nasprotnik in vlada računati. In zatorej, slovenski delavci, če hočete, da se bode z Vami računalo in se Vas uvaževalo, potem Vam ne preostaja druzega, kot združiti se, ter zastaviti vse svoje sile, in oddati polnoštevilno svoje glasovnice za naša kandidata pri volitvi v predstojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam, katera ostaneta ista, kakor pri zadnji razveljavljeni volitvi in sicer Jeriha Anton, delavec v papirnici v Vevčah, njegov namestnik pa Fran Gomišček, delovodja mizarske zadruge v Solkanu. Dosedaj je slovensko delavstvo vse preveč omalovaževalo volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice. Takrat pa, ko se slovenskemu delavcu pripeti nezgoda, takrat pa 6e sliši tarnanje in jok, češ, odreka se mi grenko mi pristoječa podpora, nasprotnik pa, če je italijanskega ali nemškega pokoljenja, dobi izplačano rento brez težkoče. Toda tu velja pač geslo : Urez lastne uprave ni mogoče nobeno socijalno zavarovanje. Najboljši zakon ostane neizpolnjen, ostane brezpomemben, če ne pristoja večini zavarovancev samih na upravo tega zavarovanja nobenega izdatnega in merodajnega vpliva. Ne moremo se čuditi, da italijanska večina tega zavoda prav materinsko skrbi za svojega italijanskega delavca, nikakor pa ne v zadostni meri za večino tujerodnega, jugoslovanskega delavstva, katero največjim delom prispeva s svojimi krvavo prisluženimi krajcarji. To dejstvo pa se ne spremeni preje, dokler se ne izvrši oni naravni proces, da pride tudi jugoslovanska večina delavcev zavarovancev do prepričanja: pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal. Z vseh strani j se zabavlja proti instituciji zavarovalnice proti nezgodam, največ pa s strani jugoslovanskega delavstva. In ker se nahaja ta zavarovalnica v rokah italijanske večine, pa ima to dejstvo še nadhljne prevažne posledice tudi za sestavo razsodišča samega. Sicer je res, da predseduje temu razsodišču od vlade imenovani sodni višji uradnik, toda vedno jo večina prisednikov, sodnikov-lajikov-italijanska, ki ne umeje niti besedice slovensko ali lirvat-sko navzlic temu, da je pretežna večina sporu h zadev in pritožb podana od slo- venskih ali hrvatskih delavcev, neveščih italijanskega jezika. Navzlic temu pa razpravlja predsednik z ozirom na prisednike in zastopnika zavarovalnice v laškem jeziku, prevaja zagovor slovenskega delavca v laš-čino. ter se vodijo zapisniki edino le v laškem ali nemškem jeziku. Edino-le delavec ali če ima zastopnika — taisti govori slovensko ali hrvatsko. Tako se torej na ta način uvaja dejansko toli škodljivi sistem onega sodnega postopanja, kateri mora pri delavcu, iščočemu pravne pomoči, ugonobiti vero v istinito pravno zaštito. Tmamo li se torej čuditi onim revežem, kateri so primorani iskati si svojih pravic pri tem razsodišču, proti katere razsodbi ni — avstrijska specijaliteta — pritožbe, če zgubijo — videči, da se žnjimi obravnava v njim neumljivem jeziku ter da predsednik njihove pritožbe tolmači, še-le sodnikom, kateri so poklicani soditi o opravičenosti ali neopravičenosti njihovih podanih pritožb vero v pravičnost justice, če v njegovi notranjosti nastane prepričanje, da glede njega velja pri razsodišču takoj ob njegovem vstopi v sodno dvorano presumptio mali t. j. domneva njegove krivde? Radi tega pa ne preostaja jugoslovanskemu delavcu druge izdatnejše pomoči, kot pokazati silo številk, moč ljudskega glasu. Z samopomočjo, s tem, da slovensko delavstvo napne vse sile, da zmagata njegova kandidata, stori en važen korak naprej v boju za svojo samoosvojitev. S konečnim padom italijanske večine v zavarovalnici pa končno doseže padec njemu sovražnega sistema, ter si ustvari boljšo bodočnost. In to bodi naš skupni čili. S. Politični razgled. Avstrijski državni zbor je bil zopet sklican dne 10. t. m. Predsednikom je bil izvoljen na mesto NVeisskirch-ner-ja zopet krščanski socijalec Patai in podpredsednikom mej drugimi tudi naš puljčan poslanec Dr. Laginja. Nemci delajo na to, da bi razrušili „Slovansko jednoto“, kar se jim bo tudi najbrž posrečilo, ker stranke zastopane v »Jednoti11 niso medsebojno v sporazumu. —o — V Zagrebu se nadaljuje »Veleiz-dajniški“ proces. Pri vsej tej že tako veliki sramotilnosti justice godijo se še druga ‘ tolovajstva, celo na zagrebških ulicah, od • strani Frankovih pristašev. Večjega škandala si niti misliti ne moremo, kakor ga imamo sedaj v javnem živi cnju v Zagrebu. — o— Iz Srbije prihaiajo precej pomirljive vesti. To pa ne radi tega, ker morda ne misli Srbija na vojno, ampak le zato, ker vsled slabe diplomacije Avstro-Ogrske posreduje Rusija, sosebno Izvolski, da se spor poravna kolikor možno nrrniin potom. Avstro Ogrska bo dosegla, kar je želela. —o— Za vojnega zapoved nika v Sarajevu in šeta bosansko-hercegovske vlade je imenovan general Varešanin, ki jo vešč deželnega jezika in ki je do sedaj bival v Dalmaciji. DOMAČE VESTI. Stavka voznikov. J utri dopoldne, ob 10. u r i, ima o d-b o r zadruge voznikov zelo važno sejo v prostorih »N a r o d n e g a d o m a« pri sv. Ivanu. Konsumna zadruga članov N. I). O. Vse velike težave so premagane : konsumna zadruga členov N. I). O. ima od danes naprej lokal za prodajal n i c o ! Vendar enkrat, bo vzkliknil marsikateri tovariš. Toda krivda ni bila pri odboru, ki se je celi mesec trudil, da si zagotovi primeren prostor, temveč v žalostnih pplitičnik razmerah v Trstu. Konsumna zadruga ni mogla priti do primernega lokala radi — n a d p i s o v. Tovariši nas bodo razumeli. Vendar ni odbor konsumne zadruge smel dopustiti, da bi proda-jalniški nadpisi bili — laški. In za to se je stvar zavlekla toliko časa. No slednjič, odboru se je posrečilo zagotoviti si lokal in tako se bo najkasneje s 1. aprilom t. 1. otvorila I. zadružna prodajalnica in sicer v ulici del B o s c o št. 17. Z ozirom na to vabimo vse tovariše, ki še niso pristopili k zadrugi, naj to nemudoma storijo! Hijene — nadaljujejo svoje delo. Stavka voznikov. — V zadnji številki našega lista, opozarjali smo štrajkujoče voznike, vso slovensko javnost v mestu iu v okolici in posebno one osebo, katere so si še obranile iskro zaupanja v „Ijudsko“ delovanje novodobnih apostolov, na naravnost brezvestno in gnjusno gonjo, ki jo uprizarja sistematično v vsaki številki slovenski tednik v »Zarja11, glasilo rečenih gospodov. V svoji zadnji številjki nastoja zopet ta pobožni tednik, lik hijeni, hujskati štrajkujoče voznike proti njih voditeljem. Namen, ki ga zasleduje »Zarja«, je jasen. Ker so osebe, ki stoje na čelu tega čisto delavskega in gospodarskega gibanja, ob enem pripadniki slovenske narodne stranke v Trstu, skuša rečeni list, ki zastopa mnenje, da je le v „ljudskih“ (čitaj klerikalno zagriženih) strankah možno gospodarsko in strokovno delo, sejati razdor med vozniki ter s tem doseči — nevspeh stavke in s tem seveda tudi nevspeh oseb, ki se nahajajo na čelu tega gibanja. V tem svojem prizadevanju so temu listu vsa sredstva dovoljena. Mi se seveda ne moremo spuščati v polemiko s tem batom. Laž, hinavstvo in farizejstvo se obsoja samo ob sebi in ne potrebuje obsodbe. Vendar nočemo opustiti prilike, da bi ne opozorjali še enkrat voznika in ostalo tržaško okolico, na dejstvo, da je „Zarjau glasilo t. zv. slovenskih klerikalcev v Trstu se postavilo na stran nasprotnikov voznikov in to v času, ko se isti v večtedenski stavki borijo za — svoje življenje! Slovenskim voznikom na preudarjanje ! V svoji zadnji številjki siplje klerikalna ,,Zarja11 ogenj in žveplo proti sedanji stavki voznikov, češ, da si gospodje okoli ,,Edinosti'1 domišjujejo, da je vse dobro le ono, kar prihaja od njih. Mi si sicer tega ne domišljujemo in si nismo nikoli domišljevali. Pač pa si domišljujemo, da ni dobro, kar prihaja od gospodov okoli , Zarje". Evo dokaza ! Da razruši disciplino in vnetost med štrajkujočimi, je „Z-irja'‘ v svoji zadnji številjki trosila vest, da se vozniki zaman borijo za razpis nove dražbe, kajti te dražbe sploh da ne bo, ker je tržaški magistrat rže sklenil s znano italijansko tvrdko Faccanoni pogodbo glede dovažanja gramoza. In glej vraga! Tar dni pozneje je magistrat — razpisal dražbo ! Voznik1, dobro bi bilo, da si tudi to zapomnite ! Uredništvo vljudno prosi, da se blagovolijo vsi dopisi pošiljati naravnost na uredništvo „Narodnega delavca11 in ne na kakega člana N. D. O. Ob enem se naznanja, da so uradne ure za uredništvo vsak večer od 7.—8. ure zvečer izvzemši sobote in nedelje. V pojasnilo premikačem v prosti luki. V zadn.i štev. našega lista smo obljubili, da bodemo temeljito odgovorili o pridobitvah premikačev, katere je predzadnji „I)el. list“. pripisoval kot zaslugo sooijalne demokracije. Imenovani list č piše, da so premikači leta 1894 zaslužili 2 K 40 v. na dan in da so stanovali v hlevih. Dalje pravi, da so leti 1897 po iniciiativi socijalnih demokratov dosegli povišek 40 v. na dan, ter dobili obleke za deževno vreme. Pozneje pa, da se jim je plača zvišala na K 3'40. Resje, da se je premikačem plača zvišala leta 1897, toda malo drugače, kakor trdijo so-cijalisti. Od 2 K 40 v. se je najprvo zvišalo na 2 K 80 v. potem na 3 K 20 v. in šele dne 1. januvarja 1903 so dobili 3 K 40 v, ter obleko za deževno vreme in se je ob jednem doseglo, da so premikači dobivali svojo plačo na teden in ne kakor poprej vsaki dan. Vse to je doseglo 02 premikačev potom prošnje, katero so sami vložili meseca oktobra leta 1902. O kaki socijalni demokraciji ni bilo takrat v prosti luki ne duha, ne sluha. Dalje pravi imenovani listič, da vsled energičnega nastopa socijalistov, je moralo vodstvo c. kr. glav. skladišč plačevati izvanredno delo po 40 v. na uro. Mi pa gospodom scclru-gom popravimo to v toliko, da so imeli premikači za izvanredno delo plačane ure po 40 v. že takrat, ko so imeli 2 K 80 v. plače na dan. Dalje pravi, da ko jim je vse to pridobila socijalna demokracija, so si premikači mislili, da imajo dovolj, ter so se pričeli prepirati z liberalci in klerikalci, Slovenci, Italjani, patrijoti in veterani. Tukaj so pa gospod,e ustrelili največjega kozla. Niti tega ne vedo, da pri pre-mikačih v prosti luki ni razun Slovencev nobenega premikača, kateri bi bil drug-) narodnosti. Dalje pišejo, da so jih žalostne razmere dovedle do tega, da so se podali vsi brez razlike k sovražnim socijalistom, Tako se je leta 1906 ustanovila močna strokovna organizacija. Edino to je res v celem dolgem poročilu. Mi pa sedaj vpra- šamo socijaliste, zakaj niste znali obdržati premika če v vaši organizaciji, ko so vendar leta 1906 priromali vsi skesani v Vašo so-cijalno organizacijo? Mesto da bi jih bili podučili in jim pomagali, ste hoteli vse, dasiravno so sami Slovenci, poitaljančiti-Na shodih ste vzlir temu, da so premj' kači zahtevali, da se slovensko govori, pri' digovali samo italjansko. Sodrugi, sponi' nite se nekoliko let nazaj, kako ste postopali s premikači in slovenskimi delavci sploh in se Vam gotovo ne bode čudno zdelo, zakaj se danes vsak slovenski delavec z gnjusom od Vas obrača. Od kedaj ima Ljubljana »Delav-ski dom“ ? — Žurnalist Šolar piše v svojem strokovnem »Železničarju11 o nekem shodu, kateri se je baje vršil 16-svečana t. 1. v »Delavskem domu11 v Ljub' ljani. Nam je sicer znano, da se je vršil dne 16. svečana nekak politični shod v »Mestnem domu11 v Ljubljani, da je P8 s tem shodom postal ljubljanski »Mestni dom“ last Kristana in Kopača, tega pa do 1. t. m. nismo znali, dokler nam ni povedal to Dr. Šolar v svojem »Železničarju"-Zanimivo pri tej stvari je posebno to, da je napisal Šolar to sicer zelo pozno poročilo za reklamo neizogibnemu Kopaču. To pa radi tega ker o nerodni govoranci J°' žeta Kopača ni hotel poročati »Rde^ prapor11 in še celo »Delavski list11 se jf) je previdno izognil. Ostalov ni torej druge pomoči, kakor se zateči k Šolarju ozirom8 v njegov svetovni listič. Kopač in Šol8r sta si pač misl la, bolje 14 pozneje, kakor sploh nikdar. Soc. dem. internacijonala je spl«' vala po vodi. V Trstu se shaja vsak drug četrtek v mescu v via Boschetto organiz8' cija »deutselisprechender Sozialdemokraten • No pa saj bomo še dobili druge takšno gobe po deževju, ki bodo naše rudeče »bratce11 zapeljale, da jih negujejo. Tu bo imel zopet Dr. Solar svoj delokrog. NVerte Genossen ! ? Na javnem shodu pretekle nedelje> ki ga je sklicalo politično društvo „Ed>' nost" v Rocolu, je bilo mnogo našega de' lavatva, ki je z velikim zanimanjem posl8' šalo krasno razmotrivanje o slavni trozvez1 govornika Dr. O. Rjrbaf-a. Le z njem8 lastno ironijo je »hvalil11 tov. Križmane111 ljubezen laškega naroda napram slovenski delavcem, katerim se je v Ankoni reklo »Če ste prišli mesto pogledat, pokažem11. Vam vse z velikim veseljem ; če ste pr>= pa dela iskat, si pa prepovedujemo, 8 stopite na suho.“ Raznim novim evange listom in osrečevalcem naj slovenski naroj. odgovori kakor Menelik: »Če ste p813 nas mirne učit z lepimi vzgledi, Vam F zadosti prostora pri nas; če i ste prišli p® z orožjem nad nas. se Vam kakor N ašem8 kralju iz srca zalivalujemo in storimo svoje- Žalostna reklama. V zadnji šte'; »Železničarja11 čitamo v obliki »ogla88 zalivalo. »Podpisani se zahvaljujem vodstf podružnice Trst I. za podporo 10 K, P°_ deljeuo mi v moji bolezni, ter za \M°_ hotno oprostitev p’ačevanja članarine jedno leto. Josip Renar, prožni delavec- . Nam je znano, da je bil imenov*. Jože Renar skozi 11 mesec sv bolan nam je znano tudi to, da se je na g| precej poškodoval in to na delu na Juf železnici. Časnikar Šolar, ki jo ob Je® 1 a r, ki jo nem tudi pravni zastopnik socjali-tov, b namestu vložiti tožbo proti železni^88’. zavarovalnici proti nezgodam, dopustil se je dalo ubozemu delavcu, kateri nebo1*, nikdar več popolnoma zdrav, za dolg0 e mesečno bolezen celih umazanih 10 Ako je imenovani Renar plačal oglu3 , »Železničarju11 potem mu je ostalo Pr® malo od darovanih 10 kron. Šolarju morajo železničarji popolnoma zau glede pravovarstva, ker jim gori nave1 slučaj zopet dokazuje, koliko se brig8 ^ za njih. Mogoče pa misli Šolar, da SP8. »denunciranje" tudi v delokrog pravo vafst.. Kako humanno ravnajo socijm^ demokratiške družine s slovenskimi ilekl8!,, kaže v pravi luči naslednji slučaj • laško soc dem. družini C. P. je služil8 letna Slovenka že 3 leta, ne da bi s0^ bila do danes očitala njena narodu8 Punca je bila vseskozi poštena in in se je varovala bodisi v kakem koli °zj napraviti svoji gospodinji kako škodo. V . par dnevi — najbrž vsled Indipendentije',0j|-članka navdušena — se je pa gosp00’ zapodila brez vsakega povoda na »š08 ter jo vrgla naravnost na cesto. * Vpraša se sedaj, ali je dovoljen0 zakonu puščavati vslužbenke iz službe u. sebno vsled tega ker so slovenske n® ^ nosti ? Sicer je pa v Trstu res praV ^ lostno v tem oziru. Tu se ne gre za vslužbencev, ampak gospodinja je tu 6 sodnica. tll,>vorilo se bo pa o tem še tudi na a!(im drugem mestu. Društvene vesti. <1 , Danes zvečer je volilni sestanek za 1d,“ ilakobčane v Konsumnem društvu. Ude-'® 88 ga vsi volilci iz VI. volilnega ležit. okraja! —o- • Jutri se vrši, kakor je bilo Ž9 nazna-ustanovni obrni zbor društva slov. ezQiških uradnikov v Nar. domu. Slovensko gledališče. • A zadnjem času pišejo češki časopisi -O laskavo o našem gledališčn. Posebno '!?. "r>tika o drami Fr. Šuberta ..Drama udi revnih sten" za naš kulturni razvoj pomembna, vsled česar jo prinašamo ^obesedno v naslednjem tudi mi: „Po na- 0 ,[Ju predsednika dramatičnega društva * krstu g. Dr. J. Merliar-ja je bila in-era'rana na odru slovenskega gledališča krstu češka drama od Frana Šuberta juhama štirih revnih sten“. Prevajalec g. r* Merhar je z insceniranjem te drame 0a. tržaškem odru v resnici storil vsega Poznan a vredno delo, ker je podal tržaš-r(??u občinstvu podobo trpljenja naših na-dodi manjšin v dobi, ko se mora slo-j^nsko delavstvo v Istri boriti za vsak y° .ek kruha in za svoj narodno pravo. Pnzorjenje je popolnoma doseglo svoj a»ien, kajti igra je bila provedena po v vestll°i mojsterskih igralcih. Režijo imel je y 'obali ljubjenec tržaškega občinstva g, erovšek, ki je s vojo skrbno režijo, le°lj priljubljena tr- 1 ae,nu občinstvu, in tudi smemo smelo ^ "statirati, da je ga. Danilova izvedla £ izročeno vlogo z v resnici vsega obču- °Vaoja vredno skrbnostjo in z uspehom, katerega more biti tudi ponosna Orii* snalno bila je podana vloga Markfajta po dub alnerju’ kateri se je popolnoma vdal le te vloge. Gospod Gornik (Rokos) se pokazal tu in tam res pravega revolu- Jonarca, igral ie z resničnim tempera-je ntom- Vloga Barbore (gč. Železnikova) ef J)r'sPe^a z dobrim učinkom k pravemu ektu ig,.e_ rpU[|j vse (jrUge vi0ge s0 bile da?V .^°^ro zftdete tako, da je občinstvo 0 igralcem svoje polno priznanje. Drama j« napravila zelo velik in globok utis odi n!n°“e *zmed poslušalcev, in marsikateri j..a8Jali so s solznimi očmi. Občinstvo je l0. v. Ul. dejanju pri konfliktu med rudo-P' in vo aštvorn naravnost elektrizirano. drlainat čno društvo je z insceniranjem te . 8uie na slovenskem odru izvršilo velik . narodnega in socjalnega poslanstva tak 8ll-e *Jltl na usPeh kakor glede izvedbe § 0 >z vsakega drug-ga ozira, ponosno. ^Hunih je slovenske naše brate s trplje-810® naših narodnih manjšin in podkrepilo stal e°sk° delavstvo v boju za svojo samo-n°st. Drama je bila prtič igrana dne •januarja in drugič 2. februarja pri jako 'ai vdeležbi delavstva in češke kolonije." jj Kritika zaključuje z nado, da bo N. slo ^a zopet to dramo uvesti na oder p0 0»»kega gledališča, kar tudi mi želimo eb,‘o sedaj v mesecu marcu. ^r nedeljo ima svojo beneflc-predstavo $10 ,režiser g. Verovšek ki nastopi v na-lav^'" vlogi „Veleturist“. Ker ve naše de-fov>jv° prav dobro ceniti zasluge g. Ve-8o,va za kulturni razvoj našega sloven-b0 §a gledališča, upamo, da v nedeljo ne K] '"anjkalo, temveč mnogoštevilno pose-P*'ed stavo. vTOVARlSl! Čitajte Vaš list arodni Delavec * in zahtevajte km,Po vseli kavarnah In go-U|uah. DOPISI. v12 boršta. Vsled »nergičnega nastopa Pod .aine agitacije si je pridobila naša la»s[U^n'ca N. D. O. vse naše možko de-'Hon-?-' Delo kmetje in mali obrtniki so °Pi‘a‘v v 11880 vrste in P0(Ipira.i0 naše Vl|,ene želje po zboljšanju našega sta- nja. Kako složno da nastopamo, je najboljši dokaz ta, da smo se zavzeli vsi kakor en mož za naše voznike in jih podpiramo, če ne tako dobro gmotno, pa vsaj moralno. Pri vsem tem imamo še pa le vedno nekaj prav hudega na srcu in to bo naše boljše polovice — naše ženske. Vsak pon-deljek lahko zapaziš mnogo Brežank, ki se oprtijo v tržaškem mestu z raznovrstnim umazanim perilom. Prišedši na dom jim je prva skrb, da v čisti tekoči vodi operejo tuje blago tako snažno, da ga morajo Tržačani s vso slastjo sprejeti, kajti že duh perila je ves drugačen nego oni od perila, ki se pere v stoječi vodi — kaj pa še na) omenimo glede trajnosti perila? V petek ali soboto je zopet ista pot naših Brežank v mesto, — in kako se veselijo te potrpežljive ženske, ako dobijo zaslužek sicer prav malenkosten — vsa plača odvisi namreč od dobre volje meščanskih družin — točno izplačan. Največkrat se pa dogodi, da mora perica pustiti — hočeš, nočeš, moraš — perilo za ceno, ki jo diktirajo meščani, ki se ne ozirajo na stroške za milo, zgubo časa, trud in dr. Znani 30 nam še pa slučaji, da je bilo našim pericam enostavno blago odvzeto za kompenzacijo, ker se je po neljubi pomoti kaka srajca ali kaj druzega zamešalo in ne točno dostavilo na svoje mesto. Da pa vseli malenkostij, ki so pa prav za prav vendar velike važnosti za naše perice, ne naštevamo, si usojamo izreči željo, da bi bilo prav in na mestu, da bi se nekateri zavzeli tudi za naše perice. Naj prvo je seveda potrebno, da se perice vsega tržaškega okraja združijo, kar bi bilo za naš nastop proti meščanskim strankam zelo koristno. Poročamo to vsled tega, ker nas silijo razmere. Če jo pa to potrebno in za nas koristno, naj pa sodijo meščani. Njim bo sicer to neljubo, a za nas bi bilo prekoristno. M. P. Goriško. Ustanovni občni zbor železničarske podružnice v Gorici. — V nedeljo popoludne se je vršil v Gorici ustanovni občni zbor uslužbencev c. kr. državi.e in c. kr. priv. južne železnice. Občni zbor je otvor.l v imenu pripravljalnega odbora tovariš Knaflič, kateri je v krasnih besedah pozdravil navzoče ter zelo poljudno raztolmačil pomen organizacije. Dalje je poročal o pomenu železničarske organizacije in o vstanovitvi »Narodne delevske organizacije" tovariš Jaklič in Trsta. Potem ko so še govorili razni govorniki, se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili: Predsednikom Ivan Cempre, odborniki Cjan Josip, Avbel I., Jelušič Anton, Kranjc Dragotin, Koren Anton pregledovalca računov Kremžar in Gašperin. Solkan. — V našem prijaznem Solkanu imamo tudi precej navdušenega agitatorja Dr. H. Tume. Pravi sicer, da se je precej naveličal razprodajati »Delavski list", ker premalo nese, in hoče zato, da dobi od naših ljudij kakšnega »Narodnega Delavca" na „puf“. Vendar so naši toliko prebrisani, da ga brez plače ne dajo kar tako iz rok posebno pa ne takim ljudem, ki radi hodijo po trafikah in čitajo liste a la Jernejčič in dr. popolnoma na „puf-‘. Dovoljujemo si pa vprašati sodruga, ki 6liši na ime Fran Lenassi, s kakšnim pravom imenuje Dr. Rybftra kapitalista-a Dr. Tume pa ne. Oe je vsak, ki je dosegel doktorsko čsst, po mnenju imenovanega sodruga kapitalist, potem pa mora soc. dem- str. a priori odkloniti najnovejše sodruge kakor: Dr. Dermota, Dr. Solar, Dr. Tuma in dr. Najbolj značilno je pa, da se hoče kdo ponašati s tem, da pokaže svojo so-družno knjižico povdarjajoč da je svoj davek vplačal, in da mu bodo že sodrugi pomagali za slučaj potrebe. Kako žalostne izkušnje imamo o tem, pač kaže najbolje dejstvo, da ga ni dneva, ko ne bi prišel kak človek, ki so ga soc. dem. iz-mozgavali a slednjič potem zapodili, trkati na naša vrata in prositi podpore. Mi potrebnih ne zavržemo, a jih moramo resnično pomilovati, ker so se pustili tako zapeljati. Imenovanega sodruga pa vabimo, da pride še večkrat v našo sredino, kjer nam bo vsaj povedal kaj o svoji interesantni kolportaži. Na svidenje ! Iz Ajdovlčine. Jutri, v nedeljo, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne priredi naša podružnica N. O. O. javno predavanje. Predaval bode g. Dr. JE. Bekar iz Trsta o predmetu: Brezposelnost, njeni vzroki in načini, kako naj se iste j odpomore ? Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I , nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristuejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in*prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Pekarna in slaščičarna Benedikt Suban TRST, - ulica delNstria St. 12. - TRST je preskrbljena $ kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. ŠFV Postrežba na dom '032 Na novo vrejena 1 Pekarna Karol Trošt1 TRST, - Čampo S, Giacomo št. 20. - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladš&lce, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje. Podpisani priporoča sl občinstvu in članom »N. D. O.* svojo Pekarno, sladšCičarno in tov. biškotov v ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh raznovrstne sladSčlce in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVftENO REBULA. Tovariši člani , JV. D. 0.“ S prisrčnim pozdravom Vas podpisani vabim, da me obiščete v ulici Antonio Cacoia (prej Androna del Moro) št. 17., pritličje, kjer sem odprl Osmico v kateri točim istrsko vino iz Drnškovičevih kleti (lastni pridelek) v Vrtenelju, Črno po 48 stotink liter Belo po 56 ., „ Za obilen obisk se Vam priporoča Vaš tovariš in bivši vratar v »Narodnem l)omu“ Matevž Furlan. Podpisani naznanja članom „N. D. Ou, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo GOSTILNO Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: »Dobra gospodinja*, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano......... 2 80 »Štiri ruske slike**, povesti .... „ —-60 BENEŠ: „Bro dskovskl odvetnik** . „ 150 Kip Gregorčiča.................. 4*— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST Itokitl za dvorane In vrte pri • • • I zabavah • • • • il GASTELLO Dl D0RDBER6” kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne. Za obilni obisk se priporoča vdani R. Lužnik, v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec TRST. — Ulica Tal (liri vo 40. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom rN. 1). 0.“ svojo na novo odprto Gostilno „Alla cittn dl Flrenze" v ulici sv. Katarine št. 9, kjer toči naizvrstnejši kraški teran in druga vina prve vrste ter lahko vedno postreže z gorkimi in mrulimi jedili. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča vdani Viktor Kosič. Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. O.** priporoča podpisani svojo dobroznano „Kavarno Universo“ na trgu della Caserma št. 1, tik »Narodnega doma**, kjer ima na razpolago najlinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdanr Fran Bojc. Dr. Fran Korsano |specljallet za sifilitične In kožne bolezni j ima svol ambulatorll v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom »N. D. 0.“, dtt odprem jutri v nedeljo dne 14. marca t. 1. Novo gostilno „Fxi Jelenu“ v ulici Domenico Rossetti štev. 3 kjer bom točil belo vipavsko I. vrste po 72 st. In istrsko vino po 72 st, kakor tudi Opolo po 80 st. lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja Alojzij in Urška Kosec. - Mojim znancem, prijateljem, članom N. D. O. in slavnemu občinstvu se priporočam udani JOSIP FURLAN, lastnik dobroznane gostilne pri Francu v ul. 6eppa. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. Hoyd. orož. c. kr. finančne st/aže v Trstu, Kopru in Fulju. TRST. — Ul. Rosario st. 2. — priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najtioljše voščilo (is) G. la 1. Velika izbera Galosch -----Cene nizke.-------- — Postrežba točna. — AUSTRO-AMERIK AN A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI-ORLIZANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Mollu Piooolo It. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. Kdor nakupuje v dobro znani trgo-vini jestvin Vekoslava Plesničarja v ulici Glulia 29., ima gotove posebne ugodnosti. Da se prepričate idite tja — bodete zadovoljni. : Pekarna Jffreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago d vedno svež kruh q in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „AIl’A(lritt“ ni. Nuova štv. II in „Ai fratelli (lalmatP' ulici Zudecche s tv. 8 v katerih toči svoja vina L vrst. Dljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za gospe, gospode in otroke • • • • ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri šiv. 2 (za orkvljc sv. Antona novega). Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih nujlinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Dene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. JOSIP PRELC priporoča svojo trgovino z ogljem ulica Selte Fontane št. 16. kjer ima na razpolago tudi milo, drva, koks, sodo in pepel. Svojim k svojim ! Podpisani priporoča svojo GOSTILNO o ni deli’Mi (51 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Podpisaui priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladftičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udan Filip Trobeo. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano Sostilno s krasnim vrtom : „A1 Im ritro?o“: v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo In črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhipjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žganjarno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjeve c in jagodec in druge razne likerje. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi ima na razpolago - - vedno svež kruh - - In vsakovrstne sladščice. jfllojz povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. mmr Slovensko podjetje! HHI O Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča „Pri stari Breskvi“ v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbo se izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla delle Pos e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrezi a — točna. — KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S Piero št. 4. - TRST priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točil*' Gostilno društvo Jadran ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. W Postrežba točna. w Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „Jadran“ Viktor Kante. IVAN KOŠMERLJ IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ul. Montorsino St. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonljallj® In druge Jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah. r NOVO POGREBNO PODJEDE v Trstu, ul. Viucenzo Bellini 13, telefon 1403 N v tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnlca ln zaloga venoev ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voSčenlh sveč z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na dežeiO ln v inozemstvo. VODSTVO. J pl-------1C .. icaou—1U -- H —3^ Slovenci! Pozor ! Slovenci! Pozor ! Vse blago, ki se nahaja v moji prodajžlnici V. Dobauschek TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrcnte), TRST. proda se vsled skoraj pretekle sezone po jako znižanih cenah. zamorete kupiti po neverjetno nizkih cenah: Obleke za možke ln dečke, Jopiče, Jope, Paletdt, ranglao, Telovnike, Hlače, Oblečice, Pletenine, Spodnje hlača, Srajce, Kape, kakor tadl vse potrebščine za mOžke. Izvršujejo se naročila za oblelce po meri. po JAKO NIZKIH CENAH- Govori sc slovensko U S J : OSREDNJA BANKA ff ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v Trstu Vlog okoli: K 85,000.000 Naslov za brz.: SPOROBASKA vloge na knjižice. Piazza del Ponterosso 3. Vloge na tekoči račun do A\/ O O/ 4 /O Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/, Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije » JADRALSKA BANKA v TRSTU — KUPUJE IN PRODAJA VftEDflOSTflE PflPlpJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISMA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČKE 1. t. d.) ----VALUTE IH DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). EsKompt menic ia laso, borna naročila S#FE-E>EPO$ITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 4 11 o 4 VLOGE NA KNJIŽICE. () — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.----- Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA“ - Trst. — Telefon : 1463 in 793. s Re8ce„~*iia’ s ! Trst - Grand Hotel 5#IiK#N - Trst S S Kavarna, S 3 cene zmerne ^